CELJSKA ARHITEKTURA V 19. STOLETJU
PETER POVH, LJUBLJAN A
Umetnostnozgodovinski spomeniki 19. stoletja, še posebej arhitekturni, 
so v naši strokovni literaturi opisani in ovrednoteni dokaj redko in več 
kot revno. Zato ima ta spis (ne)hvaležno nalogo, da prične zapolnjevati 
vrzel, pa čeprav še tako fragm entarno.
Namen spisa je pregledati in podati oceno stavb, ki so bile postavljene 
na območju m esta Celja v preteklem stoletju. Torej ne gre za poimenova­
nje arhitekture, kot bi sklepali po pridevniku »celjska«, temveč za arhitek­
turo, ki je nastala na celjskem mestnem območju v določenem časovnem 
razdobju. 19. stoletje je tokrat mišljeno malo širše in obsega obdobje med 
leti 1798 in 1919. Leto 1798 je bilo za Celje usodno — katastrofalni požar 
je prizanesel samo štirim hišam, zato ga je bilo treba popolnoma obnoviti. 
Razvoj se začne spet praktično iz nič. Leta 1919 pa mesto po končani prvi 
svetovni vojni pride v okrilje kraljevine SHS.
Ravno tako je natančneje omejiti pomen besede »arhitektura«. Vsaka 
stavba ni nujno tudi že arhitektura. Ta pojem je vezan na navzočnost 
določenih m aterialnih, konstrukcijskih pa tudi estetskih dejavnikov. Me­
rilo za to oceno se sprem inja in je v vsaki zgodovinski dobi in vsakem 
kulturnem prostoru različen. Ker ta opis posega v časovno obdobje, v 
katerem pravzaprav orje ledino, je bilo pri izbiri veliko težav, toda vseeno 
ni le preprost kronološki pregled. Merilo in vodilo je bilo estetsko merilo, 
ustvarjeno na podlagi prim erjave s takratnim stavbarstvom (arhitekturo) 
v drugih slovenskih mestih (predvsem v Ljubljani in Mariboru), še po­
sebej pa izhaja iz prim erjave z dunajsko arhitekturo, vendar še vedno 
s celjskega stališča (merila). Deloma se je nam reč čutil vpliv dokumen­
tarnosti oziroma ilustracije in prim erjave posameznih dunajskih faz s 
spomeniki, ki so pač tu bili na voljo. Zato so dobile v nalogi svoje mesto 
tudi stavbe, ki ne bi sodile niti v štajerski, kaj šele v slovenski okvir.
Razlog za tako usm eritev je v hotenju zavreči več desetletij staro, 
v Orisu priobčeno Steletovo trditev o odvisnosti in zgledovanju arhitek­
ture 19. stoletja posameznih slovenskih območnih središč po Ljubljani 
in o njenem zgledovanju po Dunaju in Pragi. Tej trditvi nasproti postavlja 
pisec dokum entirano tezo o celjskem približevanju drugemu središču: 
Gradcu kot posredniku dunajske arhitekture (niti ne k Mariboru). Z do­
kazi želi podkrepiti Šijančevo in Mušičevo nedokum entirano trditev o 
arhitekturi 19. stoletja, ki da »je odvisna od Dunaja, posredno tudi Prage 
(Celje, Maribor, Ljubljana) in ki je bila skoraj (op. avtorja) izključno
v rokah tujih projektantov« in da je zato »težko govoriti o obstoju sloven­
ske arhitekture 19. stoletja, pač pa bolj o stavbarstvu na slovenskih tleh«.1
Spis hkrati zavrača pristop in opisovanje arhitekture vseh tistih red­
kih spisov, ki so skušali orisati pi'egled celjske arhitekture v 19. stoletju. 
Prim arni viri so bili uporabljeni v vseh prim erih, v katerih je bilo mogoče 
in potrebno. Večino načrtov hrani zgodovinski arhiv Celje, drugotni viri 
pa pridejo zaradi nenatančnosti v poštev le v prim erih, ko ni drugih po­
datkov. Temu nam enu je še najbolj rabila Orožnova na hitro napisana 
Gradbena in posestna zgodovina Celja, ki je še vedno tem eljna v navaja­
nju posameznih hišnih lastnikov. Napisana je bila po dokumentaciji zem­
ljiškega katastra. Ravno pom anjkljivosti v tem, za vse dosedanje pisce 
temeljnem pregledu so bile krive za večje zmote, ker ti pisci niso niti 
preverjali teh niti poznali prim arnih virov. Posledica je neskladen opis 
in uvrstitev stavb, in sicer zaradi napačnih letnic nastanka. Zato sem si 
prizadeval napraviti čim bolj kritičen pregled in opise stavb v opisanem 
obdobju.
Iz istih in podobnih zmot so nastale tudi nedosledni in anahronistični 
slogovni opisi za stavbe v posameznih obdobjih 19. stoletja.2 To je sicer 
deloma razumljivo zaradi kronološkega in terminološkega nereda na tem 
področju.3
Po kronološkem redu, na podlagi splošnih pregledov, razvrščamo 
arhitekturo 19. stoletja v zahodni Evropi v tale obdobja (smeri): klasici­
zem, biderm ajer, posnemanje zgodovinskih slogov, secesija (Art Nouveau, 
Jugendstil). K er klasicizem nekako že »sedi« (tudi v naši literaturi), pa 
tudi secesija je že ovrednotena,4 nas v spisu zanimajo predvsem novo- 
zgodovinski slogi; ti v Celju tudi številčno prevladujejo in bi jih časovno 
lahko stlačili med dve oceni, ki sta si popolnoma nasprotni, toda zelo 
karakteristični. John Ruskin je o okrasju zapisal, da je poglavitni del 
arhitekture, torej tisti del, ki vtisne stavbi sicer nepotrebne, a občudovanja 
vredne ali lepe poteze; na koncu stoletja pa pridemo do Adolfa Loosa, ki 
je napisal razpravo o ornam entu kot hudodelstvu. Z okrasjem pa imajo
1 1 Fr. Šijanec: Cit. delo, glej poglavje Arhitektura.
2 Prim . Jože Curk, predvsem Razvoj celjske mestne vedute, Umetnost v 
Celju in okolici v zadnjih 150 letih.
3 V naši literaturi, ki je glede 19. stoletja zelo revna, zasledim o v bistvu 
vedno odklonilno razmerje. To ne velja za klasicizem , tem več predvsem za 
posnem anje zgodovinskih slogov. Stele, Cevc, Šijanec — vsi govorijo o brezduš­
nem posnem anju, izum etničenem nepristnem epigonstvu, akadem skem posne­
m anju, eklekticizm u, pa vendar ni preciziran niti sam term in, ki poim enuje 
to arhitekturo. N ekaj jih za to uporablja izraz historizem , v slovenskih prevodih 
tujih piscev pa najdem o izraz historicizem . Historizem po slovenskem pravopisu 
pom eni pretirano poudarjanje preteklosti: sam o zgodovinsko prikazovanje stvari, 
brez zveze s sedanjostjo, in im a že skoraj prilepljen pejorativen pomen. Med­
tem pa izraz historicizem — v pravopisu ga ni — na H rvaškem že pom eni 
arhitekturo 19. stoletja, ki ji je bistvo posnem anje prejšnjih slogov. Vendar 
»historicizem « enači s »historijski stilovi«, kar bi prevedli z zgodovinskim i 
slogi, v slovenščini pa po M enašejevem slovarju med zgodovinske sloge uvr­
ščam o rom aniko, gotiko, renesanso, ne pa neorom anike, neogotike, neorenesanse. 
Zato v izrazu obstaja nepopolnost. V tej nalogi je izraz historizem uporabljen 
kot sad udom ačitve nem. Historismus (Wagner Rieger) in fran. l’historisme (po 
Laroussu doctrin ou Hude fondes sur les considerations historiques).
4 Pri nas glej N. Sumi: Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani.
največ opraviti ravno novozgodovinski slogi, in ti pomenijo večji del 
naloge.
Glavno zanimanje bo posvečeno preoblekam, oziroma stavbnemu 
okrasu, lupinam, ne pa toliko notranjem u oblikovanju prostora; to opa­
zimo tudi pri tujih avtorjih: poudarjajo bolj lastnosti zunanjega prostora, 
ki ga te ustvarjajo.5
Predvsem fasade, včasih bi lahko zapisali tudi kulise, so v 19. stoletju 
imele še posebno vlogo. Naročniki, tokrat ne več cerkev, temveč država, 
v Celju še posebej po letu 1850 (južna železnica, razvoj gospodarstva), 
denarniki, obogateli meščani, prepričani individualisti (pa naj bodo Slo­
venci ali Nemci) so dali največ na zunanjost stavbe. Ta naj bi bila čim bolj 
učinkovita in vštric z »modnimi kriki« na tem polju, s tistim, kar so 
diktirali v »velikem svetu«, velikih središčih (konkretno na Dunaju).
Asociativne vrednosti imajo v tej arhitekturi eno glavnih nalog in 
vlog,6 ker so edine, ki so dostopne vladajočemu razredu. Naročnikov nam ­
reč ni nobena sila odvrnila ali zadržala, da ne bi uveljavili svoje želje in 
volje ter dobili hiše, kakršne so iz kakršnega koli razloga imeli radi. A rhi­
tekti pa so se predvsem trudili, da bi natančno posnemali, zgodovinsko 
gledali in proučevali preteklo arhitekturo in čim bolj ustrezali naročnikom.
Okus in »razgledanost« po slogih pa so pri naročnikih ustvarjale razne 
knjižice s posameznimi arhitekturnim i slogi in stavbnimi tipi, ki so v 
velikem številu krožili po vseh deželah, tudi po Avstro-Ogrski. Prispevek 
k propagiranju novozgodovinskih slogov je dal tudi Slovenec Janez. Flis 
s knjižico Stavbinski slogi, zlasti krščanski (1885. leta).
Zato je bilo in je toliko očitkov tej arhitekturi, da je starim oblikam 
ukradla vsebino in da nosi v sebi površinski učinek ter sili za praznimi 
učinki.7
Sestava naročnikov in pa razvoj tehnike sta narekovala nove in čisto 
posebne stavbne Unije in tipe.
Najpomembnejša in ponavadi najm onum entalnejša so javna poslopja.
V Celju se zidanje večjih javnih stavb začne s kulturnim poslopjem, novim 
Celjskim teatrom (1883—85), ter se nadaljuje z gospodarskimi in uprav­
nimi (Hranilnica — 1887), komunikacijskimi (Pošta — 1897), kulturno­
političnimi (Narodni dom — 1896—97, Deutsches Haus 1905—07) in hoteli 
ter se konča z deško osnovno šolo (1912). Seveda pa ne smemo pozabiti 
funkcionalne stavbe postaje Južne železnice, vendar to spada bolj v sklop 
inženirske gradnje.
Te so še najbolj povezujejo z najemniškimi stanovanjskimi hišami 
(prejšnji tip je ponavadi kombinacija poslovnega poslopja in stanovanjske 
hiše). Izvir teh »blokov« je v dunajski tradiciji najem niških stanovanjskih 
hiš, ki pa do tedaj v Celju niso bile v navadi. Hiše so ponavadi dvonad­
stropne, z neuglednim stopniščem in dvema vhodoma ter enakimi, ne pre­
več funkcionalnimi stanovanji. Poudarek je seveda na fasadi (ta nas naj­
5 Glej lit. Siegfried Giedeon poudarja urbanistične lastnosti, Bruno Zevi 
prostorske lastnosti, N. Pevsner estetski razvoj, ki v sintezi s tehničnim ustvari 
m ožnosti za napredek arhitekture v 20. stoletju, združitve um etnosti in tehnike.
6 Prim erjaj N. Pevsner: Oris Evr. arhitekture, str. 321, 334—336.
7 Hans Sedlm ayr: Grenzen der Stilgeschichte und die Kunst des 19. Jahr­
hunderts. H istorisches Jahrbuch, Festschrift F. Schnabel, München.
bolj zanima). Kot začetek štejemo v to zvrst v Celju hišo na Stanetovi 18 
(nastala je leta 1850) in njene bližnje sosede, hiše na Savinjskem nabrežju 
(1889—92) ter celo fronto na Cankarjevi cesti (od 1880—1908). Najbolj 
poseben tip tega stoletja pa so vile, ideal meščanstva, nastale kot pom anj­
šava palač, znanih iz prejšnjega stoletja.
Vile so res na zunaj pomanjšava palač, gradičev, vendar igrajo tu 
predvsem na zunaj učinke okrasja (z gmotami je pri taki pomanjšavi 
težko), medtem ko je tloris razvrstitve notranjih prostorov ponavadi prav 
neroden. Prva vila je v Celju zrasla na Vodnikovi leta 1880 (danes v mest­
nem središču), prva daleč zunaj mestnega središča pa na Ljubljanski 26 
1887. leta, potem pa jima je v zadnjem desetletju preteklega in prvem tega 
stoletja sledil cel kompleks na Otoku (največ v Heimat-stilu) in v sever­
nem delu razširjajočega se mesta.
Meščani, ki pa so želeli ostati v mestu in v svoji hiši, so ustvarili tip 
eno- ali dvostanovanjskih hiš, katerih fasade so sklenjene v nepretrgani 
enonadstropni črti zdolž nekaterih, ne najbolj prom etnih ulic (Aškerčeva, 
Cuprijska).
Prvo poglavje v spisu zajema in povzema mestno zgodovino in urbani­
stični razvoj ter regulacijske načrte preteklega stoletja, drugi dve (na 
njiju je poudarek) pa sta posvečeni samo posameznim arhitekturnim fa­
zam, kot jih kažejo same zgradbe. Te je mogoče razdeliti na dvoje obdobij, 
katerih prvo zajem a čas od požara do srede stoletja (1798 — ok. 1850); 
njegova posebnost je obnova mesta v provincialnem klasicističnem slogu. 
Drugo obdobje, ki zajema v glavnem drugo polovico stoletja (1850—1919), 
pa razpada v tri faze, ki jih mogoče takole opredeliti:
A) Prva faza traja trideset let (1850—1880). V tem času se pokažejo 
prva znamenja, ki napovedujejo novozgodovinske sloge. Okrasje je slo­
govno mešano, ploskovito in neizrazito.
B) Drugo fazo zaznamujejo samo novi zgodovinski slogi (1880—1900). 
Največ je nove renesanse, proti koncu še novega baroka. Pokaže se tip 
m onum entalnih javnih stavb, proti koncu pa še vil. Očiten je vpliv dunaj­
ske arhitekture. Okrasje na stavbah postane plastično in že sili v prostor.
C) V zadnji fazi od konca stoletja do ustanovitve kraljevine SHS 
(1900—1919) ni več intenzivne gradnje. Pokaže se secesija v povezavi z 
novobaročnim okrasjem. Okras se osamosvoji od lupine in ji daje slikovit, 
skoraj neodvisen videz.
Pri slogovni razvrstitvi posameznih posebnosti celjske arhitekture je 
imela svojo vlogo tudi avtorica Renate W agner Rieger; ta je s svojo knjigo 
o dunajski arhitekturi v 19. stoletju prva dala pozitivno, slogovno siste­
matično in pregledno podobo dunajske arhitekture, ki je v našem prim eru 
domnevni izvir celjske.
Določitev deleža dunajske arhitekture v posrednem ah neposrednem 
vplivu na celjsko, časovna razlika in pa dejstvo, da je arhitektura novo- 
zgodovinskih slogov sicer prihajanje in odhajanje občasnih zgodovinskih 
slogov,8 da pa ima m enjavanje različnega okrasja na stavbnih lupinah v 
sebi razvoj, to so glavni nam eni tega spisa.
Arheološko je izpričano, da je bila prva naselbina na prostoru današ­
njega Celja ustanovljena že v času Ilirov in pozneje Keltov. Zaradi svoje 
dobre naravne lege (na sotočju Savinje in Voglajne, Koprivnice in Ločnice 
s Sušnico), ki daje dosti možnosti za učinkovito obrambo, pa tudi zaradi 
zemljepisno-prometne pomembnosti se je naselje ohranilo tudi po prihodu 
Rimljanov, tedaj je doživelo naj večji razcvet. Čeprav je območje današ­
njega m esta zaradi objektivnih težav arheološko slabo raziskano, stoji 
namreč na tem eljih rimskega, je po raziskanih delih že mogoče reči, da 
je bila bivša rim ska Cellea dosti večja od naselja kasneje naseljenih Slo­
vanov pa tudi večja od mestnega organizma tja do zadnjih desetletij devet­
najstega stoletja. Najbolj živa vez, ki je tudi praktična, je neuničljiva ka­
nalizacija, ki še danes, po dva tisoč letih služi svojemu namenu.
Naselje, ki so ga na razvalinah Cellee postavili Slovani, se prvič 
omenja kot trg leta 1331. Mestne pravice je dobilo šele leta 1451; po tem 
je dobilo tudi prvo zidano obzidje, postavili so ga leta 1473. Z obzidjem 
zaznamovane m estne stranice so m erile 450 X 350 m, in sicer v obliki iz­
tegnjenega pravokotnika. V tem jih je veliko iskalo nepretrgano tradicijo 
tlorisa rim ske naselbine — urbs quadrata, še posebno zaradi kvadratne 
zasnove sekajočih se ulic. Toda te se ne sekajo geometrijsko pravilno, kar 
bolj kaže na to, da koncept ni v soglasju z rimsko zasnovo. Dediščino je 
sicer treba poudariti, a vseeno je treba podčrtati avtohtonost in organski 
razvoj m esta na razvalinah. Ravno tako je z domnevo, da je Celje po svoji 
urbanistični zasnovi nepravilno zaradi keltske dediščine.
Prvotno mestno središče je bilo na sedanjem Tomšičevem trgu, ostali 
dve, ki ju je zajemalo obzidje, pa okoli cerkve Sv. Daniela in okoli mino­
ritskega samostana. Obzidje je bilo utrjeno z ogelnimi stolpi, od katerih 
sta se dva (oziroma trije) ohranili do danes.
Po požaru leta 1687 so obzidje obnovili in dodali še tri vmesne stolpe. 
V rata so bila v začetku trojna: na severu Graška (ali Spodnja), na jugu 
Čeprav so jim kasneje dodali tudi Nova vrata proti Voglajni in Mala proti 
Savinji, se glavne m estne komunikacije niso spremenile in je celotna 
urbanistična zasnova v bistvu ostala nesprem enjena in prilagojena temu 
redu. Glavna kom unikacija je bila sever—jug, od Graških vrat na severu 
do Kapucinskih vrat na jugu (sedanja Stanetova in Tomšičev trg) ter po­
vezava te žile z Ljubljanskim i vrati (sedanja Prešernova in Trg V. kon­
gresa). Vzporedno s to pa je bila proti jugu pripeljana še ena cesta — 
povezovala je južni del Tomšičevega trga z m estnim gradom na jugozahod­
nem delu mestnega obzidja (sedanja Zidanškova, vzporedna Prešernovi). 
Ti dve sta bili povezani s prehodom ob mestnem obzidju.
Kasnejša pa je povezava Novih vrat z Ljubljanskim i (vzhod—zahod).
S tem je bil v celoti uresničen mestni komunikacijski križ. Tako razdelitev 
je narekovalo križišče cest od M aribora proti Ljubljani in proti Laškemu 
pa tudi strateško obrambni značaj mesta: čim krajša pot na najbolj ogro­
žene obrambne točke na mestnem obzidju. To je še srednjeveška koncep­
cija obrambe, ki ne računa na uporabo težkega strelnega orožja. Obrambno 
linijo želi čim bolj skrajšati in zato se ta približuje skoraj geometričnim 
oblikam.
Ulice ob obzidju so začele nastajati šele po obnovi 1687. leta. Takrat 
je mestno obzidje že polagoma izgubljalo svoj obram bni pomen. Iz tega 
časa so tudi prvi podatki o številu hiš v mestu. 1687. leta je mesto štelo 
130 hiš, 1711. leta 177, 1783. leta pa 182. Mestna rast je torej v 18. stoletju 
praktično zastala.
Srednjeveška fiziognomija mesta, ki se v tej obliki kaže do novih de­
setletij 19. stoletja, je naslednja: m estni organizem ima geometričen obris, 
dolgo in ozko parcelacijo ter pravokotno ulično mrežo, ki se izpopolni z 
zgraditvijo obrobnih ulic v 19. stoletju. Taka pracelizacija je izraz notra­
nje organizacije meščanskega življenja: trgovsko-obrtniška, kmečko-vrtič- 
karska sestava prebivalstva. Na ulico so bile hiše tri- do štiriosne, večina 
je bila pritličnih in enonadstropnih, dvonadstropnih je bilo le manjše 
število. Ob cestah in trgih so bile fasade sklenjene, zadaj pa je vsaka hiša 
imela vrtič. To so bile stanovanjske hiše z obrtno delavnico in trgovskim 
lokalom, z gospodarskim poslopjem. Taka m estna podoba in tudi značaj 
sta se ohranila do prvih zarodkov industrializacije v začetku 19. stoletja; 
tedaj se je začela m estna ekspanzija prek obzidja v okolico.
K er je mestno obzidje izgubilo namembnost, so začeli hiše naslanjati 
tudi že nanj, dokler ga leta 1785 niso prodali na dražbi. Mesto je postalo 
za vse predvidene zidove pretesno in v dvajsetih letih 19. stoletja so 
mestno obzidje, razen nekaj delov, do tal podrli. Začel se je razvoj iz 
oklepa. Mestni organizem se je čedalje bolj razraščal ob obeh glavnih pro­
m etnih žilah — proti Gradcu (na sever) in proti Ljubljani (na zahod).
Čeprav je Celje dostikrat trpelo zaradi poplav pa tudi požarov, je za 
njegov razvoj usodna letnica 1798. Od 196 hiš v mestnem jedru (obzidju) so 
v požaru ostale nedotaknjene le štiri. Ta požar je v spletu drugih okoliščin 
(Napoleonove vojne, potem še državni bankrot m onarhije itd.) za dobra 
štiri desetletja ustavil mestni razvoj. Toliko je nam reč trajala obnova, 
tako da še leta 1834 v Celju ni bilo več kot 207 hiš oziroma 1500 pre­
bivalcev.
Sirjenje iz starega mestnega jedra je dobilo podporo šele v obliki mo­
gočne gospodarsko pomembne injekcije — Južne železnice: do Celja je 
prispela 1847. leta. Z njo ustvarjena povezava D unaja s Trstom je zelo 
poživila trgovino in povzročila industrijska vlaganja. Prava rast in širjenje 
m esta se tako začne šele po polovici stoletja; mesto se tedaj prelevi v iz­
razito industrijsko-trgovsko (pa tudi kulturno) središče Savinjske doline. 
Ta skok ponazarja že podatek, da je mesto 1865. leta štelo že 350 hiš.
Po razglasitvi Celja za samostojno občino (1867. leta) se začne še ži­
vahna stavbarska dejavnost,9 ki popolnoma spremeni oziroma zabriše 
srednjeveški mestni videz, spremeni pa se tudi socialna sestava prebival­
stva. Industrializacija (1873—5 Cinkarna, 1891 Kemična, 1893 Emo) in 
meščanski individualistični koncept popolnoma sprem enita naravo stavb­
9 Se M arija Terezija je v m estu ustanovila okrožni urad, ki je skrbel tudi 
za m estno stavbarsko dejavnost. Okrožni inženir je im el svoj urad in je skrbel 
za pravilnost zidave in urejanja m esta. N i treba posebej poudarjati, da je bil 
v nenehnem sporu z županom pa tudi z m eščani. Odločba, da je za vsako novo 
gradnjo pa tudi adaptacijo treba predložiti načrt, pa datira iz leta 1803. Celjski 
Zgodovinski arhiv hrani načrte le od leta 1860 naprej, zato podatkov o arhitektih 
za prvo polovico stoletja nim am o.
nih nalog. Nova naročila povzročijo po letu 1870 mrzlično stavbarsko de­
javnost, ki doseže vrh v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
K er pa m ora biti v gradnji red in ker razvijajoče se mesto potrebuje 
ureditveni in perspektivni načrt, to se pravi načrt, po katerem se bo na­
črtno razvijala in usm erila m estna rast, je m estna občina 1866. leta naročila 
načrt za zazidavo, to je mestni razširitveni in ureditveni načrt. Naročili so 
ga pri okrajnem stavbnem uradu. Delo je prevzel stavbni adjunkt ing. 
Viljem Hallada. 1872. je bil načrt gotov.1 0 Že pred njegovo predložitvijo pa 
so na seji mestnega sveta 1871. leta sprejeli prvi mestni razširitveni in 
regulacijski načrt. V načrtu so določili potek na novo projektiranih ulic 
in ureditveno linijo starih ulic, predpisali, da je treba pri podelitvi grad­
benih dovoljenj upoštevati to linijo in da naj se ti sklepi vrišejo na načrt v 
izdelavi. Zaradi odločbe, da mora vsak lastnik pred svojo hišo urediti 
pločnik (1871), so začeli urejevati ulice in pločnike.
