Cena din 0'75 3UGOSLOVENSKE MLADINE Ljubljana, dne 15. marca 1938. Štev. 12. 1’oitnina platini« v gotovini GLASILO Leto III. Slovanstvo nekdaj in danes Ljubljana, 1. III. 1938. Težke čase preživljamo. Skoro gotovo pa bolj kritične in o pasne, kot kdaj. Fes svet se giblje in niha na konici meča, na ustju topovskega žrela. Njmanjša iskra lahko povzroči 'požar, ki bi gotovo ne ostal omejen na majhen teritorij, ampak bi zajel domala ves svet, Vsa svetovna politika obstoji v nasprotju fned narodi, ne pa kot bi bilo prav in lepo — v prijateljstvu. Saj se sicer Društvo narodov v Ženevi trudi, da bi kaj doseglo s svojimi pacifističnimi težnjami, pa kaj ko ne uspe! Nemčije in Italije ni v Ženevi in to sta danes državi v Evropi, ki zadajata vsem drugim narodom največ skrbi. Pa pustimo to! Izpremeniti se. položaj ne da. Nas pa čakajo bolj važne naloge, kot je razmo-rrivanje mednarodnega položaja. Saj imamo samo doma dovolj problemov in nerešenih vprašanj, ki bi se morala rešiti. Ne bomo se spuščali na tem mestu v politična vprašanja, saj se mladina za dnevno politiko ne sme zanimali. Tem bolj pa se mora zanimati za stvari, ki sicer s politiko nimajo nikakega pomena, pa so prav tako vitalnega pomena za nas vse, za ves jugoslovenski narod. Prva naloga nam bodi, da pridemo enkrat na čisto z našim jugoslovenskim nacijonalizmom, okoli katerega nastajajo spori odkar Jugoslavija obstoji. Naj bo karkoli hoče! Mi si predstavljamo jugoslovcnstvo in jugoslovenski. nacijona-lizem v pravi ljubezni do vsega jugoslovenskega naroda, ne glede na plemensko, versko ali jezikovno razdelitev. Naše geslo naj bo: »Brat je. mio, bilo ko je vere bi o!« Vse svoje nade st avl jamo v našega mladega kralja in klanjamo se spominu in idealom nesmrtnega Viteza-Kralja, ki nam je vzgled ljubezni do svojega naroda in države. Mnogo imamo nasprotnikov, saj nobena lepa misel ne prodre, takoj in brez žrtev. Naši nasprotniki so v državi in izven nje. In oni, ki so v državi, so nevarnejši, saj jih težko spregledamo, medtem ko svoje zunanje neprijatelje poznamo. Svetovna vojna in njene posledice nas nanje kruto spominjajo! Pa ne bojimo se jih. Znali se bomo braniti pred vsemi, zunanjimi in notranjimi in znali, bomo doprinašati žrtve, če bo treba. Jugoslavija ni sama. V dneh najtežjih preizkušenj so nam naši pravi prijatelji pomagali in nam prožili roko, naj je bilo to v miru ali vojni. Ne pozabimo nanje! Pravi prijatelj se pokaže v nesreči. Usluge, ki so nam jih izkazali, znamo ceniti in jim ostanemo zvesti kot brat bratu. Naši bratje ostali Slovani so nam pravi prijatelji, s katerimi pač ni treba, da nas vežejo pogodbe, ki so prav za prav samo cunja papirja; z njimi nas veže bratska kri, bratski duh. Sami smo močni, a v zvezi z njimi smo velesila, ki jo morajo respektirati še tako nadute tuje sile in nas upoštevati. Kralj Aleksander je dejal: »Ni stope naše zemlje neprijatelju! Napred u pobedu/« Ko motrimo današnje politične dogodke, s<~ s skrbjo sprašujemo, kaj bo iz tega nastalo in z negotovostjo ugibamo: kam to vodi? Res je, da še skoraj nikdair ni bila situacija v mednarodni politiki tako zapletena in temna kot je danes. Res pa je tudi, da se niso še nikdar v zgodovini tako kršile mednarodne pogodbe in meddržavni dogovori in da se integriteta posameznih narodnih in državnih tvorb ni nikdar tako malo spoštovala kot danes. Upravičeno se sprašujemo: kako dolgo bo to trajalo in kam bo to pripeljalo? Vprašujemo se pa lahko, kakšne bi bile posledice za nas Jugoslovane in sploh za Slovane? Kadar je akcija najhujša, tedaj je tudi reakcija močna, oziroma, bi morala 'biti, kar pa na žalost ni vedno. Slovani, dasi znani po svoji slovanski »slogi«, so si ob preteči nevarnosti izbrali enega glavarja, ki jih je vodil. Vse akcije germanstva proti slovanstvu so rodile reakcije. Ena največjili reakcij zadnjih stoletij je brez dvoma panslavizem, kot posledica romantike v literaturi in kot reakcija na političnem in gospodarskem poprišču proti germanski ekspanziji na vzhod. Kakor so se v znanosti tedaj razvile teorije o skupnem izvoru in domovini Slovanov, tako so se zbirale narodne pesmi, izraz narodove duše, se primerjale med seboj in na podlagi tega se je potem dokazovala enobitnost Slovanov. Kakor so v znanosti in umetnosti našli skupne temeljne točke, tako so to skupnostno dognanje prenesli v politiko, na politično preobraženje tedanje Evrope. Pričakovali so, da bo mogočna Rusija vzela v zaščito vse ostale Slovane, jih združila pod svojim okriljem ter jih kakor politično, tako tudi gospodarsko in materialno zaščitila pred vplivom zapada in politično nadoblastjo. To je bilo v dobi mistične! romantike, v dobi konverzij in idealizma. Danes po tolikih letih in po zmagi materialističnega realizma je stvar drugačna. Danes ne moremo več pričakovati kot so pričakovali naši romantični panslavisti, da bo zbrala Rusija vse Slovane kot koklja piščeta pod svoje peroti, toda kljub temu nam ni odvzeto vse. Odvzet nam je le tisti pajčolan mistike in idealizma, da gledamo stvar tako kot je, da gledamo tako kot se dogaja, da vidimo pred sabo kot na dlani razvoj stvari. Toda ko tako gledamo pred se, vidimo, da so se spremenile razmere na naai strani, toda le v toliko na boljše, da je par novih slovanskih državic nastalo na novo razsekanem zemljevidu Evrope. Na drugi strani pa vidimo, da tiste države, ki so bile nekdaj vladarice in gospodarice teh krajev še vedno niso opustile svojih pretenzij nad njimi in da se le s silo brzdajo, da ne posežejo po njihovi integriteti in da ne uničijo to mlado pardesetletno življenje. Vidimo torej, da se je zmanjšal le njih oblastveni obseg, njih pretenzija pa nikakor. Mi smo pa seveda na to mulo pozabili in se posvetili bolj notranji ure- ditvi, eni več, drugi manj srečno. Skoraj smo celo pozabili, da smo vsi Slovani eno in celo bratje. To bi seveda lahko rodilo dalekosežne posledice in jih tudi bo, če ne bomo pravočasno opazili in sprevideli nevarnosti, ki nam preti. Mi smo se okupirali z notranjim delom. Naši nasprotniki so pa snovali načrte že v naprej. Ubijajo si glave, kako razdražiti in spreti to veliko družino Slovanov med seboj in potem žeti uspehe po starem Habsburškem receptu: div ide et impera! To se je godilo vsa leta po svetovnem klanju in to se vrši še danes in se bo vršilo tako dolgo, dokler ne bo naletelo na jez, ob katerem se bi utegnilo razbiti. Ali je potem ideja panslavizma mrtva, danes nepotrebna? Nikakor ne! Kakor smo videli in še lahko vidimo dan za dnem, je vsaka akcija, proti kateri je ideja panslavizma nastopila kot reakcija ostala ista, ne samo ista, celo stopnjevala se je in podkrepila z elementi rasne religije iri vere v svoje kulturno, politično in gospodarsko poslanstvo. Akcija je torej ista, da celo stopnjevana. Prav tako bi morala ostati ista reakcija, toda brez primesi mistike in konverzijskega utopizma in idealiziranja položaja. Ostati bi morala reakcija realnega gledanja dogodkov in trdnem, zvestem in odkritem sodelovanju vseh slovanskih narodov na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Edino na ta način bi bila ta reakcija enakovredna in močan jez p roti.slovanske ekspanzije. (Dalje sledi) Temni oblaki. . . Grozeče, počasi, s severa valile so črne se gmote. Mi videli nismo, nismo hoteli, ne smeli! A slisala, videla naša je sestra, je Dravograd, Maribor slišal nje pesem šumečo. Čez Alpe odjeknil je klic — zamrl v dolini je Save. A dalje — brez hrupa, se plazijo sence tihotne. Počasi in slične pošastim nenasitljivim. Videl sem žrela, blodne oči jim grehotne, začutil sem kremplje vrhu Ljubelja, videl poglede nemirne, begotne. In zdaj čutim sapo, slišim že srca odmev, ki tolče ob skale —. Ne slišite vsi li, ne vidite? Ne čutite krempljev in sape, ko čuti že naše jo polje?!! Se zbudil je Triglav — ponosno stoji in molči — on ve, kje naše je morje! ratsnas r Mladina je polna sil, polna dinamike. Tem neizrabljenim silam se hoče dela. Mladina ne čaka, oprime se dela, ker se hoče uveljaviti in ustvariti nekaj novega. Če naleti pri lem na kake ovire jih brez pomisleka podre in nadaljuje svojo zapoceto pot. Ne zadovolji se s kakim malenkostnim ali površnim delom. S smelim zanosom gre po začrtani poti in izvrši temeljito, kar je započela. Pri tem ne misli na eventualne napore in žrtve, tem več samo na cilj, ki si ga je zastavila. Takšna je zdrava mladina, takšni moramo biti mi! Preden gremo na delo, pa moramo imeti izgrajen program, ki mora obsegati vse ono, kar je v naših prilikah potrebno storiti. Tu se morda kdo vpraša, ali je tega treba, ali bomo mogli ob naši mladosti sploh kaj doseči. Veliko res ne, kar pa lahko storimo, to vsakdo po vsej pravici terja od nas. Ne bomo zmogli uresničiti takih ogromnih načrtov, niti ne bodo takoj vidni uspehi, našega dela. Toda za to se ne zmenimo. Z veseljem gremo na delo, nič nas ne more. ovirati, niti da smo mladi, niti odpor onih, ki z neprijaznim očesom motrijo naše delovanje in še bolj naš uspeh. Kljub vsemu temu hoče nacionalna mladina izvesti