Stev. 138. V Ljubljani, v soboto, 20. junija 1042-XX. Leto VII. Izključna pooblaščeoka za oglaševanje italijanskega in tujega 5 Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitd di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. = Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = ed estera: Umone Fubblicitš Italiana S. A., Milano. SpeOtaloM In abbonamento postale Pofitnina plačana v gotovini ■V'" 1' oddelki v stiku z zunanjo obrambo Tobruka Vojno poročilo št. 751: Hud odpor umikajočih se angleških oddelkov — Razlogi za zmago osnih vojska v Marmariki Uradno vojno poročilo štev. 751 pravi: Čete Osi so v stiku z zunanjo obrambo trdnjave Tobruka. Med zmagovitimi boji, ki naj bi odstranili še ostale skupine sovražnikovega odpora v predelih, ki so bili zadnje čase zasedeni1, smo dobili 100« ujetnikov, uničili l(L oklepnih voz, zajeli _ obilo blaga vseh vrst; vrn tega smo se polastili 1=5 letal razporejenih po letališčih, katera smo zasedli z iznenadenjem. V številnih spopadih so nemški lovci zbili 10 letaL Enota iz našega brodovja protipodmorni-ških čolnov, kf nastopa v črnem morju, je torpedirala in potopila š° eno sovjetsko podmornico v vod ali pri Sebastopolu. Področje vojnih nastopov, 20. junija s. Posebni dopisnik agencije Stefani iporoča: Potiskanje osnih sil naprej se nadaljuje. Napredovanju proti vzhodu so ves včerajšnji dan zagrizeno kljubovale sovražnikove premakljive edinice. Tudi na predelu pri Tobruku se nastop ni nič ustavil. Razne edinice se zdaj še premikajo, da bi uredile razporeditev blizu utrjenega dela mesta. Topništvo iz Tobruka je skušalo ovirati s svojim ognjem gibanje italijanskih čet, pa ni doseglo nič uspeha. Tudi preostali oddelki napadalnih voz, ki jih je podpiralo premakljivo topništvo, so se borili, da bi se upirali italijanskemu napredovanju, toda bili so prisiljeni umakniti se pod italijanskim pritiskom. Postojanka pri El Ademu je bila eno izimed več- Španski zunanji minister Livorno, 20. junija, s. Včeraj ob 12.30 je španski zunanji minister Serrano Suner zapustil Livorno in odpotoval v Rim, kjer bo nekaj dni zasebno bival. Tudi italijanski zunanji minister grof Ciano se vrača v Rim. Španski zunanji minister je z grofom Cia-dopotoval v Riim včeraj popoldne. Tega zasebnega prihoda nai ostijsko postajo so se udeležili: minister Pavolini. državni podtajnik Buffarini-Guidi, podtajnik Polverelli, španski poslanik pri sv. Stolici z osebjem, rimski guverner, iprefekt, zvezni tajnik, najvišji uradniki zunanjega ministrstva ter celotna skupina j španske falange v Rimu. Rim, 20. junija, s. Londonski list »Tribune« piše, da je bilo že po zimskem vojskovanju jasno, da lahkih angleških tankov, topov majhnih mer ter potitankovskih topov ni mogoče zapostavljati orožju Osi. Delovanje Italijanov in Nemcev v taktiki napadalnih voz je zelo znatno in iz mnogih znamenj je bilo treba pričakovati, da se pripravlja kak nastop velikega obsega. Tudi po začetku sedanje bitke so uradna poročila iz Kaira kazala kar največji optimizem in v Londonu niso hoteli verjeti, da bi bili nasprotniki močni in nevarni. Bobnanje dobrih novic z afriškega bojišča je nazadnje zadušilo glasove tistih, ki so znali stvarnost gledati nepristransko. »General Ritchie ima tanke vrste »Grant« ter nove protitankovske topove, ki mečejo zmešnjavo v sovražnikove vrste,« so govorili povsod. Toda kmalu so se začula razočaranja in čuda. Potem so zvedeli slabe novice, da je tankov vrste Rim, 20. junija, s. Pod predsedstvom korporacijskega ministra in ob udeležbi prometnega ministra so je včeraj setala korporacija za zrak iin morje. Ob otvoritvi 6e je podpredsednik nar. sv. Pala v kratkih besedah spomnil z zlato kolajno odlikovanega korporacijskega člana Federiga, ki jo padel, ko je izpolnjeval 6voje vojaške dolžnosti. Nato so se bavili z nalogami glede gradnje novih ladij, ki so v zvezi z vojnimi potrebami in s povojnim časom. Nar. sv. je poudaril, da se načrt, ki so ga v korporaciji poprej določili, razvija v skladu z izdelovalnimi možnostmi ladjedelnic. Pri razpravi o tej stvari je govoril tudi minister Ricci, ki je ugotovil, da se korporacija prav dobro zaveda, da je za Italijo življenjsko važno imeti trgovsko brodovje, ki bo v skladu z njeno imperialno silo in z njenim, polagoma se razširjajočim gospodarstvom. Prometni minister je obširno razlagal, katere vrste potrebnih ladij so pod njegovim vodstvom preučili, da bi ustrezale sedanjim prometnim potrebam. Poleg tega je poudaril uspešnost ladjedelnic in veliko spretnost mojstrov, ki pa jih je bo treba številčno okrepiti z novimi, pripravnimi silami. Potem se je dotaknil vprašanja gradbenega materala in državnega denarnega prispevka v oboroževalni industriji. Nato so soglasno odobrili predlog, po katerem naj bi ladje, ki so zdaj v gradnji, čim p rej dovršili. Dela za druge ladje pa naj bi se takoj pričela, brž ko bodo ladjedelnice mogle gradnjo prevzeti. Korporacija je potem lazsodila, da bi bilo koristno, ko bi se izdelala pogodba med ladjedelnicami in tovarnami motorjev glede gradnje ladij, ki jih imajo v načrtu. Nato so razpravljali o denarnih sredstvih za izdelavo novih ladij. j jih središč angleškega odpora, toda tudi ona | je morala odnehati spričo italijanskega na-' stopa. Vsi ujetniki složno izjavljajo, da je en razlog za italijanske uspehe v boljšem vojnem blagu in v morali čet, katerih bojevniški duh ni v nobenem trenutku bitke pokazal znamenj o utrujenosti. Drugi razlog uspeha je uspešno sodelovanje letalstva s silami na tleh in to sodelovanje primerjajo z delovanjem angleškega letalstva, čigar odsotnost so v zadnjem razdobju bojev morali precej pogosto ugotavljati. Lizbona, 20. junija, s. Iz Londona poročajo, Hitlerjev glavni stan, 20. junija. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem vojnem poročilu: / Napad na Sebastopol je včeraj prinesel odločilne uspehe. Pehotne divizije na severnem odseku utrjenega bojišča so prebile zadnje obrambne črte, ki so jih hudo obdelovale močne topniške in letalske edinice, ter na vsej črti dospele do Severnaj-skega zaliva pred Sebastopolom. Tako je po hudih bojih, ki so divjali dvanajst dni, ves severni del trdnjave do obalnih trdnjavic na jugozahodnem dopotoval na obisk v Rim Ko je stopil z vlaka, je visoki gost sprejel pozdrave zastopnikov oblasti in falangistov, nato pa je z grofom Cianom sedel v avtomobil, ki ga je peljal do njegovega bivališča. S španskim zunanjim ministrom so iz Livorna prišli: odpravnik poslov pri španskem poslaništvu v Rimu, italijanski poslanik v Madridu, načelnik .pisarne ter minister osebni tajnik in pa skupina španskih tor italijanskih časnikarjev. Prihod visokega zastopnika nove Španije so v Rimu podčrtavale tople manifestacije simpatij. »Grant« precej skromno število, da so Nemci uporabili nov protitankovski top, ki je dosti uspešnejši in naglejši od angleškega in da razpolaga s strahovito letalsko podporo. »Zmote in spet zmote«, končuje angleški list svoje poročilo, »in sicer vedno iste zmote, ki se zde zdaj že kronične in angleški strategiji prirojene, zakaj tolika je vztrajnost, s katero jih ponavljajo v kratki razdalji na vseh vojnih prizoriščih.« Tednik »Spectator« piše: »Os je nedvomno prevzela pobudo in hude naše izgube v oklepnih vozeh je nedvomno postavljajo v dokaj ugoden položaj, zakaj italijansko - nemško napredovanje nas je prisililo, da se odrečemo poškodovanim tankom, ki bi jih bilo mogoče znova popraviti, hkratu pa to napredovanje omogoča Italijanom in Nemcem, da lahko popravljajo svoje lastne tanke in tudi uporabljajo naše.« da so časopisi, potem ko so skušali zmanjšati pomen udarcev, ki so jih doživele angleške letališke in pomorske sile na Sredozemskem morju, prisiljeni priznati, da se stvari tudi tokrat niso odigrale po vnaprej določenem načrtu. Med drugim poudarjajo, da je dejansko nemogoče pošiljati ladje z ojačenji in preskrbo po Sredozemskem morju na Malto. Vsak lahko vidi, kako važno je takšno priznanje od strani prav tistih časopisov, kj so vse do včeraj neprenehoma zatrjevali, da bo Anglija kljub neprestanim in številnim neuspehom vedno popolna gospodarica na tem morju. odseku padel v naše roke. Osvojitev te zadnje strateške postojanke se bliža. Obupni sovjetski protinapadi so spodleteli. Na južnem delu utrjenega bojišča so nemške čete po hudih bojih pregnale sovražnika iz važnih postojank. Število ujetnikov in vojnega plena je narastlo na 7585 vojakov, 20 oklepnih voz, 68 topav in 1 oklepno baterijo. V hudih posameznih bojih je bilo zavzetih 1288 zemeljskih utrdb in trdnjavic iz oklepnega betona. Uničeno je bilo 46.239 min. Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča se nadaljuje čiščenje zaledja. Več sovjetskih krajevnih napadov je bilo odbitih. Ob obalah Ledenega morja so bile s težkimi bombami hudo poškodovane vojaške naprave v Murmansku in Jokongi; potopljena je bila 6000 tonska ladja, neka velika tovorna ladja pa je bila poškodovana. V Severni Afriki je bil sovražnik pognan že bolj proti vzhodu. Nemške in italijanske čete so obkolile trdnjavo Tobruk. Pri uničevanju številnih odpornih gnezd je bilo ujetih več ko tisoč Angležev, razdejanih pa je bilo 10 oklepnih voz ter zaseženega mnogo orožja in veliko skladišče s preskrbo. Nemška lahka bojna letala so podnevi zažgala skladišča v pristanišču Brixhamu ob južni angleški obali. En sam angleški bombnik je podnevi napadel obalno ozemlje zahodne Nemčije ter civilnemu prebivalstvu prizadejal manjše izgube. Pred Sebastopolom se je po posebnem junaštvu odlikoval polk pehotne divizije iz spodnje Saksonske pod poveljstvom kapetana Schwader, ja, odlikovanca železnega križca, ki je v teh bojih padel. Kapetan Seiler, poveljnik lovskega oddelka je nad vzhodnim bojiščem v eni noči sestrelil tri sovjetska prevozna letala ter tri lovce. Nenadno potovanje angleškega ministrskega predsednika v Ameriko Riin, 20. junija, s. Poročajo, da je angleški ministrski predsednik Churchill nenadno domoval v ameriško prestolnico Washington. Spremljajo ga: sir Alland Brooke, načelnik angleškega imperialnega glavnega stana, general Ismay, tajnik odbora načelnikov glavnih stanov raznih panog angleške vojske ter druge osebnosti. Diplomatski urednik Reuterja trdi, da je do obiska prišlo v trenutku, ko stoje Združene države pred najvažnejšimi vojnimi odločitvami. Poročilo navaja potem različna, najvažnejša vprašanja, ki bod predmet razgovorov v Washingtonu ter posebej poudarja vprašanj o pomorskih prevodih, ki jih nepretrgano potapljanje letalskih in pomorskih sil Osi vedno bolj otežkoča. Po tem poročilu bo treba znova pretresti vso angleško-ameriško vojno strategijo v Vzhodni Aziji, kjer so japonske grožnje vedno st varnejše, vrh tega pa bo treba preučiti vprašanje o pošiljanju ameriške preskrbe, ki zdaj ne zadovoljuje vseh treh držav, ki so najbolj in najnujneje potrebne pomoči iz Amerike. To so Anglija, Rusija in Kitajska. Diplomatski urednik agencije Reuter označuje ta obisk kot strogo poslovno zadevo in pravi, da Churchill to pot ne bo imel nobenih javnih govorov, niti govorov v radiu in da se ne bo udeležil nobene širše prireditve. Večino svojega bivanja bo prebil v pogovorih s predsednikom Rooseveltom. Pogovori pa bodo za zaprtimi vrati. Horty 74 letnik™ Budimpešta, 19. jun. AS. Po vsej Madžarski so včeraj slovesno praznovali 74. rojstni dan državnega upravitelja admirala Hortyja. Predsednik vlade Kallay je za to priliko imel po radiu govor, da navdihuje madžarsko ljudstvo ena sama volja: zmagati. Promet med Turčijo in Evropo Carigrad. 19. junija AS. Kakor poročajo, bo jutri obnovljen železniški promet med Carigradom in Adrianopolom. Poskusi z obtežitvijo mostov preko Marice in Arde so se dobro obnesli, tako da bo promet lahko v redu vršil. »DonauZeitung« prinaša ob priliki prenosa trupel obeh Obrenovičev, glavnih žrtev noči 11. junija 1903, iz stare cerkve v novo belgrajsko cerkev sv. Marka, zanimiv članek z nekaterimi novimi podatki o umoru članov tedanje vlade, zlasti tedanjega ministrskega predsednika generala Dimitrija Cincar-Markoviča, čigar sin Aleksander je bil več let jugoslovanski poslanik v Berlinu in pozneje zunanji minister v Belgradu. Vesti 20. junija Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da je na Atlantskem morju bil potopljen torpedni rušilec »Wild Swon« in sicer po napadu nemškega letala vrste »Yunkers 88« Rušilec je imel 1120 ton ter 135 mož posadke. Vse hotele v pokrajinah, ki so jih zasedli Japonci, je zasegla japoeska hotelska družba, če so hoteli pripadali Aagležem, Amerikancem ali Holandcem. O bodoči japonski upravni politiki v zasedenih krajih je govoril vojaški guverner v Singa-pooreju in dejal, da bo Japonska opustila imperialistični način sile ter se posluževala pravice, da bi tako dosegla popolno sodelovanje med ljudstvom in med vlado. V Tunisu je umrl tamošnji bej, Sidi Ahmed paša, v starosti 80 let. Novega beja, ki je samo nekak častni vladar na tem francoskem posestvu v Afriki, so oklicali snoči. Nemški komisar za zasedene ruske pokrajine in komisar za Ukrajino sta izdala ukrepe o ureditvi pravnega položaja ruskih verskih skupnosti. Nemški listi dostavljajo k temu ukrepu, da se z njim razširja obsežno oisvoboditveno delo, ki ga izvajajo nemške oblasti v zasedenih krajih. Argentinski listi pišejo iz Združenih držav, da je snidenje med Churchillom in Rooseveltom treba spravljati v zvezo s kočljivim vojaškim položajem Anglije in Amerike po hudih udarcih, ki sta jih pretrpeli v zadnji letalsko-po-morski bitki na Sredozemskem morju, na bojišču v Libiji, pred Sebastopoljem in na Kitajskem. Iz Tokia javljajo, da so Japonci 24. maja končali zasedbo Moluškega otočja, ki leži med Sund-skim otokom Celebesom in med Novo Gvinejo. Londonski radio poroča, da se je potopil pobiralec min »Fitarey«. Zaradi poenostavitve državne uprave bodo morali vsi japonski državni uradi odpustiti del osebja. Osrednji vladni uradi bodo morali število osebja zmanjšati za 30%, širši vladni uradi 20%, uradi za javna dela pa 10%. Nemški državni nradni lilst prinaša Hitlerjev odlok o ustanovitvi državnega raziskovalnega sveta, ki naj vse razpoložljive nemške znanstvene sile zaposli do skrajne mere za čim uspešnejša raziskovanja v korist vojnega vodstva. Predsednik odbora je maršal Gor in g Nemškj strokovnjak za gosjjodarske pogodbe dr. Cloditus je dopotoval v Atetie in imel tam pogajanja z italijanskimi pooblaščenci ter s člani grške vlade. Hrvaški korporacijska minister je dobil pooblastilo, d« lahko v vseh dobrodelnih in socil-nih društvih in ustanovah postavi vladne komisairje Komisarje bodo morala plačevati društva sama. Namen tega ukrepa je, ojačiti nadzorstvo nad delovanjem teh društev Posebno kazensko taborišče za špekulante bo uredila bolgarska vlada in sicer blizu velikih kamnolomov v Pasardžigu, kjer bo za take vrste ljudi dovolj opravila. Celotno judovsko premoženje na Holandskem znaša več ko pol milijarde holandskih goldinarjev. Od 21.000 judovskih tvrdk bo zdaj izginilo 10.000 — poroča holandski list »De Waag«. Okrog 8000 tvrdk so judje že sami prodali, da se izognejo prisilni prodaji. Njihove nepremičnine cenijo na 200 milijonov goldinarjev, vrednostne papirje pa na 150 milijonov goldinarjev. Švedska vlada je zmanjšala tedenski obrok mesa na 17 in pol dkg in je priporočila prebivalstvu, naj je ribe, katerih cene so maksimirane. Na Hrvaškem pri Ludbregu so našli ležišča premoga in nafte in so že v globini 15 metrov naleteli na 2.50 metra debelo plast dobrega premoga. V Rimu so se pričela trgovinska pogajanja med Švico in Italijo za nov trgovinski in plačilni sporazum, ki bo potekel 30. t. m. Nemški letalski poročnik Marseille je v Afriki dosegel deset zaporednih zmag in mu je število zmag naraslo na sto eno. Na ruskem bojišču je padel vodja danske presto-voljske legije za vzhodno bojišče, von Lettow-Vorbech, ki je pred 14 dnevi prevzel poveljstvo legije. Včeraj je s posebnim vlakom odrinilo na vzhodno bojišče spet 1000 francoskih prostovoljcev. Angleške patrolne ladje so odpeljale v gibraltar-sko luko španski parnik »Ciudad de Valencia« (2497 ton), ki je imel na krovu 43 članov angleškega parnika, ki je bil potopljen v bližini Kanarskih otokov. Ameriškim pilotom, ki so bili zajeti, ko so zasilno pristali na turškem ozemlju, bo dovoljeno nositi civilne obleke in se bodo smeli proti častni besedi prosto gibati po turški prestolnici. Na zadnji seji španske vlade je bil general Quei-po Liano, poznan iz državljanske vojne, razrešen dosedanje službe. Poveljnik španske »Sinje divizije« pa je bil imenovan za brigadirja. Pariško posebno sodišče je obsodilo osem oseb na dosmrtno prisilno delo, dve sta bili oproščeni, ena je bila v odsotnosti obsojena na dosmrtno prisilno delo, vse zaradi ponarejanja živilskih nakaznic. Brazilske vojaške oblasti so prevzele nadzorstvo nad vsemi železnicami zaradi notranjega položaja in so se postavile vzdolž prog straže v polni bojni opravi. Argentina odločno zanikuje ameriško vest, da je bil argentinski parnik »Rio Diamante« torpediran v zalivu Catalina in da je dajal klice SOS. Parnik nadaljuje vožnjo v redu. Načrt za izpopolnitev italijanskega trgovskega brodovja med vojno in po njej Ob zaključku vse^a dela je minister Host Venturi v imenu vseh izrazil občudovanje in hvaležnost italijanskega naroda do mornarjev v trgovski in vojni mornarici, ki pri izpolnjevanju svojih dolžnosti stalno prezirajo smrtne nevarnosti. Potem so vsi viharno pozdravili ministra Ric-c'ja in junaške letalce, ki so italijanskemu letalstvu v zadnjih dneh spet prinesli novo bleščečo zmago. 