Priloga Novin.	Cena številki 1 Dinar.
Letp XXVII. 8. augusta 1931. Številka 8.

Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti
MARIJIN LIST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. - Pobožen mesečen Jist.
Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jo žef, vp. pleb. v Črensovcih Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašeni* verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena Marijinoga lista je : I. V državi na skupni naslov 10 Din. i 2 Din. poštnine za kaiendar, skupno 12 Din, na leto. Na skupni naslov more hoditi najmenje 10 komadov. Za teh 12 Din. dobijo naročniki Marijin list i kaiendar Srca (ezušovoga z prilogov »Priprava na srečno smrt." Naročnina se mora poslati do konca januara v celoti naprej ali mesečno naprej. Jako veliko dobroto nam pa skažejo naročniki, če plačajo naprej keliko le morejo. Smejo pa naročnino plačuvati na mesece, to je vsaki mesec naprej en dinar.
Na posamezni naslov je cena Marijinoga lista v državi 15 Din. na leto. Za to naročnino dobijo naročniki z Marijinim listom kaiendar Srca Jezušovoga i prilogo .Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se mora do konca januara cela naročnina, ali pa mesečno 1 Din. 25 p. naprej.
H. Za vse države Evrope 25 Din. na leto. Za to ceno dobijo naročniki z Marijinim listom kaiendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se pa mora Marijin list do konca januara ali mesečno naprej po dva dinara, zadnji mesec tri dinare.
Cena Marijinoga lista za države Evrope z Novinami vred je 100 Din. na leto. Naročnina se more do konca januara naprej plačati ali pa 8-50 Din. vsaki mesecj naprej. Kaiendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta.
III. Za države zvun Evrope, kak v Ameriko, Australijo itd. je naročnina na leto 40 D. Za to ceno dobijo naročniki Marijinoga lista tiidi kaiendar Srca Jezušovoga i prilogo „Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Ki ma z Marijinim listom naročene tudi Novine, plača za oboje na leto dva dolara ali 112 Din. v državaj zvun Evrope. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Kaiendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta.
Za naročnike M. Lista se služi letno več jezer sv. meš v Linzi v »Seraphinskom društvi" i vsaki tjeden edna sv. meša doma. Te sv. meše se služijo za žive i pokojne ■ naročnike i za vse njihove namene.
V vredništvi M Lista v,Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martin« pušpeka za 1 Din 75 par 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 4. knižica: .Priprava za srečno smrt" 2 50 Din.
Dari.
i
Na „Dom sv. Frančiška v Črensovcih" so v Din. dariivali sledeči : Pokojni Bogdan Jožef, Žižki, za večni mir svoje duše 30, N. N. Že-tinci 40, Gumilar Aleksander i žena Emilija, Vidonci, v zahvalo, ka je dete brez operacije ozdravelo 120, Plej Kata nabrala v Črensovcih i se prosi za dež 44 25, Utroša Bara nabrala na Gornjoj Bistrici v isti namen 24, Plej Magda z G. Bistrice pa 30, Kohek Matjaš Sr. Bistrica, v zahvalo, ka stvar ostala 10, trava na dobljenom travniki 90, N. Beltinci, v zahvalo, ka stvar ozdravila 5, Žerdin Marija Hotiza, v zahvalo za blagoslov pri živini 10, Zadravec Andraš Lipa, v zahvalo za srečno odajo 10, Tomec Bara Lipa 10, N. N. družina, Beltinci, v zahvalo za posluhnjeno molitev i kak prošnjo za zdravje živine 50 Din: — Oča SiPOf poUMi BSEIll obilno. ODBOH.
Na »Marijinfond" sodarfivali v Din.sledeči: Stanko Martin, Trnje5, Meško Martin č. kanonik, Kapela 55, Kohek Matjaš, Srednja Bistrica 10
Din. — Marija povrni vsem obilno! — VREDNIH.
Ka Je ..Marijin fond!"
Lani, kda smo se z najvekšim veseljom srca zahvalili Blaženoj De-[vici Mariji, dobroj nebeskoj Materi, ka smo mogli slovesno obhajati 25 Metnico njenoga lista »Marijinoga Lista, smo se odločili, ka bomo njej na čast Marijin List gordržali i ga vsikdar izdavali. Časi so pa jako slabi. Naj nam bo zato omogočeno dobroj nebeskoj Materi na radost svoj namen dovršiti, smo se odločili, da bomo od našega dobroga liidstva skoz deset let pobirali letno eden dinar za gorzdržanje Marijinoga Lista. Te pe-nez, ka se nabere, se ne bo trošo, nego iz njegovoga intereša de se pod-pirac Marijin List, ka de mogo živeti se razvijati i našemi narodi biti na hasek. To šumo penež, ka se bo nabrala, smo nazvali »Marijin fond", to je za Marijo nabrani penez, zato ka je njegov namen dobroj Materi nebeskoj pomagati po širjenji njene časti. Milijone majo nabrane njeni sovražniki, ki jo žalijo! Mejmo mi tudi bar teliko nabranoga, keliko nam naše siromaštvo dovoli, ka mo se mogli boriti proti njenim sovražnikom. To je pomen „Marijinoga fonda." Skoz deset let letno eden dinar v desetij letaj 10 Din. To malenkost prosimo od tistih, ki liibijo Marijo.
Kda se nabira na ..Marijin fond!"
Na »Marijin fond" se nabira vsako leto na Velko mešo, i osem dni po tom svetki, to je v osmini Velke meše. Ki pa te dni ne bi bio prili-čen dati svojega dinarčka Mariji na čast, ga lehko kdakoli čez leto pokloni, ali pa da šterokoli leto skupno 10 Din. Samoobsebi se razmi, ka ki ! ma i lehko da, sme dati več tudi. Ve Mariji dati, je nikdar ne preveč.
Pa majo ti dari na ..Marijin fond" kakii hasek T
Majo troji veliki hasek. 1. Marija postane dužnica tistomi, ki njeno čast razširja. Plača pa Marija, kak obrača Maticerkev sv. Duha reči na njo etak : „Ki mene razsvetijo, dobijo večno živlenje(Eccli 24 31.) „Sre-i čen je človek, ki me posluša i dnevno čuva pri mojih dveraj. (Pril. 8-34.) „Ki v meni opravlja svoja dela, dosegne vekivelni žitek." (Eccli. 24.) „Pri meni so vse milošče za živlenje i jakost. Pridite vsi k meni." (Eccli. 24.) Tak plačuje Marija. Letni dinarček bo razširjao Marijino čast i ona ti bo za njega plačUvala z večnim žitkom po smrti, v tom živlenji ti pa da za njega dosego potrebne milošče i jakosti. 2. DrUgi basek toga maloga dara so vsakoletne svete meše, štere se opravljajo v osmini Velke meše za vse fcdarovnike, žive i pokojne pa njihove namene to je osem sv. meš vsako ■ leto v teh desetih letaj, skupno osemdeset svetih meš. 3. Tretji hasek je pa neizmerno veselje duše, ka je smela tudi ona stopiti s svojim malim darom v vrsto tistih Marijinih vojakov, ki branijo njeno čast i jo bodo do konca sveta. O nas že davno nede, živo pa bo Marijin List i glaso Marijino 8lavo pa brano njeno čast do konca sveta v ednoj ali drUgoj formi i pri vsem tom bomo mi tudi poleg do konca sveta po svojem dari. Kak je Bog po Mariji prišo na svet i ga rešo pogubljenja, ravno tak bo nad vno-gimi zablodami srca i pameti proti konci sveta zmagao tudi po Mariji. I
v toj veiikoj božoj zmagi smo vsi deležni, ki smo podpirali Marijin List-z dinarskim darom na leto skoz deset let i šteroga smo poklonili 2a Marijin fond.