svoj) program. Začetki našega dela so skromni in vendar nas ni sram, ker se zavedamo, da bodo uspehi vedno večji čim sil-nejši bomo mi sami. Važen del našega programa je tudi. narodnoobrambno delo. Veliko so storili že drugi na tem polju, da so prispevali svoj del za okrepitev etnografskih meja in za odpornost svojega naroda, ki se le s težavo upira pohlepu tujca in ki mora v lastni državi in na svojih tleli branili ped za pedjo svoje zemlje pred grabežljivostjo sovražnika. Cela vrsta organizacij skrbi za naše rojake: Ciril-Metodova družba. Branibor, Sokol in druga kulturna društva. Vsako izmed teh lahko s ponosom pokaže na uspehe svojega dela. Uspehi pa vendarle niso takšni, kakršni bi morali biti, kajti vedno se javljajo novi problemi, vedno težji in večji. Zato je potrebno, da k na-rodno-obrambnemu delu pristopijo vsi, brez razlike stanu in politične pripadnosti. Posebno pa je dolžnost nas mladih, da bomo z vsemi, svojimi močmi, sodelovali pri borbi našega naroda proti potujčevanju. V prvi vrsti pa je dolžnost mladih nacionalistov. Pričeli smo s skromnim delom. Pokrenili smo knjižno nabiralno akcijo po naših šolah. Nuši vestni zavedni in razredni, poverjeniki, so že marljivo na delu in število dosedaj nabranih knjig presega število, ki smo ga pričakovali. Toda noben naš uspeh nas ne sme zadovoljiti. Nabrati hočemo čim več knjig. Vsi moramo iti na delo. Vsak\ naj pregleda svoje predale in daruje vse kar lahko pogreša poprosi pa naj tudi znance, da bodo tudi oni pomogli po svojih močeh. Z delom nas vseh bomo pokazali na večji uspeh. To je šele en del našega narodno-obrambnega programa. Ko bo izvršen ta, se bomo lotili težavnejšega še z večjim programom in večjo samozavestjo. Ali more. kdo držati, roke križem, ko se mora naš preprosti narod, boriti za svoje pravice proti vsiljivemu tujcu, ali je kdo izmed nas, ki ni pripravljen za sodelovanje. Če je kdo, naj zapusti naše vrste, ker ne spada vanje! Vsi drugi pa bomo delali dalje po našem programu v cilju da koristimo domovini Cerkev sv. Durija na Na Oplenac! r V naši prejšnji številki smo pomotoma objavili, da je rok za prijave za romanje na Ople.nar in v Beogrdd podaljšan. Kot smo že napisali, se je prijavljanje končalo 15. februarja in je število prijavljenih poskočilo od prvotno mišljenih 150 na 350. — Vse podrobnosti bodo dobili vsi prijavljena pismeno. — Rok za prijave je zaključen. Ko je kral j Aleksander razporejeval grobnice v kripti, je določil, da se ostanki velikega Kara-djordja prenesejo iz male cerkvice v Zadužbino. Obnovljeno in okrašeno cerkev je želel na novo posvetiti. To se je zgodilo na rojstni dan prestolonaslednika Petra v letu 1930. Zastave — ta najvažnejši in najsvetejši simbol vojske — so imeli samo stari, slavni polki Kraljevine Srbije. Ostali polki Kraljevine Jugoslavije so čakali, da dobe zastave od svojega kralja, da jih vemo in s ponosom čuvajo. 3. septembra 1930. leta je Kralj Aleksander to storil. V Beograd so prispeli vsi predstavniki jugoslovenskih polkov s svojimi starimi zastavami. 6. septembra, na rojstni dan prestolonaslednika Peter je Kralj Aleksander z vso sl o ves t-nostjo izročil polkom nove zastave. 9. septembra se je vršila na Oplencu velika slavnost. Prene-seni so bili ostanki velikega Karadjordja iz male cerkve v zadužbino, obenem pa je kralj Aleksander postavil v cerkev stare zastave, slavne, raztrgane s kroglami, poškropljene s krvjo. Smrt, Viteškega Kralja Aleksandra Ujedinitelja Samo štiri leta po teh zgodovinskih dogodkih, je kralj nenadoma umrl v Marseillu. Padel je tragično kot žrtev atentata na svojem velikem potu v Francijo, kjer je bilo treba delati na konsolidaciji svetovnega miru. Njegova tragična, smrt je pretresla ves svet in dneve in tedne je. svetovni tisk pisal o visoki osebnosti jugosloven-skega kralja in njegovi vlogi enega od največjih čuvarjev svetovnega miru in bratstva med narodi. Ves jugoslovanski narod je v globoki in brezprimerni boli objokoval nenadomestljivo izgubo svojega narodnega kralja, velikega Ujedinitelja. Nikdar ni bil še vladar tako objokovan od svojega naroda kot kralj Aleksander, niti ni bilo kulturno človeštvo toliko zaprepa5ee.no kot ob njegovi m uče niški smrti. Kralj je bil res velik Kralj in velik Človek. Ko bo zgodovina ipovedala svojo poslednjo sodbo o njegovi osebnosti, bo morala zajeti Kralja vojaka in vojevalca, Kralja politika in državnika, narodnega Kralja in Kralja Velikega Ujedinitelja. A prav tako se bo morala zgodovina dotakniti onega čudežnega, neposrednega stika z narodom in one velike vere in zaupanja, ki ga je imel jugoslovenski narod v Njega, v katerem je videl poosebljenje junaštvo, vzvišenih vrlin človekoljubnega vladarja, moža, roditelja, zaščitnika pravice in vsega dobrega. Še v rani mladosti, bilo mu je komaj 26 let, je vzel Kralj Aleksander kot regent breme kraljevske oblasti na svoje rame. In zmagam in porazom srbske, vojske, se je svet enako divil. V teh velikih dneh slave in težkih preizkušenj je postal Kralj Aleksander Jugoslovenski Idol. Ves čas vojnih spopadov se je umaknil s strani svojih tovarišev. V neprekinjenih borbah proti nad-močnemu sovražniku je na najnevarnejših mestih žrtvoval svojo kraljevsko mladost idealu jugoslo-venske svobode. Večno pod šatorom, ipo revnih kočah po planinah, v grmenju topov, na bojišču sredi stokanja ranjencev, poleg mrtvih junakov in bolnikov, je Kralj Aleksander občutil vse strahote vojne, kot noben vladar v zgodovini sveta. Tujci so dejali, da je še za življenja postal osebnost legende. Kot politik in državnik se je toliko dvignil, da stoji skoro osamljen med vladarji od Nemanj icev do danes. Dejstvo, da je stvoril in potem dvignil Jugoslovensko državo do one višine, na kateri je danes, to je nedvomno ena od največjih zaslug Kralja Aleksandra. V dneh po vojni je Kralj Aleksander bodril, svetoval, pomgal in vodil vsako inicijativo za obče dobro naroda in države. Kjerkoli je bilo potrebno, je Kralj Aleksander poklanjal moralno in materijalno pomoč. Kot narodni vodja je vzel Kralj na sebe vso veliko odgovornost, da ublaži in izravna in s časom uniči plemenska naaprotstva, nesoglasja in obračunavanja odgovornih politikov, ki so često škodljivo vplivala na avtoriteto državne oblasti in ubijala ugled naše države v inozemstvu. On je proglasil borbo za narodno edinstvo in enotnost svoje držaVe za največji cilj svojega vladanja. Novi naziv države »Kraljevina Jugoslavija« je bil simbol velikega Kralja Ujedinitelja. Kot borec za mir, za obči svetovni mir, je Kralj Aleksander dosedaj naš največji vladar. Veliki uspehi njegove zadnje politike nam pričajo o njegovi državniški modrosti in njegovih političnih sposobnostih. Poleg Male Antante je dosegel Balkanski pakt, »prijateljstvo z Bolgarijo, zvesto prijateljstvo s Francijo. Neustrašen v vojni proti sovražniku, je Kralj Aleksander tudi v miru pokazal brezprimerno pogumnost v borbi za mir. V stvaritvi svetovnega miru in bratstva med narodi, je padel legendarni Kralj in s svojim poslednjim vzdihom je zapustil svojemu narodu dragoceno oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo!« Tako je tragično končal svoje življenje Veliki Kralj in Veliki Človek. Mrtvo telo Kralja Aleksandra je bilo prene-šeno z brodom »Dubrovnik« iz Marseilla v Split, a od tu preko Zagreba v Beograd, jugoslovensko prestolnico. Mimo njegove krste so defilirali vsi narodni sloji in predstavniki vseh krajev v joku in globoki tugi, bratje med seboj, kot morda še nikoli. Poklonili so se mu predstavniki vseli evropskih držav. 18. oktobra 1934. leta je bil Viteški Kralj Aleksander položen k večnemu počitku v cerkev svetega Jurija na Oplencu, v zadužbino svojega očeta. Njegov pogreb je bil najbolj ganljivi prizor bolečine in ljubezni naroda do svojega vladarja. Ob grmenju topov in zvoku zvonov s cerkva, so stari vojni tovariši položili Njegovo telo v kripto zadužbine, da počiva svoj večni počitek poleg svojih slavnih prednikov. Grob Viteškega Vladarja je ipostal sveto mesto, simbol narodnega edinstva in največje žrtve, ki je bila položena na oltar miru, svobode in sreče jugoslovanskega naroda. (Dalje) Dragotinova: Nekaj bi razodela Pač neka j bi vam. razodela, srivnost, o kateri bi pela vse dni, vse noči. , • ■ Kjer mi je mama živela, kjer bila sem vesela, ,,, farn je lepo, tam je krasno. Tedaj mi je sreča cvetela, sreča, ki ni ovenela, vse dni, vse noči. To srečo v sebi zdaj nosim, in smeha nikoli ne prosim, saj mi je lepo in krasno! Vsem rada to srečo bi dala, ob njej bi nikdar ne zaspala, ne dni, ne noči! •H: -K-.v :u-W Še o imenu in jeziku na Kočevskem Ko sem vam v zadnjem članku o borbi za našo kri predočil, kako se je in se še pred našimi očmi odtujuje naša kri na Kočevskem, sem vam naštel nekaj vzrokov, pa tudi nekaj primerov, na katerih ste spoznali vso tragiko tega tako težkega narodnega vprašanja. Da pa bo to vprašanje osvetljeno z vseh strani in ker je za celoten problem kočevskega vprašanja potrebno točnejše pojmovanje, sem ge odločil, da vam podani v današnjem nadaljevanju