0 veličini in uspešnosti romunskega obnovitvenega dela Bukarešta, 20. junija, s. Nar. sv. Guglielmotti, voditelj skupine italijanskih časnikarjev, ki so obiskati Romunijo, je agenciji Rador dal izjavo, v kateri je med drugim rekel: Obisk v Romuniji bo za italijanske časnikarje ostal eden najdražjih spominov. Toplota, s katero so nas povsod sprejemali, časti, ki so nam jih izkazovali po mestih in med kmeti po romunskih vaseh, kjer so nas sprejeli s petjem »Giovi-nezze«, vse to nas je čez mero ganilo. Imeli smo priliko od blizu spoznati romunskega delovnega, poštenega in domoljubnega kmeta. Nikjer nismo videli nič drugega, kakor delo. Obnovitev države napreduje na vseh področjih z velikanskimi koraki. Poseben vtis je na nas naredila obrežna obramba pri Odesi, kjer plapola zmagovita romunska zastava. Po vojnih področjih smo na lastne oči lahko ugotovili ogromno delo, ki ste ga dopolnili ne samo v osvobojenih pokrajinah, temveč tudi v Čezdnjestrju Angleški listi o zmotah vojnega vodstva v Afriki in na drugih bojiščih Nemško vojno poročilo o odločilnih uspehih Severni del sebastopolskih utrdb v nemških rokah - čiščenje zaledja na ostalem ruskem bojišču »V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh« Ljubljana, 20. junija. Star je rek, da mora delati, kdor hoče živeti. A še danes drži. In tako se večkrat pripeti, da prime za kramp ali lopato tudi tak, ki to delo ne sodi v njegov »resor«. In tako se je danes zgodilo že marsikomu, ki je bil prisiljen, da prime za lopato, da preživlja sebfe in svojo družino. ^ »Le kako me bodo sprejeli delavci, bodoči moji tovariši, med katerimi nobenega ne poznam,« to vprašanje je mučilo marsikoga, ko je junaško korakal proti svojemu novemu cilju. Nič ni bilo posebnega, vsakdo je dobil vtis, da so delavci vajeni vsakodnevnih novih sprejemanj. Bolj zanimivo je delo samo in njegov potek. - Nekaj minut pred osmo zagrabi V6ak lopato in kramp in odide na odkazano mesto. Vzdolž ceste so zarisani po meter široki in pet metrov dolgi kvadrati, vmes pa je meter prostora. Kanali? Da, tako nekako! Ura odbije osem, orodje zapoje jutranjo pesem. Toda cesta je trda, drobni kamenčki odletavajo v obleko, v roke, v obraz; trdota pa se da zaznati tudi na drug način. Roke postajajo trudne, boleče, na dlaneh se prikazujejo prvi žulji . ., Ura pa leze neizrečno počasi, počasi.. .. Delavec se nasloni na lopato, da se malo odpočije, da zajame 6apo. Spet drugi ei zažge cigareto in delo se znova prične. Toda pesem ni več tako lepa in glasovi se ne zde več tako ubrani.., trudni so in enolični,., Proti desetim: vrhnja skorja je vsaj deloma prebita, pričenja se mehka zemeljska plast, pesek pomešan z ilovico. No, to pa bo že še šlo, si oddahnejo, samo da je tršja skorja prebita. Sonce pripeka, pripeka ... Suknje in klobuki so odveč. Ob straneh lež6 in se sončijo, kot bi bilo to zanje zdravilo. Telo se segreje, oglašata se žeja in glad. Dan se res vleče, vleče brez konca in kraja. Slednjič vendar poldne.“In sedaj h kosilu. Že misel na to radost, zavest pa, da lahko človek »po-lenari« celo uro, je še slajša. Toda ta urica je precej krajša od dopoldanskih. Pravijo, da ima vsaka 60 minut, pa to najbrž ne bo res, vsaj za delavca, ki ima tako malo prostih ur. Delo je zdaj zanimivejše, manj naporno, ko se delavci znajdejo v globini, iz katere pa ne morejo več opazovati okolice, niti se ne pogovarjati s tovariši v srednjih predelih. Toda delo gre vseeno naprej. Zemlja se lepo kruši in somerno z enakimi presledki zamahljajev lopat jo mečejo ven. V globini poldrugega metra ali malo več se spet pričenja trda plast, trša od zgornje. Kramp se je uprl^ sedaj sta na vrsti le še železna konica in težko kladivo. In jama postane svet zase, delokrog zase. Pogled navzgor jim odkriva višnjevo nebo, na lahko prepredeno z oblački, ob straneh skladi zmetane zemlje in kamenja. Tako mineva dan za dnem in se bliža sobota, plačilni dan. »V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh«, tako so bile trpke besede v obsodbo prvega greha. Toda ta trpkost ima nekaj lepega, veselega. In to lepo in veselo so trenutki, ko prejemajo denar, ki si ga res zaslužijo s svojimi rokami. Vsak se veseli tega trenutka, ko dobi pismo in ga skrbno vtakne v žep, potem pa pohiti k svojim. Tega dne se vesele tudi žena in otroci. Potem pride dan spremembe, Gospodov dan, nedelja. Morda še kozarček dobrega vinca, oh, kdo bi mu ga ne privoščil? Kako lepo je v nedeljo, ko lahko gre delavec, družinski oče z družino na sprehodi To je zanj najlepši dan. fi Pa tudi na delu doživi kako malenkostno spremembo. Taka sprememba je tudi deževen dan. Nad mestom in okolico se zgrinjajo oblaki. Ljubljana, 20. junija. Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 2089-12 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 22. (unija 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; kisla repa 2 L; nova repa 2 L; ohrovt 4 L; karfiola 5 L; bučke 4.50 L; grah 4.50 L; kolerabice 3 L; rdeča pesa brez listja 3.50 L; rdeči korenček brez zelenja 3.50 L; črna redkev 1.50 Lj redkvica 3 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; peteršilj 4 L; por 3 L; zelena 4 L; čebula 3 L; šalota 5 L; česen 7 L; glavnata solata 3 L; radič 3 L; špinača 4 L; beluši 9 L; rabarbara 4 L; češnje hrustavke 6 Lj navadne češnje 5 L; gozdne ia vrtne jagode liter 8 L; borovnice liter 4 L; suhe bezgove jagode liter 6 L; suhi šipek kilogram 8 L; I kilogram svežega lipovega cvetja 10 L; kilogram I zrak je težak, soparno je vedno bolj in sonce 6e skriva za oblaki. Skrb za družine prisili delavce, da ostanejo v jamah tudi v dežju. Napravijo streho iz desk, da ne bi bili mokri. Toda dolgo ne vzdrži ta streha. Skozi špranje in zlasti ob straneh začne curkoma liti voda, ki končno prežene delavce. Nekaj uric sicer vzame, toda kaj, ko vs§ tako žeja po dežju. — Naslednji dan je spet lepo. V kanalih se je to poznalo. Zarežale so nove Ljubljansko cestno omrežje Ljubljana, junija. Za razvoj mesta Ljubljane sta važni dve letnici, ki sta nekaka mejnika v času, ko se je Ljubljana dvigala iz malega pokrajinskega me-steca. ? starinskimi stavbami, zastarelimi in manjkajoCimi javnimi napravami, v moderno veliko mesto, ki je prav v našem času doseglo obseg in število prebivalstva velemesta. Ti dve letnici, ta dva važna mejnika sta: ljubljanski potres 1. 1895 in pa konec prve svetovne vojne leta 1918. Povsod, na vsakem koraku vidimo sledove teh dveh zgodovinskih dogodkov in tudi pri razvoju ljubljanskega cestnega omrežja moramo govoriti o teh dveh datumih. Le težko si predstavljamo cestno omrežje v predpotresni dobi in v enem naših zadnjih člankov smo poročali da je imela predpotresna Ljubljana zelo razvit sistem tako imenovanih »ko1 munskih« ulic, to je, da so se z glavnih cest in ulic širile posebne ulice, ki so jih zvečer zapirali. Te ulice .so bile po večini tesne, globoke in nezdrave. Potres 1. 1895 je temeljito odpravil te ulice, kar ni potres napravil sam, so storili Ljubljančani. Že takoj na seji dne 9. maja 1895 je občinski svet sklenil, da da napraviti načrt regulacije in sicer ravnatelju obrtne šole na Dunaju arhitektu Kamilu Sitteju. Iz lastnega nagiba pa sta predložila svoja regulacijska načrta arhitekt Kranjske stavbne družbe Adolf Wolf iz Ljubljane in arhitekt profesor Maks Fabiani z Dunaja. Vsak teh načrtov je imel soveda dobro | stran, noben pa ni popolnoma ustrezal. Zato je ' mestni občinski svet naročil mestnemu višjemu inženirju arhitektu Janu Duffeju, naj izdela še četrti regulacijski načrt, kar je storil. Ta regulacijski načrt je bil končno tudi od višje instance dne 10. avgusta 1897 odobren in po njem se je Ljubljana razvijala tja do 1. 