Na Velko mešo se začnejo sv. meše opravljati i se bodo skoz osem dni to je do 22. aug. opravljale letos v črensovcih za darovnike na Marijin fond.	_
Mladenke pridite vse v črensovce augusta 16. Ka bo tamt
Spravišče Mariji na čast za vse mladenke Slovenske Krajine. Pred 1500 leti so krivoverniki napadnoli Marijino čast, ka prej ona ne Mati boža. Maticerkev krivi navuk zavrgla i razglasila v Ephezi na cerkve-nom spravišči, ka je Marija za istino Bogarodica. Vsi vernik-i so se veselili toj zmagi Marijine časti i kesno v noč spevali Mariji na čast. Posebno so se pa veselili mladenke, ka je rešena najlepšega zgleda mladenk čast. Tomi 1500 letnomi veselomi dogodki na čast se bodo tudi veselile našt mladenke Zato pridejo v Črensovce, kde bodo meli.predgo za nje mil. g. kanonik Časi, govor na spravišči po velkoj božoj sliižbi pa g. Hohnjec Jožef, profesor, oba iz Maribora. Vsaka mladenka ki se šče vdeležiti lepe slovesnosti, naj pristopi k skupnomi sv. prečiščavanji, štero bo med ranov mešov ob 7. Zato naj se štera li more doma spove, da v Črensovcih ne bi mogle priti vse k spovedi, malo je naj mre spovednikov. Svete meše se začnejo ob 5. služiti i se bodo vsako viiro do 10, kda je predga i slovesna sv. meša, štero do meli g. dekan Jerič Ivan. Spoveaavanje se začne ob 5. Pridite vrle mladenke to i onostran Miire 16. augusta v Črensovce, ka polastite svojo sladko Mater: Devico Marijo J Shod je po velkoj meši pri cerkvi!
Na znanje zavolo obeda mladenkam, itere se vdeleiijo Marijinoga spravišia 16. augusta v Črensovcih.
Zdaj v nedelo, to je 9. augusta naj se v vsakoj vesi javijo mladenke, štere bi štele meti obed v Črensovcih i naj včasi v pondelek javijo sem, keliko ji bo, ka tak pripravimo. Obed da sirotišnica „Dom sv. Frančiška" v „Našem Domi" vsakoj, štera na sirotišnico daruje pet dinarov. Ti dari se izročijo Našemi Domi po ranoj meši ob poldevetih. Do večera srede, to je do 12. augusta se sprejmejo prijave za obed, sledkar več ne. Naše dekle vam ga drage vole iz liibezni pripravijo, pridite dalešnje i se prijavite za njega. Obed je po spravišči ob 1. v „Našem Domi". Vsaka dobi po ranoj meši izkadnico ka je darovala na sirotišnico i to more čuvati i pred obedom izročiti v »Našem Domi". Brez te izkaznice se ne more dobiti obed.
MARIJI VNEBOVZETOJ!
V nebes višave se zglednite verni vsi krščeni vi Vsi Devico počastite spevlite Njej vse stvari.
Kda vgasnolo Njej življenje zapre blaženo oko, vzeta v večno je veselje na rokaj angelskihfv nebo.
Oj pozdravljena Devica Kralica širnoga sveta Bodi nam ti pomočnica i vodnica do neba.
M. Ql
S sklenjenimi rokami ... i
GMO I Gifič) I GMfS 1Gif/3 1 t SšVfi) 1 I GitK) I
Vsakši veren sin sv. Cerkve s strahom obrača svoje oči proti Rimi, gde trpijo nezmerne srčne bolečine Sv. Oča Papa, naš velki Mantrnik v obrambi najsvetejših pravic. Verjetno, ka se peklenske sile oddaleč ne bodo mogle meriti z božimi silami; verjemo, ka se vse neprijatelske moči razlijejo na trdnoj i nepremaglivoj pečini Sv. Cerkve i ka nam Sv. Očo z orožjom, lažjov, izdajstvom obdani neprijateli nigdar ne bodo mogli vzeti,
Molimo za Sv. Očo Pija XI!
a denok v liibečem srci vsakšega dobroga krščenika se ponavla to žalostno i strašno p:tanje: „Ka bo, ka bo?"
Bodočnost je v rokaj našega vsemogočnoga i dobroga ne-beskoga Očo. On lehko dnes ali vfltro stere i razlfiča neprijatele Sv. Cerkve. On njim tiidi lehko omehči srca i tisti, ki so dnes preganjalci Sv. Cerkve bodo lehko vatro njemi apoštoli; iz kruto besnečih Šavlov lehko postanejo neustrašeni i goreči Pavli.
G7>#kJ£) l G/vl^i) I d^lkji) I GJ^D | G/4J5 j j {| C^K) I G^JS 1 1 G^vD
Naša dužnost naj bo, ka molimo za Sv. Očo Papo, ka mo" limo za zmago Sv. Cerkve, ka molimo tudi za zasleplene njene preganjalce. Sv. Oča Papa molijo. V okrožnici proti neprijatelom Sv. Cerkve prosijo vse piišpeke, ka naj molijo z vsem katoličan-skim svetom na ostro reč.
Molitev je orožje, molitev je velesila, po šteroj premagamo neprijatele. Po pravici je samo Bog more premagati, ar je on tisti, ki ma živlenje i srce v rokaj: on njim lehko zveže roke i on njim tiidi s svojov miloščov lehko odpre oči i srca. Zgodba božega razodetja i zgodovina sv. Cerkve nam pokažeta, kak-šo moč ma molitev.
Mo/zeš moli na bregi z zdignjenimi rokami med tem, ka se Izraelci bojujejo z Amaleciti. Dokeč Mojzeš moli, je zmaga na strani Izraelcov, gda pa henja moliti, zrtlagajo Amaleciti, nepri-jateli Izraela. Aaron i Hur Mojzeši pomagata i tak Bog nakloni popuno zmago Izraelcom (Exod. XVII., 11.)
David premaga velikana Golijata, šteri je bio groza Izraela. A prle kak njemi požene smrtnonosen kamen v čelo, goreče i zavupno moli k Bogi, ki je Gospod šeregov (I. Reg. XVII,, 49.)
/udita po Božem velenji nakani rešiti svoje liistvo. A začne to velko ppdjetje z molitvov. Moli, gda je med Holofernovov vojskov. Moli pred spečim Holofernom z njegovim lastivnim me-čom v roki i Bog njoj pomore, ka reši svoje liistvo toga pogii-belnoga neprijatela. (Judith XIII. 9)
Trije dečki v Babiloniji so vrženi v gorečo peč, a se veselo šečejo i prepevajo med plameni zavolo toga, ka so se z za-viipanjom obrnoli k svojemi Bogi i so njega nasleduvali.
Dva slepca iz Jeriche sta čtila, ka bo Jezuš šo po cesti, gde sta sedela. Začnola sta na glas kričati: „ Gospod, Sin Davidov, smilBj se nama 1" Liistvo jiva je kregalo i tišilo, a njeva sta či duže bole kričala: »Gospod, Sin Davidov, smlluj se nama 1" Jezuš se je stavo, jiva je zvao i pravo: „Ka ščeta, ka vama naj včinim ?" I njeva sta odgovorila: „Gospodne, ka bi se odprle najne oči !" I Ježuš se jiva je smiliivao, dotekno se je njiva oči i sta spreglednola. (Mat. XX. 30 34.)
Lepant. Bilo je leta 1571. Torki so mislili i viipali, ka krščanstvi bije zadnja — smrtna viira. Njihove ladje so bile močnejše, vojska je bila vekša i pijana od zmag. Sv. Oča Papa Pij V. so povabili krščansko liidstvo, naj se obrne k Mariji za pomoč. I Marija je pomagala. Veter, šteri je dozdaj podpe-rao torske ladje, se je naednok obrno i je z gostim dimom po-krio neprijatelske ladje. TčJrki se nej so mogli vojskuvati. Sv. Oča so čudežno vidili iz Rima velko zmago krščanskih bojevnikov. Štirideset jezero Torkov je spadnolo v boji i stotreseti tor-skih ladij je prišlo v roke kristjanom.
Bet. Torki so ne henjali. Leta 1683. obkolijo Beč. Bilo jih je 250 jezer. Mesto se brani junaško, a napadi so vsakši den


E23
vekši i gostejši. Proti zadnjemi se šče vužge cerkev, štera je bila ravno poleg magazina, gde je bio sranjeni pfikšeni praj. „Bog nas vari nesreče! Či se požar ne zaduši, smo zakopani pod razvalinami I" — se starajo lUdje. Začnejo, moliti. Cerkvi so pune vudne i vnoči. Vse moli i ogen se stavi se obrne, na drugo stran, kak bi ganekša skrivna moč pognala inan.