Načrt je »prinesel« nekaj novih ulic: Ring (Cankarjevo, Titov trg in 
s tem zazidavo prostora med postajnim poslopjem in mestnim jedrom, 
torej povezavo in zajetje postaje v mestni organizem), Vodnikovo, Ašker­
čevo, Stanetovo (severni del). Vendar ta načrt še ni bil dokončen. 2e čez 
štiri leta so ga spremenili, na novo so začrtali Razlagovo, Cankarjevo, 
Aškerčevo in Vodnikovo ulico.
Začeli so se ukvarjati tudi s kanalizacijo. 1880. leta pa je mesto si­
stemiziralo lastnega inženirja, ki je bil hkrati vodja plinarne. Plin je dobilo 
že leta 1872. in je počasi prešlo na plinsko razsvetljavo.
1882. je nastal nov, spet »defintivni« ureditveni načrt. Vendar so tudi 
tega dopolnjevali, ker se je mesto nezadržno širilo proti severu pa tudi 
proti vzhodu. N astajati začno polproletarska predm estja in se z vsako novo 
tovarno krepijo. Vrisati je bilo treba Šlandrov trg, Gregorčičevo, Miklo­
šičevo in Ipavčevo ulico.
Zato ni preteklo dolgo, ko je že spet bil sprejet nov ureditveni načrt. 
1889. leta so sprejeli načrt, ki je za spremembo zajel celotno mesto. Težišče 
mesta oziroma sklenjena pozidava naj bi potekala v severnem delu, edini 
naravni možnosti razširitve, na zahodnem in severozahodnem delu pa naj 
bi se zidalo odprto, po kotažnem sistemu (vile). Tej odločbi so se uprli 
obrtniki, ker niso bili zadovoljni z določenimi lokacijami vil (hrup na cesti 
Ljubljana-—Gradec). S svojo zahtevo so seveda uspeli.
K er so bili meščani zelo zavzeti za zunanjo podobo mesta, so ustanovili 
celo posebno komisijo z županom na čelu, da je sprejemala in odklanjala 
predloge za spremembo fasad.1 1 Temu je sledila organizirana zunanja ure­
ditev ulic in trgov. Zaradi želje po poživitvi stavbarske dejavnosti je mesto 
oprostilo nove stavbe za dvanajst let vseh mestnih davščin, nekaj popusta 
pa je priznavala tudi država. H krati so izdali odlok, ki prepoveduje v 
mestnem središču zidati manj kot enonadstropne hiše.
Kakor je mesto v sedemdesetih letih doživelo najprej fasadno ureditev 
trga Trg V. kongresa, tako je z izlivom iz svoje lupine — srednjeveških 
mestnih mej — v devetdesetih letih in ob prelomu stoletja s pozidavo
1 0 U reditveni načrti so večkrat ohranjeni le fragm entarno v ZAC, oddelek 
za gradnje, fasc. 30 b (načrt za leto 1872), fasc. 32 b (za 1882), fasc. 34 b (za 1889).
1 1 N atančno leto ni znano, kot kaže, pa v osem desetih letih, m ogoče celo v 
prvi polovici zadnjega desetletja.
6 '
83
ob Ringu in Titovem trgu dobilo popolnoma nov značaj; ta je nastal kot 
sad želja, okusa ter seveda denarja premožnih meščanov, trgovcev in 
denarnikov. Mesto so obdali z obročem dvo- ali celo trinadstropnih stavb 
(1908 Posojilnica), kot reven oder z veličastno kuliso. Ta lupina naj bi 
mestu dala moderen, svetovljanski, »velemestni« videz. Ta zidava po vele­
m estnih (dunajskih) zgledih se je začela z gradnjo javnih poslopij: Gleda­
lišče 1885, bolnišnica 1887, vojašnica 1892—3, pošta 1897, Narodni dom 
1895—97, Deutsches Haus 1905—07, pa tudi z zasebno gradnjo najem niških 
stanovanjskih hiš: Kidričevo nabrežje 1888—91, Cankarjeva ulica 1887 do 
1907. Vse to je oznanjalo napihnjeno nezadržen in nagel razvoj Celja.
Bogata dejavnost je v devetdesetih letih zbudila zanim anju meščanov 
za pozidavo Otoka, ozemlja med Savinjo in državno cesto proti Ljubljani. 
Interesenti za zazidavo Otoka z vilami so bili celo z D unaja (konzorcij). 
Uspel je le meščan Pallos; na svojem zemljišču je sam začel zidati in je 
do leta 1900 sezidal že pet vil. Mesto je potem šele 1901. leta izdalo uredbo 
o zazidavi Otoka v 18. točkah. T retja točka uredbe določa, da smejo na 
Otoku postavljati le stavbe v slogu vil. Tega so se držali le do leta 1905; 
tedaj so postavili evangelistično cerkev, še bolj pa so to določilo kršili 
1914. leta — sezidali so novo gimnazijo.
Medtem so dokončno uredili Titov trg (zahodni del m esta med nekda­
njim obzidjem in železniško progo); za to so porabili več let in veliko 
papirja. Ta del se jim je zdel še toliko pomembnejši, ker je ustvarjal prvi 
stik tujca z mestom, če se je le-ta pripeljal z vlakom. Vtis, ki ga dajejo 
poslopja na Titovem trgu, je vidno preračunan. Cela zahodna m estna »fa­
sada« učinkuje zelo mogočno, impresivno trdno. Sklenjene kubuse raz­
gibavajo samo težke, razbite gmote Nemške hiše na levi. Ta mogočni vtis 
je dosožen zaradi vodoravno poudarjenih stavb, ki brez presledka zapirajo 
mesto, kot bivše obzidje. Trg se potem lijakasto zoži v Prešernovo ulico, 
hiše se v perspektivi znižajo, sama ulica pa zavije in se izgubi med starim 
mestnim jedrom. Torej nekaj podobnega kot baročne kulise, le da tokrat 
to velja za stavbe, ki želijo s svojim veličastnim videzom narediti vtis na 
obiskovalca.
Proti koncu stoletja so končno ugotovili glavno pom anjkljivost vseh 
treh ureditvenih načrtov. Bila je v tem, da se ni niti eden ukvarjal z rav­
njo stavbišč, omenjeni so bili zgolj na površinsko, ploskovno določitev.
1897. leta je bil razpisan natečaj za nivojsko izmero Celja (kanaliza­
cija!). Z Dunaja je prišel Viktor pl. Thomka in je profilizacijo v dveh letih 
tudi opravil. Mimogrede je naredil še načrt za zazidavo Otoka, na podlagi 
njegovega načrta pa so bile določene širine za zazidavo vseh ulic.
Omejeno je bilo tudi število nadstropij. Trinadstropnice so lahko zidali 
le s posebnim dovoljenjem mestnega odbora. 1906. leta so sklenili, da so 
trinadstropnice dovoljene le, če je višina objekta od povprečne ulične 
ravni do strehe najm anj 125 širine priležne ulice in če dvorišče obsega 
vsaj 25 % zazidane površine. Slovenci so v tem videli napad na svoje 
interese. Celjska posojilnica je nam reč želela postaviti trinadstropno hišo 
na vogalu Cankarjeve in Stanetove ulice. Vendar so s pritožbami na de­
želni odbor le uspeli (1908).1 2
m To poglavje je bilo napisano predvsem na podlagi podatkov v PgC, 
str. 3— 17, ter nekaterih drobcev iz C urkovih člankov, navedenih v literaturi.
Po letu 1910 in z začetkom prve svetovne vojne se intenzivna stav­
barska dejavnost konča in spet zaživi šele po letu 1919; mesto se ob ne­
nehnem razvoju industrije še naprej širi v okolico.
II.
Prvo polovico stoletja je Celje doživljalo težke čase in je gospodarsko 
bolj vegetiralo kot živelo. N aravne nesreče — poplave in požari — na- 
poleonove vojne, državni bankrot, vse to je pustilo sled tudi na stavbar­
stvu. Mesto se je največ obnavljalo, novih gradenj ni bilo veliko. Dunaj 
je bil še daleč, približala ga je šele železnica sredi stoletja. Zato je iskanje 
slogovnih vzporednosti s tokratnim Dunajem skoraj zaman. Čeprav je bila 
v uvodu poudarjena vloga D unaja v celjskem stavbarstvu, se v prvi po­
lovici stoletja njegov vpliv ni uveljavil in je bil malenkosten. Na Dunaju 
v letu od 1770 do 1850 prevladujeta dve smeri, in sicer klasicizem in bi­
derm ajer;1 3 v Celju pa sta doživela pozen odmev, biederm ajer se je nato 
neizzvenel kazal še celo drugo polovico stoletja kot eden izmed kompozi­
cijskih členov v mešanici raznega okrasja na fasadah.
Do požara leta 1798, ki je upepelil vse mesto, v Celju skoraj nimamo 
spomenikov, ki bi v zadnji četrtini 18. stoletja kazali na bližajoči se kla­
sicizem in biderm ajer. Edina ohranjena pa tudi dobra arhitektura je 
Prothasijev dvorec na Trgu svobode 10; nastal je verjetno v začetku se­
demdesetih let osemnajstega stoletja.1 4 Dvorec se je ohranil v prvotni za­
snovi in je lep prim er baročnega klasicizma v širšem celjskem prostoru 
sploh ter osamljen prim er celjskega stavbarstva iz konca osemnajstega 
stoletja. Osamljen je tudi zato, ker je nastal »neorgansko«, kot m estna 
rezidenca plemenitaša na poti med Dunajem in Trstom. Lastnik in gra­
ditelj je bil planinski graščak.
Medtem ko enajstosni celjski dvorec igra še z rizalitom in s klesanim 
portalom poudarja vhodni del, pa v istih letih nastala dunajska palača 
Fries-Pallavicini,1 5 ki ima prav tako enajst osi, kaže popolnoma drugačen 
»obraz«. Namesto dveh, v Celju skoraj enakovrednih nadstropij je arhitekt 
Ferdinand von Hohenberg na tej fasadi uporabil le pritlični mezanin in 
veličasten piano nobile na povsem gladkem nadstropnem delu fasade, ki 
nima rizalita. Zato je ta dosti bolj reprezentativna in svetlejša, celjska pa 
čokata in prevotljena z veliko odprtinami, ki jim dajejo nekaj optične 
velikosti šele podokenske table.
To pravzaprav ni uvod, temveč konec neke dobe, ki v Celju razen te 
stavbe ni zapustila drugega kot nekaj zanimivih in dokaj bogatih portalov 
zgodnjega klasicističnega tipa v kitastem stilu (Šlandrov trg 1, Tomšičev 
trg 12).
Ker je požar 1798. leta mesto hudo prizadel, ga je bilo treba praktično 
postaviti na novo. Torej lahko zapišemo, da je večina (če drugega ne, vsaj
1 3 Glej literaturo pod R enate W agner Rieger, predvsem Wiens Architektur 
im 19. Jahrhundert.
1 4 D atirano na podlagi PgC, Curka in ohranjenih vedut. V LAG ohranjeni 
kom pletni načrti iz 1825 (risal m estni inž. Byloff).
1 5 R enate W agner Rieger, ibid., slika str. 8 a+b.
zunanjščine) novih celjskih stavb nastala v 19. stoletju. Vendar je tudi 
še v obnovi v začetku obveljala tradicija. Tipična in za celjskega obrtnika 
še vedno najprim ernejša stavba je bila enonadstropna hiša — ozka in 
globoka: v pritličju veža in lokal, v nadstropju stanovanje; zadaj dvorišče 
z gospodarskim poslopjem in vodnjakom. Sem ter tja kaka dvonadstropna 
hiša je bila le ob glavni cesti, kjer jih vrsta oblikuje stavbno celoto — 
nepretrgano fasado, zadaj pa so še vedno travniki. Zunanjosti so tudi pre­
proste: ravne, bolj ali manj zglajene čiste ploskve, brez okrasja, ločujejo 
jih le police, preklade in podboji okenskih odprtin, narejene iz klesanega 
kamna, ter klesani portal, navadno savinjskega tipa. Lep prim er te arhi­
tekture, ki v Celju traja skoraj do petdesetih let, je bil tudi ponos mesta, 
stari magistrat. Leopold M. Dushingner ga je obnovil leta 1809—10.1 6 Dvo­
nadstropno poslopje v Prešernovi ulici (s fasado na Tomšičevem trgu) je 
bilo obnovljeno popolnoma preprosto. Gladka fasada je bila enakomerno 
preluknjana z dvema enakomernim a vrstam a okenskih odprtin, okreplje­
nih s klesanimi kam nitim i okvirji. Petosna stavba je imela srednjo os 
poudarjeno z dvema lizenama, ki sta omejevali srednje fasadno polje, 
poleg tega pa sta obrobljali celotno hišo kot venec ob robeh, ob tleh in 
pod strešnim žlebom. Nad srednjo osjo se je nad žlebom dvigoval vitek 
stolpič z uro, pokrit z baročno čebulico.
Tudi tu gre le za obnovo po starem videzu. Prav ta hiša, ki je po­
navadi ponos vsakega mesta, nam dokazuje, da je v stavbarstvu prvih 
tridesetih let večinoma pri tem tudi ostalo.
O klasicizmu je, kakor smo videli, v teh letih težko govoriti, vendar 
mesto le ni brez prim erka klasicističnega stavbarstva.
Meščanom po dvajsetih letih m agistrat že ni bil več všeč in sklenili so, 
da bodo postavili novega. Zaradi pom anjkanja denarja niso na novo za­
sadili lopate, temveč jim je spet zadoščala adaptacija. V letih 1830—32 so 
po naročilu občinske uprave pričeli in končali adaptacijo poslopja na Trgu
V. kongresa.1 7 Hiša sama je dosti starejša, nastala je v prvi polovici sedem­
najstega stoletja. Poleg drugega so ji hoteli dodati tudi tretje nadstropje, 
pa so sosedje to zaradi strele odsvetovali. Stavbi mogoče prav to daje 
čokat videz.
Fasado so pod vodstvom Ivana Noesta preprosto »prilepih«. Novi 
m agistrat je sedemosen, pritličje je izpeljano v gladki, vodoravno členjeni 
rustiki, ki jo predirajo ločno sklenjena okna. Rahlo izstopajoči rizalit 
obsega tri okenske osi, ki jih skozi obe nadstropji povezujejo štirje jonski 
kanelirani pilastri. Na njih počiva širok arhitrav, ki nosi trikotno tim pan- 
sko čelo z uro v osi. Rizalit končuje zid za čelom, iste višine kot najvišja 
točka čela. Včasih je bil to podstavek nad srednjo osjo dvigajočega se 
štiriogelnega stolpiča, na vseh treh koncih, ki so vidne s trga, predrtega 
z enakim i okenskimi odprtinami. In vse tri stranice so bile tudi sklenjene 
s trikotnim i čeli. Podrli so ga med prvo svetovno vojno in deželni kon- 
zervator je to baje hudo grajal. Okna v nadstropjih so enakovredna, njihov 
okras v čelih (prvo) in police (drugo nadstropje) jih obenem navpično veže 
v celoto, ki zajema dve nadstropji. Krasijo jih tudi močne preklade na
w ZAC f. 104 a, PgC str. 31.
1 7 ZAC f. 104 a, PgC 31, Gubo str. 317 (slika).
konzolah, podokenske table in okrepljene okenske police (na krilih) ter 
trikotni čeli oziroma potlačeno segmentno čelo v prvem nadstropju rizalita. 
Okoli leta 1840 so stavbi dodali še portal z balkonom na štirih parih kle­
sanih »kranjskih« (toskanskih) stebrov. Vseh osem je bilo izklesanih iz 
enega samega rimskega. Balkon ima ograjo, ki je tektonsko nadaljevanje 
nosilnih parov. Pod balkonom na levi je vhod.
Stavba nam daje plemenito strog viktorijanski videz, vendar obenem 
učinkuje precej težko ter trdo. Vidna je tudi še baročna tradicija v po­
vezavi oken obeh nadstropij, medtem ko poudarjeni kubus izžareva klasi­
cistični patos. Po izgubi stolpiča je poudarek na horizontali, medtem ko 
bi fasada z ohranjenim stolpičem ustvarjala bolj teatrski videz, videz ku­
lise, sicer prilepljene na malo večjo, preprosto polkmečko hišo, vendar 
učinkovite. Poslopje je s svojim balkonom močno zožilo in omejilo prazni 
prostor pred hišo, tako da je z zazidavo še drugih hiš iz trga nastala malo 
bolj nepravilna ulica. Danes je v bivšem m agistratu muzej revolucije.
Stavba pomeni prvo kakovostno delo po požaru v mestu. Svoj videz 
je dobila zaradi nujne reprezentativnosti takega objekta. Ce pogledamo 
letnico nastanka iz zornega kota Slovenije, ji prav tako moramo potrditi 
določene kvalitete. Ljubljanska Kazina je nastala šele 1837. leta, naš naj­
večji klasicističen kompleks v Rogaški Slatini, to je v neposredni celjski 
bližini, pa šele v štiridesetih letih. Ime arhitekta na žalost ni ohranjeno. 
Ivan Nöst je bil le zidar. Zato le težko iščemo vplive in pobude.
Tudi drugo stavbo v istem slogu, to je že skoraj vse, kar premore 
Celje kvalitetnega v slogu klasicizma, odkrijemo na Trgu V. kongresa, na 
nasprotni strani, nasproti bivšega magistrata. To poslopje sicer ni tako 
pomembno, toda zanimivo ju je prim erjati. Nastajalo je od leta 1817 do 
1832, na delu bivšega minoritskega samostana in podrtem gotskem prezbi­
teriju M arijine cerkve. V samostanu se je tak rat začel tisti usodni požar. 
K er ni bilo denarja za obnovitev, je razvalino kupil Ivan Jurij Steinmetz, 
vendar m u poslopja ni uspelo dokončati za časa svojega življenja, dokončal 
ga je šele njegov naslednik Ivan Božinek. V hiši je bila trgovina in kazino, 
v obeh nadstropjih pa stanovanja. Kasneje, leta 1868, se je po predelavi in 
dozidavi, delo graškega m ojstra stavbenika Foliusa, vanjo preselilo okrožne 
sodišče. Zato nismo preveč trdni pri sklicevanju na letnico njenega na­
stanka, saj nam ni jasno, kakšne popravke na fasadi je naredil graški 
mojster.
Stavba je dvonadstropna, glavna fasada, ki gleda na trg, šteje sedem 
osi. Pritličje je narejeno v polihrom irani rustiki, rahlo izstopajoči rizalit 
členijo štirje kanelirani dorski pilastri, ki nosijo arhitrav z motivom tri- 
glifov in metop. Srednja os je poudarjena z balkonom, tega pa podpirata 
dva stebra na visokih podstavkih, ki hkrati zaznamujeta portal. Stavba 
v okrasju posnema sto m etrov oddaljeno baročno-klasicistično Prothasi- 
jevo hišo (triglifi, metope, vhod) kakor tudi nasproti stoječi m agistrat (se­
dem osi, ločna okna v pritličju, table pod okenskimi čeli, motiv obrnjene 
okrasitve okenskih čel v rizalitu).
Samo okrasje pa stavbi daje precej drugačno podobo — glede na raz­
m erja višina — širina je precej neorganska. Nadstropji sta popolnoma 
ločeni, med njim a poteka širok, popolnoma prazen prostor, ki ga pretrgajo 
le rizalitni pilastri. Ta posebnost in pa oba vodoravna zidna venca, ki ome­
jujeta obe nadstropji in s tem na stavbi ustvarjata vodoravne poudarke, 
pa navpičnice (pilastri) nevtralizirajo le malo. To vpliva na neuigranost 
fasadnih prvin, k ar kaže na namen, da bi za vsako ceno, brez potrebnega 
znanja, dosegli učinek, ki naj bi bil klasicističen, pa to ni. Klasicizem je 
nam reč um irjen, pretehtan, dosleden in strog v sorazmerjih, zato lahko 
vsaka nedoslednost takoj pokvari celoto.
Če potem pogledamo še nekaj stavb v Zidanškovi in Prešernovi ulici 
in ugotovimo čas obnove na podlagi letnic, vklesanih v vratne sklepnike, 
nam bo takoj jasno, kakšna je bila celjska arhitektura slogovno v prvi 
polovici stoletja. Pom anjkanje denarja ni sproščalo fantazije pri zidarjih 
in arhitektih (če so si jih sploh lahko privoščili). Tudi sama stavbarska de­
javnost ni ravno cvetela. Večinoma je še vedno šlo za tip hiše, ki si ga 
še danes lahko ogledamo v najčistejši podobi v hiši z letnico 1838 v Koce- 
novi ulici 10. Je brez okrasja, enonadstropna, ima klesan portal in kam ­
nite okenske grede. Tomšičev trg 10 (portal) je prej izjema kot stalna 
praksa v mestni obnovi. Vse skupaj je »-odsev odseva« tistega, kar se je 
takrat dogajalo v pomembnejših mestih m onarhije (npr. Gradec, Dunaj).
V Celju je prav tako težko govoriti tako o nepretrganem baročnem izročilu 
kakor tudi o biderm ajerju, ker za to nimamo oprijem ljivih arhitekturnih 
dokazov. Previdno lahko omenimo le klasicizem, pa še ta je, razen omenje­
nih izjem, precej vaški. Celjsko meščanstvo še ni bilo niti gospodarsko 
niti individualistično tako močno, da bi se njegove potrebe in zahteve po­
kazale v stavbarstvu, kot so se v tem času že na D unaju in v večjih mestih.
Tu m oram omeniti biderm ajer. Utemeljena je ugotovitev, da je to 
dokaj ohlapno poimenovanje, ker so težave tako vsebinske kot časovne 
narave. Na D unaju biderm ajer ni samostojna smer, ni niti vsebinsko niti 
časovno enoten, vse obvladujoč tok. Kaže se v sklopu drugih smeri ali 
samostojno od Dunajskega kongresa 1 . 1815 do m arca 1848. V arhitekturi 
se izogiblje velikim oblikam, na zunaj pa se kaže v nadstropnem načinu 
zidne členitve, kar to smer napravi sorodno ploskovitemu slogu baročnega 
klasicizma, kljub drugačnem u oblikovnemu aparatu. Zato je prim eren 
predvsem za arhitekturo meščanske, v notranjost usm erjene kulture. To 
se kaže predvsem v gradnji meščanske hiše, pa tudi v ureditvi vrtov.1 8
V Celju biderm ajerske arhitekture ne najdemo pred letom 1850. Se 
tistih nekaj primerov, ki obstajajo, so postavili v drugi polovici stoletja, 
vzporedno s prevladujočo historično arhitekturo, predvsem neorenesančno. 
Zato večkrat ugotavljamo pomešanost prvin tako prve kot tudi druge 
usmeritve. Biderm ajerske prvine pa imajo največkrat drugotno vlogo. Zato 
bomo biderm ajer omenjali vzporedno z začetki historizma v celjski arhi­
tekturi.
III.
Celje se je gospodarsko razvijalo in ta razvoj se je pokazal tudi v 
stavbarstvu. Medtem ko prvo polovico stoletja lahko ocenimo kot gospo­
darsko vegetiranje na obrobju prometnih, gospodarskih in tudi um etniških 
tokov tedanje A vstrije na eni in po Napoleonu zlomljenih Benetk na drugi
1 8 PgC 32.
1 9 Prim erjaj R enate W agner-Rieger, ibid.
strani, nam druga polovica stoletja daje nasprotno podobo. Novo obdobje 
v stavbarski zgodovini se začne po letu 1850. Tu se začne sklenjen razvoj, 
ki ga potem zasledujemo do začetka prve svetovne vojne. Veliko vlogo 
ima Južna železnica, ki je 1856. leta dokončno povezala Dunaj s Trstom, 
Srednjo Evropo s Sredozemljem. Celje je postalo tranzitno mesto in to 
se je takoj poznalo po precejšnjem dvigu trgovine in prvih zarodkih in­
dustrije v mestu oziroma v najbližji okolici. S poživitvijo trgovine in go­
spodarstva so po »-železni cesti pripotovale« pobude stavbarske narave, ki 
so bile prej le domena velikega sveta. Meščanstvo je zahtevalo nov način 
zidave, bolj natančnejše krasitve hiše, porajal se je nov okus, odvisen od 
tistega, kar so posamezniki videli tako v prestolnici na D unaju kot v de­
želnem središču Gradcu. Gre torej za osebni prestiž, za nov individualni 
koncept meščanskega življenja. To se najbolj vidno kaže na stavbnih fa­
sadah, razdelitvi prostorov v hišah (vpeljava kopalnice) ter na novi stavbni 
obliki, posebnosti individualističnega duha obogatelega meščanstva — vile.
Ker Celje ni hotelo zaostajati, so bile posledice takoj opazne. V Celju 
najdejo rodovitna tla pobude historizma, ki je takrat prevladoval po vsej 
Evropi, še posebej uspešno pa se je udomačil na Dunaju. Ker je bil Dunaj 
glavni navdihovalec arhitekture, ki se je potem obdržala do prve svetovne 
vojne, pa naj bo to neposredno ali s posredstvom Gradca, je treba na 
kratko povzeti glavne razvojne faze dunajske sočasne arhitekture; ta dobi 
v Celju odmev po navadi z manjšo ali večjo zamudo, natančneje: čim bolj 
se je bližal konec stoletja, tem manjši je bil časovni zaostanek.