1914. Tedaj je izbruhnila svetovna vojna in Miri leta je stavbna živahnost v Ljubljani počivala ter tudi ni pridobila nobene nove ceste, niti ulice. L. 1918., po knčani svetovni vojni, je Ljubljana štela 246 cest, ki so bilo dolgo nekaj nad 1110 km. L. 1938., po dvajsetih letih pa je Ljubljana štela 928 cest, ki so merilo skoraj 404 lun, torej skoraj štirikrat toliko. Ljubljana je štela ob potresu 1373 hiš, ob potresu jih je bilo demoliranih 159 hiš, s priključitvijo Vodmata je Ljubljana pridobila 106 hiš, na novo sezidanih je bilo konec leta 1907 3G1 hiš', torej je Ljubljana v desetih letih va-ljavnosti novega regulacijskega in stavbnega načrta narastla za 313 hiš ter je konec leta 1907 štela skupno 1712 hiš plus 14, ki so bile v surovem stanju že dogotovljene. V prvem desetletju po svetovni vojni pa je Ljubljana štela že nad 3000 hiš. Število hiš se je do leta 1938, po priključitvi raznih okoliških občin in zaradi živahne stavbne delavnosti dvignilo na 6493 hiš, torej se suhega lipovega cvetja 20 L; jajca 1.75 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 16 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo,w otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Prebivalstvo bo opazilo, da so v novem ceniku cene za vse rdeče jagode in borovnice, prav tako pa tudi za suhe bezgove jagode določene za liter, ne pa za kilogram. Gotovo bo s to spremembo ustreženo tako prodajalkam kakor kupoval-kam, ker pri cenah ne bo več pomot kot prejšnji teden. odprtine, vmesne stene so bile prebite, zadaj so zidarji polagali cevi in jih zadelati z betonom, nekaj delavcev pa sedaj zasiplje široke zevajoče odprtine. Potem se spodnji svet zvedri Glasovi pogovorov, raznih napevov in pesmi orodja se mešajo in razširjajo po »gornjem svetu«, najbrž v kaj čudnih prizvokih. In tako se nadaljuje in ponavlja, dokler ne bo kanal gotov. Tako je delavčevo življenje na delu, še zanimivejše in vredno pozornosti pa je njegovo družinsko življenje. se je v 25 letih početvorilo je v dvajsetih letih podvojilo, število cest pa se je početverilo. L. 1940 je število cest v Ljubljani znašalo že 411 kilometrov. To povečanje cestnega omrežja pa nalaga mestni občini nove skrbi, zlasti ker se mesto ni tako naglo večalo, kakor njegov cestno omrežje, ki ga je treba pač vzdrževati in tudi tlakovati. Ceste delimo na mestne ceste I. in TI. reda, na mestne ulice, na pokrajinske ceste in na državne ceste. Največ je mestnih ulic, ki jih je 174 kilometrov, ceste 1. reda obsegajo 119 kilometrov, II. reda 79 kilometrov, pokrajinskih cest je 23 kilometrov, državnih 15 kilometrov. Skupna površina tlakovanega cestišča v Ljubljani znaša sedaj 196.326 k v. metrov. Največ je bilo cest tlakovanih 1. 1032 in sicer 33.845 kv. metrov, 1. 1931 26.142 kv. metrov, 1. 1933 5346 kv. metrov, 1. 1934 15.000 kv. metrov in 1. 1935 8272 kv. metrov. V naslednjih letih se je površina tlakovanih cestišč le polagoma večala, vsako leto je naraslo po par tisoč kv. metrov, 1. 1940 pa 12.265 kv metrov, obnovljeno pa je bilo to leto tudi za 1853 k v .metrov tlaka. Cestišča v Ljubljani so ali asfaltirana ali pa tlakovana z drobnimi kockami, le malo z velikimi kockami. Poleg tega s ezadnja leta uspešno uporablja tudi katraniziranje, kar uspešno nadomešča dražje asfaltiranje i npridobiva mestna občina sama katm v plinarni. Ljubljanske ulice so v sredi ceste tudi opremljene s hodniki, nekatere prav moderno, tudi z belimi robnimi kamni. Največ hodnikov je tlakovanih z asfaltom, manj jih je s ploščami, bodisi umetnimi, bodisi z granitnimi, skoraj nič pa ni v Ljubljani betonskih hodnikov. Na robu mesta pa je še vedno dosti ulic, kjer hodnikov ne poznajo. So to pretežno nekdanji napol kmetski kraji in delavska predmestja. Ponekod • so razmere že toliko dozorele, da 1)0 slej ko prej treba napraviti hodnike, bodisi kamnite, bodisi pokrite s kakim drugim gradivom. Ponekod pa sevda ljudje še nimajo potrebe po hodnikih in seveda še manj po tlakovanih cestah, eno pa zahtevajo vsi: da so cestišča vsaj primemo in vedno dovolj makadamizirana, ki je _ najcenejši in najstarejši način vzdrževanja dobrih cest. Pred svetovno vojno so bile vse ljubljanske ceste in ulice makadamizirane, le morda Židovska ulica in Šelenburgova sta bili asfaltirani, bivša Dunajska, sedaj Bleiweisova cesta pa je bila tlakovana z velikimi granitnimi kockami. V zadnjih dveh letih pa je Ljubljana pridobila šo več ozemlja, sorazmerno pa manj hi5, toda dovolj novih cest. M intimo namreč prikl.jTi-čene kraje severno od Zgornje ŠiSke. Tudi prebivalci^ teh krajev so sedaj polnopravni ljubljanski občani in imajo’glede cest pač iste potrebe. Toda razmerje števila hiš proti obsegu cestišča se je zopet spremnilo v prilog cestišča. (-r) iovice iz Srfave Težko reševanje 19 mesečnega otroka iz jezera. Ko je mala ladjica vozila po Komskem jezeru, je 19 mesečni deček Piero D’Adrea odprl okno kabine, v kateri je bil, izgubil ravnotežje in telebnil v jezero. Kapitan je dal takoj ustaviti ladjico, odvezali so reševalni čoln in hiteli reševat. Tedaj pa se je opogumil tudi mlad 19 letni mladenič, ki je skočil v vodo in v naglih sunkih priplaval do potapljajočega se otročička. Ko ga je pograbil in si ga naprtil na vrat, pa ga je popadla slabost. Začel se je sam daviti. Tedaj pa je reševalni čoln že dospel do njega in ga rešil z dečkom vred. Urejanje padske rečne mreže. Med izlivom Adiže in Mincia so začeli zvezni prekop poglabljati in razširjati, da bodo mogle ladje po 600 ton osilnosti pluti po njem. Obenem povečujejo tudi plovni prekop med Milanom in Cremono. V načrtu pa imajo še veliko novih prekopov. Računajo, da bodo porabili za ta dela okroglo 600 milijonov lir, od česar bi odpadlo v breme države 360 milijonov lir, ostalo pa bi morale plačati prizadete pokrajine, zlasti pa industrijske občine, ki bi imele od plovbe največje koristi. Razstava Gorše-Maleš Franc Gorše: »Spokornica«. Zadnji dan umetniške razstave kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša v Jakopičevem paviljonu je v nedeljo, 21. . m Razstava je vzbudila med našim občinstvom toliko zanimanja, kot malokatera pri nas. Zato opozarjamo tudi vse tiste, ki si je še do sedaj niso mogli ogledati, naj ne zamude prilike in si jo ogledajo. Vodstvo po razstavi in razlago umetnin bo imel v nedeljo prof. Saša Šantel, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov ob 11. Vabljeni so tudi vsi lastniki permanentnih vstopnic. Izmed vsakih 56 bo eden zadel umetniško podobo, kakor bo na razstavi določil žreb. Podoba je na ogled v razstavnih prostorih. Hrvaiski minister za prehrano Dumandžič je imel, kaor poroča graška »Tagespost«, poseben razgovor z njenim dopisnikom o prehrani NDH. Člani ehali po nbnišKem trgu Marijano šušarkovo (i kovo) — »čarovnico«. »Gnadljivi« gospodje sodniki so obsodili vse božje in cerkvene ter človeške postave: s hudičem se je spečala, točo je delala, na metli je jahahla na »Klek«, temu so poginili prašiči, onemu je krava povrgla mrtvo tele, zopet drugemu je urekla otroku, da je revše ostalo ški-lja6to in gluhonemo itd. V zvezi s temi žalostnimi dogodki pogosto stoletni hrast iz tistih časov. Pred omenjajo kratkim me je vprašal znanec, če omenjeni hrast res stoji še danes, ali je z njim tako. kakor z nekaterimi drugimi ribnilkkni posebnostmi. Da. še danes stoji ta hrast, pod katerim so se oholi in vsega 'siti ribniški graščaki naslajali ob peklenskih mukah, v katerih so se zvijale in umirale uboge žrtve. — Stoji na jugozapadni strani, za trgom, na yTJgaru«. — Omenja ga celo Valvazor v opisu Ribnice iz XTII. stoletja, zato gotovo ne bo odveč, če osvežimo spomin nanj. Obseg mm je tolik, da ga trije odraščeni ljudje komaj objamejo. Košati se sredi njiv, ko nema priča davnih dni — polnih groze. Kadarkoli sem šel mimo njega, mi je nehote vstala pred očmi goreča grmada in nad njo ob kol privezano ubogo človeško bitje, ki so mu na tak zverinski način izžigali dušo iz živega telesa. — Tako so umirale nedolžne žrtve v seci tega mogočnega hrasta, da je bilo zadoščeno vraževernim in praznovernim graščakom. Ta krvavi ples je bil pri kra ju dobro leto dni za tem, ko je ribniško graščino priženil grof Kobencelj. Dva in pol stoletja sta minila, ko jo zadnjič zagorela grmada pod »Ta debelim hrastom« (tako so ga namreč krstili ljudje). Kako zelo se je ukoreninila med ljudstvom vera v čarovnice, je bilo tu in tam opaziti še pred nekoliko desetletji. Poznal sem pobožnega moža Primoža. Ta je znal »z’govarjati« najrazličnejše ali bolje rečeno, vse bolezni. Uimrl je kot osemdesetletni starček kmalu po vojni, trdno prepričan, da so čarovnice na svetu. Povedal vam bom. kaj sem z njim doživel v svojem desetem letu življenja. Bolele so me oči. Punčico levega očesa mi je jee preraščala mrena. Po zdravnikovi odredbi je bilo treba počakati na operacijo. Moja stara mati, starka Primoževih ilet, je nagovarjala mater, naj ga vendar pokliče, kar ipa je ona odločno odklonila. Stara mati je odšla sama k Primožu, mu opisala bolezen in potožila, da ji bo vnuk vsak čas oslepel. Primož je ves vnet obljubil vso svojo pomoč. . .. . , Bilo je koncem junija meseca. Noč je bila jasna in mesečna. (Le kadar je bil mlad mesec, I je imelo »z’govarjanje« učinek.) Spal sem v pritlični sobi. Postelja je stala blizu okna tako, da je luna sijala prav name. Ura je odbila polnoči. Kako se je prav tedaj primerilo, da sem se zbudil, si še danes ne morem razložiti. Prav tiho se odpro vrata in v sobo stopi stric Primož. Po prstih se priplazi kot duh do postelje ter poklekne ob vzglavju. Pričel se je križati, sklepati roke. nato je molil. Besed nisem razumel. Delal sem se. kakoir bi mirno spal. Stric Primož je potegnil nekaj iz žepa; kaj je bilo, sem ugotovil šele pozneje. Prav narahlo mi je z neke vrste mahom otrl oči. To je ponovil trikrat in vsakokrat vrgel mah »unic« čez ramo. Potem je vzel v roke vrvico in delal zanke nad mojim obrazom, vmes pa še vedno izgovarjal nerazumljive besede. S tem je končal svoje »z’govar janje«. Tiho je odšel in zaprl vrata za seboj. Ta nenavadni obisk mi je vzel spanje. Iznenadil me ni. ker sem bil uganil, kaj stara mati pripravlja . V »z’govarjanje« nisem verjel, čeprav sem bil še otrok, zato je pa sta>ra mati toliko težje pričakovala jutra. Zjutraj me je pogladila z roko po laseh in prijazno vprašala: »No, kaj bulše vid’š d’n’s?