v izpopolnitev prejšnjih člankov, zlasti zadnjega, še nekatere primere in izsledke, ki sem jih nabral na terenu med živim našim rodom v borbi za našo kri, naš jezik in naše ime. Že zadnjič sem napisal o razdelitvi prebivalstva naše Slovenske Kočevske, kako važno je pisanje imena v narodno ogroženih krajih. Dejal sem, da ni nič nenavadnega, da se n. pr. otrok piše z SCH med tem ko se je.njegov oče še pisal s Š. Isto velja za razne končnice: TSCH, EGG, IGO, ki so bile napisane v prvotni pisavi s Č in K. Tako vas ne sme prav nič motiti ako pridete v kako našo vaš na Kočevskem, pa boste našli bodisi v šoli ali na občini ali v krstnih knjigah in na napisih na hišah take popačenke čistih slovenskih imen z nemškimi končnicami. Če pogledate malo globlje, boste spoznali, da se skriva za. takšnim in podobnim »100 % čistim« nemškim imenom pravo slovensko ime Slovenca od Loža, Ribnice, Blok, Čabra, Prezida in Ka-stela. Seveda pa naša ugotovitev prav nič ne moti »voditeljev« nemštva na Kočevskem — čeprav so sami Slovenci ali vsaj slovanskega rodu v skoro zadnjem kolenu — da ne bi prepričevali »krvnih* bratov izza meja in javnosti, da so in ostanejo pravi Nemci, saj 90 vendar čiste nemške ras« brez vsake druge primesi. Bog obvaruj, da bi bili Slovanske, ki je vendar po znani ideologiji — gnoj Evrope. In vendar se na podlagi teh in takih pristnih nemških imen še danes v 20. letu svobode vršijo vpisi v nemške šole, v razne uradne sezname na občinah in kar je najtežje — v krstne in matične knjige po župnih uradih Slovenske Kočevske. Pripominjam, da se znani zakon o imenih grobo gazi in da se ga ne upošteva nikjeT razen po tistih šolah in župniščih ter občinah, ki so v slovenskih rokah. Žal je teh zaenkrat še zelo malo in še te so izpostavljene pri izvrševanju določil zakona o imenih šikanam, Mladina Zadnja vaja pred tekmovanjem. Gospod Per razlaga kako se strelja kleče: Torej dobro poglejte, kako se mora klečati, kako se nasloni levi komolec na levo koleno in kako se mora držati puška. Da ne bo nikogar med vami, ki bi delal drugače, kakor sem vam pokazal, če komu ni še kaj jasno naj me vpraša! Če ste razumeli vsi, pričnemo z vajami: Prvi štirje na mesta! Vsakega še posebej pogleda, če se ravna po njegovih navodilih. Temu popravi to, drugemu ono, dokler ne delamo vsi tako kakor nas je učil. »Pa ve gospodične tam zadaj,« se oglasi gospod Per, ».pripravite se da boste sle streljat.« »Ne, me pa že ne gremo streljat kleče,« se oglasi ena izmed njih, »saj še, če streljamo pri mizi ne zadenemo nič.« »No, se boste pa potem bolje izkazale, ko bomo streljali pri mizi,« je rekel smeje gosp. Per. Med fanti vlada splošno razburjenje. Ta se jezi na puško, da nese krivo, drugi zopet pravi, da je kriva luč, ker strelja slabo. Točno meriš, krogla pa leti daleč proč od črne pike. Kdo je kriv temu? Ti sam? Gotovo ne! Vse drugo preje. Le malo jih je, ki pridejo do spoznanja, da so krivi sami. Pa kaj hočemo, saj smo vsi enaki: vsakdo vidi raje napake drugje, kakor pa na sebi. Vsi se pa tolažijo: no, če danes ne gre nič zato, saj še ni tekmovanje, čemu bi se pa mučili, kar tako. Na tekmovanju, tam se bomo pa že vsi potrudili! grožnjam in tožbam na oblasti. Pisec je imel sam priliko občutiti na lastni koži, žato ve tudi to dokazati. Mislim, da je zadnji čas, da se čim-preje pristopi s strani oblasti v tem pogledu k rešitvi tega vprašanja, da se doseže pri vseh uradih slovenske Kočevske striktno izvajanje zakona o imenih in da se čim preje odstrani s pročelij naših hiš razne ponemčene priimke ter zamenja s slovenskimi. To je začeti nujno potrebno v šolah. Ako se bo odpravil še ta, madež — po dvajsetih letih svobode — kar je že skrajni čas, potem lahko upamo, da bo postala slovenska Kočevska tudi zunanje imensko slovenska, naša. Koliko se je grešilo prav v tem oziru pri imenih, to je v pisanju slovenskih priimkov v popačenem jeziku in to še v času naše svobode. Naj navedeni le primer, da so v znanem državnem ljudskem štetju leta 1931. vršili na slovenskem Kočevskem popisovanje večinoma Nemci in Nemškutarji, brez sleherne kontrole Jugo-slovenskih državnih oblasti. Da so upisovali Slovence v popačenih nemških priimkih in jih celo prištevali k Nemcem, so mi znani primeri iz neke take »nemške občine«. In ta imena, priznana od naše državne oblasti, ki jih ni niti pre-kontrolirala, ker je zaupala »lojalnosti« Nemcev, veljajo še danes —* po sedmih letih — dasi so podatki in imena nepravilna! Zato pravim: tudi pri vseh občinah na slovenskem Kočevskem je nujno potrebna revizija in poprava imen ter narodnosti. Enako kot v nemških občinah in v nemških župnih uradih, so se fabricirala nemška imena in »Nemci« tudi na večini državnih ljudskih šolah naše slovenske Kočevske in zato se ni treba kar nič čuditi, da je na Kočevskih šolah še vedno toliko »Nemcev« s takimi »čistimi nemškimi« imeni kot: Michitsch, Sohagger, Jeschellnigg, na podlagi katerih se ustvarjajo v lastni državi še nemški oddelki in se bahajo nemške šole s skromnim enim slovenskim oddelkom pod nemškim učiteljem. Piscu so znani primeri, kako so nemški učitelji fabricirali »nemške otroke« iz slovenskih otrok, ne le samo v šoli, pri pouku, o čemer sem že pisal na tem mestu in vpisovali čista slovenska imena z nemškimi popačenimi končnicami v uradne knjige. Jasno, da ni bilo za to na slovenskem Kočevskem slovenskih otrok, ne slovenskih šol, ne slovenskih razredov, še strelja »Ti ali veš, kdo je napisal v »Našo voljo« članek »Mladina strelja«? Ta je pa res nesramen! Nam gre in očita, da se držimo peči. Kar tako, meni nič tebi nič nas je potisnil v kot. Ne, tega mu pa ne bomo odpustile! Nič bi ne rekla, ko bi bilo vsaj res, pa ko nikoli ne sedimo pri peči. Ni samo to, da nas je postavil v kot, tudi laže se!« Približno takole so se razburjale naše tovarišice, ko so čakale, da pridejo na vrsto. Sedele so v krogu in vsem vneto pritrjevale. Nekaterim so gorele oči v bojnem navdušenju, druge so pa gledale bolj sanjavo otožno, kakor da bi sanjale, o bližajoči se pomladi. »No, kaj vam pa je danes, da ste tako razburjene?« jih povprašam. »Gotovo si bral v zadnji številki »Naše volje« članek kjer piše, da se držimo peči,« mi odgovori ena izmed njih. »Hm,« sem pomislil. »Sicer, pa saj to ni nič hudega, pa tudi če ... saj bi se tudi morale,« sem odgovoril. »Me se nikoli ne držimo peči. Laže se!« mi jezno odgovori. »Veš, kaj,« ji rečem, »tebi je gotovo že prevroče, daj prepusti meni nekoliko svoj sedež, da si bom tudi jaz nekoliko ogrel hrbet.« Pogledala je nazaj, pogledale so se med seboj, »ti si poreden,« sem še slišal in že so bili vsi sedeži okoli peči prazni. Avreli! manj slovenskih učiteljev. Poudarim le golo dejstvo, da se je vpričo naših državnih oblasti na državnih šolali ves čas naše svobode dovoljevalo nemškemu učiteljstvu, plačanemu od jugoslo-venske države, da so odtujevali slovensko kri. Isto pa se je in se še dogaja pri vpisovanju v krstne in matične knjige, ki jih izvršujejo za naš denar nemški duhovniki in nemški župniki. Zato velja nujen poziv merodajnim krogom: revidirajte čim preje v pogledu pisanja imen in narodnosti vse občine, šole in župne urade slovenske Kočevske, pa boste našli v njih grehe, ki tvorijo moralno podlago trdnega nemškega mosta na Jadran. Med enako važno vprašanje tega problema spada tudi preureditev jezika na Kočevskem in kar je z njim v zvezi, predvsem narodnosti kot take. Hitler in Slovani Položaj v svetu je danes zelo nesigurert in labilen. Ni še dolgo kar se je začela vojna v Španiji, nato v bistvu iz skoro istih razlogov na Kitajskem in jasno je, da to še ni konec borbe med poedinimi različnimi »ideologijami«, kajti če pazljivo zasledujemo vse te dogodke, bomo videli, da v tem pogledu tudi mi nismo popolnoma sigurni, da moramo biti tudi mi stalno pripravljeni na borbo proti razdiralnemu besu ne Samo notranjih ampak še mnogo bolj zunanjih sovražnikov. Čeprav se sedaj z vso intenzivnostjo borimo proti komunizmu, je vendar treba, da z budnim očesom gledamo tudi na druge strani, od katerih nam preti opasnost. V naši državi živi mnogo Nemcev, ki v veliki večini vršijo propagando za Hitlerja, propagando za Nemčijo, ki še vedno in to vedno jačje teži za tem, da bi si po svojem starem pravilu »Drang nach Osten« prisvojila kos za kosom naše zemlje, da bi si na ta način odprla pot na Balkan, na Jadran in v Sredozemlje, pot do tujih bogastev. Zato je izredno zanimivo, kako oni uteme-ljujejo svoje imperijalistične težnje; za dokaz naj nam služi samo nekaj najvažnejših citatov iz Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«, ki je dosedaj izšla v preko 3 milijonih izvodih. Na strani 135. pravi med drugim: »Odvratna mi je vsa ta mešanica Čehov, Poljakov, Rusinov, Madjarov, Srbov, Hrvatov itd.