Dunaj je po podrtju obzidja 1857. leta zastavil mogočno nalogo: po­
zidavo na očiščenem ozemlju dunajskega Ringa; s tem so se ukvarjali celih 
petdeset let. Živahno zidanje je prineslo sadove.2 0 Srednja tretjina stoletja 
je bila že zaznamovana s historizmom. Prvo obdobje dunajskega historizma 
se začne v tridesetih in konča v začetku šestdesetih let. To je doba rom an­
tičnega historizma — mešanice slogov vse od antike tja do visoke rene­
sanse (bizantinska, islamska, italijanski trecento in quatrocento). Posebnost 
je stavbna rast: od spodnje masivnosti, kubičnosti, se stavbe proti vrhu 
zunaj in znotraj rahljajo. Soudeležena je tudi transalpska renesansa, ki se 
je oplojevala z ornam entalnim okrasjem zgornje italijanske v poznem 
15. in zgodnjem 16. stoletju. Te različne prvine, združene v eno, celostno 
umetnost, pomenijo nov, času prim eren slog — romantični historizem.
Naslednja faza, ki pa je bolj vplivala na Celje, je strogi historizem. 
Traja od polovice stoletja do osemdesetih let. Ta smer naj bi bila nekaka 
izpolnitev romantičnega historizma. Strogi historizem je hotel s prevze­
mom pristnih in neponarejenih prvin starih slogov opraviti postavljene na­
loge. Prevzemal je torej sloge preteklih obdobij v njihovi jasnosti in idealni 
čistosti. To je veljalo predvsem za visoko gotiko in visoko renesanso, kar pa 
je bilo stilno kasnejše, se je preveč razbohotilo in padlo v kakovosti. V na­
sprotju z brezličnostjo in dekoracijami romantičnega historizma se v stavb­
nem kubusu kaže načelo ortogonalnosti, še posebej vidno na površju. Ra­
cionalnost in čistost ter preglednost v zasnovi sta najvišji načeli. Nastopijo 
tudi spremembe v urbanističnem pogledu: pravokotno sekanje ulic, skle­
njeni stavbni bloki; stavbne enote začnejo nastopati kot kockaste tvorbe
2 0 Renate W agner-Rieger, ibid.
v novih celotah. Velik učinek dajejo vodoravni poudarki po strehah in 
oknih, vse hiše so v isti višini, dosežena je enotnost cest in ulic. V stav­
barstvu se že kaže način historične preobleke skeleta. Za zgled lahko 
vzamemo G. Semper j a Hofburg in dvorni muzej. To je bila tak rat idealna 
rešitev: čisti horizontalizem, poudarjen z nekaj navpičnimi momenti.
T retja faza zajema ostanek stoletja in leta do prve svetovne vojne. 
Tu poteka historizem vzporedno z jugendstilom — dunajsko secesijo. 
Pozni historizem je stavbe oblikoval kot plastično brezoblične gmote in 
bohotna obogatitev površine. Prej enotna stavbna gmota dobi (posredno 
po Camillu Sitteju) bolj amorfno, nagneteno obliko in izgubi prejšnjo 
kristaliničnost. Pozni historizem je najbolj soroden romantičnemu. Stene 
hiš so zdaj plastično modelirane s pomoli in balkoni, poglobljene z nišami, 
okrašene s posvetnimi kupolami in stolpiči. Vse je bolj razgibano in ne 
več tako enotno. A rhitekti se rešijo neogotike in se oprimejo neoromanike, 
v njej vidijo več možnosti. Od 1873. leta je navzoča tudi severna nemška 
renesansa; njene prvine je na Dunaj prvi prinesel F. Von Schmidt kot 
»Altdeutsche Kunst« in pokazal možnost razvoja v to smer. Poudarjeni 
horizontalizem je bil na zidovih nadomeščen z zunanjo steno prepredajočim 
ornamentom. Stene začnejo prepredati množice okraskov. Površina sama 
postane neodvisna od stavbnega telesa in to ni le optična preobleka v 
smislu stilnega preoblačenja, temveč tudi tehnična. S tem pa pozni histo­
rizem stopi v korak s podobnimi silnicami jugendstila. Tako najdemo 
mešani stil pred prvo svetovno vojno v združenju obeh, kakor tudi v me­
šanici baročnega in secesijskega okrasja v eni celoti.
Prelom v celjski arhitekturi se je zgodil leta 1850; to je leto, v kate­
rem je nastala hiša v Stanetovi ulici 18.2 1 Ta stavba zavrže izročilo golih 
fasad in preprostega naštevanja okenskih odprtin meščanske hiše. V pet­
desetih letih torej opazimo nove premike v fasadni krasitvi. Prav tako 
kot na Dunaju v tridesetih in štiridesetih letih se fasade v Celju v pet­
desetih letih iznebijo stebrnih redi. Na D unaju se sicer hkrati pokaže 
poglobljena rustika, ki je v tem času v Celju še ne najdemo, če pa jo že, 
je zelo plitva oziroma risarska, prikazana s plitvim i vodoravnimi žlebiči 
po vsem pritličnem delu. Tudi okrasni elementi so vse prej kot plastični. 
Lep prim er tega prehoda je hiša na Tomšičevem trgu 5. Rizalit je skoraj 
zabrisan, okna v prvem nadstropju krasijo preklade, ki se vežejo z oken­
skimi policami zgornjega nadstropja. Vodoravni poudarek ji daje delilni 
zidec nad pritličjem in venec konzol pod napuščem. Zadnji zdihljaj pila- 
strske členitve sta dva, skoraj nevidna pilastra, ki ob straneh omejujeta 
nadstropji. Pritličje je v tem prim eru predelano.
Ta ploskovitost okrasja, ki zaznamuje fasado na stavbi, im a svoje na­
daljevanje v že omenjeni stavbi Ivana Stallnerja na Stanetovi 18. Zelo so­
merno zasnovano devetosno fasado poudarjajo rahlo izstopajoči triosni 
rizalit in zaprta trikotna čela v prvem nadstropju. To so že odločilni pre­
m iki: ostala okna so poudarjena le z zelo plitvim okvirjem in nakazanimi 
prekladami, prvo nadstropje sicer potencirajo plitve podokenske table, 
toda zveza z drugim nadstropjem je pretrgana. Fasadna ploskev je čista
2 1 PgC 50 (letnica nastanka je zapisana na dvoriščni strani hiše).
in prebijejo jo le posamezne okenske odprtine. Poudarjena je le vodoravna 
členitev nadstropij s pritličjem. Pritličje je bolj razgibano, čeprav je členi­
tev zelo ploskovita. Posamezne odprtine so omejene s stiliziranimi »pi­
lastri«, ki jih sklepajo dvojne konzole v vlogi kapitela. Mogočen, polkrožno 
sklenjen vhod poudarja srednjo stavbno os. Rustike ni, nakazana je le v 
vodoravni, bolj risarski členitvi na pilastrih. Zanimiv pa je plitvi orna­
mentalni rastlinski okras pod okenskimi čeli v prvem nadstropju. Lahko 
ga imamo za prvino biderm ajerja, ki je redek pojav v celjski arhitekturi. 
Bidermajerske prvine so se vedno pokazale skupaj z drugim okrasjem 
na fasadi, tako da fasada kaže popolnoma drugo, historično podobo. Po­
dobno se dogaja tudi na Dunaju, ko začno po letu 1848 nastopati fasade, 
kot smo jo opisali zgoraj, in dobivajo čedalje bogatejšo spremljavo ne- 
orenesančnega okrasja, med katerim pa še dolgo živijo še posebej bider­
m ajerske prvine.
V zvezi z obnovo Trga V. kongresa je K untara 1860. leta na novo 
postavil hišo št. 5 in ji hkrati dal nov videz.2 2 V njej je imela svoje pro­
store celjska pošta. Čeprav je bila dvonadstropna stavba v drugi vojni 
poškodovana, je fasada ostala nespremenjena. Rizalit obsega kar pet oken­
skih osi, m edtem ko jih ima stavba skupaj le devet. Ze samo število 
okenskih osi in pa delilni venec med pritličjem in nadstropjem ter venec 
večjih konzol pod napuščem dajejo stavbi vodoraven značaj. K ar v navadi 
je že tudi krasitev okenskih čel, le v prvem nadstropju rizalita močne 
preklade počivajo na plitvih obokenskih pilastrih. Nekaj navpičnosti daje 
fasadi nadslemenski zid v širini rizalita; na zid so postavljene tri plastike 
(v sredi je Merkur, ob straneh pa dva mladeniča), nekaj pa še tabelna 
povezava obeh nadstropij v rizalitu.
Nad vhodom se je prvič pokazala v prostoru viseča, zelo organska 
heraldika; še posebej je postala priljubljena v kasnejših, osemdesetih letih. 
Celotno okrasje še vedno deluje zelo ploskovito in neizrazito.
Lep, skoraj klasičen prim er tega obdobja je 1864. leta nastala hiša 
v Stanetovi ulici 19.2 3 V pritličju sicer posnema nasproti stoječo hišo šte­
vilka 18, toda v nadstropju srečamo drugačen okras (nadzidki so kasnejši). 
Triosni rizalit se nezadržno dvigne nad zgornjo fasadno horizontalo, ki jo 
zaznam ujeta dvakrat po štiri okenske osi široka fasadna dela. Ta nadzidek 
sestoji iz pasu ornam entalnega okrasja, ki ga ločujejo rozete, in iz gostega 
konzolnega venca, ki nosi nekakšen arhitrav, nad katerega se dvigujejo 
še štirje, v pritličju visoko odrezani pilastri. Rizalit sam je vodoravno, 
neenakomerno členjen v širokih pasovih. Okenske odprtine so v prvem 
nadstropju okrašene z močnimi prekladam i, oprtim i na konzolo, in pod 
njim i s plitvim, okrasnim pasom. V drugem nadstropju je okras v čelih 
ustrezno revnejši.
Najbrž okoli leta 1867 je nastala fasada na hiši št. 6 na Trgu V. kon­
gresa.2 4 Omenjamo jo le zaradi biderm ajersko okrašenega rizalita. Ta 
je le prilepljen na fasado, poživljajo ga slepe niše, v katerih so venčni listi 
in kite, ter zgoraj vrsta konzol z istim okrasom.
2 2 PgC 31.
2 3 PgC 50.
2 4 PgC 31.
Najpopolnejši prim er te vrste in hkrati tudi konec te smeri pa je 
fasada stavbe na Tomšičevem trgu 16. Hiša je v podlagi stara, zato je le 
petosna. Rizalita ni, srednje okensko os poudarjata le dva kanelirana 
pilastra, toda brez kapitelov, in »nosita« močno preklado. Nadokenska 
čela, posebno pa še podokenske table so natlačeni z okrasjem (človeške 
glavice med rastlinskimi kitami). Zidni venec je okrepljen z »triglifnimi« 
konzolami ter z rozetami. Tudi v pritličju se je spet pokazala rustika, 
zazdaj še plitva. Take prvine srečamo v osemdesetih letih na fasadi hiše 
Trga V. kongresa 4 ter na prelom u stoletja na obnovljeni fasadi na istem 
trgu št. 1.
Medtem se je glavna razvojna smer obrnila drugam ; nadaljevalo se 
je v smeri, ki jo je začela hiša v Stanetovi ulici 18. Taka je 1855. leta se­
zidana in 1870 (arh. Franc Schmidt) prenovljena fasada hiše na Vodni­
kovi 11 (lastnikov Franca in Terezije Herič).2 5 Rustika v pritličju je postala 
že pravilo, čeprav je še vedno plitva in le nakazana. Osemosno fasado 
poudarja štiriosni rizalit, ki je rusticiran po vsej višini. Vendar je rustika 
v pritličju vseeno izrazitejša. Srednji dve okenski osi rizalita sta združeni 
pod eno samo zaprto trikotno čelo, medtem ko im ata stranski vsaka svoj 
čelni trikotni sklep. V drugem nadstropju so v čelih poudarjene le pre­
klade, sklepni zidni venec pa v širini rizalita trgajo triglifne konzole. 
Čeprav ima stavba v čelih še biderm ajerski okras, je v okrasju vseeno 
naprednejša. Okenska čela že silijo v prostor, postajajo plastična, trdnejša, 
zanesljivejša, medtem ko rustika še ni prišla do tega, četudi je že rahlo 
poglobljena.
Za konec in ponazoritev tega uvodnega obdobja lahko postavimo le 
še tri stavbe, ker je med leti 1870 in 1880 nastala rahla zareza v živah­
nosti zidave. 1877—78. leta je v Cankarjevi ulici 4 po naročilu stavbnega 
m ojstra Dimca nastala stanovanjska hiša, za katero je načrt naredil arhi­
tekt Johann Winser.2 8 Ker je bila hiša okoli 1896—96 povišana za nadstropje, 
verjetno pa je dobila tudi novo fasado — vsaj gornji del — lahko poka­
žemo le na njeno še plitvo rustiko ter močan vodoravni poudarek (8 osi) 
zaradi opustitve rizalita. Stavbna gmota se torej poenoti in umiri.
Drugi dve stavbi srečamo na pragu osemdesetih let. Prva je nastala 
1879. leta v novo zazidani Aškerčevi ulici 10 (kot stanovanjska hiša Georga 
Sluge) in je načrt zanjo napravil mestni arhitekt Anton Fellner.2 7 Druga 
pa je Černičkova vila, nastala 1880. leta nasproti gledališkega stolpa v 
Vodnikovi ulici št. 14.2 8
Černiček je bil m ariborski stavbni m ojster; ko je zidal poslopje šol­
skim sestram, je v neposredni bližini kupil svet še zase in si hkrati postavil 
vilo. Ko je delo v Celju končal, jo je seveda prodal. Kupil jo je Ju rij 
Detiček, ji dodal stolp (1889. — arh. Walter) in naredil še nekaj popravkov 
(1894 — Gologranc).
Medtem ko je bila Černičkova vila čist, osamljen, v prostoru stoječ 
kubus (pred dodatki: balkon, stolp), je hiša v Aškerčevi, čeprav je nastala 
leto prej, precej drugačna. Cerničkovo vilo v visokem pritličju obvladuje
2 5 ZAC G f. 30 b.
s e P g C 4 7 > Z A C G f 3 1 b > 3 4 b
2 7 ZAC G f. 32 b, PgC 53.
2 9 ZAC G f. 31 b, 33 b, PgC 48.
široka, težka, vodoravno tekoča rustika, plastičen delilni venec pa deli 
nadstropje od »težkega« pritličja. Nadstropje je na vogalih šivano, po­
vršino pa delijo pasovi rahle rustike na drugače gladki podlagi. V nad­
stropju im ata obe isti okras: s prekladam i in tablam i poudarjene okenske 
osi. Preklade »-nosijo« izdolbljeni pilastri z jonskimi kapiteli, ki imajo 
dobro stojišče na širokem delilnem vencu. V Aškerčevi ulici je hiša v 
pritličju gladka, razen ob robovih (ti so šivani) ter v pritličju rizalita (za­
jema širino vrat in je v nadstropju poudarjen z dvojnim oknom istega 
tipa). Rizalit se končuje s polkrožnim čelom, v katerem je listna maska ter 
ornam entalni okras. Celjska in m ariborska arhitektura torej uporabljata 
enak okrasni repertoar, vendar na drugačen način, tako da so učinki raz­
lični.
Stavba v Aškerčevi je le bogatejša kulisa v sklenjeni stavbni vrsti, 
medtem ko Cerničkova vila igra tudi na prostorske vrednote, kar je po­
sebnost tedanje dunajske arhitekture: poudarek na posameznih prostor­
skih vrednotah. Vendar veliko učinkovitosti izgubi zaradi prevladujoče 
gmote gledališkega stolpa.
Ob koncu tega obdobja, ki bi ga lahko imenovali začetki historizma 
[s prvinam i biderm ajerja, ploskovnim fasadnim okrasjem, rustiko v po­
vojih, širokimi delilnimi venci), je treba v kratkem zatišju omeniti še dve 
historizaciji: romanizacijo M arijine (minoritske) cerkve od 1858—1880. leta 
te r regotizacijo opatijske cerkve — stolp 1877]. Romanizacija m inoritske 
cerkve je bila opravljena po načrtu dunajskega arhitekta Büchnerja, ki 
je bil sicer specialist za neogotiko, delal pa je tudi v M ariboru. 1890. leta 
so cerkvi dodali tudi hišo s št. 9 na prostoru nekdanjega stolpa, tako da 
zdaj celota učinkuje bolj kot italijanski trecento oziroma quattrocento.2 0
Naslednje obdobje, ki je po stavbarski dejavnosti zelo močno in skle­
njeno, se začne s stavbo v Stanetovi ulici št. 3 — 1882. leta jo prezidajo 
in dobi novo fasado. Lastnik hotela Beli vol, Rajm und Košer, je stavb­
nemu uradu predložil tri načrte. Dva sta bila delo mestnih stavbenikov 
Fellnerja in Schmidta, tretji pa Johanna de Colle iz Gradca.3 0
Naročnik se je odločil za slednjega. Kaj ga je pri tem vodilo, nam ni 
znano, toda načrti se med seboj bistveno ločijo. Oba domača arhitekta sta 
v svojih načrtih dala težo levi strani fasade, ker sta s štiriosnim rizalitom 
s plastičnim zidnim vencem dosegla izoliran in netektonski poudarek, kajti 
ostala stavba je proti desni obsegala le štiri, med seboj zelo oddaljene 
okenske osi. Pritličje sta okrepila z že znanimi plitvimi, nepretrganim i, 
vodoravnimi pasovi rustike, oknom v prvem nadstropju pa sta projektirala 
izmenoma trikotno ali ločno čelo.
Uresničeni De Collov načrt daje stavbni poudarek v nasprotju z opi­
sanima na desno stran. Utemeljen in upravičen je iz razloga, da gost, ki 
pride iz Gradca ali Dunaja, to je od severa, najprej zagleda mogočnejši 
in pompoznejši desni del kot pa poslopje na levi. Zaradi ozke ulice se 
pred fasado sicer počutimo nelagodno, ker je ne zajamemo v pogled. Ven­
d ar je De Colleova fasada tektonsko zelo pretehtana — sezidana po načelu
5 9 Glej PgC.
3 0 ZAC G f. 32 b, PgC 4; Stopar jo ocenjuje kot postesecesijo.
ravnotežja posameznih fasadnih gmot. Krilo ima pet osi, rizalit na desni 
pa le tri. Za ravnovesje skrbijo navpični momenti — to so štirje gladki, 
jonski pilastri in balustrada nad ravnim vencem s polkrožnim sklepom 
v širini srednje osi rizalita.
Okenska čela v prvem nadstropju rizalita so okrašena z zelo plastič­
nimi potlačenimi segmenti, obe stranski okni pa še posebej s slepimi pod- 
okenskimi balustradam i. Pet okenskih osi krila krasijo močne okenske 
preklade in podokenske table, medtem, ko je celo drugo nadstropje po 
okrasu izenačeno — le preprosti okvir in izstopajoča polica. Vsa okna v 
prvem nadstropju pa imajo stilizirane okenske sklepnike.
Pritličje je bilo včasih rusticirano. Rustika ni bila le plastična, temveč 
prvič v Celju tudi navpično členjena, tako da je bil res dosežen vtis močne, 
iz dobrih tem eljev zidane podlage. Pod žlebom ne smemo pozabiti na ne­
pretrgan pas kitaste ornamentike, prvine, ki je ostala dolgo časa zelo pri­
ljubljena.
Ta stavba je prva v vrsti m onum entalnejših poslopij in javnih stavb. 
Z monumentalizacijo pa hkrati postane še bolj odločilen vpliv strogega 
historizma, ki se v Celju kaže z vdorom neorenesanse.
Stavba, ki začne desetletno prevlado te smeri, je na novo postavljeno 
mestno gledališče. Staro je bilo na istem kraju že leta 1825, kasneje pa so 
vsa poslopja razen obrambnega stolpa — v njem je bila včasih mestna 
mučilnica — podrli ter leta 1885 pod patronatom mestnega veljaka Jožefa 
Rakuša sezidali novo gledališče. V novi kompleks je vdelan tudi stari 
obrambni stolp. Celjski arhitekt Vladimir W alter je poslopje postavil v 
strogem neorenesančnem slogu in z nekaj klasicističnih prvin.3 1 Glavni 
vhod in fasada sta bila na vzhodni strani v Gledališki ulici. Na levi se je 
poslopje začelo s triosnim, v prostor izstopajočim delom, ki je nad pritlično 
rustiko v nadstropju imel tri visoka, polkrožna sklenjena okna, ki so jih 
med sabo delili pilastri s korintskim i kapiteli. Nad njim i je bil nekak 
mezanin, ki je obvladoval čelo in se nadaljeval po vsej stavbni dolžini. 
Ta, levi del je bil sklenjen s trikotnim čelom. Njegov pendant na desni, 
s katerim sta skupaj vklepala nazaj pomaknjeno osemosno krilo, je bil do 
višine venca popolnoma enak, toda nad tem se je dvigalo še visoko nad­
stropje s pravokotnim i okni; bilo je polihromirano, da bi s tem obdržali 
optično enotnost celotne zasnove. Segmentna okenska čela na znotraj po­
m aknjenem delu so bila zelo plastična, toda potlačena. Stavbo je vodo­
ravno členil izrazit zidec, ki je po vsej dolžini delil pritličje od nadstropja, 
ter skoraj enak sklepni venec s podobno vlogo. Stavba je bila po vsej po­
vršini členjena s plitvim i vodoravnimi pasovi rustike. Zanimivo je bilo 
tudi učinkovanje posameznih gmot ter navpičnic izstopajočih delov in 
močne vodoravne celote stavbe. Posebno lep pogled je bil v smeri iz Vod­
nikove: čista kristalinska, popolnoma ležečemu kvadru podobna glavna 
gmota se je končala z dokaj vitkim, vertikalno postavljenim kubusom, ki 
se je potem zelo učinkovito zmehčal s tanjšim prehodom v prislonjen čisti 
valj bivšega obrambnega stolpa.
3 1 PgC 28, ZAC G f. 44 b, podoba starega gledališča PgC 37, K nittl 80 
(L. Kasim ir).
1941. leta so Nemci gledališče demolirali, vendar jim ga kljub načr­
tom (ki so ohranjeni3 2 ) ni uspelo obnoviti. Po predelavi nemških načrtov 
ga je 1954. leta obnovil arh. Franc Korent. Prvotno zasnovo je temeljno 
spremenil: glavna fasada z vhodom je zdaj na Šlandrovem trgu, medtem 
ko je spremenjena fasada na vzhodu popolnoma brez funkcije in brez 
pomena.
Najneposrednejši vpliv dunajskega strogega historizma je viden v čisti 
stavbni gmoti, v bloku Celjske mestne hranilnice, nastale 1887. Poslopje 
je projektiral Hans Frauneder iz Brucka na Muri, zidal pa je Josef Bull- 
m ann iz Gradca.3 3
Stavba je tlorisno sestavljena iz dveh pravokotno združenih kril, ven­
dar je vogal odsekan in izrabljen za m onum entalni glavni vhod. Fasada 
šteje 13 X 3 X 12 okenskih osi. Celotno pritličje je izpeljano v zelo pla­
stično poglobljeni rustiki, ki spominja na florentinski quattrocento, pri tleh 
pa je še okrepljeno z mogočnimi bloki, ki jih ločujejo kletna okna. Okna 
v pritličju so ločno sklenjena in ločena od nadstropij s konzolno vrsto. 
Okenske osi so skozi obe nadstropji povezane z okrasjem — prvo nad­
stropje z obokenskimi pilastri in jonskim, drugo nadstropje pa s korint­
skim kapitelom. Medtem ko so v prvem nadstropju nekoliko poudarjene 
le okenske preklade, pa v drugem krasijo čela zelo izstopajoči zaprti tri­
kotniki. Obema nadstropjem a je skupna podokenska slepa balustrada. 
Fasado zgoraj končuje gost konzolni venec. Nad njim se dvigujejo le stran­
ski, dvoosni rizaliti s tretjim nadstropjem, preluknjanim z ločno sklenje­
nimi okni za slepo balustrado in z okrasno balustrado na vrhu. Okna na 
rizalitih so trodelna (ostala dvodelna), na njihovo pomembnost pa opozar­
jajo plastične kariatide v drugem nadstropju, ki nosijo težka trikotna čela.
Vhodni rizalit je prav tako dvignjen nad stavbno črto. Kot se za 
vhod spodobi, je poudarjen s svojo širino (tri osi) ter z balustrado nad 
konzolnim vencem. Najpomembnejši poudarek je plitvi balkon z balu­
strado v višini prvega nadstropja; podpirajo ga štirje dvojni rusticirani 
stebri.