« Odgovori! sem ji, da še manj kot pred »z’govar jan jetrn«. Pričakovala je. da bo mrena zlezla z očesa kar čez noč. Naslednji dan me je mati odpeljala v bolnišnico in po treh tednih je mrena res zginila z očesa. Prav ta stric Primož je »ž’govarjal« tudi vse druge bolezni na živalih in ljudeh, prepričan za vse na svetu, da ima njegovo čudaško početje nadčloveško in zdravilno moč. »Vsakdo mora ozdraviti, če le nima hudič svojih prstov vmes!« Zgodilo se je, da je sosedovo Lenčko pičil gad v nogo. Namesto k zdravniku, so ,jo poslali k Primožu na »zagovarjanje«. Ta se je na vse načine trudil, molil, križal okrog nje, a dekle je zaradi zastrupljenja v njegovi navzočnosti izdihnilo. »Taka je bila božja volja,« so menile ženice, ko so jo prišle kropit. Ni verjel samo stric Primož v skrivnostno Služba božja ljubljanske mladine ob počitnicah Na željo prezv. g. škofa dr. Rožmana se za letošnje velike počitnice vpelje v vsaki ljubljanski župniji posebna mladinska maša, ki naj sleherno nedeljo in zapovedan praznik združi okrog oltarja, kar mogoče, vso mladino tiste župnije. Otroku, mladostniku, ki sta morala med šolskim letom zahajati k »šolskim« mašam bo na ta način vsaj v počitnicah omogočeno da se okleneta svoje župne cerkve in se tako z drugimi svojimi vrstniki prav ob Gospodovih dneh spoznata in organsko uvrščata v svojo farno družino. . Mladinske maše po župnijah se pneno v nedeljo, 21. junija, na god sv Alojzija zaščitnika mladine. Vršile se bodo te mladinske farne službe božje v posameznih cerkvah ob tehle urah: . . n , , V Stolnici ob 8, pri sv Petru ob 8, pri Frančiškanih ob 10. pri sv. Jakobu ob 9, v Trnovem ob 8. na Viču ob 8, pri sv. Cirilu in Metodu ob 9, v šiški ob pol 9, v Mostah ob 8, pri Uršulinkah ob 8, na Rakovniku ob 9, v Dravljah ob 8. Pri farni mladinski maši bo pel mladinski zbor, zato naj se vsi oni, ki imajo veselje do zborovega petja, oglase v svoji cerkvi kot se jim bo še sporočilo. Med mašo bo mladini dana prilika za sv. spoved. Klopi pri tej maši so rezervirane, v kolikor bo potrebno, mladini: _ deklice in dijakinje na ženski 6trani, dečki in dijaki na moški strani. Cenjeni starši, prosimo vas. da s svojim vzgojnim vplivom pomagate pri dušnem pastirstvu mladine, čim lepše bodo vaši otroci obhajali Gospodove dni, toliko bolj bodo zavarovani pred slabimi vplivi ulice in slabe druščine! Ljubljanski župniki in kateheti vseh iljub-' " šol. — Ljudi Ijanskih moč z’govarjanja; še danes se najdejo stare ženske, ki »odpravljajo« bradavice na podoben način. Ob mlaju gredo na križpotje tako, da jih nihče ne vidi. Obrnjene z obrazom v luno, govore: »Lun« gor’, bradavice dol’.« To ponove trikrat. Vsakokrat 6e sklonejo in poberejo s tal, kar dosežejo s prsti ter vržejo »unic« čez ramo. Kolikim je luna odvzela bradavice, ne bo mogoče zvedeti nikoli, ker nobena žena ne bo nikdar priznala, da je poskusila na ta način odpravljati tiste nesrečne kožne tvorbe, »bradavice« imenovane. Polagoma so drug za drugim ugasnili taki »zagovorniki« in prav tako je ugasnila med ljudstvom vera v njihovo moč... Reden pouk v lahki atletiki na igrišču Ilirije Ljubljana, 20. junija. Športno udejstvovanje se obnavlja na vseh področjih Ni bil odprt samo plavalni bazen in teniška igrišča, tudi na stadione in športna igrišča se je spet vrnila naša mladina k zdravim športnim panogam lahke atletike in nogometa, medtem ko so tudi kajakaši začeli s svojim udejstvovanjem. Zlasti lahka atletika naj se čimbolj razvije. Odseki Planine, Ilirije in Hermesa so začeli^s svojim delom. Zbrali so se spet stari prvaki in mladi naraščajniki, med katerimi je mnogo tudi učencev iz javnih šol. Da se uvede discipliniranost v to udejstvovanje in da dobe natančna tehnična navodila vsi atleti, je bilo sklenjeno, da se začne pouk pod vodstvom najsposobnejšega učitelja strokovnjaka. Tega pouka se bodo lahko udeleževali tudi tisti, ki bi sami radi postali vaditelji. Ti se bodo morali vpisati v krajevno lahkoatletsko zvezo. Pouk je za vse atlete, moške in ženske, vpisane v ljubljanskih športnih društvih, ki so redni člani Lahkoatletske zveze, svoboden. Pouk bo na športnem igrišču Ilirije v torkih, četrtkih in v sobotah od 15.30 do 20 in se bo začel, kakor rečeno že prihodnji torek. Ob nedeljah dopoldne bo specialen pouk, čigar vrstni red bo določil zvezni učitelj. MASSAIE RURALI FIL\TE VOI STESSE LANA, MIMO, CANAPA KMEČKE GOSPODINJE PREDITE SAME VOLNO, LAN, KONOPLJO mmm • LA „F ILATRICE MANI Dl FATA" mette chiunque in grado di filare e ritorcere con la massima facilitft; lana. lino, canapa. Costruita in legno greggio, robusta, movimento a pedale velo-cissimo, doppio supporto del volano. Si vende completa di 3 rocchetti, un uncinetto e istruzioni per l’uso. Completa franco Milano Lire 110’—. Per spedizioni aggiungere L. 25-— per spese postali ed imballaggio. KOLOVRAT ANI DI FATA** omogoča vsakomur brez V6ake težkoče presti in sukati niti iz volne, lanu in konoplje. Zgrajen iz surovega lesa, zelo močan, p- gon na nogo, dvojno oprt vitelj. Prodaja se kompleten s tremi molki, eno kvačko in navodilom za uporabo. Kompleten Iranko Milano Lir 110'—. Za pošiljko je dodati Lir 25'— za poštne stroške in zavojnino. EREDI CANETTA - MILANO VIA CARLO ALBERTO 22 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora objavljata: Dne 12. t. m. so našli truplo neke slovenske žene, ki so jo uporniki poprej odvedli, ker se je upirala njihovim zločinskim namenom. Izvajajoč naredbo z dne 24. aprila t. 1. in ker je bil potekel čas, določen za izsleditev zločincev. je bila odrejena ustrelitev ene osebe, ki je zanesljivo kriva terorističnega in komunističnega delovanja. Usmrtitev je bila izvršena 17. t. m. ob 9.10. Ljubljana, dne 19. junija 1942-XX. Ljubljana Koledar Danes, sobota, 20. junija: Silv-erij. Nedelja, 21. junija: 4 pb.; Alojzij, spozn. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va c, 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ulica 7, telefon 36-4.1. Sklepne produkcije Glasbena akademije. Prva sklepna produkcija se bo vršila v nedeljo, 21. t. m. ob 10.30, druga v ponedeljek, 22. t m. ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Na programu so skladbe za petje, klavir, violino, violončelo in rog. Programi, ki veljajo kot vstopnice, se dobe v Matični knjigarni (cena 3 lire, za dijake 1 liro). Vse delojemalce kovinske stroke (mehanike, kleparje, inštalaterje, strojne ključavničarje, monterje, strugarje, kotlarje itd.) vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. junija 1942 ob 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva ceeta 22, pritličje. Na sestanku bo referent oddelka poročal o mezdnem gibanju in ko-sektivnih pogodbah. — Pokrajinska delavska zveza, Oddelek industrijskih delojemalcev. Kriminalni oddelek tukajšnje Kvesture je zaplenil v zadnjem času pri raznih tatovih itd. sledeče predmete: 2 uri budilki, 1 elek. likalnik, 1 elek. kuhalnik, 4 kovčege iz imitacije, 2 aktovki, 1 moška spalna srajca I B, 1 temno-siv suknjič, 1 temno rjavo obleko. 