«, kar bi lahko rekel na. kratko, da so mu odvratni sploh vsi Slovani. V svoji knjigi govori dalje o mnogih stvareh, ki jih tukaj ne morem iznašati, ki pa zelo lepo karakterizirajo njegovo veliko neznanje zgodovine. Večkrat prihaja celo sam do protislovij, kar je značilno za fašistično pisanje, ki v svoji slepoti falzificira zgodovinska fakta. Mnogo bolj zanimive kakor njegovi pogledi na nas in našo zgodovino pa so gotovo njegove izjave o usodi severnega dela naše države v bližnji bodočnosti. »Ne pozabite,« je vzkliknil Hitler, »da ste vi Nemci najslavnejše ljudstvo tega sveta, najplemenitejši zastopniki arijske rase, ki jo je Bog določil za vladarja tega sveta. Sveto poslanstvo Nemčije je, da pripravlja orožje za končno osvo-bojenje in ujedinjenje nesrečnih zatiranih delov.« (M. K. 688.) In na isti strani: »Kajti osvobojenja zatiranih in ločenih delov naroda ne bomo desegli z željami zatiranih ali pa s protestom onih, ki so ostali, nego samo z močnim sredstvom ostankov nekdaj ujedinjene domovine.« | (M. K. 689.) Še značihiejše so njegove besede: »Mora nam biti jasno, da se nam izgubljena ozemlja ne bodo povrnila s svečanimi pozivi na Boga ali s pobožnimi željami naroda, ampak samo z oboroženo silo.« (M. K. 708.) In končno: »Izgubljena ozemlja se nam ne bodo povrnila z govoričenjem parlamentarnih gobcev, ampak samo z ostrini mečem, torej s krvavo borbo.« (M. K. 709.) To so državniške besede nemškega »Reiclus-fiilirera« Hitlerja. Komentar mislim, da ni potreben. Hotel sem samo, da vas opozorim tudi na to nevarnost. Milan MALE ZANIMIVOSTI S Hudičevih otokov na Francoski Guyani v Južni Ameriki pobegne povprečno vsakih 14 ur en kaznjenec. 25 % (begunov izgine brez sledu, 75 % jih pa zopet ulove in privedejo nazaj. V Londonu imajo največjo zbirko bankovcev na svetu. Zbirka obsega 40.000 primerkov iz 100 različnih držav. Najredkejši primerek med njimi je nemški bankovec za 5 trilijonov mark. Pri ameriških predsedniških volitvah 1. 1933. je bil neki Emanuel Janedis iz Connecticuta dovolj kratkoviden, da je stavil na Hoowrovo izvolitev. Zavezal se je, da bo v primeru izvolitve Roosevelta za predsednika naložil na voziček 60 funtov težak kamen in ga peljal od Oceana do Oceana. Janedis je držal besedo in je prepeljal 60 funtov težak kamen na vozičku od Atlantskega do Tihega oceana, a ne v USA ampak v Panami! New-Yorški kip Svobode stoji 93 metrov nad morsko gladino in tehta 225.000 kg. V notranjost kipa vodijo stopnice, ki vodijo glave, Samo v glavi je prostora za 40 ljudi. RUMENA SVETLOBA ZA AVTOMOBILSKE ŽAROMETE Bela svetloba zelo težko prodira skozi meglo, ker le-ta žarke deloma vsrkava, deloma pa razpršuje in odbija. Slednji pojav je posebno neprijeten za avtomobiliste, ker jih odbojna svetloba lastnih žarometov tako slepi, da ne morejo niti na najkrajšo razdaljo razločevati poti pred seboj. V Londonu, kjer je v zimskih mesecih megla skoraj vsakdanji gost, so pokazale izkušnje, da se v meglenih dnevih ulični promet dokaj glad-keje razvija, če vozijo avtomobili z zastrtimi žarometi in imajo prižgane samo medle signale luči. V zadnjem času ipa so začeli opremljati žaromete motornih vozil s posebnimi, zaslonkami iz prosojnega rumenega papirja, ki propušča le izrazito rumeno svetlobo, katere valovna dolžina je glede na velikost vodnih kapljic, ki sestavljajo meglo, tolikšna, da se svetloba v kapljicah ne absorbira, marveč se uklanja mimo njih in skoraj nemoteno prodira skozi meglo. m i v o s t i BARVE IZ KAVE Kakor znano, je gospodarska kriza zelo zmanjšala konsum kave in tako so jo producenti iz Južne Ameriki stresali v morje in kurili z njo parne kotle. Sedaj so se pa brazilski pridelovalci odločili, da bodo začeli iz nje izdelovati barve. Kava se v ta namen na suho destilira prav tako kot premog v plinarnah in koksarnah. Plini, ki se pri tem razvijajo, se uporabljajo za kurjavo, razsvetljavo in pogon strojev, »kavin koles« se pa prav na drobno zmelje, pomeša z različnimi vezivi in razredčili, tako da nastane prav trpežna rjava barva v raznih odtenkih, ki izvrstno služi za barvanje tkapin in keramičnih izdelkov. UMETNA ZORITEV Sadove, zelenjavo in tudi cvetlice prisilimo k hitrejši zoritvi, če uporabljamo med rastjo eti-lov plin. En kubični meter tega plina v prostoru 5000 kubičnih metrov prisili pomaranče in limone k hitri zoritvi. Sad je v barvi in okusu tako odličen, kakor postane v naravi šele po preteku več tednov. Limone, ki jih oberemo z drevja še zelene in jih podvržemo umetnemu zorenju, so v vseh ozirih popolnoma enake drugim limonam, ki so dozorele na drevju. Tudi drugi sadovi n. pr. melone, paradižniki in zelena se lahko umetno poženejo v zor. Krompir, ki so ga silili z etilom, je dozorel dva meseca pred običajnim časom. Vrtnarski umetniki delajo sedaj poskuse z rastlinskimi gomolji, da bi tako pognali cvetlice prej v cvet. LJUDSKO ŠTETJE PRI CIGANIH Poljski kralj ciganov Mihael II., čigar pravo ime je Mihael Krik, je poslal čehoslovaški vladi zanimivo prošnjo. Želi, da bi se smel za pol leta nastaniti z vsem svojim »dvorom« na Moravskem, ker bi rad osebno preštel vse svoje čeho-slovaške podanike. Kralj je brez ovinkov priznal, zakaj bi jih rad preštel. Zato da jih bom lahko obdavčil! ODTAJEVANJE Z ELEKTRIKO Letošnja zima je bila precej ostra in so zlasti vodovodne napeljave trpele radi mraza. Ljudje so si pomagali na vse načine. Na Westfalskem so odtajevali zamrznjene vodovodne cevi z elektriko na ta način, da so spustili skozi posamezne cevne odseke prav močan električni tok. Prenosen električni transformator so priklopili na jako točno A. V. Čudežno oko Rusty Danovan je bil eden tistih mož, ki jih ni mno^o na Daljnjem Vzhodu: svetlolas orjak z zadovoljnim, veselim, mladostnim obrazom — vedno dobrovoljen in za vse uiporaben. Ljudje so pa vendarle govorili, da zna ta prijazen obraz dobiti tudi prokleto trde poteze. Toda to je bilo ■redko. V bistvu je bil dobrodušen in flegmatičen. Kaj je prav za prav delal, ni vedel nihče. Videli so ga, kako je tedne lenaril v klubih, potem je nenadoma izginil. Slučajno smo zvedeli, da ga je velika izvozna tvrdka poslala v notranjost dežele. Prav tako nenadoma, kot je izginil, se je zopet pojavil, ostal kake pol leta v mestu bi živel umerjeno življenje bančnega uradnika, dokler ni kot tolmač znanstvene odprave zopet izginil v notranjost. Z eno besedo: kamor je bil Rusy postavljen, tam je svoje mesto odlično izpolnjeval. In da njegovo delovanje ni obstojalo samo iz brezkoristnega potepanja, nam je dokazovalo dejstvo, da je nekoč prišel v klub z zavezanim očesom in vorašal, kje se dobe umetne oči. Nekoč se je vrnil v mesto nenavadno resen. Bilo je to nekaj časa po njegovi nesreči z očesom. Bil je ta čas vodja rudnika v notranjosti. »Če hočete vedeti kaj je absoluten mir,« je kasneje pripovedoval, »ali če nimate pravega pojma o besedi »Siesta« (počitek), potem vam moremo samo svetovati: pojdite k temu rudniku! Nekaj tako lenega, kot so ti ljudje tam gori, pač ni več na svetu. In najslabše pri tem je, da je ta lenoba tako nalezljiva, da počasi izgubiš vsak smisel za delo in čas. Mogoče je to v klimi. Ne morete si predstavljati vročine opoldne!« To je bilo čudno. Kakor smo vedeli vse, tako nam je bilo tudi znano, da so Rustovi uspehi v rudniku direktorje tako zadovoljili, da so ga poklicali nazaj in mu dali odlično plačano mesto v ravnateljstvu. Še bolj čudno je bilo, da je produkcija rudnika v naslednjih mesecih rapidno padla. Direk- napeJljavo in priključili njegova odcepa: enega na hišni hidrant, drugega pa na glavno cestno napeljavo. Led se je radi vročine raztajal sicer samo na cevnih ostenkih, toda pritekajoča voda je slednjič odtajala tudi ledeno jedro v sredini. Za odtajevanje pa je uporaben le izmeničen tok, ker bi se pri uporabi istosmernega toka zaradi elektrolize začel razvijati kisik, ki načenja cevi. ČUDOVITO JEZERO Blizu Murmanskega obrežja na otoku Kilden leži čudno jezero. Največja globina je 17 metrov, voda se pa loči v tri plasti: do 5 metrov sega sladka plast z običajnim sladkovodnim rastjem in živalstvom. Pod to leži kakih 10 metrov debela plast slane vode vsebujoče morske ribe, ki pa ne uhajajo v gornjo, še manj pa spodnjo plast, ker je le-ta strupena. Tu so nekake žveplene toplice. Na meji med spodnjo in srednjo plastjo pa kar mrgoli škrlatnih glivic, ki se naslajajo z žveplenovodično kislino ter tako ščitijo višjo plast in njeno favno. Spričo znanstvenega pomena, ki ga ima ta kotlina, je začasno občinstvu vstop prepovedan. LED IZ TROPIČNIH KRAJEV Neverjetno poročilo o pridobivanju ledu v tro-pičnih krajih je bilo nedavno objavljeno v ameriškem inženjerskem listu »Power«. Ne gre pa tukaj za navaden led iz vode, marveč za tako zvani suhi led iz ogljikove kisline, ki ga poceni izdeljujejo na ozemlju Qucbracho v Mehiki. Že pred leti je neka tamkajšnja petrolejska družba pri vrtanju za nafto naletela na vir ogljikove kisline, ki je uhajala radi velikega pritiska plina v velikih množinah na prosto. Šele pred kratkim je prišlo neko newjorško podjetje na srečno misel, da bi bilo vredno doslej neizrabljene pline prestreči in jih izkoristiti za izdelovanje ledu. In tako danes vidiš v pristanišču Tampico težko obložene parnike, ki prevažajo s pluto obložene kvadre ledu v mnogo severneje ležeči New York. Vsekakor zelo zanimivo znamenje preobrazbe produkcijskih prilik, ki jih je povzročila moderna tehnika. ZA DOBRO VOLJO Profesor: Dular! Zakaj ne pišete diktata? Učenec: Diktat ne pišem, ker sem načelno proti diktaturi in diktatorjem. * * * »Gospod kandidat, kaj je AS0O3?