Izvir in pobudo za postavitev te stavbe lahko nedvomno iščemo v 
Hansnovi (Theophil Hansen) dunajski palači Heinrichshof, ki je nastala ob 
Ringu 1861— 1862 in danes ne stoji več. Ta »Hof« je treba razumeti v 
smislu stanovanjskega gradu, ki se naslanja na tradicijo dunajskih samo­
stanskih in najem niških hiš s stanovanji. To poslopje je zajemalo celoten 
stavbni blok (otok) in po svoji kubični čistosti bi bilo pravzaprav »proto­
tip« strogega historizma. Vendar so ga razčlenili s povišanimi rizaliti in 
bogatimi nadstavbnim i poudarki. S tem so ga razčlenili in razgibali, da ni 
ostal tako strog. Čeprav je imel pet nadstropij, je bil vseeno viden vpliv 
klasične tronadstropne zaprtosti (posebno pri vodoravni delitvi z zidci). 
S tem so pri veliko stavbah na Ringu dosegali m onum entalne učinke, za­
radi pisanosti pa so dodajali še barvno opeko, kipe alegorij in freske.
Sam vhodni motiv je bil na Dunaju uporabljen 1866. leta pri Ferstlovi 
palači nadvojvode Ludovika Viktorja.3 4
3 2 ZAC — glej v seznam m ape — načrti.
8 3 PgC 46.
3 1 Glej gradivo v R. W agner-Rieger, Die Wiener Ringstrasse.
Prvi odmev v zdajšnjih slovenskih m ejah srečamo v Ljubljani s ka­
varno Evropa 1869. leta. Celjska stavba je v detajlih zelo lep posnetek 
dunajske, saj uporablja ves register okrasja z Dunaja, vendar le v manjšem 
obsegu. Če bi dunajski stavbi vzeli mezanin nad pritličjem ter visoki 
mezanin oziroma četrto nadstropje, nadslemenske podaljške rizalitov pa 
pustili, bi dobili skoraj enako fasado, kot je celjska, čeprav je ta nekoliko 
revnejša. (Na Dunaju je celotno tretje nadstropje okrašeno z motivom 
kariatid.)
Tudi kubičnost celjske stavbe je m anjša zaradi posnetega vogala (»pre­
loma« stavbe). Zato pa je m onum entalnost s prevlado vodoravnih poudar­
kov (zidci) ostala nezmanjšana. Tudi »težko« drugo nadstropje je zanimivo 
rešeno z navpično povezavo obeh nadstropij, tako da stavba vseeno raste 
do zidnega venca.
Stavba je s svojo zunanjostjo in m onum entalnostjo glavna prvina pri 
oblikovanju celjske zahodne vhodne strani. S svojo širnostjo določa in daje 
ton celotnemu Titovemu trgu, prostoru med starim mestnim jedrom in 
železniško postajo.
To je tudi najpom em bnejša celjska stavba v slogu neorenesanse in lep 
ter redek prim er tako doslednega prenosa dunajskega strogega historizma 
na celjska (in sploh slovenska) tla.
Meščanske hiše tudi ne želijo zaostajati v vsesplošni historizaciji. To 
kaže Kaulichova hiša na Trgu V. kongresa št. 4; VI. W alter ji je ob nadzi­
davi nadstropja obnovil fasado.3 5 Pritličje je z delilnim vencem močno 
ločeno od nadstropij, robovi so šivani z rustiko, štiri okenske odprtine pa 
prvič krasijo polstebri in odprta okenska čela, m otiv aedikule. Jasno je 
vidna tudi plastičnost okrasja.
Povsem drugačen načrt je istega leta naredil graški arhitekt Josef 
Michl: za Morica Stallnerja je na celjski najbolj prom etni cesti Stanetovi 
št. 20 (Graški) postavil devetosno, dvonadstropno stavbo v dosledno izpe­
ljano neorenesančnem slogu.3 6 Pritličje je skoraj enako kot na številki 18 
(1850), toda okrasje je dosti bolj plastično in izrazito. Okna v prvem 
nadstropju nosijo zelo potlačena, toda tudi zelo plastična segmentna čela, 
enoosni šivani rizalit pa nad dvojnim oknom zaprto trikotno čelo. Rizalit 
se končuje s timpanom, v katerem je štukiran lovorov venec s prepletom 
trakov. Plastičnost izpričuje tudi konzolni venec, neprim erno močnejši kot 
tisti iz leta 1850. Nova je tudi vodoravna razdelitev nadstropij, če pa 
stopimo v stavbo, nas preseneti učinek visoke vhodne veže.
P rav tako 1887. je nastala ena prvih vil zunaj mestnega središča in s 
tem omogočila začetek zidave vil na Otoku, po novem načrtu, določenem 
za zidavo tega tipa hiš. Vendar ta stoji nasproti Otoka, na Ljubljanski 26.3 7 
Lastnik Steiger si je res privoščil reprezentativno vilo, pravi manjši dvor- 
ček. To je nam reč tudi izvir vil — pom anjšanje dvorcev na velikost, pri­
merno žepom obogatelih meščanov. Seveda je vsa prostorska razgibanost in 
urejenost, vse prelivanje gmot pri taki pomanjšavi izginilo. Vendar je ta 
bila po kubusu kakor tudi po fasadnih vrednotah še zelo zanimiva v pri­
3 5 PgC 31, ZAC G f. 33 b.
3 6 ZAC G f. 33 b, PgC 50.
3 7 ZAC G f. 33 b, Curk v CZ hišo ocenjuje kot angleški kotažni slog.
m erjavi z vilami v slogu »Heimatkunsta« na prelomu stoletja. Na njej pre­
vladujejo neorenesančne prvine.
Vila je enonadstropna, v pritličju rusticirana, v nadstropju pa je tudi 
rustika stilizirana. Vsi robovi so šivani z rustiko. Južno pročelje se začne 
s trdim stolpom na kvadratni podlagi, ki se za eno nadstropje dviguje 
nad stavbno višino. Zgoraj je na vse štiri strani preluknjan z motivom 
trifor in sklenjen s piram idasto streho z lanterno in zastavico. Okna v 
pritličju so okrepljena s polstebri in trikotnim i čeli. Proti desni sledi za 
stolpno širino nazaj pomaknjeno stanovanjsko krilo s trem i okenskimi 
osmi. Tu je glavni vhod — nad balustrado, v isti črti s stolpom je balkon, 
ki ga nosi šest stebrov — srednja dva sta dvojna. Hišo na desni sklepa 
rizalit z renesančnim čelom (severnjaškim) in »prilepljenim« polstolpičem.
Načrt je verjetno prišel z D unaja ali vsaj iz Gradca, ker je zelo malo 
verjetno, da bi Anton Dimeč, ki je hišo sezidal in je tudi podpisan na 
načrtu, sam naredil načrt, ko si ga pa niti za svojo hišo na Cankarjevi 4 
ni. Vila sama v Celju kljub živahni gradnji vseh vrst vil na Otoku nima 
konkurence.
Bliže mestnem u središču je leto kasneje, 1888, nastala stanovanjska 
hiša, pravzaprav vila za Antona pl. Roodenfelsa. Projektiral jo je celjski 
arhitekt Vladim ir Walter, nadaljeval je slog, ki ga je razvil že z gle­
dališčem.3 8
Pritlična rustika, šivani robovi, visoka okenska čela, zračne line nad 
zidnim vencem okrepljenem s klasicističnim motivom kock, trikotni sklepi 
v vlogi čel neizrazitih rizalitov na obeh stavbnih koncih. Na zahodni strani 
je na stavbni kubus prilepljen do tal segajoč pomol, v nadstropju okrašen 
z motivom dvojnih polstebrov s korintskim i kapiteli. Končuje ga prav 
takšen, do iste višine segajoč, toda odprt trikotni sklep.
V nasprotju z načrtom, ki predvideva podokenske balustrade in kipeče 
renesančne okraske, imamo pred sabo lupino zelo um irjene stavbe z resno 
zunanjostjo in prevladujočim enotnim kubusom, ki ga moti le izrastek 
na levi.
Zato pa so bila razgibana severnorenesančna čela nedvomno izpeljana 
na bivšem hotelu Pošta v Aškerčevi ulici 2. W alter je za prenovljeno fasado 
1889. leta narisal tak prim er neorenesančnega čela, zelo dekorativno in 
učinkovito postavljenega na vogal (strešni). Žal je predelava hiše 1937.—38. 
leta ta okras opustila.3 9
V popolnoma drugačni luči se je arhitekt Vladimir W alter pokazal pri 
zidavi treh hiš, ki sestavljajo povezano celoto na Kidričevem nabrežju. 
Investitorja Ana in Jožef Weber sta uresničitev načrtov za vse tri stavbe 
zaupala njemu. Prva je najverjetneje nastala stavba, ki z glavnim pro­
čeljem gleda na Savinjsko ulico in nosi še številko 3.4 0 Tlorisno obvladuje 
razpotje dveh ulic (prisekan klin), ki se začneta s koncem sprehajališča 
ob Savinji. Načrt nosi letnico 1889. Stavba je v pritličju obdana z močno 
nasekano, grobo rustiko in je prvič vodoravno učlenjena že nad kletjo, 
drugič z izrazitim zidcem pa nad prvim nadstropjem. Drugače sta obe
3 8 ZAC G f 33 b PgC 52.
39 ZAC G f. 32 b’ 33 b (čelo), PgC 53, stara fasada po 1888 je v PgC 53.
4 0 ZAC G f. 33 b, 34 b, PgC 44.
nadstropji gladki in le robovi so šivani z iste vrste rustiko. Po šest oken­
skih osi na obeh krilih je okrašenih z močnimi prekladam i, ki jih nosijo 
v prvem koritski, v drugem nadstropju pa dorski kapiteli na plitvih pol- 
stebrih. Okna v pritličju so ločno sklenjena. Torej proti vrhu postaja 
fasada čedalje resnejša in strožja.
Najzanimivejši je vhodni del. Obsega tri okenske osi, ki gledajo na 
Savinjsko ulico. Srednjo os v pritličju zavzemajo mogočna, polkrožno skle­
njena vrata, ki jih ob straneh poudarjata dva, v rustiki izpeljana, izstopa­
joča podstavka, nad katerim a se na vsaki strani dvigujeta po dva polstebra 
s korintskim i kapiteli. Ti nosijo mogočen, zalomljen arhitrav, na katerem 
počiva potlačen in zalomljen trikotni sklep, za njim pa se dviga še čelo, 
ki je narejeno iz podobnih prvin, kakršne smo videli že nekaj let prej 
na hiši pl. Roodenfelsa, delo istega arhitekta. Okna v prvem nadstropju 
so aedikulskega tipa (dorska polstebra nosita visoko preklado, na kateri 
počiva trikotno čelo). Drugo nadstropje je optično znižano in njegove 
preklade je arhitekt nadomestil s skupnim fasadnim arhitravom . Okenski 
podboji so mešanica dorskega pilastra in padajočega rastlinja. Stranski osi 
pa skozi obe nadstropji povezujeta dva pilastra, ki se proti vrhu tanjšata 
in ju sklepajo jonski kapiteli. V notranjosti je zanimiva vhodna veža, 
kubično čist, visok prostor in po celi širini vzpenjajoče se stopnice — torej 
impresiven, »gosposki« vhod.
W alter je pri oblikovanju vhodne fasade uporabil paladijevski motiv 
polstebrov, ki patetično povezujejo obe nadstropji, s tem se je poigral tudi 
s svetlobo in senco ter dosegel reprezentativen, mogočen videz, tako da 
stavba na tej strani že »diši« po neobaroku. Prevladujejo sicer neore- 
nesančne prvine (visoka renesansa), čelo je severno renesančno zgledo- 
vano, manjši okras pa je mešanica vseh mogočih elementov: od klasicistič­
nih, neorenesančnih in »kompozicijskih« pa do ostankov biderm ajerja v 
podokenskih tablah.
Drugi dve hiši, ki gledata proti Savinji, nosita na načrtih letnico 1890. 
Številka 5 je bila verjetno sezidana prej (1890—1891?) kot njena soseda 
(1891—1892?), tako vsaj kažeta obe situaciji, ki sta priloženi načrtom .4 1
Hiša številka 5 je po zunanjem videzu zelo razkošna, prava palača v 
malem. Ko stopimo v njeno notranjost, smo razočarani. Ozka in neugledno 
nizka veža, prav takšne stopnice, tlorisno somerno razdeljena najem niška 
stanovanja. Tudi tu lahko ponovimo Zevijevo misel o lupinah, kulisah v 
stavbarstvu 19. stoletja. Na skelet dodajo historično fasado in to je vse.
Zunanjost pa je res bogata in razgibana. K letni del je narejen v 
grobi rustiki, pritličje pa v lepo, kristalinično obdelani. To velja za oba 
šivana robova in za tri okenske osi obsegajoč, naprej pom aknjen pritlični 
rizalit z ločno sklenjenimi vrati v sredini. Drugima stranskim a deloma 
petosne fasade zadoščajo le vodoravni žlebiči, tako kot ostali del fasade 
nad delilnim vencem nad pritličjem. Ko pričakujemo nadaljevanje rizalita 
v nadstropji, nas izpeljava preseneti. Celotna petosna fasada je enotno 
členjena s šestimi prilastri, ki nosijo korintske kapitele, ti pa z naloženimi 
visokimi podstavki podpirajo lahek, s konzolami okrepljen zidni venec.
« ZAC Z f 34 b, PgC 45.
Okna krasijo v prvem nadstropju korintski, v drugem dorski ob- 
okenski pilastri. Ti nosijo v prvem nadstropju široke preklade, okrašene 
z ženskimi glavicami in rastlinskim okrasjem ter nad njimi potlačena 
trikotna okenska čela. Drugo nadstropje pa ima svoj okenski okras v 
nekakšnem slepem mezaninu ali frizu — m otiv školjke v medločju pol­
krožnega okenskega sklepa, ob straneh pa po dva venčka. Srednjo os 
obvladuje lok, ki pretrga zidni venec. V medločju je kartuša (heraldičen 
motiv), ki jo nosita dve štukirani muzi, za njimi se dviguje čelo po motivih 
severne renesanse, ter balustrada v širini rizalita.
Hiša deluje zelo lahkotno prav zaradi svoje navpične članitve, ki 
kompenzira večkrat poudarjene horizontale. Navpičnice in plitvo okrasje 
delujejo že baročno in napovedujejo konec stoletja in dunajski pozni 
historizem.
Njena soseda št. 6 je v okrasju drugačna. Pozornost zbuja že s svojo 
nesomernostjo. Rusticirano pritličje štiriosne fasade ima vhod na skrajni 
levi. V prvem nadstropju ga nadaljuje pomol, ki im a v prvem nadstropju 
ložo z dvojnim ločnim renesančnim oknom, v drugem nadstropju pa preide 
v balkon. Nad zidnim vencem ga zaznamuje nizko čelo s plitvim, drobnim 
okrasjem.
Okrasje že kar preplavlja fasado: kartuše, heraldični motivi, štukirane 
arabeske, rastlinje itd. Tudi na tej stavbi se kaže nova sproščenost v 
zunanjem okrasju, posebnost dunajskega obdobja poznega historizma. 
Čeprav je tu še izrazita nadstropna delitev, nas to okrasje opozarja na 
poznejšo mešanico neobaročnih in secesijskih prvin, ki postanejo pogostne 
že čez deset let.
Tudi v stavbni gmoti ni več strogosti, pojavljajo se prvi pomoli. Za­
nimivo je, da je stavba na dvoriščni strani še vsa v znamenju tradicije — 
na dvorišče je v vseh treh nadstropjih odprta z zastekljenimi arkadnim i 
hodniki — torej še nobene novosti v notranjščini, »zadaj«, za fasado, je 
tradicija.
Sicer bolj strogo um irjena in urejena, po okrasju pa še bolj baročna, 
je hiša Wokaunov v Zidanškovi 19. A rhitekt je verjetno iz Gradca, čeprav 
načrt nosi Hiegespergerjev podpis. Na to kaže ime stavbenika. Zidal jo je 
nam reč Josef Bulman iz Gradca. Na načrtu je letnica 1889, hiša pa je bila 
dokončana 1892. leta.4 2
Pritlična rustika in okenski sklepniki precej spominjajo na italijanski 
manirizem. Nadstropji nad plastičnim delilnim zidcem sta sicer — gledano 
v celoti — um irjeno strogi, v okrasju pa srečamo celo vrsto baročnih 
oblik. Potlačena segmentna čela, lomljena segmentna čela, rastlinsko in 
ornamentalno okrasje v odprtih okenskih čelih — vse to in še likovno 
razgibane podokenske table zaznamuje čas, ki ga je napovedal že W alter: 
bližno secesije oziroma čedalje večje vloge okrasja na fasadi.
Stavba je drugače še vedno prostorsko — kristalinično enotna, le njena 
višina je popolnoma neustrezna, ker v Zidanškovi (najstarejši) ulici na­
stopajo največ enonadstropne stavbe in je s svojo višino povzročila pravo 
urbanistično-estetsko zmedo v najstarejšem koncu mesta. 1946. leta so ji 
nadzidali še m ansardno stanovanje.
4 2 ZAC G f. 34 b, PgC 28.
Ta novi veter, ki je zavel v celjskem stavbarstvu, je viden tudi na 
novi fasadi hiše Mareka, Tomšičev trg št. 1; 1891 nastala preobleka te hiše 
iz 17. stoletja je zelo karakteristična.4 3 Pritličje še vedno obvladuje rustika, 
toda le v pasovih. Poleg vodoravne delitve in poseganja v prostor čedalje 
bolj plastičnih zidnih vencev povišuje drugo nadstropje močna navpična 
členitev. V sami stavbni gmoti pa je izrazito netektonski na vogal »pri­
lepljeni« stolpič — čisti valj, ki raste iz drugega nadstropja. Njegove od­
prtine ponavljajo okras obeh stavbnih fasad v Prešernovi in Tomšičevi 
ulici. Pokaže pa se nov, za devetdeseta leta poseben okrasni element — 
quattrocentistični štuko: kite sadja in seveda cvetja.
Na tej hiši (lekarni) je Edvard Ertl iz Gradca delal le fasadno pre­
obleko, stanovanjsko hišo za naročnika K arla Teppeya pa je hkrati na­
pravil v Miklošičevi št. 3. Hiša je po notranjem in zunanjem okrasju 
ena izmed zelo redkih celostnih um etnin te dobe v Celju.4 4
Sedemosna enonadstropna stavba im a vhod v sredini. Od delilnega 
venca navzdol se spuščata dve voluti in obrobljata polkrožen, izstopajoč 
balkonček s kovano, z rastlinskimi elementi okrašeno ograjo. Vhodna vrata 
so potopljena v steno in s svojimi zakrivljenim i površinskimi linijam i na 
obeh lesenih krilih bolj spominjajo na secesijsko krivuljo kot na neo- 
baročni značaj stavbe. Dva atlanta nosita na ram enih stranska podboja. 
Kletni del stavbe je grobo rusticiran, trgajo pa ga ločna kletna okna. Nad 
delilnim vencem z vlogo horizontalne trdnosti se dviguje pritličje, členjeno 
z vodoravnimi pasovi grobe rustike. Okenski okvirji so ritmično členjeni 
z izstopajočo rustiko, preklade pa razrezane z izrazitimi okenskimi sklep- 
niki. Podokenske table dopolnjujejo in sklepajo navpično silnico pritličnih 
oken. Drugo nadstropje prinaša nove prvine — plitve volute ob kaneliranih 
okenskih čelih ter pod zelo močnimi arhitravi in ob rahlo izstopajoči 
podokenski polici. Zgoraj se fasada končuje z zračnimi potlačenimi linami 
in z vencem neizrazitih konzol.
Tudi vhodna veža je reprezentativna. Stranski steni členita na vsaki 
strani po dve tabli s porezanimi robovi, banjast strop pa obroblja plastičen 
venec konzolic. Na oboku so naslikane freske v tehniki al secco; prika­
zujejo glavice putov in preplet arabesk v močnih, um azanih barvah. Skozi 
dvokrilna nihajna vrata s kristalnim i stekli, na katerih je vgraviran voj­
ščak, pridemo na stopnišče, ki ga poživlja Uta ograja, en sam preplet raz­
ličnega, na začetku tudi fantastičnega okrasja (zmaj kot prvo oprijemalo).
Tako oblikovane in do posameznih detajlov dosledno izpeljane stavbe 
ne srečamo več, razen zdaj nepopolnega Narodnega doma.
Celje je svoj mestni značaj želelo »ponazoriti« z zelo prometno po­
membno žilo — Cankarjevo cesto (Ringstrasse). V Cankarjevi, ki se potem 
proti vzhodu nadaljuje s cesto proti postaji in proti zahodu z Vodnikovo, 
je že obveljalo pravilo, da m anj kot dvonadstropna stavba ne sodi v okvir 
ceste, ki daje Celju m estni videz. Zato tu srečamo le dvonadstropnice, leta 
1909 se jim je pridružila tudi prva tronadstropnica.
Cesto so s svojimi enotno visokimi in sklenjenimi fasadami spet pre­
oblikovale hiše na severni strani: 5—7, 9—11, 13. Vse tri so nastale po pro­
4 3 ZAC G f. 34 b, PgC 22.
4 4 ZAC G f . 34 b, PgC 52.
jektih istega arhitekta, V ladim irja W alterja. Najprej sta bili postavljeni 
stavbi, najemniško stanovanjski hiši, za Julijo Pauser.4 5
St. 9—11 je mogočna stavba, ki obsega dvanajst okenskih osi. V pri­
tličju je členjena z globoko kristalinsko rustiko, ki hkrati dela težak obok 
nad vhodoma v srednjem delu stavbe. Na vratnih sklepnikih sta podobi 
M erkurja in bradatega moža. Stavbna konca sta poudarjena z dvema 
nekoliko izstopajočima rizalitoma, ki se nad zidnim vencem končujeta z 
nizkim timpanom, poživljenim s padajočo ornamentiko. Znotraj je napis 
1890 (čas nastanka). Celi na vsaki strani podpirata po dva korintska 
pilastra, ki obenem povezujeta nadstropji. Nad bazo so pilastri okrašeni 
s štukiranim listnim okrasjem; to okrasje je posebnost V ladim irja Wal­
terja. Rizalitna okna so trokrilna, vendar okrašena z istim motivom kot 
druga: zelo izrazito trikotno čelo nad močno preklado, ki jo nosita dva 
gladka korintska pilastra. Pod oknom rahlo izstopa pravokotna tabla. 
Drugo nadstropje je, svoji tektonski vlogi primerno, dosti manj plastično 
okrašeno.
Pred sabo imamo torej strogo in dosledno izpeljano stavbo brez odveč­
nega okrasja, z vodoravnim značajem in primerno poudarjenimi navpič­
nimi deli na obeh rizalitih.
Tudi njena soseda 5—7 je prav takšna,4 6 le da je nekoliko variirana. 
Ima štirinajst okenskih osi, ki so razvrščene takole: po tri ob stene, po ena 
v rizalitu in šest v sredini. V tem prim eru je arhitekt pravilno poudaril 
četrti osi — z leve in desne — z rizalitom tako, da je s tem a navpičnima 
poudarkoma nekoliko omilil močno vodoravno silnico stavbe ter jo s tem 
v sebi um irjeno izenačil in postavil ob bok hiši 9—11.
Tudi ta hiša im a pritličje izpeljano v kristalinski rustiki. Vodoravni 
delilni venec je samo eden — nad pritličjem — pa še ta zelo neizrazit. 
Oba vhoda poudarjata rizalita, ki sta ob robeh šivana, nad žlebom pa se 
končujeta z m ansardnim trikotnim čelom, ki ga nosita dve kariatidi, takšni, 
kakršne smo srečali že pri stavbi Mestne hranilnice. Med njim a je okenska 
odprtina, ob straneh pa čelo končujeta polna 90-stopinjska krožna izseka.
V pritličnih okenskih sklopnikih so maske brkatih mož, prvo nad­
stropje je dobilo v čela po dva »morska« puta (z repi) in motiv heraldike 
nad preklado, drugo nadstropje pa psevdosklepnik — m ajhno heraldiko.
Vhodna veža je zelo podobna Trgu svobode 10. Po dolžini se vrstijo 
štirje slavoloki, ki počivajo na pilastrih, toda stopnišče je v tej kakor 
tudi v prejšnji Pauserjevi hiši vse prej kot ugledno.
Stavbni okras na fasadi hiše napoveduje nove nagibe: neorganski, 
plitev, prilepljen okras na skoraj čisti kubični stavbi. Torej namesto orga­
niziranega in strogega ali cvetočega renesančnega okrasja — droben vsiljiv 
okras, ki fasado bolj razbija in ji daje slikovitejši videz.
N a sled n ja hiša, št. 13 za n aročn ik a Z im n iak a (Zimnjaka),4 7 je v o g a ln a 
ter s sv o jo g m o to zap ira del C an k arjeve in del A šk erčev e. T u d i v h o d a sta z
4 5 PgC 47, ZAC G f. 34 b.
1 6 V irov ni, ohranjen je le del načrta v ZAC G f. 30 b, Orožen osebno pravi, 
da je Pauserjeva in da je to ravno tako načrtoval VI. W alter, kar bi po prim er­
janju držalo.
4 7 PgC 47, ZAC G f. 34 b.
obeh strani. Vendar je poslopje na Aškerčevi za eno okensko os daljše — 
tam jih je devet, na Cankarjevi pa le osem.