1 rjav dež,-ni plašč, 2 para nizkih moških čevljev in še več drugih enakostih. Za ogled blaga naj se stranke zglase od 9 do 12 ali od 16 do 18 v sobi štev. 20, na ljubljanski Kvesturi. Revna družina s sedmimi šoloobveznimi otroki lepo prosi kakršne koli podpore v hrani ali denarju. — Darove na upravo »Slovenca«;, kjer je tudi naslov družine. C01PI. ALFONSO CAF1AGNA Casa fondata nel 1900 Commissioni Espor tazioni Rappresen tanze - Depositi - Tra-športi - Assicurazioni Ustanovljeno i. 1000 Poverjeništva - Izvo*-ništva Zastopstva • Skladišča Prevozništva Zavarovanja N A POLI - Via /trle dello Lane 18 Ljubljansko gledališče Drama: Sobota, 20. junija ob 17.30: »Kralj na Betajnovi«. Prvič v letošnji sezoni. Red premierski. Nedelja, 21. junija ob 17: »Romeo in Julija«. Izven. Znižane cene od 12 4ir navzdol. Ponedeljek, 22. junija: Zaprto. Opera: 24 lir navzdol. Sobota, 20. junija ob 16."50: »Carmen«. Red A. Gostovanje Elze Karlovčeve. Nedelja, 21. junija ob 15: »La Boheme« Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 22. junija: zaprto. Noto mesto Ustanovitev občinskega sindikata delojemalcev gradbene stroke v Novem mestu. Na ustanovni skupščini dne 14. junija t. 1., ki se je vršila v Novem mestu, je bil ustanovljen sindikat delojemalcev gradbene stroke za novomeško okrožje. V smislu sklepov skupščine posluje tajništvo sindikata vsako nedeljo od 10—12 dopoldne za članstvo sindikata na sedežu okrajnega namestitvenega urada. V. HEISER 24 Zdravnik gre ^ križem svet Na pogled ni bilo nič nenavadnega, vendar pa som prosil, naj mi prinesejo krožnik. Ko sem škatlo izpraznil, se mi je zdelo, da je malo marmelade v primeri z velikostjo posode. In ires! Po natančnejšem pregledu sem dognal, da je v njej dvojno dno. Tedaj som dal odpreti vseh 48 škatel, a le v štirih smo našli opij. Nadaljnja preiskava v več tisočih tega tovora je dokazala, da so Kitajci po matematičnem verjetnostnem računu glede možnosti odkritja vzeli za razmerje eno škatlo z opijem na dvanajst praznih. A lotili so se še bolj premetenih sleparij, ki jih je bilo težko odkriti. Ker je bilo navzlic znatnemu številu kokoši, ki so brskale po filipinskih dvoriščih, razmeroma malo jajec, so jih v velikih množinah uvažali s Kitajske. — Priljubljena sleparija med skrivnimi prekupčevalci opija je bila ta, da so zapičili v jajca iglo podkožne brizgalke, izsesali ves beljak in nato votlino napolnili z opijem. Če je bila luknjica skrbno zadelana, je bilo prepovedano vsebino moči odkrili le tako, da si strl vsa jajca. Na tisoče tucatov jajec je prišlo iz Hongkonga vsak torek in nekaj časa so jih carinski urad- niki tolkli cele kupe. Seveda pa ni bilo mogoče odpirati vse škatle in potolči vsa jajca, ki so prišla skozi 'carinsko mejo. Zato ni dvoma, da se je mnogo opija vtihotapilo, čeprav so bili nadzorniki stalno na straži. Dejstvo je tildi, da se jo Kitajcem posrečilo vtihotapiti pod našimi nosovi velike zaloge zelja in solate, ki 6o jih prodajali v svojih mestnih okrajih. Nekoč smo v zaboju, v katerem naj bi po napisu bili čevlji, našli pod plastjo obutve in copat, prepovedano zelenjavo. Ko sem 1. 1908. odhajal n« počitnice v Ameriko, sem šel še prej pozdravit generalnega guvernerja Smittlia. »Skoda, da ne boste tukaj, ko bomo nnpravili velik kres z opijem,« mi je dejal. »To bo napravilo ogromen vtis na Kitajce, kaj pravite?« Razložil sem mu, da po moji sodbi ne bomo dosegli s svojim plemenitim nravnim sklopom, da bomo sežgali zaplenjeni opij, prav nobenega vtisa pri Kitajcih, ki bodo gotovo mislili, da je vse skupaj velikanska sleparija, ker se jim bo zdelo nemogoče, da, bi mi uničevali toliko te dragocene robe. — Svoje mnenje sem podprl z izkušnjo, ki sem si jo pridobil, ko sem na zahtevo vlade nekoč odpotoval na Kitaj- sko, da bi tamkaj opravil neko diplomatsko odposlanstvo. Komaj sem dospel tjakaj, mi je ena od dveh strank, ki sta bili v sporu, ponudila 50.000 dolarjev, da bi razsodil v njen prid. Na ponudbo se nisem prav nič oziral, a ko sem pošteno razsojal, je bila moja zaključna sodba ravno v korist stranke, ki me je hotela podkupiti. Kmalu potem, ko sem se vrnil v Manilo, so me jeli oblegati Kitajci, ki so me prosili nasvetov. Prihajali so v moj urad ob vsaki uri in me vprašali za sodbo v najrazličnejših stvareh: ali se naj oženijo, če je neka obleka dobra, ali naj kupujejo še več zemlje... Nisem mogel zvedeti, zakaj so to delali. Nato pa je nekega dne prišel k meni Kitajec, ki se je rodil v Ameriki in je bolje razumel ter govoril angleško kakor njegovi rojaki. »Zakaj so vaši rojaki začeli prihajati k meni? Prej tega niso nikdar delali,« sem mu dejal. »Sodijo, da ste zelo moder mož,« je odgovoril. »Bedarija! Kaj je pravi vzrok?< Odkašljal 6e je in nekaj momljal, nazadnje pa je prišel z resnico na dan: »Vsi vemo, da so vain na Kitajskem ponudili 50.000 dolarjev, da bi spor razsodili tako, kakor ste ga razsodili. Vemo pa tudi, da ponudbe niste sprejeli, tnko da so vam gotovo ponudili še večjo vsoto. Preiskovali smo vaš bančni račun, stikali po vseh skrivališčih, a nikjer ni nobene sledi po tej vsoti. Kdor pa zna tako spretno skri- vati toliko denarja, mora biti gotovo modrijan.«. »To je pravi primer, ki odkriva kitajsko miselnost,« sem rekel generalnemu guvernerju. »Nikdar ne bodo verjeli, da ste zažgali toliko opija. Dejali bodo, da ste namesto opija imeli sladkorno usedlino, dobiček pa da ste vtaknili v žep.« »Kaj bi torej vi predlagali?« »Poslal bi ga1 v Ameriko, da bi iz tega opija napravili zdravila, ki bi jih lahko rabili za siromake po naših bolniških postajah.« Sprejel je moj predlog in poslej smo v zdravstvenem uradu imeli dovolj veliko zalogo tega mamila za leta in leta. Pod upravo guvernerja Tlarrisona je »Zdravstveni urad« skoraj docela izgubil svoj sloves, tudi v listu »Phi-lippine Science Journal« so bili objavljeni čisto neznanstveni članki, tako da je prižel ob svoj dober strokovni gflas. Tudi zdravstveni urad je močno tir pel zaradi upravne spremembe, u po nekem čudnem naključju je ravno guverner Harrison bil tisti, ki je uveljavil enega najbolj smelih zakonov na zdravstvenem področju. Jaz sem bil z njim zmeraj v prav prisrčnih prijateljskih odnosih. Nemara sem se mu zdel dober svetovalec, ker fem že imel toliko upravnega dela z« seboj. Često som z njim kosil v Malacananu, potem pa sva šla skupaj v meisto. Nekega dne je Harrison slučajno opazil na zidu lepak, ki je veličal odlike nekega lekarniškega izdelka slabe veljave. Pokazal je nanj in mi rekel: »Mar se vam ne zdi ta stvar obsodbe vredna,« »Prava sramota je,« sem odgovoril. »Toliko siromakov je, ki trošijo 6Voje borne prihranke za ničvredne teke, ki so zelo dragi in se jih človek navadi tako, da ne more več biti brez njih. Tu na Filipinih je ljudstvo lahkoverno in takoj sprejme kakršno, koli zdravilo, ki ga prikazujejo s hrupnimi razglasi kot lek zoper vse bolezni; zato pa so se «specialitete» tako bohotno razrastle.« »Če je tako, zakaj ne bi tega odpravili?« »Vaše vprašanje me preseneča. V pogodbah dnevnikov je tako imenovani rdeči odstavek, in vi dobro veste po izkušnji v kongresu v Ameriki, da ni mogoče najti učinkovitega ukrepa proti koristim izdelovalcev takih le-kov, ker so premogočni « »Bodi kakor koli, napravite mi zakonski osnutek, pa mi ga prinesite jutri zjutraj!« »A do tega je le še štiri in dvajset ur! Tega dela ne bo mogoče opraviti v tako kratkem času.« »Stvar mi je nujna. Torej jutri!« • Vso noč sem bil pokonci in na svojem pisalnem stroju klepal osnutek; tu sem nekaj črtal, tam spet popravljal in dodajal tako da sem s težavo spravil nekaj spodobnega skupaj. Lakota in draginja v Indiji kakor jo popisuje v svojem poročilu iz Ankare dopisnik Usta »Stampa Sera« Posebni poročevalec italijanskega časopisa »Stampa Sera« pošilja iz Ankare značilno poročilo o notranjem položaju, ki vlada zdaj v britanski Indiji. V njem piše: Notranji položaj v Indiji je sedaj resen ne samo zaradi političnih nasprotij , in nesoglasij, ki so privedla do sklicanja indijskega kongresa pod predsedstvom Pandita Nehruja, pač pa tudi zaradi gospodarskih razmer, ki jih mora dane6 dežela preživljati kot v nekak nadomestek za vse tisto, kar drugod povzroča svetovna vojna. Vojna že sama po 6ebi pomeni krizo, krizo notranjega reda in sistemov. Posledica tega je, da se vsa tista vprašanja, ki dozdaj še niso bila rešena. zaostrujejo ter zahtevajo z vso neizprosnostjo takojšnje rešitve. Toliko glede moralne strani položaja. _ Pridružuje pa se temu še gospodarska kriza, bi jo je treba pripisovati pretresom, ki so jih doživele ustanove in notranji ustroj dežele. Tako zdaj prihajajo^ iz Novega Delhija vesti o pravem pomanjkanju živil, o pomanjkanju, ki je prizadelo marsikatero okrožje Združenih indijskih pokrajin, t. j. tistega dela Indije, ki je po statutih neposredno podrejena Veliki Britaniji in od nje odvisna. Vzroke pomanjkanja je_treba iskaifii očitno v prvi vreti v dejstvu, da nič več ne uvažajo tja riž iz vzhodnih dežela. In dokina, Malajski polotok in Birmanija so pomenile izdaten vir, iz katerega je britanska uprava dobivala živila za izredno gosto naseljeno indijsko prebivalstvo. Ker so Angleži monopolizirali prevoze, so dejansko imeli v 6vojih rokah vse prebivalstvo tega ogromnega področja, ki pa na njem ne morejo pridelati vsega, kar potrebujejo za zadostno prehrano. Zdaj je vojna ustavila velike pošiljke živil in te so se znašle v japonskih rokah. Nujna posledica tega je bila, da je začelo vedno bolj primanjkovati v Indiji živil, zlasti