« »Prosim, gospod profesor, potrpite trenutek, imam na jeziku...« »Potem pa le hitro izpljunit*'... kajti to je — arzenik!« torji so se jezili nad novim nadzornikom in se z vzdihi spominjali časov, ko je rudnik nadzoroval Rusty Donovan. Premišljali so o tem, ali naj ga zopet pošljejo tja, seveda z visokimi dodatki k plači in s soudeležbo pri dobičku. Toda ta največje začudenje vseh, je Donovan sijajno ponudbo odbil, da, podal je celo ostavko na svoje mesto v ravnateljstvu in prevzel zastopstvo neke ameriške tvrdke s šivalnimi stroji. Posledica tega koraka je bilo, da so vsi pomilovalno majali z glavami, če so govorili o Rus-tyju. Nekega večera, ko smo že zaskrbljeni' opazovali zardeli obraz Donovanov in skušali prešteti kozarec vhiskija, ki jih je že popil, ga je nekdo vprašal, naj o stvari' 'kaj pove. Rusty ga je zadovoljno pogledal. Bil je zgovoren ta večer. »Tega vam ne morem kar tako razložiti. To je nekaj psihičnega! Rudnik bo kmalu stal, spomnite se tednj na moje besede! To vam pravim — in jaz poznam psiho domačinov. Zato sem smatral za bolje, da si preskrbim solidno zastopstvo. Kajti ljudje tam gori so tako brez- Kako so t Čukostanu ples pripravljali . . . Čukostan je res prečuden kraj, še bolj so pa Čukostanci. Komaj odpreš usta, že se vsuje nate kup protestov. Vsak se čuti prizadetega in ti grozi s tožbo ali celo s fizičnim napadom. No sedaj vam pa povem, zakaj je Čukostan čuden kraj. Februarsko sonce je polizalo še tisto prgišče snega, ki nam ga je naklonilo usmiljeno nebo in čukostanski študentje res niso imeli drugega opravka, kot sesti h knjigam in študirati. A kmalu so spoznali, da ni preveč prijetno pre-sedevati popoldneve doma v sobi, med tem ko se po •travnikih razliva ta opojna pomladanska Inč in svetloba, kateri je tako mojstrsko pridana nežna leniva toplota. »Nič! Veste kaj!« pravi Pici, nekakšen starosta čukostanskili študentov. »Popoldne pridite v Paconovo sladčičarno pa bomo katero pogruntali!« Pravkar je pri cerkvi sv. Jakoba vzplaval v trepetajoči, sončni in življenja nasičeni zrak poslednji udarec četrte ure. Pici je vstal in naznanil, da otvarja zborovanje (NB. na policiji ni bilo prijavljeno! No pa saj ipri Čukostancih v današnjih dneh niso tako natančni). Pa je odprl usta Enrico. Izza slono-koščene ograjice krasnih zob je privrel bister studenček besedi, ki so kapljale v duše poslušalcev kot balzam ljubezenskega priznanja v krvaveče srednješolsko srce, v to ubogo, toliko časa mučeno, bogaboječe ču-kostansko srednješolsko krvaveče srce. Dejal je (Ah, saj ni dejal, naravnost zagostolel je) : »Poslušajte me dragi tovariši Čukostan ei! Vprašam vas: Quo usque tandem abutere, shola, patientia nostra? Quam diu professores crudeles nos priment? Ali ne vidite, da hočejo našo smrt? Kaj res prav nič ne mislite na svoje uboge živce? Na brazde, ki vam jih orje skrb za učenje v mlada, nežna in prekrasna lica? Mar mislite kar tako zakopati svoje »Don Juanske« talente? Ali jih mislite žrtvovati za odliko? O tempora! O moreš! Senatus haec intellegit, codisul videt; hic tamen vivit! Pamet v roke tovariši, pamet v roke, kot jo imam jaz! Mnogo noči sem prečul, iskavši izhoda iz tega tako čudovito zapletenega labirinta in ... O, poslušaj me narod čukostanski, in našel sem ga: Priredili bomo ples in sicer prvi elitni, reprezentančni ples v Čukostanu!« »Saj res! Krasno si govoril!« »Ravno prav. Bo vsaj moja nova obleka prišla do izraza!« »Kaj tvoja obleka! Moje, moje dan Juhanske zmožnosti! To, to! Boš ti videl, kar trgale se bodo za mene!« Ti in taki klici so odmevali po gostoljubni Pa-conovi sladčičami. »Silencium,« se je oglasil Enrico, »stvar ni tako enostavna, kot se vidi na prvi pogled. Najprej je treba izvoliti odbor, pripravljalni odbor. Odbor sestoji iz ...«, nato je malo zakašljal in upno leni, da pač nobenemu nadzorniku sveta ne bo uspelo, da dvigne produkcijo!« Vihar protestov se je dvignil, kar je bilo za Donovana pač laskavo. Omenili smo mu njegove uspehe. Smehljaje je zmajal z glavo: »Tu nič ne pomaga! Nobena energija, nobena pridnost. Samo kaj psihičnega! Nimate pojma kako sem rjovel na lenuhe! In nimate pojma, kako nesramno v takih trenutkih gledajo mimo tebe! Nič «e ni dalo storiti — nekaj ur so delali, če si stal poleg njih. Če si jim pa samo hrbet obrnil, so že smrčali. In kaj se pravi, pri tej vročini biti ves dan na nogah in paziti na to drhal, tega pač nihče od vas ne more vedeti. Well, sem si mislil, tu pomaga samo *ekaj psihičnega, Rusty! In nekega dne se mi je posvetilo. Z grozečim glasom sem poklical preddelavca predse. »Poslušaj,« sem mu dejal, » vi morate delati. Jaz bom medtem v hiši. Če ne boste delali, mi bo moje oko to povedalo!« Nato sem si vzel s slovesno kretnjo svoje stekleno oko iz očesne dupline in ga postavil na deščico pred rudnik, da so ga od iztegnil vrat, kakor da bi ga tiščal ovratnik, ». . . zmožnih ljudi, in kar je glavno, prikupnega, pri čukostanskili »jutranjih meglicah« in »hudournih oblakih« dobro vpeljanega predsednika. Poleg tega mora biti tudi dober govornik, ki ve in zna dati vsaki besedi pravilen povdarek in celemu govoru prijeten ritem! Govoril sem; slišali ste me; sedaj pa volite!« In zopet so staknili čukostanski študentje glave. Nenadoma se pa izvije in zatrepeta iz sredine mize proti stropu čuden zvok, ki je bil na las podoben tistemu, ki nastane, če udariš pulilo repo ob gnil krompir: Pa ne bojte se. Prav nič hudega ni bilo, le dva Čukostanca sta trčila z glavama. Volitve so potekle v najlepšem redu. Izvoljeni so bili vsi prisotni, za predsednika pa naravno Enrico. Za zdaj bo dovolj, morda povem prihodnjič kaj več. Bojim se le, da me ne bo med tem časom zasula kopa protestov ali pa spravil kak fizični napad na oni svet, kajti v Čukostanu so v teh šolsko in življenjsko resnih časih izgubili ves smisel za humor. Pa saj sem vam rekel, da so Čuikostanci čudni ljudje! J osoj Sladek: Velika in široka rodna polja ... Velika in široka rodna polja. Prekrasna ste na vse strani. Ko od ozare vas k ozari, Žarko sonce pozlati. Naj vas sonce le obseva, Naj le čriček v klasju peva; Z daljnjih krajev, polja plodna. Pozdravljam Te zemljica rodna! Iz češčine: Ž. Ž. J ose j Hora: Pri morju Morje mi ni reklo: Krasno sem. Morje me je ogovorilo: Kaj se najkrasnejšega je Tebi tujec, V življenju dogodilo? Ulice doma. mi tega niso rekle, Slišal sem hodeč po cesti, O razkošju, sijaju bogastva Ljudski bedi in bolesti. Ni morje razgrnilo svojih nedri Ošabno pred moje oči. Morje me je objelo z rokami: Povej kje Te srce boli! Iz češčine: Ž. Ž. vseh strani lahko videli. Well, ljudje niso mnogo govorili, strmeli so vame kot v duha, ko »ran odhajal. Toda potem sem slišal, da so delali. Bil je to prijeten ropot, ki mi je dajal pravico, da s čisto vestjo prespim dnevno vročino. Zvečer sem videl, da je bilo več izkopanega kot kdaj prej. Well! Well! Tako je šlo dalje. Poizvodnja je ostala na isti višini, imel sem mnogo prostega časa. Samo eno delo sem imel: vsak dan sem moral s posebno svečanostjo položiti svoje oko na deščico. Ves proces je moral biti prav posebno slovesen — radi divjakov. Toda to prav za prav ni bilo delo! Kot rečeno tedne je šlo tako. Direktorji so bili z mojim delom zadovoljni in jaz sem položaj izrabil, da sem se se pravočasno pobrigali za mesto v ravnateljstvu. Saj veste, da mi je uspelo. In niti dan prezgodaj! Kajti osem dni pred mojim odhodom s Koreje je proizvodnja rudnika zopet tako padla, za kolikor se je pod mojim vodstvom prej dvignila. Nekaj tu ni moglo biti v redu! Zanesite se na to: takoj sem imel obču- Nekaj o Pohorju Če se peljemo iz Ljubljane mimo Celja proti Vitanju, po krasni soteski, se nam razširi pogled na gričke, posejane s cerkvicami. To je Vitanjska kotlina. Trg Vitanje je znamenit po svoji stari cerkvi ter po dveh gradovih, ki stojita vsak na svojem hribu. Zgodovina nas pouči, da sta bila gradova v medsebojni zvezi z Velikim visečim mostom. Pot na« popelje do cerkvice sv. Vida, kjer se nam nudi veličasten razgled na Konjiško pogorje. Tu se prav za prav začne Pohorje. Ljudje, ki tod prebivajo so zelo siromašni in skromni. Ob kosu kruha in skodelici mleka prežive ves dan. Spomladi in jeseni, ko se vleče po Pohorju megla, gredo nabirat gobe, ki slove za najboljše v vsej državi. Tudi hrana gozdarjev, ki sekajo tu les ter ga spuščajo po drčah ali rižah v dolino, so gobe in žganci, ajdovi ali koruzni. Tako je življenje na Pohorju. Od sv. Vida pridemo do koče na Pesku. Krasna je koča na Klopnem vrhu, ki je priljubljena izletna točka smučarjev. V bližini raste močvirni sleč, ki ga je najti edino tu v vsej Jugoslaviji. Na zapadnem delu Pohorja stoji Senjorjev dom. Lepo je tudi opremljena Ruška koča. To so imenovali Russische Hiitte. V bližini je studenec* ki ga imenujejo Romanov studenec. Ime ima na sodnika Romana Trstenjaka. Pozimi, ko vlada na Pohorju burja in mraz, ko zapade po več metrov snega, tedaj pridejo semkaj smučarji, da se navžijejo krasot, ki jih nudi to res veličastno pogorje. Škotska zgodbica »Ne razumem,« pravi Londončan James Smith, »kako se vam Škotom posreči, da zasedete vse važnejše položaje v Londonu?