Okrasje je napredovalo v smeri, ki je v Celju prevladovala konec sto­
letja. Pritličje je vodoravno členjeno in im a kristalinsko rustiko, nad 
kletjo je močan delilni venec, prav tako nad pritličjem. Okenski sklepniki 
v pritličju so bili uporabljeni že na Belem volu. Prvo nadstropje krasijo 
plitvi, v spodnjem delu kanelirani pilastri, ki nosijo neizrazito preklado, 
toda z zelo plastičnim zaprtim trikotnim čelom. Pod okni, na m estu pod- 
okenskih tabel ali slepe balustrade, je rustika, W alter jeva posebnost. Prav 
tako je tudi nad okensko preklado. Drugo nadstropje obvladujejo okrašene 
konzole; najdemo jih v vlogi okenskih sklepnikov in spodnjih delov pod­
bojev. Plitvi pilastri podpirajo še en vodoraven venec, ki ga krepijo na 
redko postavljene konzole v obliki narobe obrnjenih volut.
Topi vogal obvladuje (zdaj je to že pravilo) vogalni pomol s stolpičem 
na pravokotni podlagi, ki se nad zidnim vencem končuje s polno osem- 
stranično streho. Okna na pomolu so ločna.
Vhodna dela sta poudarjena z dvema dorskima polstebroma, ki nosita 
odrezano, odprto trikotno čelo. Vhod na Aškerčevi je zaradi terena višji pa 
tudi širši. Obsega dve poli in pol »gotskega« križnega oboka. V Cankarjevi 
je ravno nasprotno — utesnjen visok m račen hodnik, členjen s pilastri in z 
banjastim obokom.
S to stavbo se je tudi v Celju začela doba poznega historizma, sicer ne 
ravno v najodličnejši, toda za Celje zelo pomembni obliki.
Za ponazoritev tega prehodnega časa je tu še prim er res prave »ku- 
lisne« fasade. Najdemo jo na Šlandrovem trgu številka 1, naredil jo je
VI. W alter leta 1890 za Serneca (Sernečev dvor).4 8 Na poslopje bivše Peri­
čeve hiše, sezidane 1785. leta, je arhitekt naslonil tektonsko urejeno fasado 
po severnjaškem pa tudi italijanskem načinu. Dobesedno igral se je z 
navpičnimi pasovi rustike, členil je celoten zid. Le pritličje je členjeno 
s kristalinsko vodoravno rustiko, sledi širok delilni venec, ki se še enkrat 
ponovi nad prvim nadstropjem in s tem ustvarja vtis piana nobile. Si- 
m etrala tega nadstropja je zaznamovana z nišo, ki se nad nekakšnim 
mezaninom spet ponovi — tokrat z lino in ločnim čelom, ob katerem sta 
dve voluti, konča pa se z zastavico. V višini mezanina in v širini okenskih 
osi se prej ravni zid strmo dvigne in se konča pod čelnim podstavkom.
Čeprav je omet že precej odpadel, je še vidna polihromacija, ki je 
tej fasadi prispevala nekaj quattrocenta, čeprav bi po svoji vlogi bolj spa­
dala v barok.
V manjši, sklenjeni stanovanjski gradnji je zanimiva sklenjena vrsta 
stavb, ki so zrasle na levi in desni strani Aškerčeve ulice. Vse so eno­
nadstropne, na fasadah pa posnemajo okrasje svojih večjih zgledov, le da 
so izpeljane dosledneje in skoraj brez bahavega okrasja. Prevladujejo samo 
stroge rustikalne neorenesančne fasade, vendar raznobarvne, tako da po­
živijo zunanjo podobo ulice (Aškerčeva 14, 16, 18).4 9
4 8 ZAC G f. 33 b, PgC 49 (letnica v PgC ne drži, isto prevzem a tudi Curk
— 1906, načrt je narejen 1890).
4 9 ZAC G f. 34 b, PgC 53, št. 14 nastala 1890, arh. W alter, št. 16-1893, načrtal
I. Zam parutti, št. 18-1896 (?).
Podobno, le dvonadstropno in zelo strogo fasado je izdelal Ferdinand 
Gologranc na začetku Aškerčeve, in sicer kot podaljšek hotela Pošta. 
Stavba je bila sezidana 1892. leta,5 0 omenjamo pa jo le zaradi avtorja in 
prikaza njegovega nadaljnjega razvoja.
Poslopje, ki je nastalo zaradi narodne samopotrditve Slovencev, je zna­
m eniti celjski Narodni dom. To poslopje je klasičen izid tekmovalnega duha 
med nemškimi nacionalisti ter čedalje bolj prebujajočo in ozaveščujočo se 
slovensko mestno večino. Postavljen je bil v letih 1896—1897. Načrte zanj 
je naredil Ceh. J. Vladimir Hrasky, ki ga poznamo predvsem po njegovem 
stavbarskem opusu v Ljubljani. Vse, kar je češkega, je takrat Slovencem 
pomenilo panslovansko, nemška gotika pa je bila simbol nem štva; le-to 
pozneje srečamo v stavbi na Titovem trgu, ki je odgovor na novi Na­
rodni dom.5 1
Medtem ko skica Narodnega doma v Celju 1893. leta kaže iracionalno 
zasnovo ter lahkotnost zaradi prevotljenosti in pretanjšanosti okrasnih 
prvin, nas nadvse preseneti izpeljava (po sliki) s svojo težko gmotnostjo 
in plastičnostjo, čeprav pritlična zasteklitev in vrsta izložb ustvarja na­
sproten učinek. Glavna fasada na Trgu svobode šteje enajst osi; sledi 
prirezan vogal s pomolom, za njim se dviguje stolpič z lanterno, potem 
pa pride sedem osi v stranski ulici. »Rizalita« na obeh straneh (na obeh 
krajnih okenskih oseh) sta okrašena z istim motivom: v nadstropju ločno 
sklenjeno okno, pred njim balustrada, ki med dvema kaneliranim a korint­
skima stebroma tvori balkon, ta dva pa nad strešnim vencem nosita čelo 
z oknom in piram idasto prirezano streho (kupolo). Ob vogalnem stolpiču 
srečamo isti okrasni motiv, le da je ta nad strešnim vencem sklenjen z 
balustrado.
Vhod na Trgu svobode je zaznamovan z balkonom, slonečem na dveh 
dvojnih rusticiranih stebrih (kot pred hranilnico), okno v nadstropju pa je 
v nasprotju z drugimi, okrašenimi s preklado, sklenjeno s trikotnim čelom 
in postavljeno v rahlo cezuro med drugače enakomerno se menjajočimi 
okenskimi osmi. Pritličje, kolikor predelano v izložbena okna, je rustici- 
rano v vodoravnih pasovih, okna v prvem nadstropju so večja kot v dru­
gem in ločno sklenjena, medtem ko so v drugem nadstropju pravokotna.
Hrasky je tudi streho oživil z ustreznim številom (2 + 3 + 2) m an­
sardnih oken, na strešnem slemenu pa je po vsej dolžini postavil dekora­
tivno ograjo.
1941. leta je stavbo doletela žalostna usoda. Nemci so ta simbol slo­
venstva takoj po prihodu po lastnih, v ZAC ohranjenih načrtih obsekali 
in iz bogate plastične, v prostor segajoče fasade napravili skoraj čist kubus, 
ki je zdaj s stenami brez okrasja plosko vit ter kaže le golo naštevanje 
osi — brez bogatih plastičnih učinkov. Smolo je imel posebej zahodni 
trakt, ker je nanj padla bomba in so ga takoj po osvoboditvi obnovili po 
precej prosti zamisli — štiri nadstropja in množica okenskih osi.
Tako je danes ohranjena le po vojni obnovljena notranjost: bogat, 
večinoma pozlačen štuk slavnostnega stopnišča, kovane, zelo goste deko­
rativne ograje, slavnostna dvorana z oblimi balkoni in slepimi arkadami,
5 0 ZAC G f. 34 b, PgC 53.
5 1 ZAC G f. 35 b, PgC 36, nem ški adaptacijski načrti v ZAC m ape — načrti.
plitev rastlinski in ornam entalni štuk. Stavba je bila torej celostna um et­
nina kot na prim er ljubljanski Narodni dom ali Opera.
Slogovno jo seveda lahko ocenimo za cvetočo neorenesanso, pozni 
historizem — razbita kristaliničnost, ki se bolj zgleduje po D unaju kot pa 
po sočasnih ljubljanskih zgledih.
Stavba ima poudarek na vogalnem stolpiču in je preračunana za pogled 
prišleca iz smeri Trga V. kongresa. Hrasky jo je na zunaj okrasil s prvi­
nami, ki so zaživele že nekaj let prej pri Ferstlu na Dunaju, slikovito 
notranjost pa je v marsičem dolžan novobaročnemu Hasenauerjevemu 
okrasju, čeprav stavba tudi na zunaj ni ravno revna. Če bi ostala v 
prvotni obliki, bi bila glavni zastopnik poznega historizma v Celju.
Zadnji, dosledno izpeljani načrt fasade v cvetočem neorenesančnem 
slogu je bil narejen v 1 . 1897—98. To je dokaj racionalno, strogo poslopje 
nove celjske pošte;5 1 oblikuje prostor v začetku Titovega trga, ko se ta 
na hitro zoži in zlije v tri smeri — na desno v podvoz pod železnico, pol- 
levo v Aškerčevo in levo v najpomembnejšo, Cankarjevo cesto. Zidavo 
je financirala c. kr. družba Büreau für Post Bauten, Wien, od tam izvira 
tudi načrt.
Poslopje je namenu prim erno strogo: glavni poudarek je na rizalitnem 
vhodu, ki je prislonjen na prisekani vogal stranskih kril. Pritličje zazna­
m uje rustika, ta obroblja tudi pokončne robove rizalita. Triosni nadstropji 
rizalita vežejo štirje jonski polstebri, ki nosijo mogočen arhitrav, štrleč 
venec konzol ter nad njim čelo z uro v srednji osi in kipoma ob straneh. 
Za čelom se dviguje kupola, ki ima svoj daljni izvir v dunajski Operi.
Ločna okna v prvem nadstropju rizalita so poudarjena z aedikulskim 
motivom: balustrada, na njej dva jonska polstebra, ki nosita visoko pre­
klado in zelo plastično, odprto trikotno okensko čelo, v srednji osi pa 
potlačeno segmentno s heraldiko in kitama.
Levo krilo stavbe obsega osem, desno devet okenskih osi. Obe končni 
na vsaki strani sta poudarjeni s šivanim rizalitom, v prvem nadstropju teh 
rizalitov okenski okras posnema tistega z vzhodne partije, le brez heral­
dike. Nadstropje na obeh posnema v okrasu stranske osi prvega nadstropja 
glavnega rizalita. Drugo nadstropje je po celi stavbni dolžini enako: 
skladno se m enjujejo ločna okna s sklepnikom in ob loku štukirane rast­
linske kite s korintskim i pilastri.
Stavba ima zelo izrazite vodoravne poudarke v ločnih zidnih vencih 
med nadstropji ter nad strešnim vencem po vsej dolžini z balustrado. Ta 
blok prebijajo le vsi rizaliti z m ansardnim i čeli, ki jih bogati nanje polo­
žena stoječa plastika.
Na dvoriščni strani so na stavbo naslonjeni stopniščni stolpiči, zidani 
na kvadratni podlagi in s štirikapno streho.
Stavbni izvir bi bilo treba iskati na Dunaju, oziroma v Gradcu, od 
koder so vodili tovrstno zazidalno politiko. PGC omenja le inž. Schneiderja 
iz Gradca, DAS pa hrani tlorisno kopijo načrta, vendar na njej ni nika­
kršnega imena. Zanimiva je prim erjava te stavbe z ljubljansko pošto na 
Titovi cesti. Verjetno sta obe nastali v istem projektivnem ateljeju, mo­
goče celo od iste roke, ker sta si neverjetno podobni, znano pa je, da so 
za namenske stavbe uporabljali določene obrazce.
S to stavbo je končana neorenesansa v slogovnem razvoju arhitekture 
na celjskih tleh. Okoli 1 . 1900 vdrejo v mesto in njegovo arhitekturo nove 
pobude. Najbolj vidna je v začetku v okrasju na novo obujena baročna 
tradicija. Vendar je ta neobarok le fasadni učinek različnih okrasnih prvin, 
ki so preplet okrasja neobaroka, neorenesanse, biderm ajerja, sčasoma pa 
tudi secesije. Ta okras lahko doseže celo rokokojski učinek.
Zgleden zgodnji, hkrati pa tudi skrajen prim er teh hotenj je hiša v 
Ipavčevi št. 2. Stanovanjsko hišo je naročil dr. Josip Vrečko, projektirala 
pa sta jo Ferdinand Gologranc in m ojster Gregor Vrečer. Nastala je
1898. leta5 2 Je enonadstropna in ima mezanin. Zanimivo je njeno okrasje, 
mešanica baroka in napovedujoče secesije.
Stranski, dvojni osi na rizalitih sta okrašeni z odprtim a čeloma in 
ženskima glavicama v rastlinskih kitah, nazaj pomaknjeni srednji del pa 
v okrasju tudi ne zaostaja dosti. Projektant je sploh imel verjetno horror 
vacui, ko je ustvarjal fasado.
Vsa hiša izraža neko polnost, nasičenost, bohotnost okrasja. Srečamo 
razne čopke, kartuše, venčke, konzolice, glavice, vse to je prilepljeno in 
»poje« kot »rokoko«.
Neobarok in njegov razvoj v baročno secesijo je v Celju povezan z 
graškim arhitektom Hansom Prucknerjem , takratnim modnim arhitektom, 
ne le v Celju in M ariboru, temveč tudi v Gradcu in na Štajerskem sploh.
Prvo delo, ki ga je opravil v Celju, je bilo naročilo nemške Mestne 
hranilnice, ki je zidala tri poslopja v Cankarjevi ulici. Najprej je nastala 
stavba številka 8, potem njena soseda Gubčeva 10 (številka je v Gubčevi 
ulici, ker je vhod s te strani, čeprav je večina hiše v Cankarjevi) ter Can­
karjeva 6. Vse tri so nastale v letih od 1898 (takrat datirajo prvi načrti) 
do 1901 (takrat stavbe zasledimo v evidenci kot sezidane). Cankarjevi 6 
je treba dodati še Lilekovo 5, ker sta obe hiši identični in sestavljata celoto, 
čeprav je zadnja nastala šele 1907. za potrebe davčnega urada, toda v 
fasadi je do zadnjih nadrobnosti ponovila svojo sosedo. N juna stavbna in 
fasadna enota zapira celoten vogal med Cankarjevo, Gubčevo in Lile­
kovo ulico.
Pri stanovanjski hiši na Cankarjevi 8 je Prucknerjeva le fasada,5 4 ker 
Hranilnica očitno ni bila zadovoljna s projektom Hansa Fraunederja iz 
Brucka (1898). Celoten stavbni projekt brez fasade je naredil Josef Michl 
iz Gradca.
Stavba je dvonadstropna, z izrazito delitvijo nadstropij. Srednji del 
obsega tri osi in je členjen s štirim i korintskim i pilastri, ki se dvigujejo 
nad plitvo rustiko pritličja, stoječ na izstopajočih konzolah. Okna v pri­
tličju so ločno sklenjena, obrobljena z rustiko, v obeh nadstropjih pa okra­
šena z močnimi prekladam i in plitvimi čeli, ki v zatrepu uporabljajo motiv 
školjke ali venčka, na srednji izmed devetih osi pa heraldiko. Drugo nad­
stropje je enotno: že večkrat omenjena močna preklada, prek katere 
»polzi« plastičen okenski stropnik. V rhnji venec naglašuje redke konzole, 
streho pa prebija ustrezno število m ansardnih odprtin.
6 2 PgC 47, DAS ohranjen tloris, Curk jo im a za secesijo.
5 3 ZAC G f. 36 b, PgC 57.
5 4 ZAC G f. 36 b, PgC 47.
Zanimiva je tudi vhodna veža — zelo široka, s plitvo banjo, stranske 
stene krasijo kanelirani pilastri brez kapitelov in table z odrezanimi vogali.
Fasada kot celota daje baročni videz, še posebej zaradi strahu, da ne 
bi kak njen del ostal neokrašen. Drugače uporablja že utečeno stopnjevanje 
stavbne površine po vodoravnih pasovih, ki jih ustvarjajo delilni venci: 
groba rustika — pritličje s kletnim i okni, plitva rustika — visoko pritličje, 
vodoravna členitev fasade s plitvimi žlebiči — prvo nadstropje, gladka 
površina — drugo nadstropje. Edini vertikalni poudarek na fasadi ustvar­
jajo pilastri v srednji partiji; ti trgajo vodoravno členitev v obeh nad­
stropjih.
Soseda na desni (Gubčeva 10) ni načelno prav nič drugačna, le da 
zapira vogalni del med Cankarjevo in Gubčevo in zato s svojo fasado 
obvladuje sečišče dveh ulic.5 5
Na vsaki strani je po pet okenskih osi, vogal pa, kakor je že ta čas 
v navadi, poudarja oglati vogalni pomol na konzolah, sega za višino nad­
stropja nad sklepni zidni venec ter se konča s stolpičem in streho v obliki 
kardinalske kape z zastavico. Stavba je v prim erjavi s sosedo še bolj 
členjena, tako navpično kot vodoravno. Klet in pritličje sta rusticirana, 
vhod je v Gubčevi. Okna v pritličju so ločna, medtem ko v nadstropjih 
želijo doseči enak učinek polkrožna okenska čela. Ob pomolu je na obeh 
straneh v širini ene osi nekakšen rizalit in je zato bogatejše tudi okrasje 
v prvem nadstropju: polstebri, poglobljeno čelo z rožnim štukiranim 
okrasjem. Tudi vodoravnost je poudarjena s členjenjem nadstropij s 
pomočjo vencev in pasov.
Sklepniki v pritličju so zamenjani z motivom heraldike, prvo nad­
stropje so v čelih zasedle cvetice, v drugem nadstropju pa se nam s čela 
smejijo moške glave. V drugem nadstropju se kažejo prve secesijske 
prvine v celoti: listne maske, izdolbljene table, navpičen motiv členitve 
lizen.
Stavba je preračunana na pogled z vogala, zato je ta del tudi ustrezno 
bogatejši, hkrati pa m ora zadostiti tudi več pogledom tako z ene kot z 
druge ulice. Fasada je kot celota po okrasju še najbolj podobna mešanici 
nemške neorenesanse, nastopajoče secesije in baroka (Pruckner).
Tretja stavba mestne hranilnice, Cankarjeva 6 (1901), in stavba mestne 
davkarije, ki je nastala šest let pozneje, tako po tlorisu kakor tudi po 
videzu sestavljata celoto in ju lahko obravnavamo skupaj.5 6 Po zunanjosti 
sodita v ostali stavbni komplepks na parni strani Cankarjeve, čeprav 
avtor fasade (J. Michl) uporablja drugačne prvine fasadnega okrasja. 
Vendar so te ritmično popolnoma enake (enotne) kot na njej nasproti 
stoječi sosedi.
Poudarek je ravno tako na oglatem, vogalnem, prilepljenem pomolu, 
ki se sklene z biforno odprtino in stolpičem z lanterno ter zastavico. Pri- 
pomolni okenski osi sta prim erno poudarjeni, tako da izrazito okensko 
čelo pokrivajo celo strešniki, nosita pa ga dva polstebra. Okrasje daje 
nekakšen neogotski videz, čeprav bi za okna v pritličju s posnetimi robovi 
lahko zapisali, da so neoromanska. Pritličje je spet rusticirano, na vogal-
5 4 ZAC G f. 36 b, PgC 47.
5 « ZAC G f. 38 b, PgC 47.
nem delu kar bolj plastično. Izrazito vodoravna delitev je v prehodu v 
nadstropje poživljena s podokenskimi rozetami. Nadstropji tako nista 
ločeni, temveč združeni v enotni površini. Prvo nadstropje je v okenskih 
čelih, ki jih podpirajo polpalice, okrašeno s štukirano imitacijo gotskega 
krogovičja. Drugo je v okrasju veliko plitvejše in okensko odprtino 
poživlja le močna polica in linearno gotsko okrasje. Podkapni venec 
trgajo močne konzole.
Lilekova 5 je popolnoma enaka, od hiše na Cankarjevi se loči samo 
zaradi vogala; tega ne krasi pomol in zadošča le nadžlebni zidec v širini 
prisekanega vogala ter slepa hiša in križ nad njo.5 7
To sta edini na novo sezidani stavbi (poleg Deutsches Haus) v novo- 
gotskem slogu, poleg podrte neogotske protestantske cerkve na Otoku, 
sezidane 1906. leta v »modernem gotskem slogu«, kot pravijo viri.
Ocena neogotsko pri teh dveh stavbah ni tako stoodstotna, ker je 
celota, ki je heterogena, zelo podobna nemški novorenesansi.
Preplet severnih, predvsem nemških neorenesančnih pobud se meša 
tudi z neobaročnimi. Lep zgled za tako združitev je nova fasada A lert- 
nerjeve hiše, ki nosi številko 1 v Stanetovi ulici. Postavili so jo 1902. leta 
po načrtu Dietricha Dicksteina. Na sever nas opozori že opečna petosna 
fasada, še bolj pa bi nas na renesanso, če bi ne bilo kartuš, ki bogatijo 
srednjo okensko os. Okna imajo trikotna čela, tri m ansardna okna pa so 
hkrati nadstrešna čela. Srednje je večje, vsa tri pa uporabljajo motiv volut 
in polkrožnega sklepa z odtisom školjke.
Zanimiv je nadaljnji razvoj pri arhitektu Hansu Prucknerju. Medtem 
ko je hotelu Evropa dal v 1 . 1904—1906 novo, toda zanj ne posebno zani­
mivo fasado, je 1 . 1907 za trgovca z železnino Rakuscha izdelal celoten 
projekt trgovske hiše in kazina — Einsenhof v secesijsko neobaročnem 
slogu, to je v slogu, ki ga uvrščamo v pozni historizem: njegova posebnost 
je m ešanje secesijskih in neobaročnih okrasnih prvin na fasadah ter hete­
rogeno stavbno gmoto, ki jo trgajo stolpiči, čela itd. Najprej je leta 1905 
napravil načrt za enonadstropno obnovitev poslopja s številko 1 v Can­
karjevi ulici, katerega je bil leta 1867 postavil prejšnji lastnik Gsund in 
od tod vodil hotel Slon.5 8
Naročnik tega projekta očitno ni bil ravno vesel niti ni bil najbolj 
ponosen nanj, zato je Pruckner v istem slogu izdelal še dvonadstropno 
varianto in ta je bila kasneje tudi uresničena. Vendar je tudi ta imela 
alternativo v stavbi, ki jo je Pruckner prav tako predložil v oceno. Po­
slopje si je zamislil kot nekakšno severnjaško mestno hišo v neogotskem- 
renesančnem slogu z vogalnimi stolpiči, stopničastimi čeli ter poudarjenim 
srednjim delom s piram idasto streho, ki jo poudarja laterna. Ta Verein- 
Haus, čeprav je bil ubran na prave nemške strune, ni zagledal luči sveta, 
kar je k ar nekam nerazumljivo, če se spomnimo, da je bil naročnik eden 
najaktivnejših nemških nacionalistov v Celju in je računal, da bo v stavbi 
združeval poleg trgovine z železnino še razna nemška društva. Odločil se 
je za projekt, ki je bil takrat v modi v «-velikem svetu«.
5 7 ZAC G f. 38 b, PgC 40, 47 (arhitekt Seiner Ludvig, Gradec).
5 8 ZAC G f. 38 b, PgC 40, v ZAC m ape-načrti, ohranjen nerealiziran projekt.
Nazaj pom aknjena hiša št. 1—3 je pred sabo, pred glavno fasado na 
Stanetovi ustvarjala nekakšen trg, tako da je bilo dovolj prostora tudi za 
stranke z vozovi. Fasadi na Stanetovo in na Cankarjevo sta bili včasih 
glede na število okenskih osi nesomerni. Številka 3 je bila stavbni gmoti 
dodana šele leta 1929 in celoti je šele arhitekt Schoper s pomočjo zidar­
skega m ojstra Nerada dal današnjo obliko.
Prucknerjeva hiša je bila preračunana in postavljena za pogled iz 
diagonale, od križišča med Cankarjevo in Stanetovo. Pritličje je bilo zelo 
»risarsko-« rusticirano. Trgale so ga malo večje okenske odprtine (od 
višine kolen navzgor), ki so jih uporabljali za izložbe. Nad njim i je okoli 
vse stavbe tekel venec. Pruckner je okenske osi delil ritmično. Na levi je 
začel z enoto — trem i osmi, ki jih združuje secesijsko nadstrešno čelo 
z okensko odprtino. Sledijo tri osi, členjene z nekakšnimi lizenami, ki jih 
zgoraj navpično razbije obešen okras z žensko masko v sredini. Potem 
se ponovi prvi motiv, toda ker je to glavna partija, arhitekt doda v prvem 
nadstropju balkon na mogočnih konzolah, v drugem pa balkon v širini le 
ene okenske osi. Dalje sledi spet druga tema, namesto prve pa vogalni 
šesterokotni pomol z neobaročnim stolpičem in zastavico. Tu se torej 
stavba zalomi za devetdeset stopinj. Sledi druga tema, potem spet prva, 
bogatejša za dva balkona (na Cankarjevo), pa še dve osi (ena premalo)!