Neprijateo je pa či duže besnejši. Napadi se ponavlajo. Obramba je pa vsakši den slabejša. Molijo naprej, a tak zgleda, kak da bi liibo Bog gluhi bio na njihove vroče prošnje. Oficerje i vojaki se zberejo i si pogovarjajo, ka bo najhitrej tr-belo varaš izročiti v neprijatelove roke. Pa ka se zgodi ? Pa ka se zgodi. Prišeo je glas, ka se približava pomoč iz Polske.
DrUgo jutro so resan varali, ka se je polski šereg pod vodstvom krala Ivana Sobieskoga v vojnom redi paščo Beči na pomoč. V varaši se je iz jezero i jezero src skipo glas radosti. Duhovnik dariije sv. mešo, pri šteroj sam polski krao dvori i se prečisti v navzočnosti celoga šerega. Po sv. meši skoči na konja, navduši svoje junake i vdari s takšov silov na Torke, ka se tej zmešajo, prestrašijo i v takšem neredi zapuščajo svoja mesta i bežijo prek Dunave, ka zgubijo celo zastavo njihovoga Proroka i nihajo 200 štukov z vsov municijov.
V par vuraj se veselijo zmage. Idejo v varaš, šteri kipi od radosti. Polaki i Dunajci idejo v cerkev i s hvaležnim srcom po-pevajo zahvalno pesem Bogi, ki jih je rešo pogUbeli.
Mohamedovo zastavo pošlejo Sv. Oči Papi Inocenciji XI. i Ivan Sobieski njim sporoči velko zmago s temi kratkimi rečmi: »Veni, vidi, Deus vicit." „Prišeo sem, vido sem, Bog je zma-gao.a Zmagao je po molitvi.
Napadalcov sv. Cerkve šče ne bilo konca. Cela vrsta se je zaganjala proti sv. Cerkvi i njenomi Poglavari. Zadnji je bio velki Napoleon. Bio je že pijan od zmage i slave, štero je žeo po celoj Europi. Ne se je šče našito. Stegno je svojo parovno roko po imetji sv. Cerkve. Šteo si je prilastiti tudi Sveti Rimski Imperij. Sv. Oča Papa Pij VII. so proti tomi roparskimi činenji, a Napoleon jih s silov odženč iz Rima v Francijo v robstvo. Sv. Oča molijo i z njimi moli ves svet. Napoleonova zvezda začne vgašati. Kak je prle šo od zmage do zmage, tak zdaj ide od poraza do poraza. ZgUbo je celi šereg v Rusiji; bio je premagan v bitki narodov v Lipsiji i nazadnje pri WaterIoo. I čudno : v Fontainebleauxi (Fontenbl6), kam je zapro Sv. Očo, se je mogeo odpovedati cesarstvi. Šo je na siget EIba v pregnanstvo te velki casar brez casarstva, brez kralestev, Pij VII. so se pa med najvekšov radostjov katoličanskih narodov vračali v svoj Rim Molitev je vrgla korono z Napoleonove gizdave glave — molitev je pripelala Sv. Očo Papo iz pregnanstva na dom.




		
I	Po pravici v teh bridkih viiraj zdaj vladajoči Sv. Oča Pij XI. vabijo k molitvi ves krščanski svet. Kak je molitev rešila sv. Cerkev v najhuših nepri likaj, tak de je tiidi zdaj. Molitev je šče vsikdar »slabost Boža"- Bog se njoj nemre protistaviti. Pa se njoj tudi nede šteo. Poslušao bo naše zdiha-vanje, žalostio se nad našimi skuzami i posluhno bo naše prošnje.	1
S		i
1		i
ms vm ms ms ms ms msims um msims ms msims.		
Okrožnica sv. Očo od preganjanja katoliške
akcije v Italiji.
Izišla je 29. junija t. J. na godovno sv. apoštolov Petra i Pavla. Jako je zaprepadnolo to pismo talijanski fašistični štamp i dosta sočiitja je najšlo po vsem katoličanskom sveti. Okrožnica je odgovor na divjanje fašizma proti katoličanskoj akciji i na prestopanje pogodbe (konkordata) med sv. Stolicov i Italijov. Posebno razčemerilo je fašistično občinstvo to, ka je pismo bilo vflndano v Parizi; zato v oči meče sv. Oči, ka je ne »lojalen" proti Italiji. V „Osservatore Ronano" je bila na svetlost dana 5. julija, kda se je nej več trbelo bojati, ka bi bila zaplenjena od fašistične vlade, zato ka je bila že po čelom sveti od reči do reči naštampana. Poslana je bila najprle po posebnom kuriri (tekač, odposlanec) apoštolskomi nunciji v Parizi, msgru Maglione. Enciklika ma okoli 9000 reči. Obrača se na poš-tuvane „brate patrijarhe, primaše, nadpiišpeke i pušpeke i druge nadpastire", ki živijo v miri i jedinstvi z apoštolskov stolicov. Sv. Oča pravijo, ka ga je nagnola k vfindanji ovoga pisma zahvalnost vsem piišpekom za njihovo bratovsko sočutje; obdrflgim, da pred vsem svetom vzdigne glas v obrambo istine i pravice v stvari, ki se tiče cerkve; ob tretjim, da napravi sklepe, ka se tiče dogodkov, ki so se zgodili; ob štrtim, šče zavOpati piišpekom svoje skrbi za prišestnost i jih nazadnje šče pozvati, naj z njim i vsem katoličanskim liidstvom molijo za dobre stvari. Posebi se zahvalijo sv. Oča piišpekom Italije, ki so brez vsakše strankarske politike zdriižavali katoličansko mladino v Italiji v katoličanskoj akciji, ki je sodelovanje laikov z duhovniki. Razpust katoliške akcije se je zvršo tak kak či bi šlo za vničenje najhujših razbojnikov: katoličanske mladence so do krvi pre-mlatili, sramotili so cilo peršono vrhovnoga poglavara Cerkve. Najhujša razžalitev istine — nadalaje papa — pa je vundanje nekših dokumentov (pisem), neoficijelno (neslužbeno), kak se to navadno dogaja, či se posebno šče vdariti po istini. Sv. Oča, ki je bio duga leta bibliotekar (knižničar), pravi, ka je redko najšeo kakše pisanje, štero bi bilo bole tendencijozno (s posebnov nakanov pisano) kak to. Ki so to laž napisali, so dobro znali, ka veliki tao čtevcov toga ne bo mogeo kontrolirati (spoznati, aH je isti-
Molimo za Sv. Očo Papo, našega trpečega Kristuša na zemli!
na). Tudi nezahvalnost se v oči meče duhovščini, samo ka to vala ravno za tiste, ki so to napisali. Sv. Oča nadale pravijo, ka je zavolo toga preganjanja prepovedao procesije, liki gde se to itak služilo, se je vršilo brez duhovščine v obliki bogokletnoga sramotenja, štero so pošteni lUdje obsodili. Pij XI. pravi, ka se godi istinsko preganjanje Cerkve v Italiji i v Rimi proti najdragšemi, proti slobodi i pravici posebno mladih duš. Ka se tiče znakov i izkaznic, to po vsem sveti i tudi v Italiji majo tUdi takša društva, ki s politikov nikšega posla nemajo. Ugotavla, ka so samo štirje voditelje prvejše IUdske stranke postanoli voditelje katoličanske akcije v kakšem kraji i še tej so slučajno dobro zapisani pri vladi: cela katoličan-ska akcija pa ma 250 pUšpekovskih odborov, 4000 oddelkov katoličanskih t moških i nad 5000 krožkov katoličanske moške mladine.