« »Zelo enostavno!« odgovori MacMunphy i» Aberdeena. »Ker smo pač inteligentnejši!« »Zakaj ste inteligentnejši?« »Zato ker jemo mi Škoti več rib in sicer nekih posebnih rib!« »Zakaj pa ne pošiljate tudi meni takih rib?« Teden dni nato prejme James Smith ducat odličnih rib za ceno 12 šilingov. Čez en mesec piše James Smith MacMiuphyju v Aberdeen: »Odlično! Imenovan sem za podravnatelja! Pošljite ribe!« P?ova pošiljka je prišla. Ribe so bile po 3 šilinge. Novo Smithovo pismo: »Ta sistem je čudodelen! Postal sem generalni ravnatelj! Pošlji še rib!« MacMurphy je zopet poslal ribe in sicer po 5 šilingov komad. »Uspeh je nezaslišan!« mu piše Smith. »Postal sem predsednik! Toda čemu si računal sedaj ribe po 5 šilingov?« MacMurpliyjev odgovor: »Bravo! Končno so pričeli možgani funkcionirati!« tek, da je nekaj psihičnega. In ko sem zjutraj izpostavil svoje oko, sem se vrnil v hišo. Toda tokrat nisem legel, ampak šel kakih deset minut zopet k rudniku. Tu je vladala tišina. In res: delavci so ležali na tleh in spali blaženo in nežno. Vozički so stali na pol prazni. Morete si predstavljati, da nisem bil tiho. Prebudili so se in preddelavec, debeljko, je prišel do mene. »Gospod«, je dejal, »mislili smo si, da mora biti tvoje oko trudno. Ti veš, da ga spoštujemo. Zato nismo hoteli, da nekega dne od preutrujenosti oslepi. Zato smo dejali, da je bolje, če tvoje velespoštovano oko počiva!« Pokazal je na desko, kjer je ležalo oko. In ljudje 'božji, če verjamete ali ne! preko očesa so poveznili staro konzervno škatljo!« Rusty Donovan je s tihim smehljajem izpraznil kozarec. »Vidite,« je dejal nato, »zato nisem več pri tvrdki. Kasti mislim, da ni ničesar psihičnega več, kar bi napravilo vtis na te lenuhe.« KRANJSKA GIMNAZIJA Jugoslovan: Jugoslovan je bilo društvo, o katerem smo vedno poročali, da je tlajagilnejše društvo na naši gimnaziji. Zadnji oibčni zbor pa je pokazal vse drugačno bilanco. Tajnikovo poročilo r,i navedlo nobenega napredka, ker ga ni moglo, predsednik pa je dejal, da društvo bolj životari nego živi in da razen šahovskega krožka ne dela nihče redno. Vsakdo se vprašuje odkod ta padec. Očitki lete na odbor, toda po krivici. Vsega tega je krivo članstvo, ki noče delati predavanj, ki noče pomagati odboru, in kar je najhujše, niti noče obiskovati društvenih sestankov, kjer naj se pokaže društveno delovanje in njegov vzgojni namen. Mesto, da bi imeli sestanke na vsakih štirinajst dni, jih imamo na vsaka dva meseca enkrat. Predsednik se z odborom vred zaman trudi, da bi dosegel izboljšanje, da bi dobil dovolj dobrih predavateljev, ker se nihče noče zato truditi, da bi potem lahko predaval gluhim stenam. Zgodi se celo, da niti vsi odborniki ne pridejo na sestanek in da je navzoča le petina članov. Če. bo šlo še naprej v tej: smeri kot gre sedaj, bo naše društvo zadelo najhujše, česar si člani nikakor ne želijo, tudi oni ne, ki ne morejo in ne marajo na štirinajst dni žrtvovati ene pičle urice, da zadoste svoji dolžnosti, katero so si sami prostovoljno naložili. Tisti nevredni člani, ki čutijo, da te besede letijo nanje, naj ne ostanejo zakrknjeni in brezbrižni, ampak naj sledijo klicu, ki jih svari in prosi in naj popravijo, kar so sedaj zagrešili. Upam, da moje besede ne bodo bob ob steno in da bodo prihodnji sestanki polnoštevilno obiskani. Upam tudi, da se bodo vsi člani odzvali predsednikovemu vabilu, kadar jih bo rabil za skupno delo in da bo društvo krenilo po oni poti, po kateri je že nekdaj hodilo, ko smo si lahko upravičeno domišljali, da .je malo takih dijaških društev, kakor je naš Jugoslovan. Šah : Jugoslovan ima, da ugodi vsem svojini članom, tudi nekak šahovski krožek. Letos ta krožek odlično deluje pod vodstvom šestošolca tov. Kavalarja. Priredil je že celo vrsto šahovskih tekmovanj, o katerih danes nekoliko poročam. Že takoj v začetku šolskega leta smo odigrali dvokrožni turnir za prvenstvo gimnazije med razrednimi moštvi. Zmagalo je A. moštvo VIII. razreda (Mausser, Colarič, Šuc, Virnik) s 40 točkami pred B. moštvom istega razreda (Klavčič, Klobovs, Likar, Fale) s 30%. Tretja je bila VI. b. (Žagar, Jamnik, Varšaha, Ciglič) s 23 točkami. Temu turnirju je sledil veliki turnir za prvenstvo gimnazije med posamezniki, katerega se je udeležilo 'kar 30 dijakov. Gimnazijska prvaka sta postala osmošolca Colarič Oto in Virnik Tone, ki sta dosegla 24% točk. Prva mesta izgle-dajo takole: 1.— 2. Colarič in Virnik 24%. 3. Urbanc (VII.) 23. 4,— 5. Šuc (VIII.) in Velušček (V. a) 22 6.— 8. Klobovs (VIII.), Kavalar in Poljanšek (VI. a) 20%. 9,—10. Štiglic (VIL) in Jamnik (VI.) b) 20. Vsporedno s tem turnirjem se je vršil tudi turnir za prvenstvo Jugoslovana, katerega se je udeležilo 16 tovarišev. Jugoslovanov prvak je postal tov. Virnik Tone s 13% točkami. Rezultati naboljših so: L tov. Virnik (VIII.) 13%. 2. tov. Colarič (VIII.) 12%. 3. tov. Urbanc (VII.). 12. 4. tov. Kavalar (VI. a) 11%. 5. tov. Šuc (VIII.) 10%. 6. tov. Likar (VIII.) 10 točk. V soboto 19. februarja je naše gimnazijsko moštvo gostovalo v Ljubljani, kjer se je pomerilo si III. drž. real. gimnazijo na 10 deskah. Domačini so nas sicer premagali s tesno razliko 4%: 5%, kar nam pa daje vseeno dobro izpričevalo, če pomislimo, da so Ljubljančani odlični in rutinirani šahisti. Oh koncu marca bomo povabili v Kranj moštvi I. in III. drž. real. gimnazije Ljub- iz naših zavodov Ijana na turnir z dvema našima garniturama. Ta prireditev je propagandnega značaja, bila pa naj bi tudi tih opomin slovenski šahovski zvezi, da bi že enkrat izpolnila svojo obljubo in priredila — že v lanskem poletju obljubljeni -turnir med gimnazijskimi moštvi za prvenstvo dravske banovine, v čemer so nas že davno prehitele južne banovine (Zagreb, Beograd). Smučanje: Jugoslovan se je letos oddolžil tudi dijakom-smučarjem in priredil tekmo v smuku s sv. Jošta, katere se je udeležilo 20 smučarjev. Prireditev je v vsakem oziru izborno izpadla in nam pokazala velik napredek, saj je prvak letošnje tekme kar za dve minuti prekosil stari Joštov rekord. Gimnazijski prvak je postal sedmošolec Segolin Mario s časom 5 minut 37 sekund. Najboljši so se takole razvrstili: 1. Segolin Mario (VII.) 7 min. 37 sek. 2. Scliwab Friderik (VIII.) 6 min. 31 sek. 3. Hafner Ivan (VIII.) 6 min. 33 sek. 4. Dolar Daro (Vil.) 6 min. 41 sek. 5. Rutar Miloš (VI. a) 7 min. 1 sek. 6. Luin Slavko (VI. a) 7 min. 27 sek. Obenem z gimnaziskim se je vršilo tudi Jugoslovanovo prvenstvo, ki je dalo naslednji red: L Segolin Mario. 2. Dolar Daro 3. Rutar Miloš. 4. Luin Slavko. 5. Likar Friderik. 6. Segolin Štefan itd. Žali bog so bile letos tekme samo v smuku, čeprav je bil program nekoliko obširnejši. Da se ni izpolnil, tega je krivo vreme, ki nam v dolini ni dalo dosti snega, da bi mogli lahko izvršiti vsa tekmovanja. Vito. I. DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA Pregled delovanja dijaških društev Med 7 delujočimi društvi na našem zavodu, ki so se prejšnja leta odlikovala s svojo aktivnostjo, opažamo letos zmanjšanje delavnosti. Vzroki so različni, cesto na strani odbornikov, še češee pa na strani članstva, ki Se za društveno delo ne zanima v d o voljni meri). Število članov je letos skoraj pri vseh organizacijah dokaj padlo. Najhujše zmanjšanje beležita PJS in PRK, dočini sta se n. pr. Ar roki ul) in Prirodoslovni krožek obdržala na prejšnji višini. Številčno vodi še vedno Jadranska Straža s 320 člani (lani 560) sledijo- ji PRK z 240 (280), F. S. 180 (200), Aeroklub 150 (140), Prirodoslovni krožek 60 i. dr. Ferialni navez je letos — upajmo, da le začasno —; izgubil svojega dolgoletnega vodjo, prof. Lapajneta. Zato je bila podružnica nekaj časa sploh brez voditelja in je seveda delo zastalo, vendar se je kmalu zadovoljivo obnovilo. Posebno v šahu je društvo doseglo lepe uspehe. Organiziralo je šahovski turnir, ki je bil obenem izbirna tekma za sestavo1 šolske reprezentance. Udeležba je bila zelo velika (7{) igralcev) in je pokazala, da imamo nekaj prav dobrih šahistov. Zmagovalci so dobili književne nagrade, ki jih je poklonila »Tiskovna zadruga«. Reprezentanca je nato odigrala dva šahovska matclia z reprezentanco III. drž. gimnazije. Prvi dvoboj je igrala neodločno, drugega pa izgubila z malenkostno' razliko. Ker se je smučarska sekcija, ki je lani zelo živahno del-ovala, letos osamosvojila, je tako društvo izgubilo eno svojih aktivnih sekcij. V načrtu je bila tudi uprizoritev »Desetega brata« v ljubljanski' drami, ki pa je vsled nepričakovanih formalnih ovir odpadla. Program društva obsega še več krajših in daljših ekskurzij, udeležbo delegatov na kongresu F. S. v Sarajevu in razširjeno delo v šahovski sekciji