Po prvotnem načrtu je bila stavba od spodaj proti vrhu čedalje bolj 
slikovita, cvetoča, polna ornamentov, mask z vegetabilnim okrasjem, kit, 
zavitih okraskov, polkrogel, palic, secesijskih nadstrešnih čel.
Vendar to ni tista prava dunajska secesija z linearnim okrasjem, 
prefinjeno fasado, temveč bolj grob secesijski neobarok.
Prav tako do skrajnosti razbita stavbna gmota, viden in odličen 
prim er poznega historizma med stanovanjskim i hišami, je bila hiša Hugona 
Leeba v Cuprijski ulici 7. To je smer, ki je živela od izročila prejšnjega 
stoletja in je bila sopotnik secesije.
Hišo bi lahko razdelili na dve enoti, ki pa sta vse prej kot v gmotnem 
ravnotežju. Polovico naj bi zaznamoval odtočni žleb. Leva polovica obsega 
v pritličju šest osi in je izpeljana v plitvi rustiki. Sledi obvezni ločni venec 
in tri široke partije okenskih osi. Srednja je od stranskih ločena z dvema 
jonskima polstebroma in rahlim izstopajočim rizalitom, ki se prek venca 
dviguje v nadstrešno, neobaročno-neorenesančno čelo z okensko odprtino.
V okenskih čelih je štukirano cvetje.
Druga polovica im a tri osi bolj zbite, zato pa srednjo favorizira oglat 
polom na dveh mogočnih konzolah, ki se konča s kombinacijo čela in 
osmerokotnega stolpiča, s streho na isti podlagi ter z lanterno in zastavico. 
A rhitekt je verjetno skušal optično združiti obe stavbni oziroma fasadni 
polovici — enkrat z gmoto, drugič z vzgonom, ki pa učinkujeta hetero­
geno. Avtor verjetno ni Celjan, saj kaj podobnega v Celju ni nastalo ne 
prej ne pozneje.
N ajm onum entalnejša arhitektura poznega historizma v Celju je ne­
dvomno Dom OF, ob nastanku imenovan Deutsches Haus, ki je poleg 
drugega prinesel v Celje svet nemške neogotike in neorenesanse, nemški 
slog »altdeutsche-«. Nemška društva so si že dolgo, posebno pa še po 
zgraditvi slovenskega Narodnega doma, prizadevala ustvariti ravnovesje 
in po možnosti preseči slovensko stavbo s še mogočnejšo. To bi bil nekak
m ejnik, trdnjava nemštva na skrajnjem jugu, ki bi kazala, do kod sega 
Nemčija. Poleg tega, da bi imel kazino, bi združeval še hotel, dvorano 
za prireditve in prostore za razna društva (npr. Turnverein). Skratka, 
»matična hiša« Nemcev na Slovenskem Štajerskem. Zaradi tega megalo­
m anskega načrta so zbobnali vkup celo Avstrijo in celo južne nemške 
dežele. Za projekt so 1 . 1900 razpisali natečaj. Priglasilo se je 37 avtorjev. 
Š tirje so dobili nagrado, tri načrte pa so odkupili. Zmagal je dunajski 
arhitekt Peter Pavel Brang. Stavbo si je zamislil v slogu nemške težke 
gotike.5 9 Glavni poudarek razbite stavbne gmote je v valjastem stolpu, 
ki obvladuje severni vogal. S svojo monumentalnostjo daje ton vsemu 
prostoru pred železniško postajo in s tem vsakega prišlega gosta opozori 
na svoj pomen, nepremagljivo, nezavzetno trdnjavo, trdno zasidrano, ne­
premakljivo. Stolp raste iz galerije nad pritličjem, ki je s pomočjo te 
gotske balustrade, postala slavnostni balkon. Del stavbe, ki gleda proti 
postaji, je še najbolj umirjen. Osrednji del, ki obsega tri biforne okenske 
odprtine, oklepata dva nzalita, ki se za višino mezzanina dvigujeta nad 
srednjo partijo. Okenske osi so glede na sredino razdeljene popolnoma 
nesimetrično (nesimetričnost velja za celo stavbo). Sam stolp na vogalu 
je v raznih višinah preluknjan z različno velikimi okenskimi odprtinami, 
proti postaji pa ima obešen odprt pomol (balkon) s streho. Desno od njega 
je precej nazaj pom aknjen del, ki obnavlja severnjaške posvetne stavbe 
z nadstrešnim čelom, teža naprej pom aknjenega zahodnega dela pa je v 
gmoti, ki približno ponavlja vzhodnega, le da je ta težji, strožji in somer- 
nejši. Srednji del je okrašen s stopničastim čelom in stranskima, naprej 
pom aknjenim a stolpoma, z nakazanimi strelskimi linami ter z opeko krito 
streho.
Spodaj je vhod v dvorano, katere preddverje izraža isto potlačenost in 
čokatost (nizki oboki, odebljeni stebri).
Stavba je izrazito nesomerna, somernost lahko iščemo le v sklopu 
posameznih stavbnih gmot, ki sestavljajo celoto. Zanimiva je igra s samo­
stojnim i plastičnimi gmotami. Izrazita je plastičnost vseh stavbnih delov, 
vzgon v višino in še zelo očiten patos, ki ga diha celota.
Po dunajski klasifikaciji je to zgled poznega historizma. Zglede naj­
demo prav tako na Dunaju. Otto Hieser je leta 1887—89 naredil načrt 
za vilo H arnoncourt v P ratru ; kaže presenetljivo podobnost z Deutsches 
Haus, čeprav je šlo za manjšo družinsko stavbo. Sama izpeljava je bila 
sicer kasneje revnejša, kot je obetal načrt. Vendar sedanji Dom OF rit­
mično dobesedno ponavlja iste stavbne prvine kot njegov m orebitni izvir: 
(z leve) čokat stolp, loža na konzolah (tu balkon z balustrado), krilo s 
čelom, stolpič z lanterno. Ta »staronemški« slog se je pokazal na Dunaju 
v devetdesetih letih, njegov najizrazitejši prim er pa je zdaj že podrti hotel 
Meissel Schadn K arla Hofmeistra.6 0
Čeprav Celjani nad stavbo niso ravno navdušeni in je bilo po vojni 
le pom anjkanje denarja krivo, da je niso podrli, je treba ugotoviti, da je 
v Sloveniji edini ohranjeni tako dimenzioniran objekt v staronemškem 
slogu in je zato vreden vse pozornosti. Politični predsodki pa so krivi, 
da v slovenski strokovni literaturi ni bila več kot omenjena.
5 9 ZAC G f. 37 b, PgC 46, GGC 466.
6 0 R. R ieger-W agner, W iens A rchitektur, sl. 74 a, b, 80.
To je bila zadnja stavba v Celju, ki je bila sezidana v historičnem 
slogu, če pustimo vnem ar Carla Steinhoferja neogotsko luteransko cerkev 
na Otoku, ki pa ne obstaja več. Podobno nemško nacionalistično usm er­
jenost lahko zasledujemo še pri postavljanju vil v tako imenovanem »do­
movinskem« (heimat) slogu.
V svoji dokaj zakrknjeni, nečisti obliki, se je v Celju predstavila tudi 
secesija. Kot smo omenili že pri Prucknerjevi stavbi na Cankarjevi 1, so se 
secesijske prvine mešale s plastičnimi neobaročnimi okraski. Tega ne 
more skriti niti stavba celjske Posojilnice (poslovni in stanovanjski pro­
stori), ki zajema vogal Cankarjeve, Stanetove in Lilekove ulice. Glavni 
vhod je iz Cankarjeve. To je prva tronadstropna stavba, sezidana po po­
žaru v Celju, pa še to so postavili po težkih in dolgih bojih z mestnim 
stavbnim uradom, ki je bil nemški, investitor pa slovenski. Zato so prvi, 
še dvonadstropni načrti ohranjeni že iz leta 1904, zadnji, tronadstropni, 
iz leta 1908, 1909 pa je bila stavba končno sezidana. Načrt zanjo je naredil 
Ferdinand Gologranc.6 1
Stavbna lupina je dokaj enotna, le na vogalu Cankarjeve in Stanetove 
jo razbija prilepljen ogelni pomol; sega od začetka prvega do začetka 
tretjega nadstropja, in tam ustvarja balkon. Za stavbo je še vedno zna­
čilna vodoravna členitev, med nadstropji še posebej poudarjena z delil­
nimi venci. Pritličje in vsa nadstropja pa so členjeni s plitvimi, vzpored­
nimi, vodoravnimi pasovi na celotni površini. Okenski okras veže okna 
vseh treh nadstropij sedmih okenskih osi v navpično črto, da s tem ustavi 
nekaj navpičnega vzgona in tako doseže uravnovešenost fasade. K rajni 
okenski osi sta na rahlo izstopajočem rizalitu.
Okrasje je mešano secesijsko, baročno in biderm ajersko, drži se le 
podokenskih tabel in okenskih čel. Edina čista secesijska oblika je portal 
z žensko glavo v vegetabilnem okrasju, ki polkrožno prebija vodoravno 
delilno črto nadstropij. Za spodnjo polovico prvega nadstropja so bile 
verjetno predvidene keram ične ploščice, a jih najbrž zaradi stroškov niso 
vstavili, tako da so na fasadi ostali le v omet vrisani kvadrati.
Celota daje um irjen in soliden videz.
Se najčistejša secesija je v Prešernovi ulici 3 sezidani paviljon, ki ga 
je 1907 postavila za filialo Češka Union Banka. Čeprav je poslopje danes 
nekoliko predelano, nam zaradi ohranjenega načrta ni težko rekonstru­
irati prvotne podobe.6 2
Paviljon je imel šest osi. Prvo so nakazovala vrata z ukrivljeno lesno 
preklado in posnetim profiliranim vratnim robom. Zgoraj v sklepniku je 
bila ženska maska, od katere sta prek vratnic padali dve vegetabilni kiti. 
Potem je sledilo skoraj do tal podaljšano ločno sklenjeno okno, rahlo izsto­
pajoč, z vodoravno rustiko členjen rizalit, ki je štel dve okni prav takšnega 
tipa, toda za sklepnik je bila ženska maska, desno stran pa sta sklepali 
dve okni istega tipa kot na začetku. Prvo okno je danes predelano v vrata, 
srednji okni pa sta združeni v veliko izložbo. Zgoraj fasado obroblja širok 
napušč s plitvimi, na gosto posejanimi konzolami, nad njim pa je včasih 
kraljevala umetno kovana ograja v širini rizalita, povišanega s srednjim
6 1 ZAC G f. 37 b, 38 b, PgC 16, 17.
6 2 ZAC G f . 39 b.
ločnim čelom in napisom, ki sta ga omejevali dve palici z jabolki in na­
pisom firm e po vsej dolžini. Tudi tega ni več. Avtor žal ni znan, ker je 
ohranjena le polovica načrta; verjetno ni bil iz Celja. Poslopje je danes 
torzo.
Da bi imeli še boljšo predstavo o okusu takratnih naročnikov, nam 
je lep prim er hiša na Tomšičevem trgu št. 2. Klobučar Josek je dal povišati 
hišo iz 18. stoletja in obenem ji je namenil novo fasado. Svoja predloga sta 
dala Ferdinand Gologranc in Hans Pruckner iz Gradca (1906—1907).6 3 Go- 
logranc je načrt naredil popolnoma v duhu takratne mode: brezkompro­
misen, težak vegetabilen preplet, ne, rast posameznih fasadnih členov z 
razraščenimi okenskimi okviri ter s tem ustvarjeno organsko življenje 
in rast fasade.
Sprejet je bil Prucknerjev načrt. Pruckner je šel dlje od načrta za 
Rakuscha v Cankarjevi 1. Petosno fasado je v sredi poudaril z nadstrešnim 
čelom, okrašenim približno tako kot pri Rakuschu, le s še bolj zveriženim, 
potlačenim ovalnim oknom v sredini. Tudi okna so v srednji osi širša. 
Pritličje je danes gladko in predelano, prvo nadstropje je razčlenil z vodo­
ravnim i polihromiranimi (temno), na fasado prilepljenim i pasovi, ki so 
še izrazitejši zaradi svetle podlage. Ob oknih so v štuku narejeni izrazito 
plastični lističi, v okenskem čelu pa listni preplet. Okenski sklepniki so 
tokrat »vijaki«. Zgornje nadstropje je temno, okrasje svetlejše in tokrat 
omejeno le na širino pasu, ki se začne z zgornjim robom okenske preklade 
in sega prek okenskih čel in vrste zračnih lin do zgornjega venca.
Stavba zaradi napihnjene plastičnosti prilepljenega okrasja učinkuje 
zelo bohotno in čeprav je okrasje izpeljano iz organskih oblik, učinkuje 
veliko bolj kot kaka graška baročna štukirana fasada kot pa secesija, ki 
naj bi imela izvir na Dunaju.
Nov veter je v celjsko stavbarstvo prinesla zidava sedanjega Učite­
ljišča, bivše deške osnovne šole; s svojo železobetonsko konstrukcijo je 
znanilec novega časa. G radnja te šole je spet zaposlila več arhitektov. 
Celo povsod navzoči H inträger je konkuriral s svojim projektom. Toda 
sreča je bila nazadnje mila Richardu Klossu iz Gradca in podjetju Burg- 
staller & Zanne iz Gradca. Železobetonsko konstrukcijo je naredila tvrdka 
Bella & Neffe. Načrti nosijo letnico 1911, poslopje pa je bilo končano 
1912.6 4
Poslopje je postavljeno v topem kotu ob rob Gregorčičevi ulici in Ulici 
29. novembra. Dvonadstropna hiša ima gladko fasado, ki jo prevotljuje 
množica oken. Streha je potlačena, kot ponavadi pa je poudarjen srednji 
del — polkrožni stolp (do višine venca) z lanterno in ob vsaki strani po en 
prislonjen, samostojno k rit rizalit z vhodom v pritličju. Tudi na obeh 
koncih zalomljene stavbe stojita priklopljena stolpa s kapo in štirikapno 
streho.
V tlorisu je poslopje čisto naštevanje prostorov, pravi funkcionalizem, 
kakršnega v prejšnjih rešitvah (npr. Mestna hranilnica) ne srečamo. Sicer 
je stavba že po nam enu javna (namenska), učinkuje pa precej razbito.
A rhitekt je pri oblikovanju tega poslopja verjetno uporabil spodbude, 
ki m u jih je ponujala pozna Hellm er-Fellnerjeva smer na Dunaju. Še
6 3 ZAC G f. 39 b, PgC 22.
6 4 ZAC G f. 41 b, PgC 51.
posebej pa nam pade v oči 1914. leta dokončana Koncertna hiša, projek­
tirana skupaj z Ludvigom Baumannom.8 5
S tem je končan pregled stavbnega razvoja m esta Celja v 19. stoletju. 
Zidavo je za več let ustavila prva svetovna vojna, po končani vojni pa se 
začne stavbarska dejavnost z novim okusom ter novimi pogledi na obli­
kovanje in namen arhitekture, z novimi naročili in s tem z novimi stavb­
nim i nalogami.
Pri razvrščanju stavb v posamezne slogovne dobe v Celju je bilo 
treba pregledati razvoj dunajske arhitekture; ta se je pokazala kot odlo­
čilna spodbuda v celjskem arhitekturnem razvoju. Čeprav je njen vpliv 
v prvi polovici stoletja m alenkosten in zelo posreden — opazimo ga le v 
odmevih in podeželskih predelavah ter prisvojitvah določenih elementov
— se stanje po polovici stoletja spremeni. Izpričan dunajski vpliv, pre­
delan prek posrednikov (Gradec) ali pa kar neposreden, postane dosti 
vidnejši, jasen in odločilen šele v zadnjih dvajsetih letih in ga lahko zasle­
dujemo do konca prve svetovne vojne, to je do obdobja, ki ga spis še 
zajema. Sele tu ugotovimo dunajske stavbne zglede ali pa njihovo graško 
predelavo. Včasih je dunajska arhitektura prenesena neposredno na celjska 
tla, seveda prilagojena celjskemu žepu, toda arhitekti so Dunajčani. 
Ti so sprejemali naročila z vse Štajerske, saj je vsak naročnik veljal veliko 
več, če je njegovo naročilo opravil dunajski arhitekt, ki je bil na tekočem 
in pri »stvari«.
Kot je pokazala naloga, je celjska arhitektura 19. stoletja sad skoraj 
samo delovanja tujih arhitektov, dunajskih in graških, to pa je za ta čas 
popolnoma razumljivo, saj Slovenci na Štajerskem nismo imeli dovolj 
izšolanih arhitektov in inženirjev.
A rhitekturo razvrstim o v dve večji obdobji: prvo do polovice sto­
letja — zaznamuje ga predvsem klasicizem — in drugo, ki ga delimo 
na tri skupine in ga zaznamujejo razni historizmi.
1. Prvo obdobje zajem a čas od požara do srede stoletja (1850). V tem 
času se je mesto predvsem obnavljalo. Pomembnih spomenikov skoraj ni, 
edino, kar je vredno omeniti, je klasicistična fasada novega mestnega magi­
strata. D unajska arhitektura je bila brez večjega vpliva na celjsko.
2. A Prvi del traja od 1850 do začetka osemdesetih let. V njem se 
začenjajo kazati usmeritve, ki že napovedujejo novozgodovinske vloge. 
Najprej je šlo še za nedoločeno mešanico klasicističnih, biderm ajerskih 
in neorenesančnih prvin. Celje je takrat doživelo romanizacijo M arijine 
(arh. Bücher) in gotizacijo opatijske cerkve. Okrasje na stavbah je še 
ploskovito in neizrazito. Poleg mestnih mojstrov avstrijske narodnosti je 
gostoval tudi m ariborski stavbenik Cerniček.
B Drugi del obvladuje že zidanje večjih stanovanjskih in javnih mo­
num entalnih stavb, proti koncu stoletja pa še vil. Slogovno ga zaznamu­
jejo novozgodovinski slogi. Največ je novorenesanse, čeprav živijo še prvine 
klasicizma kot tudi novobaroka, zadnja leta stoletja tudi že poznega novo- 
baroka. Očitno je zgledovanje po dunajski arhitekturi. Prim er strogega 
historizm a je m estna hranilnica v strogem renesančnem slogu, dva izrazita
6 5 R enate W agner-Rieger, Wiener Ringstrasse.
zastopnika poznega historizma pa sta Narodni dom in Pošta v cvetočem 
novorenesančnem slogu. Največ poslopij je v tem obdobju projektiral 
naturalizirani Gradčan Vladimir Walter, ki je delal stavbe po želji v raz­
ličnih slogih. Prevladujeta klasicizem in novorenesansa ter že novobarok. 
Poleg graških arhitektov Johanna De Colla in Edwarda Ertla, delata še 
Hans Frauneder iz Brucka in češki gost Vladim ir Hrasky. Okrasje na 
stavbah se poglobi, postane plastično in že sili v prostor.
C V zadnjem delu, od preloma stoletja do konca prve svetovne vojne, 
sledimo slabotnemu in preoblikovanemu odmevu dunajskega poznega 
historizma. Na stavbah prevladujejo mešanice vseh vrst okrasnih prvin, 
kot je bilo že omenjeno. Pride celo do sožitja secesije in novobaroka. 
Okrasje se osamosvoji in daje lupini slikovit, skoraj neodvisen videz. 
Čiste secesije skoraj ni. Omeniti kaže tudi prodor nemške novogotike. 
Znam enit prim er za to smer je Dom OF (Deutsches Haus), za baročno sece­
sijo pa Rakuschev Železni dvor.
V Celju tak rat največ delajo Hans Pruckner iz Gradca, Josef Michl, 
Richard Kloss, oba prav tako iz Gradca, Peter Pavel Brang, Ditrich Dick­
stem ter K arl Steinhofer z Dunaja, kot edini Slovenec pa Ferdinand Go- 
logranc.
Na podlagi opisanih prim erov lahko zapišemo, da se celjski meščanski 
okus ni prav nič ločil od okusa meščana ali provincialca v sosednjih 
avstrijskih pokrajinah. Stavbarstvo meščanskih hotenj je bilo večinoma 
omejeno na historiziranje, prevladovala je asociativnost. Delna spodbuda 
za boljšo arhitekturo je bilo nacionalistično tekm ovanje med Slovenci in 
Nemci, tako da nam posamezni slog proti koncu stoletja že simbolizira 
narodno pripadnost. To sta bila za Nemce novogotika in domačijski stil, 
medtem ko se Slovenci ozirajo bolj po pozni renesansi oziroma baroku, 
ki je tipiziran prihajal iz Češke. A rhitektura im a sicer nekaj zamude za 
Dunajem, toda proti koncu stoletja je zaostanek zmanjšan na minimum.
Vendar tej arhitekturi ne moremo postaviti negativnega predznaka. 
Nekaj stavb sodi v slovenski izbor, druge pa je vredno omeniti že zaradi 
dokum entarnosti in pa vpogleda v arhitekturo, ki je zaznamovala to ča­
sovno obdobje.
OKRAJŠAVE
DAS Državni arhiv Slovenije (Arhiv Slovenije), Ljubljana.
GGC Andreas Gubo; G eschichte der Stadt C illi, C elje 1909.
LAG L andesarchiv, Gradec (Avstrija).
PgC Janko Orožen; Posestna in gradbena zgodovina Celja, C elje 1957, kot po­
sebna številk a četrtega letnika Biltena.
ZAC Zgodovinski arhiv Celje; za arhitekturo 19. stoletja predvsem ohranjeni 
stavbarski arhiv z načrti m esta Celja v fasciklih Gradnje od št. 29 do 
št. 55 b in še nekateri posam ezni fascikli z drugih področij.
DRUGA LITERATURA
Ferdinand Porsche: Fürer durch Cilli und Umgebung, C elje 1912.
Felicijan Orožen: Kratka gospodarska zgodovina Celja in okolice, Celje 1952. 
Janko Orožen: Celje z zaledjem, C elje 1948.
Gerhard May: Cilli Stadt, Landschaft, Geschichte, Celje 1943.
M ichel K nittl: Cilli ilustriert von L. Kasimir, C elje 1890.
???: C illi: 1867— 1892.
Ivan Stopar: Spomeniško varstveni red za staro mestno jedro, Celjski Zbornik 
(CZ) 1969— 1970, str. 273—302.
Jože Curk: Razvoj celjske mestne vedute, CZ 1957, str. 251—269.
Jože Curk: O urbanistično gradbenih zasnovah trgov in mest v Posavinju, Ob­
sotelju in Posavju, CZ 1962, str. 225—254.
Jože Curk: Umetnost v Celju in okolici v zadnjih 150 letih, CZ, str. 196—240.
Jože Curk: Celje — urbanistično gradbeni zgodovinski oris, CZ 1963, str. 5—45.
N ace Sum i: Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, L jubljana 1954.
N ikolaus Pevsner: Oris evropske arhitekture, Ljubljana, DZS 1966.
N ikolaus Pevsner: Pionirji modernega oblikovanja, Ljubljana, MK 1965.
Em ilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966.
Jürgen Schultze: Devetnajsto stoletje, Ljubljana, DZS 1971.
Bruno Zevi: Pogledi na arhitekturo, L jubljana 1959.
R enate W agner Rieger: Die Wiener Ringstrasse, (Das Kunstwerk im Bild), 
Dunaj 1969.
Renate W agner Rieger: Der Historismus in der Wiener Architektur des 19. Jahr­
hunderts (ref. na 21. kon. um. zg. v Bonnu 1964), Alte und moderne Kunst, 
št. 100, Dunaj 1968.
R enate W agner Rieger: Wiens Architektur im 19. Jahrhundert, Dunaj 1970.
R udolf Zeitler: Die Kunst des 19. Jahrhunderts, B erlin 1966 (Architekture: A n­
ders Aman).
Siegfried Giedeon: Space, Time and Arhitecture, Cambridge, 1962.
Fran Sijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor, Obzorja 1961.
POJASNILO K ULIČNIM IMENOM
V besedilu nastopajo današnja im ena ulic in trgov. Zaradi ilustracije in 
dokum entiranosti ter da bi se že vnaprej izognili nepotrebnim zm edam z im eni 
večkrat preim enovanih ulic, podajam še kazalo s sedanjim i in takratnim i po­
im enovanji (uporabljam slovenska im ena — v oklepaju pa so dodana še 
nemška).