Nikak nemre biti Cerkev zahvalna tistomi, ki je najprle razegnao so-\ cialiste i slobodnozidarce, odkrite neprijatele vere i jih nato znova sprijao > v svoje rende, ka so se tak lehko skrili pod čarnov robačov režima. Ka i se tiče razpusta mladinskih organizacij katoličanske akcije, ali je tak resna F nevarnost za sigurnost italijanske države od strani 500 000 mladenk, med r šterimi je 250.000 dekličk; ali mogoče se tak bojijo tistih mladencov, od F šterih fašistični štamp sam pravi, ka so tak kak trUma zavcov, ki so nej [' sposobni za drUgo, kak da nosijo sveče i molijo rožni venec. Ali je rao-i goče politika kakše nedužno pismo, v šterom pisec obžaluje postopanje * režima proti katoličanskoj akciji že v prvejšem vremeni, ali so politika vča-: sih cilo od dece izsiljene izjave? Takše stvari je naj mre fašistični štamp ; na svetlo dao, zamučao pa je poročila od verskoga dela, od vor molbe, od predavanj verskih, od dela v Vincencovoj družbi i od pomaganja mi-^ sijonov. Pravica Cerkve do mladine je sveta, zato nikdar nemre dopustiti, } ka bi se to mladino gojilo v dUhi poganskoga češčenja države, ar je to proti naturnim pravicam rodbine i proti nadnaturnim pravicam sv. Cerkve. Verenavuk v šolaj je najmenje, ka more vsakši znati, ali to se mora ešče posebi povdarjati, ar se mladini davlejo ravno nasprotni vzgledi. Kakša katoličanska vera je to, či se terja, naj se papa i Cerkev omejita na zvU-I nešnje pobožnosti, na čtenje sv. meše i goriprimanje svestev, duhovno oblikovanje se pa prepUšča samo državi. Ka se tiče prisege, ki jo fašizem nalaga dečkom i deklinam, po šteroj prisegi morajo brezi protiguča delati to, o šterom vidimo, ka šče mladino oropati Jezuši Kristuši, ne je dopuščena. Ar je pa to za ništerne mus, tak kak vsakdenešnji krUj, zato naj ; v bodoče prisego na tiho omejijo pri sebi z rečmi: „v šterom tali ne bo proti božim i cerkvenim zapovedim", ka pa naj bodo pripravleni tUdi : očivesno vadlUvati, či bo to trbelo. Nazadnje sv. Oča izjavi, ka zato li nešče obsoditi stranke same i režima kak takšega, liki samo to, ka je nas-protnoga katoličanskomi navuki. Sklenjeno je pa pismo z zavUpanjom v Boga i molitev i s podelitvov apoštolskoga blagoslova.
Verostiijte i molte (Marc. XIV. 3) Prosite i dalo se ?■ vam bo (Mat. VII, 7)!
Molite za tiste, ki vas ogrizavlejo (Luc VI, 28); za neprijatele Sv. Cerkve!
Mader	Ogenj z nebe!
Tri sveče.
•Kda deca majo svoje slovesnosti, te so to slovesnosti tudi za narod. Tonam ponovno posvedoči Bela nedela. Ona je velika detinska proslava krščanske vere, pravi VUzem mladine. Vstanjenec prima svojih lublencov po-klone. — Narod razmi odločni pomen toga časa i gleda v njem središče človečega živlenja, nej ka se tiče kalendarskih let, nego na važnost dogodka gledoč. Človeče živlenje pozna tri takše dneve: krstni den, prvoobhajilni den i smrtni den. To so trije mejaši v človečem živlenji — začetek, sredina i konec. I na vsakom tom mejaši gori sveča: na prvom krstna sveča, na drUgom obhajilna sveča, na tretjem smrtna sveča. Tej trije dnevi so si teda v rodi. Nemore se o ednom gučati, da se na druge ne bi mislilo. Što gleda svečo v roki prvoobhajanca, gleda na začetek, na krstno svečo i gleda naprej na konec, na smrtno svečo.
Teda na Belo nedelo pogled na krstno svečo\ Tam je stala. Mene ona vsikdar spomina na prvo poglavje svetoga Pisma: V začetki je stvoro Bog tvojo dušo na svoj kejp i podobo. A v duši je bilo pUsto i prazno i kmica izvirnoga greha je pokrivala brezdno. Te je bio Duh boži nad vodami i Bog veli: Naj bo svetloba! I postala je svetloba. To je bilo pivi den, den svetoga krsta. I da to nikdar ne pozabiš, vužgala je sveta Mati-cerkev svečo, rekoč: Primi to gorečo svečo, občuvaj nevtepeno svojo krstno milost, drži bože zapovedi, da zamoreš te, kda pride Gospod, proti Njemi iti z vsemi svetniki v nebeško dvorano.
Prvoobhajanec J Kde je ta sveča ? Kde ti je krstna sveča ? Daj račun dnes pred celov občinovl Jeli je ona neprestano svetila vse do denešnjega dneva? Neje li nikdar vgasnola svetlost milosti v tvojem srci? Ali je pa bar za minoto mogao povedati tvoj hudi neprijateo: naj bo znova kmica! I postala je kmica.
I vsi mi, predragi, s krstnov svečov v roki spitavajmo svojo dušno-vest v kmičnih brezdnaj minolosti. Kršteni! Presvetlem z Jezušom Kristu-šom! Deca svetlobe! Neste li postali nočne sove, ki se skrivlejo po kmičnih mestaj greha, sove, štere den zovejo za noč, a noč zovejo za den, krnico za presvetlenost, a presvetlenost za krnico? Bog je presvetlenost! Jezuš svetloba sveta! Ste že mogoče čUli, da orel svoje mlade visoko nosi pod žarko sunce. Če njihove oči to podnesejo, te so oni pravi orliči. Če pa nemorejo podnesti žarkoga sunca, te je prepusti prepadi. Predragi! Zamorete li dnes poglednoti v sunčeno morje, štero se zove Kristuš? Ne bolijo li Vas oči, gledajoč svetlobo istine vere? Dobro teda, potom se bo znalo, da ste deca svetlobe, krščanski orli, če zamorete gledati to krstno svetlobo, ne vzemajoč z nje svojih oči, če zamorete podnesti, kda se vam s predgance glasi istina, čeravno ona žge grešno dušo. Prvoobhajancil LUbite svetlobo! Bojte orli!
Drilga sveča je Bela nedela. I Bog ponovno veli: Naj bo svetloba! I postala je svetloba. To je Bela nedela, zaistino sunčeni den, čeravno vUni
Potrebno je vsigdar moliti i nigdar ne henjati. (Lu-ca XVIII, 1.)
dešč ide i viher besnej. Prvoobhajanec nosi svetlobo, zastopa božo svet-jobo v krnici svejta. Prižiga svojo svečo tam na večnom posveti pred ta-bernaklom pri Jezuši v svetom Obhajili. I to svetlobo nosi vun med liidi. !Tak mora biti. To je krščanska dužnost. Vsaki obhajanec, vsaki krščenik je s svojov peldov goreča sveča, ali štera ne gori samo na Viizem, ne samo po nedelaj, nego tiidi delavne dni; štera sveti ne samo v cerkvi pri službi bcžoj, nego štero ne vgašiije niedna gasilka, sveča, štera i druge fužiga v družini i v delavnici i v tvornici, po dnevi i po noči — večni posveti Zato kak je Kristuš nekda pravo svojim apoštolom, velim jaz dnes tfidi vam: Vos estis lux mundi! Vi ste svetlost svejta 1 Vi ste to leto pos-tavleni na posvečnjeke. Gledajo vas vsi, ne samo zajtra i celi den, nego iskoz celo leto. Obhajilne sveče vašega dobroga, pobožnoga, čistoga živlenja naj svetijo vašim starišom i predstojnikom; vašim bratom i prijatelom. Bodite angeli čuvari vašoj družini, nosite svetlobo svojoj mladini i občini! Tretja sveča je smrtna. I Bog šče bo ednok pravo: Naj bo svetloba! _J postala bo svetloba. To je tretji den — den smrti! To je tisti den, ki s |svojimi trakami osvetluje celo naše živlenje ria tom sveti i v večnosti. t Kda vsi modrijani te zemle shranijo svoje svetilkice, kda vse zapelive i Ivkanlive liiči vgasnejo, te se bo vužgala smrtna sveča. I te se vse stvari ■pokažejo tak, kakše so — jakost kak jedino bogastvo, dobrine toga sveta
■	kak megla, greh kak norost i nezgrfintana nesreča. I te se poslednjikrat ob-iuavla krstna obliiba, poslednjikat se spitava diišnavest, prvle kak večni L Sodnik vpela v knige večnosti oceno o našem živlenji. Te se šče bo ed-Inok pitalo: Jeli si vervao v Jezuša Kristuša, Sina Njegovogajedinorojeno-Iga, Gospoda našega ? Jeli si vervao v sveto katoličansko Matercerkev i I večno živlenje? Jeli si se odpovedao šatani i vsem njegovim delam i nje-Igovoj gizdosti ? Jeli si obdržao prisego vernosti svojemi gospodi Bogi? I Jaj tebi, če se tvojim motnim očam pokažejo krstna i obhajilna sveča kak Itožitelici! Jaj tebi, če je tvoj krstni den i tvoja Bela nedela postala tvoja
■	obsodba, ar si navuke krstnoga dneva i Bele nedele prezirao! Jaj tebi, s Ikušom si izdao Sina človečega! Ali blaženi, dete Vsevišnjega, lliblenec (Gospodov na tisti den, če Jezuš v svetom tabernakli ostane tvoj prijateo, |vse do tečas, dokeč ti smrt ne vtisne v roko svoje sveče!
V cerkvi je tišina. V njoj je lehko viižgati sveče. Ali vunej v zburka-Fnoj noči nositi gorečo svečo je pravi ktinšt. To se morete navčiti. Vaše [ sveče naj bodo kak zvezde na nebi, štere ne more vgasnoti nieden viher. Vaše sveče so naj kak večne liiči! Neomahliva je naj vaša vera. Čista vaša jakost. Zaistino vam velim: Gospod bo šče ednok prišeo. I On bo šče ednok velo: Naj bo svetloba 1 I postane"svetloba, svetloba skoz celo večnost. To je Poslednji den, den, za šterim ne bo sledila noč, den: Bela IIS-llSSli? neiieia !	Iz hrvatskega posloveno: BOGOSLAV.
r,r r->r nca
Strašno je den preživeti brezi molitve (Tertullijan). Molitev je močno orožje. (Sv. Krizostom.) Što moli, se zveliča, što ne moli, se pogiibi (Sv. Alfonz.) Bog samo tistomi da, što ga prosi. (Sv. Avguštin.)
j. Gorg^i:	Nebesa.
Sveti Bernard pravi, da so nebesa edno takše mesto, kde je vse, ka si človek samo zamore poželeti i nega nikaj takšega, ka ne bi bilo zelenja vredno. Ka so nebesa? Čiida bože vsemogočnosti, iznajdba bože modrosti, punost božega odkiiplenja, tak veliko, tak brezkončno veliko dobro, kak je sam Bog: ar je Bog sam nebeško kralestvo. (Stoeger: »Nebeška krona".)
Krščanski modroslovec Boetij pravo blaženstvo tak označuje: „Iz zje-dinjenja vsega dobroga izhajajoče popuno stanje; popuno vladanje edno-ga konca nemajočega živlenja. Na kratko: Blaženstvo izvira iz dveh vretin : skupno vladanje ali imetje popunoma vseh dobrin i zagvUšenost o njiho-vom večnom ladanji ali imetji."
Sveti Vincenc Fererski pravi: „Slava nebeška je tak neprerazumliva, da ne samo vse trplenje pozemelskoga živlenja, nego ešče po mantrnikaj pretrplene vse moke ne bi bile zadostne, da bi se mogla samo edna vora toga nebeskoga blaženstva za nje zaslužiti."
Vidili bomo Boga, lubili ga bomo. Ali vidili ga bomo brez zagrinja-la, liibili ga bomo iz nerazdvojenoga srca, vladali ga bomo brez toga, da bi se nam trbelo bojati, da ga kda zgubimo. Sam sveti Augustin nam davle o nebesaj više omenjeno miseo.
»Slavne reči gučijo o tebi boži varaš!" pravi psalmist. (Ps. 86, 3.) V spodobno čudivanje poglobleni tudi neki prorok vzdihavle: „0 Izraeli kak velika je hiža boža, i kak velikansko je mesto Njegovoga imanjal Veliko i brezmejno, visoko i brezkončno." (Baruk 3, 24)
Ka nas čaka v raji, v nebesaj? .Radost brez žalosti, mladost brez staranja, sitost brez glada, sloboda brez meje, lepota brez zamazka, mir brez zburkanja, gvušnost brez straha, blaženstvo brez konca. Tak vzvišene, tak brezštevilne, tak velike so te dobrine, da prekosijo vsaki človeči razum, prekosijo vsako fantazijo naše duše," — pravi sveti Bonaventura.
K čudivanji i gorečemi hrepenenji spodobna čutenja so prevzela tudi svetoga Augustina, kda je pomislo na lepoto nebeskoga Jeruzalema. Kak on sam pravi, je njegovo srce popunoma z ognjom obdala moč lUbezni. „0 v čudivanje spravlajoča hiža, očaravajoče lepote od nebeskoga sijaja bliščeča se palača, kak me je prevzela tvoja lepota i blaženo stanUvanje slave mojega Boga, štero stanUvanje si je zozidao sam Krao, ki v njem stanuje! Ah! naj samo vladajo z zemlov grešniki, naj se dajo oslepiti od praha, šteroga klačijo, jaz se raj nazaj podam v svojo tiho sobico, da tam spevlem viže lubezni za Tvojo lepoto, o moja nebeška strast, i v ži-vom hrepenenji ščem tam objokati med neizreklivimi vzdihlajami nevolnost svojega podzemelskoga potništva i povzdignoti svoje srce visoko k ne-beskomi Jeružalemi, ki je moj' oča, i za šterim hrepenejo najsladkejše žele moje duše."
Pobožni Tobijaš napunjen s čudivanjem od lepote toga nebeskoga stanUvanja s proroškov dUšov tak guči o božem varaši: „S sijajnov svet-lobov boš se blesketao i vse moje zemle se ti bodo klanjale. Narodi iz daleka pridejo k tebi i prinašajoč darove, bodo molili v tebi Gospoda... Vrata Jeruzalema se bodo zidale iz zafira1 i smaragda2 i z dragoga kamenja vsaka njegovih sten. Z belim i čistim kamenjom bodo obložene
1, 2. Dragoceni karani.
njegove vulice; i po njih se bo aleluja popevala." (Tob. 13, 13-144; 13, 21-22 )
Samo po sebi se razmi, da te slike i opise neje mogoče prerazmiti z našim zemelskim razumom, ar nebeške dobrine i lepote v dosta vekšoj meri prekašajo bogastvo i minlive zaklade toga zemelskoga sveta, one so brezkončno vekše, nego bi si zamogeo človeči razum predstaviti, človeči jezik povedati. Nebesa bo Bog sam razodeo. Ka si samo zamore-mo vzvišenoga i čiidovitoga predstaviti o nebesaj, je vse to samo eden mali trakec, po šterom lehko sklepamo na breztnerni sijaj božega varaša, kde On, Gospod v svojem nepribližlivom sijaji stanuje. (P. G. Stoeger.)
Odprimo Kntgo skrivnoga razodetja i pazimo, ka pravi lobleni vuče-nik Gospodov: »Esil I pokažem ti nevesto zaročnico Agnjeca! I v diihi me je odneseo na edno veliko i visiko goro i pokazao mi je sveti varaš Jeruzalem, ki je od Boga prišeo na zemlo. Boži sijaj je bio v njem i njegova svetloba je bila spodobna k dragomi kamni, k jaspis-kamni, h kristali. I meo je veliki i visiki zid, šteri je meo dvanajst vrat i pri njih je bilo dvanajst angelov i gorizapisana imena dvanajst narodov sinov Izraela. Meo je od izhoda tri vrata, od sevra tri vrata, od juga tri vrata i od zahoda tri vrata. I zid varaša je meo dvanajst vogelnih kamnov, i na njih so bila imena dvanajsterih apoštolov Agnjeca. I varaš je bio na štiri vogle zidani, ednako na dužino i širino gledoč ... I ograja njegova je bila z jaspis-kamnom obložena, a sam varaš pa je iz čistoga zlata, ki je bilo spodobno k čistoj glažovini. I vogelni kamni ograje varaša so bili okrašeni z vse vrste dragim kamenjom. Prvi vogelni kamen je bio jaspis1, drugI je bio zafir, tretji je bio kalcedon, štrti smaragd, peti sardoniks, šesti sardis, sedmi krizolit, osmi beril, deveti topaz, deseti krizopaz, edenajsti jacint, dvanajsti ametist. I dvanajstera vrata so sestavlala dvanajst biserov, vsaka vrata so bila iz ednoga teh biserov; vulice varaša so pa bile čisto zlato, kak skoz vidliva glažovina. 1 cerkvi nesam vido v njem (v varaši), ar je cerkev toga varaša vsemogoči gospod Bog i Agnjec. I varaš ne potrebuje sunca, niti meseca, da bi ga razsvetlUvali, ar ga boži sijaj razsvet-lUje. I narodi hodijo v toj njegovoj svetlosti; i zemelski kralovje nesejo v njega svojo slavo i čast, (to je, njegovi stanovnicje bodo). I njegova vrata se ne zapirajo večer, ar tam ne bo noči. Ne pride tam notri nikaj okUže-noga ali pa odUrnost delajočega i lažlivoga, nego samo tisti, ki so vpisani v knjigo živlenja Agnjeca. (Knjiga skr. Raz. 21, 9-27.) I nikšega pro-kletstva ne bo več, nego bodo tam kralevski stoci Boga i Agnjeca i služabniki Njegovi njemi bodo dvorili. I vidili bodo Njegovo obličje i Njegovo ime bodo nosili na svojem čeli, i bodo vladali na vseveke." (Knjiga skr. raz. 22, 3-5.)