ki bo priredila pomladni turnir, itekaj medzavodnih tekem in po možnosti simultanko 8 kakim boljšim ljubljanskim šahistom. Podmladek Rdečega križa je društvo z izrazito socialno nalogo, ki pa na žalost ne. najde dovolj razumevanja med dijaki. Z ozirom na namen društva je število članov daleč premajhno, zlasti v nižjih razredih, kjer ponekod ni niti enega člana. Radi tega je društvo tudi v slabem finančnem položaju in je moralo zato opustiti letošnjo božičnico. Tudi drugo delovanje se je moralo omejiti radi nezanimanja dijakov za organizacijo, katere sredstva in dohodki so namenjeni izključno revnim sošolcem. pt LICEJ Že precej dolgo se nismo oglasile iz našega romantičnega kraljestva pod Rožnikom. Vse okrog nas brsti, vse v nas poje, zato pozabljamo mi življenje tam zunaj. Vendar ne spimo, nikakor! Kdor le malo dvomi o naši živahnosti, naj, ali vpraša gospode profesorje, ali naj pogleda v razrednice, ali pa naj se kar samo postavi pod licejsko okno in prisluhne... Radovedna sem, katerih glasov bo več slišal, profesorskih ali' dekliških. Če pa ga pot zanese v bližino Liceja v pavzi, lahko obstane pred Valvazorjevim' spomenikom na oni strani muzeja in še tam bo slišal premile dekliške glasove. Res, prav veselo živimo na Liceju, učimo se, jezimo sc, pa veselimo se — saj je pomlad! Prav nič nam ne more vzeti' dobre volje, niti »cveki«, niti ukori, celo misel na smrt ne — (upam, da vsi veste, da je Liceju prorokovano, da bo 1843. leta umrl). Me upamo — trdno in neomajno. Uživamo sedanjost, misli na prihodnost nas ne more... O pač! Tudi na bodočnost mislimo. Da dokažem, naj povem, da hodimo v »tečaj za mlade mamice«, ki ga je priredil P. R. K. Praktične smo Licejke in žal nam je zamuditi četudi le najmanjšo priliko za pouk. Vse, kar je živega v sedmem iin osmem razredu., skoro vse se preselil ob VŽ5- uri popoldne v Dečji dom, za na novo predelano Šentpetersko cerkvijo. Sonce, sprehode in knjige, vse pustimo sredi popoldneva in se željne pouka zberemo v predavalnici, omenjenega zavoda. Ne ena ne zamudi — to moram poudariti, zakaj šola ni polovica tako privlačna in Htalno se pride po možnosti prepozno. Zaščitna sestra začne s predavanjem . . . tišina zavlada. Takega molka in take pozornosti' ne dosežejo vsi gg. .profesorji skupaj, ko pa se da med razlaganjem Tibulovih pesmi, geometrijskih zapovedi ali pa turških pohodov tako sijajno klepetati ali pisati naloge za prihodnjo uro. Tukaj pa ne — to so nauki za življenje, to so važne stvari za nas bodoče mamice. Materinski čut je globoko zasidran v naših nežnih dušicah, čeprav se kažemo na zunaj neugnane, razposajene in vesele — tudi resne znamo biti, prav hudo resne. Bodimo odkrite: borimo se za pravice žene v javnosti, a biti mamica, biti vzgojiteljica je vendar najslajše. In kako pripravne smo —■ o prav res! Le Sonji se ne posreči, da bi obrnila malo lutko, ko jo koplje — rte gre, pa ne gre... Na zadnje pride do zaključka, da ji bo moral pri kopanju pač pomagati možiček: s skupnimi močmi ga bosta morda le obrnila'. Na drugem koncu mize se Dana na žive in mrtve muči s povijanjem deteta (seveda je le lutka, saj drugače...?). Končno ga povije — kar dobro se ji zdi, in zdaj ga vsa nasmejana pestuje — o nie znamo! Gospa sestra nam razlaga, da je treba otročička previti vsake tri ure. 'Panja se s teni ne strinja, — kar naprej žc ne bo stala pri njem — ona že ne! Tako med delom in smehom mine tira in pol: prehitro teče čas! — in polne skrbi za bodočnost se ob zvo-nenju znanih šentpetrskih zvonov pomikamo proti domu (kdor ne gre seveda na promenado). Zadovoljne in polne upanja v srečno bodočnost »i še obljubljamo, da bomo svoj naraščaj (po možnosti ne prevelik) vzgojili v strogo licejskem duhu: tradicije Liceja bodo večno živele! Dovolj za danes! Obljubim pa, da vas bom kmalu zopet povabila v naše lepo licejsko poslopje in vas bom natrpala z novicami — teh res nikoli ne zmanjka. III. DRŽ. REAL. GIMNAZIJA V LJUBLJANI 11. februarja 1.1. se je vršil na naši gimnaziji občni zbor Podmladka rdečega križa z volitvami. Odbor, ki je bil soglasno izvoljen, tvorijo: Furlani Stanko, predsednik; Žttn Živan, podpredsednik; Hrovat Jože, tajnik; Mujdrica Ivan, tajnikov namestnik; Prelan Janko, blagajnik. Odbor si je zadal nalogo, da bo povečal delavnost PRK, kakor tudi obeli odsekov, literarnega in planinskega. Literarni odsek je zelo delaven in že izdaja svoj tiskan list. »Naša Rast«, ki je vsega priznanja vreden. Prva številka je izvrstna! Planinski odsek pa hoče v zvezi s S.P.D. propagirati lepoto naših planin in preskrbeti svojim članom ceneno in koristno letovanje na njih. Nov odbor se je z veliko vnemo lotil dela, da izvede iprogram, ki si ga je zadal. Jankov. »NAŠA V OLJ J« nuKBsaiim®iMaH*iiasoaai Bombna in lovska avijatika Čim se je pojavil bojni aeroplan, so mnogi zavzeli stališče, da je sposoben i za zračno borbo i za bombardiranje ciljev na zemlji. Želja je bila, da bi ta tip bojnega aeroplana mogel vršiti izvide na fronti in v zaledju, da bi mogel voditi zračne borbe za izvojevanje nadmoči v zraku, da bi mogel vrnili artilerijsko reglažo in končno, da bi vršil bombardiranja. Skratka, zamenjal naj bi vse ostale tipe, ki danes tvorijo avijatiko. jasno je, da je realizacija toliko kot nemogoča. Moremo sicer beležili nekoliko primerov uresničenja zamisli univerzalnega bojnega aeroplana, toda tak tip univerzalnega aparata se ni mogel dolgo obdržati, ker je v praksi pri daljši uporabi povsem odpovedal. Svetovna vojna je nudila dovolj izkustev in dokazov ter je pokazala, kakšne tipe aeroplanov mora avijatika uneti in obdržati. Misel kot taka ni nova. Že mnogo prej se je pojavila v vojni in v mornarici, t. j. misel ustvaritve univerzalnega topa v vojski in univerzalne plavajoče bojne enote v mornarici. Te misli do danes ni bilo mogoče uresničiti in je pričakovati, da bo misel še v nadalje ostala samo misel. Isto velja tudi za tip univerzalnega aeroplana. Vsekakor pa je dejstvo, da poznamo danes tipe, ki še uporabljajo za več. misij. Znan je n. pr. francoski Potez 63, aeroplan za borbo, izvid in lahko bombardiranje ali holandski Fokker G 1 za iste misije ali poljski PZh 43 za izvid in bombardiranje ali francoski Breguet 462 B 4 za borbo, daljne izvide, dnevno in nočno bombardiranje itd. Vendar pa s tem še dolgo ni izčrpano tisto, kar naj bi nudil univerzalni bojni aeroplan. Drugi pa, z ozirom na moč današnje bombne avijatike, zavzemajo stališče, da je potrebno in zadostno razpolagati samo z bombno avijatiko in to iz razloga, ker je stvarno ofenzivno orožje in more prenesti vojno v nasprotnikovo zaledje. S posebnim ozirom na manjše države, katerih avijatika se giblje v skromnih razmerah navajajo, da morajo prav take države imeti bombno avijatiko. Pravijo: »Velike države imajo na svojem teritoriju velike cilje (močni industrijski centri, naselja s 500.000—1,000.000 in več prebivalci, gostejša prometna omrežja z važnimi križišči itd.). Majhne države tega nimajo. Če pa imajo, imajo v zelo majhnem obsegu. Da bi se majhni državi prizadela velika škoda, je potrebna močna bombna avijatika, ki bi mogla usodno SMUČARSKI TEČAJ DIJAKOV KLASIČNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI Letos smo osnovali na klasični gimnaziji v Ljubljani smučarsko družino, ki jo z uspehom vodi prof. Miloš Miloševič. Družina ima namen, da zbere dijake, ki se zanimajo za beli šport in jim nudi teoretično in praktično znanje v smučanju. Nedavno je smučarska družina priredila šestdnevni tečaj v Mojstrani. Trajal je od 30. I. do 5. II. Udeležilo se ga je 27 članov pod vodstvom g. prof. Miloševiča. Do uresničenja tega načrta nam je v veliki meri pomagal naš g. ravnatelj dr. Lokar, ki nam je izposloval podporo o >-'1 St' -• . iA’hr SMUČANJE V začetku marca so sc vršile v Holinenkollu na> Norveškem tradicijonalne skakalne tekme. Skoraj neverjetno se nam zdi, da je bilo gledalcev čez 70.000 in med njimi vsa. norveška kraljevska rodbina in da je bilo tudi lepo števiito tekmovalcev namreč 300. Norvežan Gunderson jr s skokom 54,5 m postavil nov rekord Holmerekollenske skakalnice. Starta! je tudi1 novopečeni svetovni prvak Abs-jdm Ruud, ki je pa radi padca pri prvem sltoku odstopil. Prvenstvo je odnesel že v drugič naš znanec iz Planice Reidar Andersen (Norveška). Drugi je l)il tudi Norvežan Kongsgaard in šele tretji je bil rekorder Gunderson. V 'kombinaciji je zmagal Norvežan 0)1811 li. \VASA TEK Najtežje smučarske tekme na s-vetu — Wasa tek — so s« tudi letos vršile na zgodovinski progi Saleii-Moru v' švedski provinci Dalekarlien. Proga je bila dolga 90 km, tekmovalcev je pa bilo nekaj čez 100 (lani 60). Letošnji rezultati so prinesli' precejšnje presenečenje. Zmagal je Šved Nictlson v času 5:48:25 in vrgel dosedanjega trikratnega zmagovalca Wasa teka Haggblada na tretje mesto. Drugi je bil Stenberg. Če primerjamo letošnje rezultate z lanskimi, vidimo ogromen napredek. Lansko leto je merila proga 85 km in najboljši čas je dosegel Haggblad' (6:05:56). Letošnja proga je bila za 5 km daljša iii vendar je bil dosežen za več kmt 12 minut boljši čas (5:48:25). Prav tako vidimo, d* se je število tekmovalcev zvišalo od 60 na 100. Kdaj se jam bomo mi vsaj približali? NOGOMET V Londonu so imeli 6. t. m. pri štirih tekmah za angleško prvenstvo »samo« 215.000 gledalcev. Na enem igrišču »o pobrali na vstopnini »komaj« 6000 funtov šter-lingov. Drugi so se odrezali liolj slabo, naj so kasirali »le« od 4000 do 5600 funtov! Reveži, kaj, če pomislimo, da je 1 funt »le« 215 dinarjev! LAHKA ATLETIKA Kakor sem že omenil v prejšnji številki, so se vršile februarja v Sydrteyu v Avstraliji »Britiach Empire Garnes«, ki bo nekake olimpijske igre britskega imperija in se tudi vrše vsako 4. leto, kakor olimpijske. Do sedaj so se vršile: 1. 