AŠKERČEVA — Vrtna (Gartengasse),
CANKARJEVA — Krožna (Ringstrasse),
GLEDALIŠKA — G ledališka (Teatergasse),
GREGORČIČEVA — K arolinina (K arolinenstrasse),
GUBČEVA — K ovaška in Traunova (Schm idtgasse in Karl Traun gasse), 
IPAVČEVA — G izelina (G iselastrasse),
KIDRIČEVO NABREŽJE — Savinjsko, Franc Jožefovo (Franz-Josephkai), 
KOCENOVA — Špitalska (Spitalgasse),
LILEKOVA — K ovaška (Schm idtgasse),
LJUBLJAN SK A CESTA — L jubljanska (Laibacherstrasse),
M IKLOŠIČEVA — H erm anova (Hermannstrasse),
PREŠERNOVA — K olodvorska (V-del), Poštna (Z-del), (Bahnhof- in Postgasse), 
RAZLAGOVA — N ova (Neuegasse),
SA V IN SK A — K apucinska (Kapuzinergasse),
STANETOVA — Graška (Grazerstrasse) pred 1889 S-del D unajska (Wiener), 
ŠLANDROV TRG — W okaunov (W okaunplatz),
STIRINAJSTE DIVIZIJE — Krožna (Ringstrasse), del,
TITOV TRG — B ism arkov (Bism arckplatz),
TOMŠIČEV TRG — G lavni trg (Hauptplatz),
TRG V. KONGRESA — Poštna, Rotovška ul. (Post- in R athausstrasse),
TRG SVOBODE — Grajski, Franc-Jožefov (Franz- Josephplatz),
VODNIKOVA — Ob jarku (Grabengasse),
ZIDANŠKOVA — Gosposka (Herrenstrasse).
ZUSAMMENFASSUNG
K unstgeschichtliche D enkm äler des 19. Jahrhunderts — und das gilt vor 
allem für die A rchitekturdenkm äler — sind in der slow enischen Literatur nur 
selten und m ehr als dürftig beschrieben, betrachtet und bew ertet worden.
Es ist ein A nliegen dieses A ufsatzes, die B ew ertung von Gebäuden in 
Augenschein zu nehm en und darzulegen, von Gebäuden näm lich, die im Bereich 
der Stadt C elje im vergangenen Jahrhundert errichtet wurden.
Die B ezeichnung neunzehntes Jahrhundert ist hier etw as w eiter gefaßt und 
bezeichnet den Zeitraum zw ischen 1798 und 1919. Im Jahre 1798 hat ein kata­
strophaler Brand die Stadt in Schutt und A sche gelegt, so daß nur 4 Häuser 
unberührt blieben, die Stadt begann also, sich w ieder von A nfang an aus dem 
N ichts zu erneuern. Und das Jahr 1919 stellt einen politischen M arkstein dar, 
w o die Stadt nach dem ersten W eltkrieg dem neugegründeten K önigreich der 
Serben, Kroaten und Slow enen zufiel.
Ebenso muß die B ezeichnung A rchitektur präzisiert w erden. Der B egriff 
ist an das V orhandensein bestim m ter m aterieller konstruktionsbedingter, aber 
auch ästhetischer Faktoren geknüpft. Das K riterium für diese Bezeichnung ist 
in jeder G eschichtsepoche und in jedem K ulturraum anders. M aßstab und 
Richtschnur w ar das K riterium , das auf Grund eines V ergleichs m it der der­
zeitigen A rchitektur in den anderen slow enischen Städten (Maribor, Ljubljana), 
besonders aber in einer G egenüberstellung m it der W iener A rchitektur entstand, 
jedoch im m er im Maßstab für die Stadt Celje.
Ein Grund für solch eine E instellung liegt in dem Bestreben, die Behaup­
tung von der A bhängigkeit der einzelnen regionalen slow enischen Zentren im 
19. Jahrhundert zu w iderlegen, sie hätten sich an Ljubljana orientiert, das sich 
w iederum an W ien und Prag orientierte. D em w ird die m it D okum enten belegte 
Behauptung gegenübergestellt, C elje habe sich baum äßig an einem anderen 
Zentrum orientiert: an Graz als V erm ittler der W iener Architektur.
Was den S til betrifft, überw iegen in C elje neohistorische Stilarten, von 
denen auch am m eisten die R ede sein w ird. Das H auptinteresse w ird also der 
Einkleidung, dem Gebäudeschm uck, den H üllen gelten und nicht so sehr der 
inneren Raum gestaltung.
Die Fassaden spielten im 19. Jahrhundert eine besondere Rolle. Die A uf­
traggeber, nun nicht m ehr die K irche sondern der Staat, nach 1850 aber auch 
noch Leute m it Geld, reichgew ordene Bürger, überzeugte Individualisten, ganz 
gleich ob Slow enen oder Deutsche, legten größten W ert auf das Gebäudeäußere, 
das m öglichst w irksam sein und nach M öglichkeit Schritt halten sollte m it der 
jew eiligen M ode auf diesem Gebiet, die von W ien diktiert w urde. Eine beträcht­
liche R olle in dieser A rchitektur spielen die assoziativen W erte, die A rchitekten 
studieren also die A rchitektur der V ergangenheit und geben sich Mühe, sie 
m öglichst nachzuahm en und den W ünschen der A uftraggeber zu w illfahren.
Die Struktur der A uftraggeber und die E ntw icklung der Technik diktierten 
neue und ganz spezifische Gebäudetypen.
Am bedeutendsten und zugleich am m onum entalsten sind öffentliche Ge­
bäude. In C elje beginnt der Bau von größeren öffentlichen Gebäuden m it dem 
neuen Theater von Celje (1883—85) und w ird m it G ebäuden für W irtschaft 
und V erw altung fortgesetzt, die Sparkasse (1885), die Post (1897), dann m it 
kulturpolitischen Gebäuden, das V olkshaus (1897) und das D eutsche Haus (1905) 
und w ird m it der G rundschule für Jungen (1912) abgeschlossen.
D ie M ietshäuser könnten ebenfalls dazugezählt w erden. Ihr Ursprung ist 
in der W iener M ietshaustradition zu suchen, die aber in C elje bis dahin nicht 
üblich war. Sie haben gew öhnlich zw ei Stockw erke, ein unansehnliches Trep­
penhaus und gleichartige W ohnungen. Die Betonung liegt auf der Fassade. In 
C elje beginnt m an Ende der achziger Jahre M ietshäuser zu errichten, am 
typischsten ist die H äuserreihe an der C ankarjeva cesta — von 1890 bis 1908.
Der spezifischste Typus jenes Jahrhunderts sind die V illen, die als Ver­
kleinerung von Palästen bzw. Schlössern entstanden sind. D ie erste V illa von 
Qualität stam m t aus dem Jahre 1887, am intensivsten w erden sie aber zu Beginn 
des 20. Jahrhunderts gebaut.
Nach allen beschriebenen B esonderheiten und nach den Stilveränderungen 
des Fassadenschm ucks ist der A ufsatz folgenderm aßen unterteilt:
Das erste K apitel ist der Stadtgeschichte gew idm et und der urbanistischen 
E ntw icklung m it allen R egulationsplänen aus dem vergangenen Jahrhundert, 
die übrigen — auf diesen liegt der Hauptakzent — aber den einzelnen A rchi­
tekturphasen, w ie sie durch den Autor festgesetzt w orden sind.
1. Der erste Zeitabschnitt um faßt die Zeit vom Brand bis zur Jahrhundert­
m itte (1798— 1850).
2. Der zw eite Zeitabschnitt um faßt die zw eite H älfte des Jahrhunderts.
a) Der erste T eil um faßt 30 Jahre (1850— 1880). In dieser Zeit tauchen die 
A nzeichen der kom m enden neohistorischen Stile auf. Der Schm uck ist gem ischt, 
flächig und unausgeprägt.
b) Der zw eite T eil w ird ausschließlich durch neohistorische Stilarten ge­
kennzeichnet (1880— 1900). M eistens N eorenaissance, gegen Ende auch N eo­
barock. In dieser Zeit entstehen alle aufgezählten A rten von m onum entalen 
öffentlichen Gebäuden und später auch noch V illen. Der Einfluß der W iener 
A rchitektur ist charakteristisch und offensichtlich. Der Schm uck an Gebäuden 
w ird plastisch und strebt bereits stark in den Raum.
c) Im letzten Zeitabschnitt, von der Jahrhundertw ende bis zum Ende des 
ersten W eltkrieges (1900—1919), ist ein Rückgang der B autätigkeit festzustellen. 
In V erbindung m it dem neubarocken Schm uck taucht die Sezession auf. Der 
Schm uck verselbständigt sich und nim m t einen m alerischen, fast losgelösten 
Charakter an.
Die Bestim m ung des A nteils der W iener A rchitektur in ihrem unm ittel­
baren oder m ittelbaren Einfluß auf die von Celje, die zeitliche D ifferenz und 
die Tatsache, daß der A ufsatz von der Voraussetzung ausgeht, die A rchitektur 
der neuhistorischen Stilarten sei nicht nur ein K om m en und Gehen der je­
w eiligen Stilarten und das A bw echseln von verschiedenen Schm uckarten an 
G ebäudehüllen trage eine E ntw icklung in sich, das sind die H auptziele dieses 
Aufsatzes.
D ie Siedlung, die auf den Ruinen des röm ischen C eleia durch die Slaw en 
errichtet w urde, w ird 1331 zum ersten M ale als M arktflecken erw ähnt. D ie 
Stadtrechte erhielt sie erst 1441. Eine Folge w ar die Stadtum m auerung (1473).
Das ursprüngliche Zentrum befand sich auf dem heutigen T om šičev trg, 
die anderen beiden, die innerhalb der U m m auerung lagen, um die St. D aniels­
kirche und um das M inoritenkloster. Die M auer w ar durch Ecktürme befestigt, 
von denen drei bis heute erhalten sind. A nfangs gab es drei Tore, im Norden 
in R ichtung Graz, im Süden in R ichtung auf die Savinja, im W esten in 
R ichtung Ljubljana. Später w urden noch zw ei Tore hinzugefügt, die haupt­
sächlichen K om m unikationen der Stadt veränderten sich aber nicht, und der 
gesam te urbanistische Grundriß der Stadt blieb unverändert. D ie hauptsächliche 
Kom m unikation verlief von Nord nach Süd: die Stanetova, der T om šičev trg 
und die V erbindung dieser A der m it dem Ljubljanaer Tor (die jetzige P rešer­
nova und der Trg V. kongresa).
Im Jahre 1667 zählte die Stadt 130 Häuser, 1711 bereits 177, 1783 aber 
182 Häuser. Das Stadw achstum stagnierte im 18. Jahrhundert. D ie Physiognom ie 
der Stadt zeigt sich bis in die dreißiger Jahre des 19. Jahrhunderts in folgender 
Form: der Stadorganism us ist durch einen geom etrischen Grundriß gek en n ­
zeichnet, durch schm ale und lange Parzellierung und durch ein rechteckiges 
Straßennetz, das durch den Ausbau von R andstraßen im 19. Jahrhundert ver­
vollständigt wird.
Die U m m auerung begann die Stadt einzuengen, der Stadtorganism us 
breitete sich entlang den beiden Straßen nach Graz (Norden) und nach Ljub­
ljana (W esten) aus.
Im Jahre 1798 nach dem Brand blieben von 196 Häusern nur w enige 
verschont. U ngünstige w irtschaftliche Bedingungen trugen noch dazu bei, daß 
die Stadt in der ersten H älfte des 19. Jahrhunderts hauptsächlich w ieder­
aufgebaut w urde. Im Jahre 1834 gibt es näm lich nicht mehr als 207 Häuser 
in Celje.
Eine Injektion in das V egetieren der Stadt w ar erst die Südeisenbahn, die 
bereits 1847 C elje m it W ien verband, w ährend die Verbindung m it dem Meer,
m it Triest, 1856 hergestellt w urde. D er Transit belebt den H andel und 
die Industrieinvestitionen. So m ausert sich die Stadt in der zw eiten H älfte 
des Jahrhunderts zu einem ausgesprochenen H andels- aber auch Kulturzentrum 
des Savinjatales.
Intensive B autätigkeit beginnt besonders nach dem Jahre 1867. in dem 
die Stadt eine selbständige G em einde wird.
D ie sich rasch entw ickelnde Stadt brauchte einen neuen R egulationsplan. 
In zw anzig Jahren folgten sogar drei aufeinander, die einander auf übliche 
W eise bereits in den ausgeführten Lösungen korrigierten. Der alte Kern erfuhr 
in urbanistischer H insicht keine größeren V eränderungen, den großzügigen Ring 
ausgenom m en, der ihn nach W iener B eispiel um gab, w enn auch nicht unbedingt 
am äußersten Rande der ehem aligen Stadtum m auerung.
D ie Stadt unterstützte den N eubau durch Steuerbegünstigung; für das 
äußere B ild sorgte eine besondere durch den Bürgerm eister geleitete K om ­
m ission, die die Fassadenprojekte billigte.
D ie Zahl der G eschosse w ar auf drei festgesetzt, viergeschossige Gebäude 
w aren erst seit 1906 erlaubt, w enn die H öhe des Objektes vom durchschnittlichen 
Straßenniveau bis zum Dach m indestens 1,25 der anliegenden Straßenbreite 
betrug und w en n der H of m indestens 25 % der um bauten Fläche einnahm .
In der ersten H älfte des Jahrhunderts befand C elje sich in einer schw eren 
K rise und seine W irtschaft vegetierte m ehr als sie lebte. Die Stadt wurde 
m eist nur erneuert, es gab w enig Neubauten. W ien ist noch w eit. Erst die Eisen­
bahn w ird es näher bringen. In W ien überw iegen von 1770 bis 1850 der K lassi­
zism us und das Biederm aier, die aber beide in Celje, das gilt vor allem für 
das Biederm aier, ein spätes Echo in der zw eiten Jahrhunderthälfte finden 
werden.
Trotz allem ist die Stadt doch nicht ohne ein B eispiel aus der klassizi­
stische B auw eise geblieben. A us G eldm angel geht es nur um eine neue, an 
den alten G ebäudekern aus der ersten H älfte des 17. Jahrhunderts geklebte 
Fassade. Das neue M agistratsgebäude m acht einen edel-strengen »viktoriani­
schen* Eindruck, w irkt jedoch zugleich ziem lich schw er und fest. In der 
Schm uckverbindung der Fenster in den beiden oberen Stockw erken ist die 
barocke Tradition noch sichtbar, w ährend der betonte Kubus das klassizistische 
Pathos ausstrahlt. Durch den V erlust des Türm chens liegt die Betonung auf 
der Horizontalen.
Das zw eite Gebäude desselben Stiles liegt an dem selben Platz dem Ma­
gistrat gegenüber. Das ist die ehem alige alte K resija, die in ihrem Schm uck das 
M agistrat nachahm t, nur daß sie ihrem Charakter nach ziem lich andersartig 
und in Bezug auf die Proportionen H öhe — B reite recht unorganisch ist. 
Das Ergebnis ist, daß die Fassadenelem ente nicht eingespielt sind, w as auf die 
A bsicht hinw eist, um jeden Preis, ohne das nötige W issen die W irkung zu 
erreichen, die klassizistisch sein sollte, es aber nicht ist. K lassizism us ist 
näm lich ausgeglichen, abgew ogen, konsequent und streng in den Proportionen, 
deshalb kann jede Inkonsequenz sofort das Ganze verderben.
Das Biederm eier treffen w ir erst nach 1850 an, parallell zu den A n­
fängen des H istorism us in der A rchitektur von Celje. D ie Architektur, die in 
W ien als B iederm eier bezeichnet w ird, ist in Celje in reiner Form nicht zu 
finden. Der für diese R ichtung charakteristische Schm uck erscheint an den 
Fassaden im Schm uckzusam m enhang anderer Stilarten, vor allem des N eu­
barock und der Neurenaissance.
Der Hauptinspirator für die A rchitekten in C elje w ar W ien m it der großen 
B austelle — dem Ring. R enate W agner Rieger stellte bis Ende des Jahrhunderts 
folgende B ezeichnungen für die einzelnen typischen Epochen auf: der frühe 
Historism us, der das zw eite D rittel des Jahrhunderts kennzeichnet; er w urde 
als rom antisch angesehen w egen der U nzahl der Stilarten, die durch A rchi­
tekten zu neuen kom positorischen G anzheiten vereinigt wurden. D ie nächste 
P hase — der strenge H istorism us — ist im H inblick auf d ie Stilarten nur auf 
R enaissance und G otik begrenzt, also auf die Stilreinheit. D iese Phase w ährt 
bis zu den achziger Jahren, w o er vom späten H istorism us abgelöst w ird, der
im neuen Jahrhundert parallel zum Jugendstil verläuft. Für ihn ist eine üppige 
A nreicherung der O berfläche charakteristisch, so daß der Fassadenschm uck, 
sich eigentlich schon verselbständigend, vom G ebäudekem getrennt wird. So 
finden w ir gegen Ende verschiedene Schm uckarten verm ischt.
Das Haus, das m it dem »K lassizism us« gebrochen hat, entstand 1850 in 
der Stanetova ulica Nr. 18. D ie R ustika und die Säulenreihe sind bereits ver­
schw unden, die Fassade ist rein, die Fenster sind nur durch den Rahmen und 
im R isalit durch dreieckige Stirnw ände akzentuiert.
A uch hier beim ehem aligen Postgebäude, das 1860 auf dem Trg V. kongresa 
entstand, sind ähnliche E lem ente hervorgenhoben — der durch Zinnen und 
M auerkränze und eine große A nzahl von Fensterachsen bew irkte H orizontalis­
mus. Schm uck ist w iederum nur um die Fenster am R isalit zu sehen, einige 
vertikale A kzente liefert aber die vertikale Verbindung von Fenstern in den 
beiden oberen Stockw erken m it den T afeln unterhalb der Fenster und die drei 
P lastiken an der M auerwand, die sich als Erhöhung des R isalits über die 
D achrinne hinaus ausbreitet. Über dem Eingang taucht zum ersten Mal eine 
sehr organische H eraldik auf, die in den achziger Jahren dann besonders beliebt 
wurde. Der Schm uck ist jedoch noch flach und unausgeprägt.
Am Gebäude, das am T om šičev trg die Nr. 16 trägt, lebte der bieder- 
m eierliche Schm uck am stärksten auf. Einen W iderhall von allendem spürt man 
noch gegen Ende des Jahrhunderts (Trg V. kongresa Nr. 1).
Die H auptentw icklung verlief in anderer Richtung, näm lich zur historischen 
A rchitektur hin, die schon durch das Haus Stanetova 18 angekündigt wird. 
Im Jahre 1870 hat der A rchitekt Franz Schm idt bei der V odnikova 11 eine neue 
Fassade angebracht. D ie R ustika ist schon zur R egel geworden, w enn sie auch 
nur im Erdgeschoß zu finden und noch sehr flach ist.
Der Schm uck ist bereits fast ausschließlich R enaissance (dreieckige Stirn­
w ände über den Fenstern). Doch die Stirnw ände drängen schon in den Raum, 
sie w erden plastisch, fester, sicherer; dieselbe Tendenz zeigt sich auch bei der 
Rustika.
A n der S ch w elle der achziger Jahre entstanden zw ei Gebäude, an der 
A škerčeva 10 und das Č ernik-H aus Vodnikova 14. H ier ist der U nterschied 
zw ischen dem Stadtarchitekten Fellner und dem Cernik aus Maribor sofort 
sichtbar. O bw ohl beide dasselbe Schm uckregister anw enden, kann doch das 
Cernikhaus als das erste reine N eorenaissance-G ebäude in Celje bezeichnet 
werden.
Diese Epoche m öchten w ir als Beginn des H istorism us bezeichnen — m it 
Elem enten des B iederm eier und K lassizism us; charakteristisch sind der flächige 
Fassadenschm uck, die sich vertiefende R ustika und die im m er breiteren Mauer­
kränze.
A m reichhaltigsten und interessantesten ist die Epoche bis zur Jahrhundert­
w ende, sow ohl ihrer intensiven B autätigkeit als auch der großen Spannw eite 
verschiedener Schm uckarten nach.
Sie beginnt m it dem Gebäude Stanetova 3. Im Jahre 1882 w ird es um gebaut 
und zugleich die Fassade erneuert. Von den drei P länen w urde der von De 
Collet, der sein Architekturbüro in Graz hatte, angenom m en und ausgeführt. 
Das Gebäude hat einen Flügel m it fünf Achsen und erhöhtem R isalit m it drei 
Achsen auf der rechten Seite. T ektonisch ist die Fassade sehr abgew ogen — sie 
ist nach dem Prinzip des G leichgew ichts von horizontalen und vertikalen K raft­
linien gestalten w orden. V ier glatte ionische P ilaster und die Balustrade über 
dem M auerkranz bringen den H orizontalism us ins G leichgew icht. Der Schm uck 
der Fensteröffnungen ist sehr plastisch und reich. Das Erdgeschoß w ar einst 
stark rustiziert, zum ersten Mal in C elje auch stark vertikal aufgegliedert.
D ie Fassade des H otels B eli vol ist also das erste m onum entale Gebäude, 
der R enaissance-Schm uck w eist aber schon auf die E inflüsse des strengen 
Historism us.
Ein Gebäude, das die zehnjährige H errschaft dieser R ichtung kennzeichnet, 
ist das neu errichtete Stadttheater. M it dem Bau begann m an 1885, der Archi­
tekt V ladim ir W alter hat aber noch den alten W ehrturm in das Ganze hinein­
kom poniert, in dem sich einst die Stadtfolterkam m er befand. Das Gebäude ist
heute in seiner ursprünglichen G estalt auf Grund des Um baus 1954 nicht mehr 
erhalten.
Das Gebäude w ar durch flache, w aagerechte R ustikastreifen aufgegliedert, 
der Fensterschm uck w ar aber streng, bescheiden. A m w irksam sten und interes­
santesten w ar das Spiel der Massen: die reine kristalline, einem vollkom m enen 
liegenden Quader ähnelnde M asse endete m it einem ziem lich schlanken, vertikal 
gestellten Kubus, der dann w irksam aufgew eicht w urde durch den unm ittelbaren 
Übergang in den reinen angelehnten Zylinder des ehem aligen W ehrturms.
Der direkteste Einfluß des W iener Strengen H istorism us w ird in der 
reinen G ebäudem asse der Sparkasse von C elje sichtbar. Sie w urde von Hans 
Frauneder aus Bruck an der Mur entw orfen und ausgeführt von Josef Bullm an 
aus Graz.
Das Gebäude ist eine offenkundige A bleitung des H ansenschen W iener 
Palastes H einrichshof (Theophil Hansen), der 1861/62 am Ring entstand. Obwohl 
das G ebäude in Celje 1887 enstand, ist die A bleitung sichtbar bis ins D etail 
sichtbar.
Das Gebäude hat vier G eschosse, doch w enn man beim H einrichshof das 
M ezzanin oberhalb des Erdgeschosses und das hohe M ezzanin bzw. das vierte 
Stockw erk w egnähm e und die R isalitverlängerungen über den First hinaus 
stehen ließe, bekäm e m an die Fassade in Celje, nur daß letztere etw as ärm er ist.
Auch das K ubische des Gebäudes in C elje ist w egen der abgeschnittenen 
Ecke beeinträchtigt. Dafür blieb aber das M onum entale m it dem Ü berw iegen 
der horizentalen A kzente (Zinnen) unverm indert. A uch das »schw ere« dritte 
Geschoß ist interessant gelöst m it der vertikalen V erbindung der beiden oberen 
Stockw erke, so daß das Gebäude dennoch bis zum M auerkranz anw ächst.
Das ist das bedeutendste Gebäude im Stile der N eurenaissance und eine der 
seltenen und konsequenten B eispiele für Übertragung des W iener strengen 
H istorism us auf den Boden C eljes aber auch Slow eniens.
Auch die W ohnhäuser aus der Zeit bleiben nicht w eit hinter dem Beispiel 
der strengen R enaissance zurück, das durch die Sparkasse gegeben w urde, nur 
daß sie im Schm uck nicht so prächtig sind. Solch ein Haus, ein B eispiel klassi­
zistisch-neurom antischer Gebäude, ist die Stanetova 20. Es w urde durch den 
Grazer A rchitekten Joseph M ichl errichtet. D em Haus Nr. 18 ist es ähnlich, 
die V erzierung ist aber viel plastischer und ausdrucksvoller. Der R isalit schließt 
m it einem Tym panon ab.
Die erste V illa außerhalb des Stadtkerns entstand 1887, die Ljubljanska 26. 
D iese V illa ist ein verkleinertes Renaissance-Barockschloß. Der H auptwert liegt 
in dem lebendigen und plastischen Kubus, der durch viele Fensteröffnungen 
und M alverzierungen, m eist im Stil der Nordrenaissance, durchbrochen wird.
W eiter auf den Stadtkern zu entstand 1888 eine von Vladim ir W alter ent­
w orfene Villa. Sie betont im Gegensatz zu der erw ähnten den einheitlichen 
und reinen Kubus und behält neben dem N eurenaissance-Schm uck noch eine 
Reihe klassizistischer V erzierungen bei.
In ganz anderem Licht erschien der A rchitekt V ladim ir W alter beim Bau 
dreier Häuser, die eine verbundene E inheit am K idričevo nabrežje bilden.
Das Haus Nr. 3 in der Savinjska ulica entstand zuerst, und zwar 1889. 