Kda se bodo ednok odprla pred nami vrata nebeskoga stanUvanja, bodo tiste lepote i krasote, ki nas tam čakajo, jako visoko prekosile naše pričakUvanje i naše vupanje. Kda bomo vidili prestol boži, se nam bo On prikazao v dosta vzvišenejšoj i veličanstvenejšoj obliki, nego si ga zamo-remo v tom živlenji predstaviti; ar je brezdvojno, da naša pamet neje mogoča stvoriti sebi kaj takšega, ka bi odgovarjalo tomi deli bože vsemogočnosti i vseznajočnosti. Resan, s kakšov umetnostjov more biti goripo-stavleni te prestol božanstva 1 Kak popuni mora biti načrt fundamenta i
1. Imeniivani predmeti so dragoceni bliščeči kamni. Razlikujejo se po svojih raznovrstnih farbaj. Domovina njim je najbrž Južna Afrika.
okrasa toga hrama, šteroga je goripostavo On, ki je navdehno Hiramai i ga je napuno z modrostjov! Kak vzvišena mora biti palača, pri šteroj pomagala vsa umetnost stvarjanja, i v šteroj je Bog šteo vepokazati svoj visokost. S kakšov popunostjov je mogla biti goripostavlena ta zidina, štere postavlanje je sama boža Modrost vodila. Nemogoče je, da člo-večo dušo ne bi prevzela nadnaravna genjenost, kda vidi, ka On, ki pozna najskritejše žele diiše i zna za najgvušnejše sredstvo, s šterim njene zmožnosti i žele v gibanje spravi, — je vse to tak skrbno vredio, da se duša radflje. Na to veličanstveno delo bože se lehko naravnajo sve-toga pisma reči, po šterih: svetloba meseca i blesketanje zvezd potemnej pred njim. Veličanstveni sijaj sunca i vsaka veličina sveta je samo slabi odsvit, ali bogše povedano, samo senca tistoga sijaja, ki obkrožiije prestol boži. (P. Robert: Le gioie immortali.)
Iz vogrščine prestavo: BOGOSLAV.
1. Hiram je bio sin edne dovice iz Tirije. Odlikiivao se je s tem, da je znao napraviti iz mesinga raznovrstne, prekrasno lepe, čudovite stvari.
Boža pomoč v velihoj nevarnosti.
(Pismo vlč. g. I. Gedera „Salezijanskomi vestniki.")
Vido sam, ka ste v zadnjem Vestniki naštampali moje pismo, štero sam pisao tovariši bogoslovci. Pisao sam njemi cd svojega novoga mesta v Lin Covu, kak nam je dobro i kak se s kratkimi predgami i vsakdeneš-njimi guči pri večernih molitvaj naših krščenikov včim kitajskoga jezika. Ja, zaistino smo z božov pomočjov lipo začnoli, ali nasredi januara so nas naednok napadnoli komunisti. Te neprijeten i nepričakuvani obisk vam ščem nakratko opisati.
Bilo je v četrtek, 15. januara. Kda sva se po obedi s pajdašom šeta-la po dvorišči, se nama približa kitajski vučiteo i nama nalflo ovadi: »Pravijo, ka se „rdeči" približavlejo, zagvušno se ešče ne ve, liki guči se okoli, nikaj de že istinskoga." Kak člidno me je pogledno, kda sem se na glas zasmejao, rekši: „Bejži, bejži; či bi vse vorvao, ka gučijo, bi mo-gao meti vsikdar vreče na rami!"
Mino je četrtek, mino je petek, komunistov pa ešče od niked nej. V soboto zajtra pa je prišao naš prijateo iz mandarinata (urad) in nam prinesao uradno obvestilo: Komunisti so lejko v nekaj voraj tu, či nemajo kaj driigoga v računi.
Malo neopačno nama je bilo s pajdašom; oba tiijinca i obprvim mi-sijonara sva nej znala, kaj začnoti. Friško sva poslala po starejšega so-brata v osem vor daleč ležečo gorsko ves. Miiva pa sva te čas skrila različne stvari. Mešni gvant i druge bcgše predmete sva spakivala v kište. Proti večeri sva pa zakopala razna važna pisma i nekaj srebrnih dolarov. S oejnezami je ne-oia na poti, zmerom te vtegnejo staviti roparje i ti vse vzeti. Prle kak sva odišla spat, sva sebe i našo misijonsko postajo zračila v varstvo našoj nebeskoj mamici. Kesno sva šla spat, zato nama je ja-ko dobro spadnolo.
Driigi den je bila nedela. Krščeniki so prihajali jako prestrašeni, nej telko zavolo sebe, liki zavolo naj i so nas prosili, naj za nikelko vrejme-
■g odidemo i se skrijemo. Prihajali smo ravno iz cerkve, kda je prišeo Laš stari sobrat iz gorske vesničke. Vsikdar veseli i fretar nas pita: „No, Lde Pa mate komuniste? Sem mislo, ka so vas že vse spoklali pa spekli." [laztolmačila sva njemi, ka je i vido je, ka de resan trbelo nekaj napra-Lti. Komaj se je nikelko zamraknolo, smo zakopali mešno vino j nekaj Iconserv. Drugi den zajtra so odnesli krščenicke naše kište na svoje do-Ljove. Jes sam pakivao po hiši i zgriiniavao, kama bi spravo knige pa perilo, kda pribeži moj sluga, kričeč: „Friško, friško, ob devetih pridejo Komunisti!" Pitao sem ga, što njemi to povedao, pa je ne šteo nikaj čuti. Kjedkar mi je pripovidavao, ka se je strašno bojao, ka bi njemi komunisti vo vrezali pa požrli jetra i srce. Gda sta tudi mojiva pajdaša spakivala svoje stvari, smo zapustili z žmetnim srcom našo misijonsko štacijo.
Liistvo v varaši je bilo čtidno nemirno; samo nosači so srašno kričali pa vo zreda računali za svoj poseo. Duga, nepregledna vnožina se je zibala po na novo naprarvlenoj cesti. Nosilnica za nesilnicov, matere z gingavov decov na hrbti, staro i mlado, vse je bežalo iz varaša.
K čemi takši straj i takše zburkanje, de znabiti što pijtao. Ali so Komunisti rejsan takše zverine? Znana so njihova nečloveška dela, posebno v sosidnoj provinciji (okroglina), „Kvong Si", gde je gnezdo toga kačjega zaroda. Gda sam buo ešče v Šiu Čovu sem čiio na svoja viija reči, ka bi je komaj vorvao. Tam smo večkrat nahranili amerikanske patre la-fzariste i ednok tudi 11 smilenih sester. Tej so nam pravili, ka guči od bolševiškoga zrenja liidi nej so z.mišleni, liki žalostna istina To zverinsko delo nej včinjeno zavolo lakote, iiki iz maščevanja. Pri takših goščenjaj pojejo navadno srce.
Lin Čov pa se je tudi morao bojati, ka se povrnejo roparje, ki so že nikelkokrat tii gospodarili, a so bili nazadnje od domačinov samih pregnani. Če bi se povrnoli ešče tej pa se zgrabili z bolševiki, te bi gvušno nastanolo povsedi klanje. Mi smo se nej bojali ne prvih pa ne dragih, liki bogati smo morali našega prevzvišenoga pušpeka i se skriti. Odkupnina je draga, živlenje pa ešče dragše, zato nej čedno, ga odavati.
Što je količkaj mislo, ka ga prijirejo, ie raj prle odišao. Gvušno se je eden tretji tao liistva izselilo. 19. januara dopcdne so zaprli varaške dve-ri, na obzidje pa so stopile straže male varaške soldačije. Komunisti so prišli proti večeri. Odzvuna varaša je ravno telko hiž kak v varaši, zato so se zaednok zadQvolili z okolicov. Zahtevali so ogromno vnožino riža, bravetine pa tudi pejnez. Proti se njim je nej nišče postavlao, vej tudi nikaj ne bi pomagalo. Varaš je mali, zato so vupali, ka tudi ovi za obzid-jom nedo dugo moglhproti stati. Osem dni se nišče nej geno, dveri zmerom zaprejte. Zaman so bolševiki probali s silov prepleziti zid, zmerom so bili odbiti. Da bi ležej konec napravili, so zahtevali od varaša — „sa-mo" štirideset dolarov. Tudi to se njim je nej posrečilo. Te čas pa se je zvedilo, ka prihajajo vojaki iz sosidne provincije Funan Komunisti so pa nej posebno oboroženi, zato, ka zmerom vandrajo, te so. pa sklenoli oditi, za slobod so pa vužgali nikaj menje kak 120 hiž. Gda smo iz našega skrivališča zaglednoli dim i požar poleg varaša, smo zatrepetali v skrbi za našo misijonsko štacijo, ki je tudi odzviina varaškoga zid?. Čakali smo, ka se dim raskadi, ka bi te šli na pogorišče. Pa, oj kakše veselje! Marija Pomočnica, šteroj smo vse zročili v čuvanje, prle kak smo odišli, je

poslfinola naše prošnje. Naše kapelice i male hižice je nej brano varašld zid, liki Njena mogočna roka.
2. februara smo mirno nazaj prišli. Že ozdaleč so nas pozdravlali naši krščenicke i nas s skuzami v očaj med pozdravlanjom i spejvanjom sprevodili do naše štacije. V ednom dobrom kedni smo znova vse v red spravili. Tiidi varaške vulice so gračOvale žive i nazadnje so odprli tUdI varaška vrata. Vidili so, ka je varaški zid od velikoga haska, zato so zo-eidali ešče dva obrambniva tUrma popunoma v srednjeveškoj formi.
Tak je teda tiidi te obisk bolševiških šeregov za naš misijon srečno mino po lubeznivom varstvi Marije Pomočnice. Viipamo, ka de nas ttidi zanaprej čuvala vsega hiidoga. Či pa je boža vola, ka nas obiščejo ešče hujše probe i nevarnošče — Bogi bojdi fala tudi za to. Vej misijonar ne pozna vekše sreče kak aldiivati se, potrošiti se v deli za zveličanje duš, pa trpeti i či trbej tudi mreti za Boga i sveto Vero. Liki, ne bi to bila prevelika čast i sreča za nas? Molite, ka postanemo toga kda vredni 1 Preiskreni misijonski pozdrav vsem misijonskim prijatelom! V Srci Jezušovom vdani
Joško Geder, salezijanski misijonar.
Mama Margeta.
Kak vči moliti i kak pripravla svoje male na spoved.
Mama Margeta je že malo deco včila vsakdenešnje molitvi. Tak je tiidi navčila moliti maloga Vaneka, šteroga je djala lepo klečat med drtige, gda je nikelko zraseo. Zajtra i večer je klečeč molo z njimi vse jfitrašnje i večerne molitve z rožnim vencom vred. Či je ravno Vanek najmenši bio med svojimi brati, denok se je prvi podavao k toj dužnosti. Lepo je znao k tomi opominati svoje brate i tak lepo je molo, ka je z lepov peldov tudi druge pridobo, da so goreče molili.
Dobra Margeta je svojo dečico tiidi sama pripravlala za sv. spoved. Gda so prišli v tista leta, ka so razmili, njim je vse potrebno raztolmačila, je navčila spovedne molitvi i jih je ona sama sprevodila v cerkev. Ona je prva pokleknola k spovedarnici, se je lepo spovedala i je priporočila g. spovedniki svoje dete, potem se je pa z njim vred zahvalila Bogi. To je delala, dokeč je ne spoznala, ka se njena deca sama dobro znajo spove-davati. I Vanek se je po njenih navukaj i njenoj peldi lepo navčo spove-dati i je tudi kak največkrat pristopao k sv. spovedi.
Vsakšo nedelo i svetek je šla s svojov decov k sv. meši, po šteroj so gospod predgali, ali so pa meli kakši navuk. Mali Vanek si vse lepo zamerkao i je doma vsem veselo pripovedavao.
Mamo Margeto so deca preveč poštUvala i lUbila ravno zato, ka je tak lepo navčila moliti i pristopati k sv. zakramentom. Svoje sine je mer-no spitavala tudi v moškoj dobi, či so lepo zvršavali svoje krščanske dužnosti i či so lepo molili zajtra i večer. I tresti i šče več let stari sinovje so njoj tak lepo odgovarjali kak mala deca.
Opominala je Ivana tudi te gda je bio duhovnik. Či je prišeo kesno v noč domo, truden od preteškoga misijonskoga dela v sosednih vesnicaj; ali či je prišeo zmantrani i ves moker od pretežke i duge poti; ali či je
sledkar v Oratoriji po celodnevnom spovedavanji i predganji prišeo na po) mrtev v hižo tak, ka je kapao od sna i od triijave i se je začno slačiti i spravlati k počinki, ga je mati pitala: »Ka si že zmolo večerne molitve?" P lvan, četudi je opravo večerno molitev, vedoč, ka materi napravi velko »veselje, njoj je odgovoro: »Včasi bom molo mama." ,Ivan, znaš, ka ti 1 povem? — je djala mati — Ti se lehko včiš latinski i lehko čteš kakšteč debele i vučene knige, pa tvoja mati denok več zna kak ti: zna ka moreš moliti." Sin je poklekno i molo, mama je pa tisti čas pripravila lepo pos-r.telo i na tihoma odišla iz hiže.
Nikak bi pravo, ka je bila prestroga i ka je preveč želela od svojih sinov. Mi pa lehko pravimo, ka je to bilo jako lepo i je dobra mati mogla biti neizmerno vesela, gda je vidla, ka so njena deca po telkih letaj ravno tak priprosta, pokorna i dobra. Kelko mater dnesden ne najde toga poštenja i pokorščine pri svojoj odraščenoj deci. Kelko jih požera bridke skuze za volo toga, ka je nesmileni sinovje zasmehavlejo i bole grdo ravnajo z njimi, kak nesmileni vert z držinčetom 1 Margeta pa, gda njim je že starejšim davala tiste navuke i opomine kak gda so bili mali i je vidila, ka so je s takšov labeznostjov i pošttivanjom na sebe jemali kak inda, je z radost-jov spoznala, ka šče je vsikdar nigdašnja mati. Margeta je večkrat jokala od radosti, ar je mela tak dobro deco. Skuze pa, štere mati pretoči od veselja, so pred Bogom dragše, kak vsi kinči morskih globočin; i tisti, »šteri poštuje svojo mater, je podoben onomi, ki vkfipspravla kinče". (Ezehi. III. 5.)
Mesna zveza Marije Pomočnice.
fsv -MMKMM^^ Me5n» zveza Marije Pomočnice
i mm>%%m*M J^ssts^ES^
i potrdjena od knezoškof. ordinarijata v Maribor! (7. dec. 1929. i 17. jun 1930. št. 692/29-2.)
Pravila.
1.)	15 let vsakšo nedelo se sliiži v Martinišči edna sv. meša za duševne i telovne potrebščine kotrig.
2.)	Okoli 3000 sv. meš darujejo vsako leto vsi duhovniki salezijanske družbe po sveti za pokojne kotrige. j
3.)	Vpišejo se lejko živi i pokojni, tiidi večkrat i z različnimi nakanenji.
4.)	Kotrige te zveze bodo mele tao v vseh molitvaj i dobrih delaj, ki se vršijo v Martinišči i v vseh salezijan-skih zavodaj po sveti. „ 5.) Kotrige plačajo 12 Din. letno. Čas plačuvanja trpi 10 let. Cela šuma je 120 Din, ki se tudi naednok lehko plača.
6.)	Za nabiralce i širitele mešne zveze se bodo opravile letno šče 4 sv. meše: na Božič, na VUzem, na Risale J na Marijo Pomočnicp.
7.)	Šuma, ki se nabere, bo služila Mešna zveza Marije Pomočnice, samo v te namen, ka se rešijo du-
„Martinišče" M. Sobota (Prekmurje). govje i se dozida Martinišče.
Teštament. Velki prijateo Šinko Leopold iz Oederovec, se je spomno tUdi pred smrtjov mešne zveze i Martinišča i je zročo Din 800-—. Marija Pomočnica i bi. Don Bosko ga že mata.pri sebi v nebesaj. Martinišče se ga pa hvaležno spomina.
Zahvala bi. Don Boski. Šah Marija iz okolice Celja je poslala na Martinišče Din. 50.— BI. Don Boski v zahvalo za dobleno milost.
Zahvala Mariji Pom. Klemenšek Rok iz Solčave v Savinjskoj dolini pošila Martinišči Din. 200.— i se zahvalUje Mariji Pomočnici za po sebno pomoč.
Neimenovana je poslala Din. 100.— v zahvalo za zdravje. V Marti nišči se je molilo za njo i to, ka so doktori ne mogli napraviti, je napravila Marija Pomočnica.
Pobožnoga doktora živlenje.
osam
Lansko leto je vmro januara meseca g. Ludovik Neki, vse-vučiliški profesor na Katoličanskoj Univerzi Srca Jezušovoga v Milani na Taljanskom. On je bio za celoga svojega žitka velki katoličan, zato je dobro, ka tiidi naši čtitelje zvejo kaj od njega. Čiravno doktor, je bio velki katoličan, ka je dnesden na žalost retkost i je vsigdar bio goreči za dobro stvar, zato je pelda pravoga katoličanskoga doktora.
L. Neki je delao, kelko je mogao za to, ka bi se dijaki organizirali i tak očuvali od pokvarjenoga sveta. On se nej zbojao i on je žrtvuvao, ka je mogeo za cerkev i je šo v boj za njo. Zato njemi je pa sveti kardinal Ferran povero najžmetnejša pitanja v katoličanskom deli, gda je on zvršo svoje študije. Resneje ga je Pij X. imeniivao za predsednika cele Katoli-čanske Akcije v Italiji. On je to sprijao kak katoličan. Samo tak sveta duša, kak je bio on, je mogla telko napraviti za Cerkev i Papo. Skoz celi svoj žitek je bio veren Papi i Cerkvi.
L. Neki je ne bio navaden katoličan. Nekelko časa pred smrtjov je pravo ženi: — »Viktorija, pozovi k meni duhovnika 1" Gda njemi je žena pravila, ka bi pozvala doktora, njoj je on odkimao i pravo, ka on nlica duhovnika. V svojem teštamenti jezapisao, ka njemi naj na nagrobni spomenik napišejo samo reči: — »Ludovik Neki — frančiškanski tretjerednik". S toga se vidi, ka je bio on zaistino sveta duša. Bio je pravi sin sv. Frančiška Asiškoga. LUbo je siromake i meo malo bolnico za malo deco, v šteroj je vračo, kak je najbole mogeo, ar je vido v betežnikaj — kak je sam pravo — trpečega Jezuša. A vsakšiskoro, šteroga je Neki vračo, je pravo ka njemi je z telom zvračo tudi dušo. Njegov glavni cil je bio, da osvoji kem več duš za Boga.
Nekijovo najvekše delo je pa bilo, ka je z božov pomočjovspreobrno zna-noga frančiškana O. Gemelijo, ki je bio prvle zagriženi socialističen agitator. Bila sta vkUp vsikdar ali O. Gemeli je bio ešče te brezverec. Neki je vsigdar delao i molo za spreobrnenje prijatelovo. Ednok ga je on pozvao v cerkev sv. Ambroža, gde se je spreobrno kak sv. Avguštin. Sledkar, po spreobrnenji Gemelija, sta vsigdar vkup delala proti brezvernim doktoram v Milani, šteri so ne šteli-vervati v čude v Lurdi i sta skupno napravila Univerze. Neki je povsedi pomagao O. Gemeliji i molo za to, ka bi včino dosta dobroga i skupno z njim dao postaviti spomenik Kristuši Krali na pročeli Univerze. Dosta bi mogeo pisati, či bi šteo napisati kaj iz njegove bogate dUhovne zaptiščine. Bio je dober, blagi i je meo vsigdar smeh na vustaj. K njemi so se dobro spoznale reči: »Močen kak biser, slatek kak mati." Vse ga je lUbilo kak očo: dijaki, betežniki i kolegi. Vsikdar se je skrivao i ne je rad pripovedavao i tudi drugim ne dovolo pripovedavati od sebe. On je živo ponižno i bogivdano poleg vse svoje znanosti. To je bila sveta krepkost.
Ne je minolo leto od smrti toga moža, gda so se odločili ka do delali za to, ka se te sveti mož proglasi za svetnika. On je dostakrat spre-jemao sv. Sakramente, dosta molo i zgledno živo. Profesor Olgiati je po-vedao, ka je v 18. letaj živo vkup z Nekijom i ne je najšeo na njem niti najmenše falinge.
Ludovik Neki je pravo to, ka njemi naj na mrtvaško drevo denejo frančiškanski habit i pojas — znamenje frančiškanskoga živlenja i dela. V
svojem lepom teštamenti pravi: »Meram v svetoj rimskoj katoličanskoj Cerkvi veren Papi i veri Kristušovoj". Od vsakoga prosi odptiščenje i tfidi on vsakomi odpfisti. Vsem se zahvali za dobrote. Priporoča se v molitev vseh vernih duš, a dušo zroči v roke Bogi. Tak gučijo, mislijo i delajo svetniki. Ludovik Neki je živo kak svetnik. On je pelda katoličanskim dok-toram. Daj Bog, ka njegova svetost zašije kem prvle v lepoti nadnaravnih čfid.
KVEN i - GLAS 14
!™iMiiniiiiimiiiuiiTOi!miTO
J.KON
Starišjel Obračamo se na tiste, ki deco ščejo dati šolariti. Gledaj-te, ka je ne bote kamštč djali. Či Vam pridejo med božne pajdaše, bodo vaši tfidi zgfibleni. Dajte je v naš domači zavod Martinišče, gde bodo v vsakšem tali najbole priskrbleni Starišjel Dobra vzgoja je najbogša her-bija, štero morete dati svojim sinom.
Vatikansko mesto. Neprijatele Sv. Oče šče ne srečala pamet. Vel-ko bombo sO nalekli v baziliko Sv. Petra. Na dobro srečo jo je eden žandar Sv. Oče na vččar najšao v spovednici i jo je odneseo v vatikanski park, gde je po noči eksploderala s takšov močjov, ka so na ednom kraji vatikanskih palač vsi glaži popokali.
V Rimi, v Italiji i po čelom sveti je te dogodek zbiido velko raz-burkanje.
Iskali so i so tudi najšli te nesrečne i zgublene lfidi, šteri so se tak daleč spozabili.
Španci so zamerili. Angleške velke novine „Times" se približno etak izražajo od divjanja besnih španskih komunistov: „Deset nikaj vrednih razbijastih tepešov več napravi kak jezero mernih državlanov, šteri so ne vajeni sile i bitja. Vlada pa ma sveto dužnost, ka dobre i merne državla-ne brani — tfidi či so to redovniki, ali pa redovne sestre. Dopfistiti, ka besna raenšina brezi straha divja, je znamenje državnoga ,bankrota'. Špan-com se ne preveč vidila ta ..brisača" ...
Turin. Sveti prt v šterom je bilo zavito Jezusovo tejlo se hrani v Turini. Letošnje leto so te prt pokazali vernikom. Štatistika pravi, ka je bilo več kak dve miljoni obiskovalcov.
VSEBINA :
S sklenjenimi rokami. ..	Str.	1 Okrožnica sv. Očo od preganjanja katoliške akcije
v Italiji.	„	3
Ogenj ž nebe.	„	6
Nebesa	„	8
Boža pomoč v velikoj nevarnosti	10 Mama Margeta ,
Mešna zveza Marije Pomočnice „	14
Pobožnoga doktora živlenje „	15
Cerkveni glasi.	„	16