1930. v Kanadi,. 1934, v Londonu, in leto« v Sydneyu. Sedaj, omenjam še rezultate drugega in tretjega dne teh iger, kajti rezultati prvega dne so bili že objavljeni v prejšnji številki. Na 120 y (109.3 m) je zmagal Lawery (Juž. Afrika) v odličnem času 14,0 sek. (Do sedaj priznani rekord je 14,1, ker Tow«sov 13,7 še ni priznan). Drugi je bil' s prav tako odličnim časom 14,10 Conoor (Kanada), ki nam je dobro znan z olimpijade, ker je v semifinalu na berlinski olimpijadi eliminiral našega Ivanoviča. Na 440 y (402,16 m) je zmagal Roberte (Anglija) v zelo dobrem času 47,9 sek. (na 400 m torej 47,7). Na angleško miljo (1609,3 m) je zmagal Al-Pord (Walles) z 4:11,6. Svetovni rekorder Lo* welock torej rti startal, kar dokazuje, da po svojem uspehu v Berlinu res ne misli več aktivno sodelovati v športu. (Lansko leto je opravičeval svoje izostanke s študijem. Letos v začetku januarja so pa prinesli angleški časopisi veselo veBt, da je Lowelock promoviral za dr. med. univer-sae in tako upamo, da ga bomo kmalu zopet videli nastopati. Op. uredništva.) V metu krogle je zmagal ss metom 14,47 Fouch (Juž. Afrika). Pri skoku v višino ob palici je zmagal Pleasis (Juž. Afrika) z rezultatom 4,11 m, dočim se je pri troskoku uveljavil bivši svetovni prvak v tej disciplini Metcalf, ki je skočil 15,49 metrov. Na 220 y (201,08 m) je zmagal Anglež Holmes z 21,2 sek. Na progi 6 milj je zmagal s precej slabim časom 31,45 min. Mathews (New Zeeland). Zelo dobre rezultate so dosegli pri skoku v daljavo Brown 7,43 m in pri metu kladiva Suterland s 48,71 m. V štafeti 4/440 y je zmagala Kanada s časom 3:16,9 in v štafeti 4/110 y prav tako Kanada v času 41,6 sek. V končni klasifikaciji je zmagala Avstralija s 529 točkami pred Kanado s 323 in Južno Afriko. Najnovejši rezultati iz Amerike (v dvorani): 2 milji (3218,6 m) Donal Lash 9:11,0 min. 1000 y (914 m) Cuningham 2:14,6 min. % milje (1206,85 m) Burus 3:11,8 min. višina Byrues 1,95 m, Jonson 1,92 m. HOKEY V nedeljo 20. februarja se je zaključilo v Pragi tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki si ga je že devetič priborila Kanada, domovina tega športa. V teku 10 dni se je odigralo v Pragi na »Štvanick nič manj kot 40 tekem za svetovno prvenstvo. Po mnogih predtek- c V nedeljo 6. marca je bil v Celju občni zbor Slovenske šahovske zveze. Ob številni udeležili delegatov posameznih klubov iz vse Dravske banovine je stari odbor podal izčrpno poročilo o delovanju v pretečeni poslovni dobi. Obravnavalo se je tudi vprašanje izvedbe srednješolskih turnirjev ter se glede tega v najkrajšem času pričakuje od prosvetnega oddelka banske uprave ugodna rešitev. S tein bodo naši dijaki-šahisti dobili' priliko, da v medsebojnih borbah dvignejo nivo našega šaha na srednjih šolali, kar je predpogoj, da dobimo dober šahovski naraščaj. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen g. C. Vidmar. Popoldne je Celjski šahovski klub priredil brzoturnir, kr se ga je udeležilo 16 igralcev iz vseli naših šahovskih središč. Zmagal je premočno Jože Šiška s 13 in pol točkami (90*%) pred Cirilom Vidmarjem 11 in pol Mednarodni turnir v Lodžu, na kaiterem nas bo zastopal Vasja Pirc, se bo pričel 20. t. m. Inozemski šahovski svet bodo zastopali1: Eliskases, Foltys, Petrov, Stalrlberg, L. Steiner, dr. Tartakovver in Sir Thomas. Za Poljsko se bodo borili: Najdorf, P. Friedmun, Przepiorka, Appel, Gerstenfeld, Kolški, Reged/.inwki in Makarczyk. V Berlinu je na manjšem božičnem turnirju odnesel prvo nagrado Samisch s 4 točkami, sledi mu malo znani Kuppe s 3 in pol točkami, nato K. Richter 3, 9zaya 2', Micheil 1 in pol, Palil 1. V italijanskem kopališču Savoiii je bil v januarju končan Ballmtinov spominski turnir, v katerem je z velikim naskokom zmagal mladi italijajirki prvak Castaldi pred Saecomijem in Marottijem. Holandci so na svoj turnir v Amsterdamu povabili od' inozemcev velemojstra Spielmanna. Po 5. kolu sta vodila' Landiau in Spielmann s 4 in pol pred Mu Merjeni in Scheltingom s 3 in pol, itd. Na velikonočnem turnirju v Margateu, ki ga Angleži že več let prirejajo, ho igral, kakor poročajo, tudi Aljehin. Keresa, ki je udeležbo odpovedal, bo zastopal njegov rojak Schmidt, 'ki je dosegel v zadnjem času lepe uspehe. Poleg angleških mojstrov bosta od inozemcev nastopila še Petrov in Bock. 1. S. mah se je plasiralo v somi finale 9 držav, ki so nato igrale med seboj, tako da so prišle v finale le 4 države in to: Nemčija, Kanada, Čehoslova-ška in Anglija. Čehoslovašku je igrala najprej z Anglijo in po nesrečni igri (bila je ves čas v premoči) je izgubila z 0:1. Gol je padel šele v zadnjih minutah. Kanada je porazila Nemčijo z 1:0. Nato se je vršila finalna tekma med Anglijo in Kanado, ki pa je ostala kljub podaljšku neodločena 1:1 in se je zato tekma v nedeljo ponovila. Kanada je sedaj z lahkoto premagala Anglijo z rezultatom 3:1 (3:1, 0:0, 0:0), kajti Angleži so se borili le v prvi tretjini, potem so se pa udali v usodo, ker so videli, da Kanadčanom ne morejo do živega. Istega dne so se odigrale tudi tekme za ostala mesta. Čehi so z veliko premočjo premagali Nemce z 3:0 (1:0, 2:0, 0:0), Švicarji pa so izgubili proti Švedom, tako da je končni vrstni red tale: 1. Kanada, 2. Anglija, 3. ČSR, 4. Nemčija, 5. Švedska in 6. Švica. Omenil bi pa še, da so bile moči teh držav skoraj izenačene, kar najbolje izpričujejo rezultati. Tako je n. pr. igrala ČSR s Švico 3:2 in je zabila zmagonasni rol šele v podaljšku. S Švedi so igrali kljub trem podaljškom neodločeno. Vr.-Zo. Slovenska šahovska zveza je končno storila svojo dolžnost in se j« resno lotila izvedbe srednješolskih tekmovanj v Dravski banovini. Prosvetni oddelili banovine — šah je namreč že tretje leto pod pokroviteljstvom prosvetnega ministrstva — je to tekmovanje odobril in priporočil vodstvom zavodov. Tehnično vodstvo na posameznih zavodih, ki pridejo za to v poštev, bodo prevzeli profe-sorji-šahisti po navodilih in po enotnem vodstvu S. š. zveze. Zveza namerava preskrbeti tudi nekaj prehodnih pokalov, s čimer t:e bo povzdignilo zanimanje in ustvarila tradicija šahovskih tekem. PričakovaLi je torej, da bo s to organizacija mladinski šah doživel oni razmah, ki ga more in zasluži doseči, saj. so dani .skoraj vsi pogoji in prilike. Upamo, da: 'bo prvo tekmovanje izvedeno že pred Veliko nočjo, ker sicer bi bilo možno šele v jeseni. Trenutno ni. večjih mednarodnih dogodkov, vendar se bo vsak čas sprožila nova turnirska sezona. Na programu so najprej Lodz, Milano, Ljubljana, Margate in šampionat USA v New Yorku. Naj sledi nekaj zanimivosti iz zgodovine šahovske igre, Iki jih je priobčil časopis »ChessC: Najstarejši znani dokument, ki govori o šahu, je napis na plošči, ki so jo našli v neki' piramidi pri. Cizah in segu v tretje tisočletje pred Kristam. Prva uradna listina, ki obravnava šah, je oporoka vojvode Arme.ngola Urgelskega iz leta 1010. Prvi mednarodni šahovski turnir so odigrali 1. 1575. na dvoru Filipa II. v Madridu. Zmagal je Italijan Leonardi, Ostali udeleženci so bili njegov rojak Paulo Boi ter Španca Ruy Lopez in Alfonzo Ceron. Prvi šahovski problem je skomponiral, kolikor nam j« do sedaj znano, bagdadski kalif Mutusim Billah za svoje vlade od 834.—842. Prvo slepo simultanko je odigral Bizzccca v Florenci 1. 1266. Igral je istočasno dve slepi in eno navadno par. tijo. Dobil je dve, eno je pa remiziral. Prva šahovska knjiga je izšla I. 1472. v Augsburgu pod naslovom: »Dos goldin Spil«. Prva šahovska rubrika v dnevniku je izšla 9. julija leta 1813. v časopisu: »Liverpool Nercury«. Prvi šahovski časopis »La Palaniedc« je začel izluijuti 1936. Urednika sta bila La Bourdonnais in Mery. Prvo dopisno partijo slu odigrala med seboj šahovska kluba v Londonu in Edinburghu (zmagovalec) od aprila 1. 1924. do julija 1826. Prvi brzojavni meč sta imeli mesti; Baltimore in Wa-shington leta 1844. Prvi problemski turnir se je vršil 1854 v Londonu. Zmagal je znani komponist Grimshaw. A. P. Urednik Arrigler Vojko, cand. iur. — Izhaja dvakrat mesečno. Letna naročnina 12.— Din. Šantel. — Uredništvo in uprava ▼ Ljubljani, Masarykova cesta 14/11. — Poit. ček. rae. it. 17.0 Izdaja in odgovarja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z. Bojan i, —■ Tel. 21-09 — »Tiskarna Slatnar« d. z o. z. r Kamniku. (Vodnik in Knez)