Das Erdgeschoß fällt auf durch eine grobe und stark aufgerissene Rustika. Die 
beiden oberen Stockw erke sind aber glatt, nur die Ecken sind genäht. Die Fen­
ster im Erdgeschoß sind bogenförm ig abgeschlossen, in beiden O bergeschossen 
w ird das M otiv des Ä dikula m it korinthischem bzw. dorischem Schm uck ver­
w endet. A m interessantesten ist die dreiachsige östliche Partie.
W alter hat hier das palladische M otiv der H albsäule angew endet, das die 
beiden oberen Stockw erke pathetisch verbindet. Dadurch hat er auch Licht und 
Schatten ins Spiel gebracht und ein repräsentitatives m ächtiges A ussehen 
erzielt, so daß das Gebäude von dieser Seite schon auf das N eubarock hinw eist.
D ie beiden anderen Häuser, K idričevo nabrežje 5 und 6, entstanden in den 
Jahren 1890—92.
Das interessantere ist Nr. 5. Das Gebäude m acht seiner vertikalen G lieder­
ung w egen einen sehr leichten Eindruck. D ie Schm uckfülle kündigt das Jahr­
hundertende und die Zeit des späten H istorism us an.
Das N achbarhaus, Nr. 6, hat zwar noch ausgesprochene Stockw erkeintei­
lung, aber hier zeigt sich die A uflockerung im Fassadenschm uck noch stärker. 
Der Schm uck überschw em m t die Fassade förm lich. Cartouchen, heraldische 
M otive, A rabesken in Stuck, V egetation. H inten aber, hinter der Fassade, 
herrscht noch im m er die Tradition.
Eine noch etw as stärker barocke A usstattung hat das Haus Zidanškova 19, 
das W erk eines Grazer A rchitekten, aus dem Jahre 1889. Der Schm uck ist fast 
ausschließlich Barock, der Pflanzen- und Ornam entzierat in den offenen 
Fensterstirnw änden kündigt die Zeit der nahenden Sezession bzw . der erw eiter­
ten R olle des Fassadenschm ucks an.
D iese Zeit w ird noch stärker durch die H ausfassade T om šičev trg 1 ange­
kündigt. H ier hat der Grazer A rchitekt Edvard Ertl im Jahre 1891 neben Frucht­
girlanden der N eurenaissance eines der H auptelem ente des späten H istorism us
— ein völling untektonisches Ecktürm chen angebracht, einen reinen Zylinder, 
der an ein e Ecke des zw eiten G eschosses geklebt ist.
Derselbe A rchitekt hat auch das W ohnhaus M iklošičeva 3 gebaut. Das ist 
eines der seltenen vollständigen K unstw erke jener Zeit in Celje. D ie reiche 
Fassade m it zw ei A tlanten, der neubarocke Balkon, die Sezessionslinie der 
Eingangstür, die D iele m it den D eckenfresken al secco, auf denen Puttenköpfe 
und verschlungene A rabesken zu sehen sind, das K ristallglas der Schw ingtüren 
m it eingraviertem B ogenschützen und das T reppengeländer m it phantastisch­
schauerlichem und dekorativem Schm uck — all dies drückt das B em ühen und 
den W unsch des A uftraggebers K arl T eppey aus, größtm ögliche V ollkom m en­
heit zu erzielen.
C elje w ünschte seinen städtischen Charakter m it der sehr verkehrsreichen 
Cankarjeva cesta zu dem onstrieren. Es w urden ausschließlich dreigeschossige 
Häuser gebaut. D ie N ordseite hat V ladim ir W alter entw orfen. Das sind die 
Häuser 5—7, 9—11 und 13.
D ie ersten beiden entstanden 1890. Es sind strenge M ietshäuser ohne über­
flüssigen Schm uck, m it horizontalem Charakter und entsprechend akzentuierten 
vertikalen T eilen an beiden R isaliten. D ie Häuser 5—7 führen neue Tendenzen 
an der Fassade ein: kleiner, aufdringlicher Schm uck, der die Fassade lediglich 
zerschlägt und ihr ein m ehr m alerisches A ussehen gibt.
Nr. 13 ist reicher im Schm uck und bereits völlig im Sinn e des späten H i­
storism us errichtet.
Einen B ew eis dafür, daß die Fassade zu jener Zeit vornehm lich K ulisse 
war, ist auch W alters Fassade, die an dem Haus Šlandrov trg Nr. 1 aus dem 
Jahre 1785 angebracht wurde. Hinter dieser N eurenaissance- und N eubarock- 
M aske verbirgt sich ein unansehnliches halbbäuerliches Landhaus.
Ein Ergebnis des W ettbewerbs zw ischen deutscher und slow enischer B e­
völkerung ist das Gebäude der slow enischen »Selbstbestätigung«, das V olkshaus, 
das 1896—97 errichtet wurde. Es w urde von dem Tschechen V ladim ir Hrasky 
entw orfen, der bis dahin vornehm lich in L jubljana arbeitete. A lles T schechische 
bedeutete näm lich für die Slow enen soviel w ie die Idee des Panslaw ischen, so 
w ie die G otik der deutsche Stil war. Eine A ntw ort darauf finden w ir zehn Jahre 
später im D eutschen Haus, der Festung des D eutschtum s am jetzigen T itov trg.
Da das G ebäude 1941 äußerlich um gebaut und der Nordtrakt obendrein 
durch eine Bom be zerstrört wurde, kann das Äußere nur nach erhaltenen Photo- 
grafien und P länen rekonstruiert werden.
Das Gebäude hatte seinen A kzent in dem Ecktürm chen und zw ar für die 
B lickrichtung vom Trg. V. kongresa berechnet. Hrasky hat es außen m it Ele­
m enten geschm ückt, die einige Jahre früher bei Ferstl in W ien ins Leben 
gerufen wurden. Das m alerische, noch heute erhaltene Innere zeigt in m ancher 
H insicht, daß m an sich an dem neubarocken H asenauerschm uck orientiert hatte.
H insichtlich des Stils w ird das Gebäude als blühende N eurenaissance m it 
neubarocken E lem enten, w egen der aufgebrochenen kristallinen Form als später 
H istorism us bezeichnet, w obei m an sich m ehr nach W iener bzw. Prager B ei­
spielen als nach L jubljana richtete.
Das letzte konsequent im blühenden N eurenaissancestil aufgeführte Ge­
bäude stam m t aus den Jahren 1897—98. Das ist das rationelle und ernste P ost­
gebäude von Celje. Der Bau w urde von der G esellschaft »Büro für Postbauten
— Wien-« finanziert; dort in W ien enstand w ahrscheinlich auch das Projekt.
Der Hauptakzent liegt auf dem R isaliteingang. Das Erdgeschoß w ird durch 
die R ustika bezeichnet, vier ionische H albsäulen tragen einen m ächtigen A rchi- 
trav, einen K onsolenkranz und darüber die Stirnw and m it Uhr, links und 
rechts davon eine Plastik. Hinter der Stirnw and erhebt sich eine Kuppel, die 
ihre entfernte V erw andte in der Kuppel der W iener Oper hat. Das Gebäude 
hat ausgesprochen horizontale A kzente auf den Bogenzinnen und eine B alu­
strade über dem Kranz. Der Block w ird nur von R isaliten m it M ansardenstirn­
w änden durchbrochen, die m it P lastiken angereichert sind. Es kann betont 
w erden, daß Gebäude dieser Form und dieses Charakters nach »Formula« ent­
standen, auch die Ljubljanaer Post ist ja im Prinzip nichts anderes, und auch 
der verw endete Schm uck ist nur etw as anders angeordnet, es handelt sich also 
um eine V ariante desselben Typs.
Mit diesem Gebäude schließt die N eurenaissance im Baubereich Celjes ab, 
um 1900 brechen neue A nregungen in das B auw esen ein. D ie im Schm uck neu 
erw eckte Barocktradition ist anfangs am charakteristischsten. D ieses N eubarock 
ist nur ein Effekt verschiedener Schm uckelem ente, die eine M ischung von 
Neubarock, N eurenaissance, B iederm eier, m it der Zeit auch bereits von der 
Sezession sind. Das ist also das H auptcharakteristikum der letzten Epoche in 
der A rchitekturentw icklung Celjes.
Das Neubarock und seine E ntw icklung in die barocke Sezession ist in C elje 
m it dem Grazer A rchitekten Hans Pruckner verbunden, dem dam aligen Mo­
dearchitekten nicht nur in C elje und Maribor, sondern auch in Graz und der 
Steierm ark überhaupt.
Sein erstes W erk in Celje w ar ein A uftrag der deutschen Stadtsparkasse, 
die drei Gebäude in der Cankarjeva ulica baute — diesm al an der Südseite. 
A lle drei entstanden von 1898— 1901; in der Zeit finden w ir die Gebäude in 
der Evidenz als fertiggestellt.
Bei der C ankarjeva 8 ist nur die Fassade von Pruckner. A ls Ganzes m acht 
die Fassade einen barocken Eindruck, der A rchitekt verw endet die schon einge­
spielte Steigerung der G ebäudeoberfläche nach w aagerechten Streifen, die durch 
U nterteilungsgesim se entstehen: grobe Rustika — Erdgeschoß, flache Rustika — 
Hochparterre, w aagerechte A ufgliederung m it flachen R illen — zw eites Stock­
werk, glatte O berfläche — drittes Stockwerk. V ertikal w ird die Fassade durch 
die P ilaster im m ittleren T eil stabilisiert.
Das rechte Nachbarhaus ist im Prinzip überhaupt nicht anders, nur daß 
es die Ecke zw ischen der Cankarjeva und G ubčeva ausfüllt und deshalb m it 
ihrer Fassade einen T eil der Kreuzung beider Straßen beherrscht.
A uf jeder Seite sind je fünf Fensterachsen. Die Ecke w ird, w ie zu jener 
Zeit üblich, durch einen Eckvorsprung auf K onsolen betont, der um eine Stock­
w erkhöhe über den gem auerten Kranz hinausreicht und m it einem Türmchen 
und dem Dach in Form eines K ardinalshutes m it W indfahne abschließt.
Das dritte Gebäude, das endgültig w ahrscheinlich durch J. M ichl entw or­
fen w urde, hat sein Pendant in einer vollkom m enen K opie aus dem Jahre 1907, 
im ehem aligen Steuerhaus, L ilekova 5, m it dem es eine Ganzheit bildet.
Sein Schm uck m acht einen stilisierten neogotischen Eindruck. Der Akzent 
liegt eb enfalls auf dem eckigen Vorsprung, der m it einer biforen Öffnung und 
einem Türm chen m it Laterne und W indfahne abschließt.
Interessant ist die w eitere Entw icklung des A rchitekten Hans Pruckner. 
N achdem er von 1904—06 dem H otel Europa eine neue, für ihn aber nicht 
besonders typische Fassade gegeben hatte, entw arf er 1907 für den E isenw aren­
händler Rakusch ein vollständiges W arenhaus- und C asino-Projekt — den 
»Eisenhof« in Sezessions- und Neubarockstil, d. h. in dem Stil, der in W ien 
unter dem N am en des späten H istorism us bekannt ist. Eine heterogene B au­
m asse m it verschiedenen verm engten Schm uckarten.
Da das Gebäude in der ursprünglichen G estalt nicht erhalten ist, stützt 
m an sich nur auf hinterlassene Pläne. Das B auw erk wurde von unten nach 
oben im m er m alerischer, blühender, voll von ornam entalem Schm uck, von 
M asken m it pflanzlicher Verzierung, G irlanden aus geschnörkeltem Zierat, von 
Halbkugeln, Stäbchen und Sezessionsstirnw änden, die über die D achkante ragen;
an der Ecke gab es ein Türm chen m it Neubarockdach und W etterfahne, an 
beiden F assadenseiten w urden die m ittleren T eile durch einen Balkon auf 
m ächtigen K onsolen belebt. Doch ist das nicht die eigentliche W iener Sezession 
m it linearem Schm uck und verfeinerter Fassade, sondern ein vergröbertes 
Neubarock m it Sezessionselem enten.
Eine gerade so bis aufs letzte zersetzte G ebäudem asse, ein typisches B eispiel 
des späten H istorism us, ist das W ohnhaus Čuprijska ulica 8.
D ie m onum entalste A rchitektur des späten H istorism us in C elje ist ohne 
Z w eifel das Dom OF, bei seiner Entstehung »D eutsches Haus« genannt, das den 
»altdeutschen« S til in C elje einführte. D eutsche V ereine bem ühten sich schon 
lange, erst recht nach Erbauung des slow enischen V olkshauses, ein G leichge­
w icht herzustellen und nach M öglichkeit die Slow enen m it einem noch »stär­
keren« und m ächtigeren B auw erk zu übertreffen. Für diese »Festung des 
D eutschtum s« w urde 1900 ein K onkurs ausgeschrieben, an dem sich 37 B ew er­
ber beteiligten. V ier von ihnen erhielten einen Preis, drei P läne w urden ange­
kauft, gew onnen aber hatte der W iener A rchitekt Peter P avel Brang, der das 
G ebäude im S til der deutschen schw eren G otik und der deutschen Frührenais­
sance entw arf.
Der H auptakzent der uneinheitlichen G ebäudem asse liegt auf dem zylin­
drischen Turm, der an der N ordostecke dominiert.
Das G ebäude ist ausgesprochen ungleichm äßig, einzelne plastische M assen 
treten selbständig im Raum auf, bilden jedoch noch im m er ein Ganzes. A us­
geprägt sind Plastizität, A ufschw ung in die Höhe und das sehr offenkundige 
Pathos, das dem Ganzen entström t.
D ie Anregung für dieses späthistoristische Gebäude kam aus Wien. Otto 
H iesser en tw arf 1887—89 den P lan für eine V illa im Prater, die die rhythm ische 
Vorlage für dieses Projekt ist: ein ungeschlachter Turm, eine Loggia auf Kon­
solen (hier ein Balkon m it Balustrade) ein Flügel m it Stirnw and, ein Türmchen 
m it Laterne. D ieser altdeutsche Stil tauchte in W ien in den neunziger Jahren 
auf, das ausgeprägteste B eispiel dieser A rt w ar das jetzt niedergerissene Hotel 
M eissei Schaden von Karl Hofm eister.
In verküm m erter und unreiner Form erschien die Sezession auch in Celje. 
Verm engung von N eubarock- und Sezessionsschm uck kann nicht einm al das 
Sparkassengebäude von Celje verbergen, das die Ecke Cankarjeva, Stanetova 
und L ilekova ulica einnim m t. Das w ar das erste viergeschossige G ebäude in 
C elje nach dem Brand.
Das Gebäudeäußere ist ziem lich einheitlich, außer an der Ecke m it dem 
Vorsprung. Für das B auw erk ist die ausgeprägte horizontale Gliederung noch 
im m er typisch, im Schm uck m ischen sich Elem ente der Sezession, des Barock 
und des B iederm eier. D ie T afeln unterhalb der Fenster und die Stirnw ände 
sind noch im m er da. Die einzige reine Sezessionsform ist das Portal m it einer 
Frauenm aske in dem Pflanzenschm uck über dem Eingang. Das Ganze m acht 
einen ruhigen und soliden Eindruck. Das Haus w urde 1909 nach P länen von 
Ferdinand Gologranz aus C elje erbaut.
Ein Extrem in Pruckners W erk stellt die Fassade von T om šičev trg 2 dar. 
Das Gebäude w urde 1907 errichtet. D ie Fassade w irkt sehr üppig w egen der 
aufgeblähten P lastizität des angeklebten Schm uckes, und obw ohl der Schm uck 
aus organischen Form en abgeleitet ist, w irkt er viel eher w ie irgendeine Grazer 
Fassade m it Barockstuck als Sezession m it Ursprung in W ien.
Der Bau der ehem aligen Jungenschule führt in C elje eine neue B auw eise 
ein — die E isenbetonkonstruktion. Richard K loss aus Graz errichtete ein funk­
tionales Gebäude, das 1912 fertig w urde.
Der A rchitekt w urde bei der G estaltung dieses B auw erks w ahrscheinlich 
durch die W iener H ellm er-Fellner-R ichtung inspiriert. Das 1914 beendete Kon­
zerthaus fällt noch besonders ins Auge.
D am it ist der Ü berblick über die G ebäudeentw icklung der Stadt C elje im 
19. Jahrhundert beendet. D ie B autätigkeit w urde für m ehrere Jahre durch den 
ersten W eltkrieg unterbrochen. N ach dem K riege beginnt m an m it neuem 
Geschm ack und neuen A nsichten über G estaltung und Z w eck der Architektur.
Ordnet m an die Gebäude nach den für Celje typischen Stilepochen, dann 
erw eist es sich als notw endig, die E ntw icklung der W iener A rchitektur zu 
betrachten, die sich als entscheidende Anregung in der A rchitekturentw icklung 
Celjes gezeigt hat. W enn auch der Einfluß der W iener A rchitektur in der ersten 
H älfte des Jahrhunderts geringfügig und recht m ittelbar w ar — er m acht sich 
nur andeutungsw eise und in ländlicher U m gestaltung und A neignung bestim m ­
ter Elem ente bem erkbar — ändert sich der Zustand in der zw eiten Jahrhundert­
hälfte. Der ausgesprochene W iener Einfluß, durch V erm ittler (Graz) oder sogar 
direkt um gestaltet, ist viel augenfälliger, klar und entscheidend erst in den 
letzten zw anzig Jahren und kann bis Ende des ersten W eltkriegs, d. h. jenes 
Zeitabschnitts, m it dem der A ufsatz sich befaßt, verfolgt werden. Erst hier 
stellt m an W iener B aueinflüsse oder deren Grazer U m gestaltung fest. In einigen 
Fällen ist die W iener A rchitektur direkt auf den Boden von C elje übertragen 
werden.
D ie A rchitektur w ird in zw ei größere Epochen eingeteilt: die erste Jahr­
hunderthälfte, für die vor allem der K lassizism us typisch ist; die zw eite w ird 
in drei Gruppen eingeteilt und zeichnet sich durch verschiedene H istoris­
m en aus.
1. D ie erste Epoche um faßt die Zeit vom Brand bis zur Jahrhundertm itte 
(1850). In diesem Zeitraum erneuerte die Stadt sich vornehm lich. Bedeutendere 
D enkm äler gibt es kaum, einzig erw ähnensw ert ist die klassizistische Fassade 
des neuen M agistrats. Die W iener A rchitektur übt keinen größeren Einfluß auf 
die Celjes aus.
2. A Der erste T eil behandelt die Zeit von 1850 bis zu A nfang der achziger 
Jahre. Für diese Zeit ist es charakteristisch, daß Richtungen aufzutauchen b e­
ginnen, die neue historische Stilarten ankündigen. V orläufig ist das noch eine 
Undefinierte M ischung von Elem enten des K lassizism us, des B iederm eier und 
der frühen N eurenaissance. Celje erfährt zu der Zeit auch ein B eispiel der Ro- 
m anisierung der M arienkirche (Architekt Bücher) und der G otisierung der 
Abteikirche. Der Gebäudeschm uck ist noch flach und unausgeprägt. Neben den 
Stadtm eistern österreichischer N ationalität gastiert auch der M ariborer B au­
m eister Cerniček.
B Der zw eite T eil handelt vom Bau größerer W ohnhäuser und öffentlicher 
m onum entaler Gebäude, auf die Jahrhundertw ende zu w ird auch noch der 
Bau von V illen betrachtenswert. N euhistorische S tille herrschen vor. Das ist 
m eist die N eurenaissance, obw ohl E lem ente des K lassizism us w ie auch des 
Neubarock, in den letzten Jahren des Jahrhunderts auch bereits des späten 
N eubarock lebendig sind. Der Einfluß der W iener A rchitektur ist charakteri­
stisch. Ein B eispiel für strengen H istorism us ist die Stadtsparkasse in strenger 
R enaissance, zw ei ausgeprägte R epräsentanten des späten H istorism us sind das 
in blühender R enaissance gebaute V olkshaus und die Post. D ie m eisten Gebäude 
dieser Zeit w urden von dem naturalisierten Grazer V ladim ir W alter projektiert, 
der auf W unsch in verschiedenen Stilarten baute. K lassizism us, N eurenaissance 
und auch schon das Neubarock überw iegen. N eben den Grazer A rchitekten 
Johann de Colle, Edward Ertl bauen noch Hans Frauneder aus Bruck und der 
tschechische Gast V ladim ir Hrasky. Der Schm uck an den Gebäuden vertieft 
sich, w ird plastischer und drängt in den Raum.
C Im Zeitabschnitt von der Jahrhundertw ende bis zum Ende des ersten 
W eltkriegs behandelt der letzte T eil des A ufsatzes das schw ache und unge- 
form te Echo des W iener Späthistorism us. A n Gebäuden überw iegen M ischungen 
von Schm uckelem enten aller Art. Es kom m t sogar vor, daß Sezession und N eu­
barock nebeneinander zu finden sind. Der Schm uck verselbständigt sich, indem 
er sich von der H ülle trennt und ihr ein m alerisches, nahezu unabhängiges 
A ussehen verleiht. R eine Sezesion gibt es kaum. Auch der Einbruch der 
deutschen N eugotik muß erw ähnt werden. C harakteristisches B eispiel für diese 
R ichtung ist das Dom OF (Deutsches Haus) und für die Barocksezession 
Rakuschs Eisenhof.
In C elje arbeiten zu jener Z eit m eist Hans Pruckner, Josef M ichl und 
Richard Klos aus Graz, Peter P avel Brang, D ittrich D ickstein und Karl Stein­
hofer aus W ien und als einziger Slow ene Ferdinand Gologranc.
Aufgrund der beschrieben B eispiele können w ir bem erken, daß der 
G eschm ack des Bürgers in C elje sich überhaupt nicht von dem eines Pro­
vinziellen oder Bürgerlichen in den benachbarten österreichischen Landschaften 
unterschied. Das B auw esen bürgerlicher A m bitionen beschränkte sich im großen 
und ganzen auf die H istorisierung, das A ssoziative überwog. A rchitektur höherer 
Q ualität w urde zum T eil durch den nationalistischen W ettbewerb zw ischen 
Slow enen und D eutschen angeregt, so daß der jew eilige Stil gegen Ende des 
Jahrhunderts bereits die nationale Zugehörigkeit sym bolisierte. Für die D eut­
schen w ar das die N eugotik und der H eim atstil, für die Slow enen mehr 
Spätrenaissance bzw. Barock, w as bereits typisiert aus Böhm en kam.
D ie A rchitektur kom m t zw ar m it etw as Verspätung hinter der von W ien 
her an, gegen Ende des Jahrhunderts aber ist der Rückstand auf ein M inim um 
gebracht.
Einige Gebäude gehören in die engere slow enische A usw ahl, andere sind 
schon w egen ihres dokum entarischen W ertes erw ähnensw ert und w egen des 
Einblicks, den sie in die A rchitektur gew ähren, die diese Epoche bezeichnet.
Übersetzung von D. und N. Grah
Sl. 1 . Celje, načrt mesta i z leta 1848 (mesto j e š e v oklepu obzidja; p o fotografiji v Zavodu za
spomeniško varstvo v Celju)
Sl. 2 . Celje, današnje stanje z označenimi hišami, ki s o nastale ali bile 
prezidane v 19. stoletju i n s o omenjene v besedilu (p o fotografiji v Zavodu 
z a spomeniško varstvo v Celju)
Sl. 3 . Celje. Magistrat, T rg V. kongresa 3
— — v -
Sl. 6 . Celje, Stara pošta, T rg V. kongresa E
Sl. 7. Celje. Hiša n a Tomšičevem trgu 1 6 Sl. 8 . Celje, Hiša n a Vodnikovi cesti 1 1 Sl. 9. Celje. Hiša v Stanetovi ulici S
Sl. 10. Celje, Bivša celjska hranilnica, Titov trg 6
Sl. 11. Celje, Vila na Ljubljanski cesti 26
Sl. 12. Celje, Vila na M iklošičevi 10
Sl. 13. Celje, Hiša na Savinjski 3 Sl. 14. Celje, Hiša na Cankarjevi
cesti 9—11
Sl. 15. Celje, Hiša na Cankarjevi cesti 13
Sl. 1C . Celje, Narodni dom v prvotni podobi (do 1941; po fotografiji v Zavodu 
za spom eniško varstvo v Celju)
Sl. 18. Celje, Narodni dom, fasada (Hrasky, 1893; p o fotografiji v Zavodu za
spomeniško varstvo v Celju)
T f in il!!!! f!! n it i
Sl. 20. Celje, Hiša n a Cankarjevi 8
Sl. 21. Celje, Hiša n a Gubčevi 1 0 Sl. 22. Celje, Hiša v Lilekovi 5 Sl. 23. Celje, Hiša v Stanetovi
_ lirrp'rf:  -----~
• I m )
' 's ! ! !
w 4 S jt1
Sl. 24.Celje, alternativni načrt z a hišo n a Cankarjevi 1
Sl. 26. Celje, Dom OF, Titov trg 3
Sl. 27. Celje, B ivša deška osnovna šola
; I
Sl. 28. Celje, alternativni načrt fasade za hišo na Tom šičevem trgu 2