riža, ki je bil takorekoč podlaga v6e tamkajšnje ljudske prehrane. V mnogih okrožjih Združenih indijskih pokrajin se brez nadaljnjega lahko govori o lakoti. Zmanjkalo je riža, ki so ga doslej prodajali še po zadosti zmernih cenah tako, da 60 ga lahko kupili tudi revnejši, primanjkuje pa tudi drugih živil bodisi zato, ker jih v Indiji dosti ne pridelajo, ali pa, ker jih pridelovalci ne marajo prodajati, ker se boje, da bodo potem sami morali stradali, če se razmere še poslabšajo. Istočasno pa je nastala tudi silna draginja. Za drag denar pridelovalci že še komu kaj prodajo, drugače pa' 6e dosti ne •nenijo. Delavske množice _ Velika večina prebivalstva, ki ga tvorijo milijoni delavcev, zaposlenih pri pridelovanju tekstilnih rastlin — gojitev te vrste rastlin 60 Angleži uvedli v prvi vreti zato. da bi lahko z njimi zalagali 6voje tekstilne tovarne, — je spričo tega zelo potrebna pomoči. Živilski trgi po mestih so prazni in trgovine zaprte. Le tisti, kdor ima dovolj denarja, si lahko kupi najpotrebnejše stvari. V pokrajini Crissa je morala priskočiti na pomoč vlada in je že izdala primerne ukrepe za nadzorstvo nad trgovino z živili O kakšnih živilskih nakaznicah se zdaj še ne more govoriti, kajti pred uvedbo nakaznic za dobavo živil bi bilo treba izvesti popis prebivalstva in Živilskih zalog, kar pa je spričo dejstva, da je indijsko prebivalstvo glede svojega bivanja zelo nestalno. nemogoče. Tudi v bornba^ski pokrajini se Sindeki pokrajini, prijetih in zaprtih okrog 1000 ljudi. Britanska vlada je ustanovila troje izrednih sodišč, pred katerimi bodo sojeni tisti rodoljubi, ki 6e bore za neodvisnost Indije. Samo pretekli teden so Angleži obsodili 188 teh indijskih rodoljubov. Čeprav so v Indiji v njeno lastno nesrečo in nesrečo njenega prebivalstva takšne akcije in reakcije vse prej kot nekaj novega in izrednega, vendar mislijo, da je to, kar 6e zdaj dogaja v tej deželi, treba smatrali vsaj kot predznamenje težkih časov, to pa še toliko bolj, ker je položaj stranke Delhijski radio v zvezi s tem poroča, da je bilo | Indijcev vse prej kot jasen in ker Japonci že pri- zaradi uporov med hunskim plemenom, ki živi v tiskajo na indijsko mejo, že bavijo s takšne vrste vprašanji. Tisti, ki kaj bolje poznajo ljudstvo in razmere v Indiji, pa poročilih iz Novega Delhija kaj malo verjamejo, da bi bil kakršenkoli takšen ukrep učinkovit. Zapiranje indijskih rodoljubov »Ni treba že zdaj pričakovati čudežev iz Ukrajine« Prišel pa bo dan, ko bo ta dežela spet postala evropska žitnica Pod gornjim naslovom je napisal posebni poročevalec agencije »Centraleurope« iz Lvova zanimivo poročilo o Ukrajini in v njem pravi: Mnogi gledajo v Ukrajini čudovito deželo, v kateri zadostuje, če človek samo seje in že zraste samo po sebi toliko žita, da bi ga imela vsa Evropa dovolj.« » Kdor pa je bil kdaj v tej pravljični ukrajinski deželi in se je sam na lastne oči prepričal, kakšen je položaj, dobro ve, da je bolje, če si ne delamo preveč rožnatih nad in utvar, da bi že v bližnji bodočnosti prišlo iz vzhodnih dežela v Evropo žita na pretek. Še do pred nekaj meseci je v Ukrajini divjala vojna in njeni sledovi se še danes poznajo vsepovsod. Najgloblji pa so sledovi, ki jih je zapustila zla boljševiiška vlada, sledovi katastrofe, ki jo je prinesla kalektivistična agrarna politika. Ogromna področja so ostala neobdelana in zanemarjena, da zdaj po njih raste plevel. Kjer je nekoč valovilo težko žitno klasje, je danes samo še stepa. Od obilice živine, ki se je nekoč pasla po teh krajih, je zdaj le še tu pa tam kakšna mršava glava, ki 6e trese od mraza in muli, kar s© ji je še posrečilo najti na tej opustošeni zemlji. Preostali kmetje, ki so znali ubežati lakoti, smrti in sovjetskemu preganjanju, so zdaj apatični in brez besede. Nad vsem leži tako rekoč prava mora. Ne, ta dežela res še ne ustvarja videza »obljubljene dežele«. V črni prsti je bodočnost Evrope Toda to, kar je, in česar nobena katastrofa ne more spremeniti, pa je humus, črna, debela in rodovitna prst. V njej se skriva bodočnost Evrope. Za to pa je treba časa, dela in organizacije. Ukrajinsko delovno ljudstvo je kolektivno gospodarstvo boljševizma načrtno uničevalo. Posledic te politike ne bo mogoče zabrisati kar v trenutku. Nemške oblasti so že reorganizirale poljedelstvo na ta način, da so deset do petnajst kmečkih posestev, ki so prej pripadala sovjetski skupnosti, postavili pod upravo tako imenovanih nemških oporišč. Ta oporišča skrbe, da se razdeljujejo poljedelski stroji, seme, gnojila itd. Delo zdaj poteka tam po nemškemu načinu. Kljub vsem dosedanjim naporom pa seveda ni mogoče pričakovati,* da bi ta reorganizacija delala čudeže. Doslej je na primer povprečni pridelek na hektaru zemljišča v Ukrajini komaj polovico tako obilen kot znaša povprečni pridelek na isti površini v Nemčiji. To ne sme nikogar presenetiti, pa tudi nikomur ne jemati poguma. V bodočnosti, ki ni več tako daleč, bodo v Ukrajini pridelali že toliko žita, da ga bo dovolj ne samo za domače ukrajinsko prebivalstvo, pač pa mnogo tudi za izvoz v druge evropske dežele. Nemške oblasti — pripominja omenjeni nemški poročevalec — so dozdaj mnogo storile tudi za povzdigo živinoreje Za zdaj so storili vse, da bi ukrajinski kmetje tudi na tem polju pogumno prijeli za delo. Ukrajinci so vedno posvečali veliko sikrb in pozornost vprav živinoreji. Računajo, da je bilo pred prejšnjo svetovno vojno v Ukrajini okrog 60 milijonov glav goveje živine in približno 21 milijonov prašičev. Leta 1928 60 našteli celo 70 milijonov glav goveje živine in 26 milijonov prašičev. Zaradi znane kolektivistične politike so te številke kmalu občutno padle, in sicer pri goveji živini na 29 milijonov, pri prašičih pa na 10 milijonov Tudi glede ovčereje se nudijo za bodoče ogromne možnosti. Zaenkrat pa bi bilo smešno računati, da bi bila že kar zdaj proizvodnja mesa in masla tolikšna, da bi te stvari lahko v večjih množinah izvažali. Ukrepi, ki so jih izdali Nemci, pa so vendar dozdaj rodili že velike uspehe. Treba pa bo še premagati prehodno dobo, treba bo še malo počakati. Prišel pa bo dan, ko bo Ukrajina spet postala evropska žitnica. »Jacque$« - veliki francoski vojni ioman ki je obenem tudi pretresljiva psihološka razprava V Franciji je lansko leto izšla cela množica vojnih romanov, ne da bi dosegli po svoji vsebini isti okvir, v katerem so bili napisani romani prve svetovne vojne. Prvo veliko delo, ki ga je ustvaril mladi avtor, je knjiga, ki je zbudila veliko pozornost, ter je dosegla velik uspeh. Napisal jo je Christian Megret in nosi naslov »Jacques«. »Tak je bil prvi fonograf...« Izumil ga je že leta 1877 Francoz Charles Cros V Francoski književnosti redka, čeprav že skoraj na pol pozabljena osebnost je Charles CrOs, ki bi bil zdaj star sto let in je bil svoj čas zelo znan, zlasti v Parizu, po svojih pesmih, ki jih je zlagal. Tega 6vojega nekdanjega tovariša se je spomnil Maurice Donnay in o njem napisal v nekem pariškem časopisu lep esej. Charles Cros pa ni pisal samo duhovitih pesmi in monologov, ki so izšli leta 1880 ter doživeli velik uspeh, pač pa je pred svojo smrtjo poslal francoski Akademiji znanosti tudi spis, v katerem popisuje svojo nad vse zanimivo in za tedanje • čase od sile presenetljivo iznajdbo. Leto dni prej, kot Edison — bilo je to 30. aprila 1877 — je Cros, ki je bil poleg drugega tudi izboren fizik in matematik, natančno razločil načelo, na katerem je zgrajen fonograf. Sestavil je tudi že tovrstni »stroj«, o katerem omenjeni Crosov tovariš Don-nay piše nekako takole: »Predstavljajte si nekaj podobnega kot je škatlica za cigarete, potem uro, ploščo, prevlečeno z nedotaknjenim voskom, ki jo je Charles Cros zgladil s segretim železom, poleg tega membrano, ki s ptičjemu podobnim kljunom riše zvočne valove v gladki vosek. Kadar je Cros hotel ponoviti poskus pred svojimi prijatelji, je vselej prosil koga od navzočnih, naj spregovori kakšno besedo v tisto »škatlico za cigare«. Razumljivo je, da ni mogel še posneti kar cele orkestralne godbe. Najbolj komično pa je bilo tole: Tisti, ki ga je Cros prosil, naj zavpije v njegov aparat, je vedno znova ponavljal — kakor se je moglo ugotoviti pozneje iz njegove zapuščine — tisto slavno besedo, ki jo je izrekel nek general pri Waterpolu, ko so zahtevali od njega, naj se vda. To, kaj malo salonsko besedo ponavlja zdaj ta stari Crosov aparat z mijavkajočim, starikavim in slabotnim glasom vedno znova. Tak je bil prvi fonograf. Avtor se je sam udeležil zadnje vojne v Franciji. Omenjena njegova knjiga ni samo vojni roman, pač pa istočasno tudi prvovrstna in pretresljiva psihološka študija. Vsebina je v kratkem naslednja: Jacques se je z drugimi svojimi tovariši udeležil bojev v Champagni in se je nekega dne rešil, svojih pet tovarišev pa prepustil sovražnemu ognju. Edini je ušel smrti, vseh pet njegovih tovarišev je padlo. Jacques pa se je čutil krivega smrti svojih petih tovarišev in se tega očitka ni mogel otresti. Hoče se spokoriti in se, čeprav je bil prej inženir, po vojni posveti najprej kmečkemu delu na polju, nato postane mornar v Marseil-leu in slednjič cestni pometač. S svojim prostovoljnim ponižanjem in trpljenjem hoče pomiriti pekočo vest. Nek napol skrivnostni tovariš, nek zamorec po imenu Vitus, ga spremlja. Med drugim služi celo na posestvih grofa Beauissenaca, očeta enega ubitih njegovih vojnih tovarišev. Odkritosrčno govori Jacques s svojim prijateljem o svojem grehu, a odrešenja zanj ni. Slednjič ga skuša ta njegov prijatelj odpeljati v Saint Anicet, eno najsodobnejših francoskih mladinskih taborišč, kjer naj bi ga delo in optimizem ozdravila. Ja-cques se tudi res odloči za to pot, toda Claire, hčerka grofa Beaussenaca, ki ga ljubi, pride za njim, z njo vred pa tudi spomini na njegovo nekdanje življenje. On zbeži v Camargue, da bi tam postal čuvaj divjih bikov. Tu končno najde, kar je iskal: smrt. Divja žival ogroža nekega njegovega tovariša, Jacques pa se vrže pred njo. Tako umre namesto svojega tovariša in tako opere svoj nekdanji greh. Claire ne izve ničesar o njegovi skriv- Besedilo: Jože Tomažič. __ p '&RC& Pogorska pravljica Risal Jože Beranek. 9. Kralj pa stegne roko in veli: »Vstani! Znana mi je tvoja modrost, znanje in učenost in tudi tvoje zlato srce. Zato te imenujem za kraljevega učitelja in hkratu za svojega naslednika na prestolu.« I 10. Še preden si je učitelj od presenečenja opomogel, je kraljica pripeljala v dvorano hčerko, prelepo kraljičino. Ta se je priklonila pred mizarjevim sinom in mu podala roko rekoč: »Pozdravljen moj učitelj in moj ženin!« nosti, vendar pisec romana konča svoje delo s pripombo, da bi ji bil on nekoč, če bi se bila njegova rana zacelila, vendar le povedal. Vse francosko časopisje soglasno pozdravlja izredno silo, moralno čistost in notranjo resničnost tega dela. Napaka tega prvega povojnega francoskega romana pa je v tem, da se preveč vleče. Delo bi moralo biti nagrajeno z Goncourtovo nagrado. Eden glavnih pogojev za dosego te nagrade je, da mora biti avtor mlad in reven in da obravnava kakšno splošno vprašanje. Odločno pa so protestirali, ko se to kljub temu ni zgodilo, namreč da bi Christian Megret dobil omenjeno nagrado. Vendar pa bo tudi kljub temu »Jacques« našel primerno mesto v francoski književnosti. Vsekakor pa je (o res lepo, naravnost umetniško delo. 14 Nenaidljiva mornarica v Sredozemskem morju In res so 19. maja, kakor je bilo predvideno, odpluli proti vzhodu. Veter je bil dovolj ugoden. Pluli so mimo Geneve, kjer se je pridružil del trgovskega brodovja. V teh krajih mistral še ni pihal z vsemi močmi Tedaj pa je Brueys krenil proti jugu in 28. maja ga je zagrabil vihar, ki je nadlegoval zlasti trgovsko ladjevje. Na srečo pa jim je bila gorata Korzika kakor dragocen zaslon, ki je zadržal mistral. Pridružile so se tudi ladje iz Bastie in zapluli so vzdolž vzhodne obale otoka. Z malimi' jadri so jadrali že mimo Sardinije upajoč, da bodo srečali ladje iz Oivita-Vecchie, ki se do tedaj še niso pridružile. Toda na morju ni bilo opaziti nič. 1. junija so zagledali neka jadra. Bila je korziška dvojamborniea »Z onstran Alp«. Spretno je priplula mimo kolon ladjevja in prišla vzdolž »Orienta«. Začel se je pogovor. Na zadnji palubi »Orienta« so bili Bonaparte, Berthier, Brueys in Ganteaume. Poslušali 60 poročila, ki so že po izgovarjavi kazala Korzičana. Pravili so, da so na jugu Korzike opazili dve angleški bojni ladji, od ribičev pa so izvedeli, da so se tri sovražne ladje mudile n^i otoku San Pietro5* in so od tam odplule 28. maja. Tem ladjam je poveljeval Nelson. V katero smer so odplule, Korzičan ni mogel izvedeti. Brueys je tedaj zasidral ladjevje pri rtu Carbonara, ki je na skrajnem južnem koncu Sardinije in je vzhodna točka Pagliarske-ga zaliva. Čakal je en dan... dva dni... tri dni... ladjevja ni bilo od nikoder. Dve tuji ladji, ki so jih vprašali, nista vedeli nič. 4. junija je Brueys zaplul proti otoku Martimo,30 da bi v gotovi razdalji s" San Pietro — je otoček na jugozapadni obali Sardinije. 80 Otok Maritimo leži kakih 40 km zapadno od zapadne obale Sicilija objadral zapadno točko Sicilije. Dva dni pozneje so srečali dvojam-Uornik iz Raguse. Vprašali so, če je kje morda opazil ladjevje iz Civita-Vecchie. Poslušajte! »Vaše ladjevje? Včeraj zjutjraj smo pluli mimo njega, plulo je proti jugovzhodu.« »Proti jugovzhodu; torej proti Malti. V redu, sestali se bomo.« In res je 9. junija ladjevje priplulo do otoka Malteških vitezov; ladje iz Civita-Vecchie so bile tam. Napoleonova armada je bila popolna. Komaj deset oseb je vedelo, da je bila to egiptska armada. Da bi se izvežbali, so napadli Malto. 10. junija so se čete izkrcale. 11. junija so branitelji že poslali-pogajalca. 12. junija je kapitulirala na vseh straneh sijajno utrjena La Valetta. Na gradu Sv. Angela je namesto zastave Usmiljenih bratov sv. Ivana iz Jeruzalema vihrala zastava republike. 13. junija se je Brueys usidral v pristanišču, ki bi ga morali braniti topoyi z gradu Sv. Eme, iz Barrace in iz utrdb Italije in Ricazoly... Ladjevje je bilo zasidrano v veliki luki La Valetti. Šest dni je Bonapartu zadostovalo, da je vse organiziral, izgnal malteške viteze in izpolnil zaloge živeža in vode na vseh ladjah. 3000 vojakov je zasedlo Malto. 18. junija so ladjevje pregrupirali. 19. junija zvečer je bilo vse pripravljeno, da odplujejo proti končnemu cilju. Počasi, prav počasi so plule Brueysove ladje proti Kandiji, na noben način se niso hotele ločiti od prevoznih ladij, ki so jih ščitile. Toda, kje za vraga so bili Angleži? Na korziški ladji »Z onstran Alp« so trdili prav. V luko San Pietro so se zatekli. To pristanišče je bilo razen tega določeno za snidenje v primeru, da bi se ločili. Tam se je pridružil tudi »Orion«, toda fregatne ladje so se zakasnile... Našle so svojega admirala šele čez 84 dni... V pristanišču je Nelson takoj začel popravljati svojo ladjo. V štirih dneh je bil s popravili gotov, sicer v naglici, a dovolj trdno. Nelson je mislil samo na to, da bi se spet vrnil na svoje nadzorovalno križarjenje pred Toulon. Tja je prišel 31. maja, srečal korziško ladjo in izvedel, da je francosko ladjevje odplulo že pred dvanajstimi dnevi. V Sredozemskem morju nima to ladjevje, ki vozi armado, nič iskati. Tedaj je ladjevje v Gibraltarju prav gotovo zadržal grob Sv. Vincenca. Toda ne... Izpred Cadixa je priplula angleška fregatna ladja in poveljnik je poročal Nelsonu: »Francozi niso zapustili Sredozemskega morja. Nihče jih ni srečal niti vzdolž španske obale niti pri Balearih.«’1 Ko je oficir to povedal, je dal Nelsonu pismo. Bila so povelja admirala Jervisa: »Pošiljam vam ojačenja. Sledite Francozom, dohitite jih in uničite!« 7. junija je priplul Troubridge z desetimi ladjami po 74 topov, enajsta jih je imela samo 50. Nelsoeovo ladjevje je tedaj štelo štirinajst linijskih ladij. Kje bi jih iskali? Nelson je premišljeval. Ti vražji republikanci so odpluli s scverozapadnim vetrom. Pokazali se niso niti pri Španiji niti pri Balearih. Tri možnosti so: jadrali so proti vzhodu, da bi tam morda napadli Neapelj ali Sicilijo, ali pa so šli še dlje... Minula sta komaj dve uri, kar so priplula ojačenja. Nelson je že plul proti vzhodu, proti korziškemu rtu. Tam je zajadral v brezvetrno morje. Ko je nastal veter, je pihal z vzhoda proti zahodu. S težavo je Nelsonova eskadra plula proti vetru; šele 12. junija so dosegli severni rt otoka. Kmalu so pluli mimo otoka Elbe in prišli 17. junija pred Neapelj. Brž so se zasidrali, da bi dobili pojasnila. Povedali so jim, da. so Francozi zasedli Malto, in da je njihovo ladjevje še tam. Nelson je upal, da jih bo, če pohiti, uničil v pristanišču La Valetti. Takoj so spet zapluli, prejadrali Messinsko ožino in z vsemi jadri pluli preko Sirakuškega morja. Brueys ni vedel, da mu je Nelson za petami, Nelson pa je mislil, da je Brueys še vedno v La Valetti. Medtem je francosko ladjevje vprav 21. junija odplulo z Malte in bilo komaj 22 milj južnejše od Angležev. Do strašnega večera pri Aboukiru — štirideset dni pozneje — si nasprotnika še nista bila tako blizu. *l Baleari so španski otoki v zapadnem delu Sredozemskega morja. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — Mesečna naročnina 6 lir, za Inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana —> Telefon štev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto