LISTEK. Prijatelju v spomin« (t Ri*. K«r©lu Flarjanea.) *. A. ETertel s»m, <1a si bolan. Vedkrat s»m -vprašal lovariša, kako je s Tvojo boleznijo, ta rai pa je po-»•dal ita slabo, ker Se zdravnik obupuj« nad Tvojim zdravjen. Nisera mu liotel tega verjeti in namenil sem »e sam ka.r lmjhitrfje prepričati, kako je v resnici z bratom Fiurjaucera. Toda njegove ure so bile ta6as žt štels. Piameca zarja je obsijala včeraj svst. Krasno zimsko solnce, je ravno vzhajalo in zlatilo s snegom pokrite Savinjske planine. Občudoval sem ns poti t Solo to n.iravno krasoto, pošiljal pozdrare prijazni beh ecrkvici na Gori' Oljki, kf je bila videti i/ daljave t solneoi žarkili čudovito lepa. Moje misli eo plavale •d; te oerkricej v dolino, kjer stoji Tvoj in moj dragi iom. Ko sem se sj^oranil na Tebe in razmišlial bese•ie, ki mi jih jo dan poprej pavedal tovartš, mi je ¦ebx>te Sinilo t glavo: Morebiti je bila res ta noč amnj Kadnja! Otepal sem se mučne misli, a tem globeje se je zajedla slutnja v srce in pospeSil sem koreks, da pr^eji izveni od tovariša, kako je 8 Teboj. Koraaj pridem v šolo že stoji pri vratili lovariš i« me klifte. Z njegovega obraza govori nekaj, kot, 4& se je najhujše že zgodilo. In res težka slutnja se j* »rosniCila. Napopisni so bili občutki, ko j© izustil tovariž p«6asi in premišljevajo: ,,Umrl je." Vse v meni se |e «prk>, sprejett te besede za resnico, vorjeti. da je v tako kratkem 6asu neizprosna Bmrt ugrabila tako ¦tlado življenje. Toda obveljala je resnioa ko je po slalo danes solnc prvi pozdrav široki zemlji, j« jiaiKo Tebe — mrtvega. Neizmerna žalost mi je'napolnila sroe. V Tsaki knjigi, ki sem jo nemiren odprl se mi je zdelo napisnno: Mrt;»T je. Vsaka stvar je ponavljala isto in t »ihi soivici je ob spominu na Te v vsakem kotu j»kttiU: Mrter je, nikdar ved se ne ridiva! Kako težko mi ]• aa teboj dragi Florjat«,, kak* ••ittiUia je T8St, da X»b« m *a$ m«d Ina, gf«»bik» š«, ker T» niscaa mogel spremiti na Tvoji zadnji pot\. V t»j žalosti mi stopajo pred o6i vsa pota, ki sva jiii hodila skupno, ker ta pota so bila n©s lepa in podjetna. SpominjaiH se Badrtor, ki si jih koval, ko sva Lodila skupaj v šolo. Ko, se Ti ti naklepi niso uresnftili, si to voljno prenesel in si skoval dru^e, ravnotako lepe. Koliko si se trudtl, da bi vsaj l« naklep* prav izvedel! Kako neumorno si, pripravljal tla za ustanovitev Orla v Braslovčah. Ko so se Ti naposled te želje uresničile, s kakšno vnemo si kot prvi predsednik Orla začel delati za procvit mlade organizac'je. Vedno si bil pripravljen, če je bila troba kaj stonti za dobro stvar. Nisi se strašil nobenepa Iruda, nobene žrtve. Toda tudi aedaj Ti ni bilo dano, da se zgodi po Tvoji volji. V svoji mladeniški navdušehosti si pozabil paziti na svoje zdravje in,v svoji najlepši doDi sredi velikega dela si padel v prerani grob. Ne bo Te vefi med brati Orli v telovadnioi! Zimsko solnce je žo jelo dobivati novih mo6i, upal sem, da v lepi pomladi zamorijo topli in oživljajofti žarki v Tebi kal bolezni — toda Ti 53 nisi u&akai pomladi. Topli žarki ne prodrejo ne krsle, ne gomile. Prekraalu si šel iz vrst poštenih raladoniftev, ki so dandanes tako redki in vsakega tako nujno potrebnioroo. Toda T>oje iolade in nadebudno živiien.io se ne vr e ve6 niPd nas. Kako težko nam ie za Teboj, dragi brat! Braslovški Orel in z njim ceia orlovska organizscija plaka za Teboj, ker si jo zapi-stil in šel kot njen priprošnjik k Njemu, ki si ga v življenju tako zvesto Ijubil. Kako lepo Te je bilo gleuati, ko si se pri mizi Gospodovi združeval z Njtm, ki ga boš zdaj za nlačilo užival večno. Pokazal si s svojim živijenjem, kakšen mora biti mladonič — Orc:. Zaftrtal si nam svojim bratom pot, kt jo najhodimo. Zato smo W\ vsi iz sroa hvaležni in Te bomo ohranili v 6ast' nem spominu. Kaj si storil.to si storil za Oiia veliko, 6eravno si živel kratko. S prijaznih grifikov se bo vsak dan razlegal jrlas zvonov 6rez polja in nad tihim Tvojim grobiščem. Savinja bo živahno šumela, nad Teboj bo pel škrjanec veselo pesern z neba — Ti pa boš uiolSal. Prijazna pomlad bo posejala Tvoj grob s> cvetkaini, vsa bo oživelo — Ti pa boS spal. Dragi brat sparaj sladko ia na sTid»BJ«,a»cJ zTMRHoamk Thalerh^fski mu^&mkh (G«vor češkega poslanca Strjberaa r avstrijskeaa paxlamentn). & p 0 m b a. To zveriiisko mnšenj« galigkih Sl»vanov objavljamo sedai, ko zahteva ententa izroftiteT nemških vojnih kriveev. Svoj *as tega spio« 11» pustila v javnost avstrijska cenzura. Naše kmetsko Ijudstvo naj uvidi iz teh dejstev, ali zaslužijo nemška zverinel da jih danes hranimo in pitamo z jugoslo* vaoskiiTi kruhom. Iz teh v tem podlistku apisanili zverinskD nnjčeniških slufiajev lahko uvidi našo ljudstv»x lcako sree je imel do Slovana Nemec v lijsu vojne. Niksr pa ne smerao misliti, da so Nemci odložili sedaj svoja zverinskasrca napram Jugoslovanopi. Ponižni ia prjazui so nam, ker so brez moči in — br»z ke»ha. Sedaj je čas, da lahko obračunamo tudi mi Juga« slovani s temi nemškimi krvoloki, ki sa t>il: bolj «verinski nego sam bognasvaruj^ — rimski oesar Neroo^ lločem vas sedaj peljati v pekel filovežke sramote, v labor političnih osumljencev in intornirancef: v ffalcrhofu pri Gradcu. Pi-.» transport teb. nesrečnib žrtev »emške in mažarske zbesnosti je prišel iz evakuirancga St. 3** dnfi 4. avgusta 1914. Prej pa, še moram sledeče omeniti: Se pred splošno mobilizacijo so tisočo ia tiscš* Ru encev, Poljakov ter pripadnikov drugih narodnasti arctirali, takoj vklenili in brez vsakega perila in drugih polrebščin vrgli v ječo. To so bile žalostne procesije skupaj fTezjMiih. ljudi, med njimi ^eliko žen, deklet ter 70 du 90 letnih starčktn. NaStel bi vam lahko celo vrsto o«lvelnikr.v, notarjev, zdravnikov, profesorjev ne sauvi srednjili šol, ainpak tudi imo vseučiliščnega profes -rja M. Lukievifta iz Gr., poleg imen odlifinih gospa in hftera^ Omenim le gospo Luk., soprogo nekega pcslanca is S. 70 do 90 letne starčko so z verigami skupuj vklenili, ter jili tako pcljali po cestah mcd nalnijskaan drhaljo, k: je na nje pljuvala in kamenje metala. Xe* tiko teli nesreCneiev je bilo pri tej priliki re&no po* Skodovunib. kakor sprifiuje slučaj v Z., za kfttorega navaj»)ai kot pričo tamo&njega rim. kat. ftvini'.;« JO. Orc?n)Stvo teh nesrcfinežev nit branilo t nol^faenj slufciju. ^"imena mest in oseb »0 krajšan« %e v st«Mk' grafskMR zapisnika, ii talmmg* )• fi»s»et g«v«t, J Pozaprli so jili v različnih ječab. iti sicer tako, da so y pi-ostore, ki so bili odločeni le /»i 'i, stlačili po 10 do 15 oseb. Stražniki so te uboge živ.e ob vsaki prilik: zasramovaii Ln pretepali, kar spnčuje župnik O. K. iz S., ki je bil sam v, ječi, .Od nezdravs hrane. ki so jo dobivali, bolje, da molčim. SlraSne so bile dušne muke teh no*rečnežer. Pred soduika ni bil nihče poklican, pač pa se je z njimi rarnalo kakor z najhujšimi hudodelniki, K mno« gih loh poslopij, kjer so bili zaprti,t je imoic svoj sadež vojuo sodišGe, ki je vsak dan dalo po prekera sodu streljati obsojene. Vedno strcljanje, nogolo\ost lastne usode, prestane muke, to vse je tako vplivalo aa zaprte, da jih je vsled tega reč znorelo. Preklem k transportu teh nesreCnežei t ^»4«rho?. Le kratko hočem nekaj sluftajev omeniti. Prevažali so jih večinoma v živinsk;!\ vozovih. ' Vožnja; jo trajala okoli 5 do 7 dni. V posameKua to zove so itlačili 60 do 100 oseb. Večinoma so bili med celo >i:;njo v skupinah od 6, 10 ali 20 oscb skupaj skle ijeni. Nihče se ni mogel ganiti. Celo \ožnjo, daa m noč s(j morali stati in ker so bili skupaj vklenjeui,  je sknpna v«riga, ako se je le eden kolifikaj ganil, vscm ucusmiljeuo rezala v meso ter delala nepopisn« muke. Spremljajoči stražniki so jih med celo vožnjo klofutaji, s pestmi bili ter z nogami suvaii. Niti starčlvoiu niso prizanašali. 'Tako so 17. septciubra 1914 84 lolnega župnika M. J. iz M., stražniki tako dolgo pretepa!), da se je onesvešfen zgrudil^ na tla. Enako se je zyodilo dr. M. K. iz M. Dognal sem va5 takih slučajev in jih zamorem vse š pričami dokazati. Le eden slnčaj naj še navedem: Pri transpor;u dne 31. septembra 1914 je neki stražnik med vožnjo od Lvova do Kiakova duhovnika S. iz S. do smrti pretepol. Kot priCo njegove mučeniške sinrti imenujem župana iz S. 9 V kliub strahoviti vročini niso dobiii med celo vožnjo uiti kapljice vode. Zastonj so sklepali roke in prosili za požirek vode. Niso našli usmiljanja. Naj hujše je bilo pri Lvovskem transportiu Tr; dni so se vozili brez hrane in vode. Svojo telesno polrebo so morali opraviti kar v vozu, kjer jih je bilo 105 skvpaj stlaOeiiih. Tri dni in tri noči so bili v vesu zaprti. Pri dtugein transportu se jo dr. D. osmelil prositi vc>d«. Pri prifti so sa vojftki kakor divji vrgli nauj in ga l-*ko dolgo o'Kielovaii s pestmi, puškinimi kopiti in nogami, da je krvavel iz glave in celega elesa. Nti kolodvoru v Sandecu je vpra&al noki majoi1 transport spremljajoče huzarje, kdo bi i^iii ljudje v vozu. Kc so mu huzarji povedali, da so to huerniranci, skočil je major kakor zbesnel tiger v voz in tako. dolgo iopel duhovRika Riclevskega. dokler se ni ta vos \ krvi onesve.ščen zgrudil na tla. | Dn« 17. avgusia 1918 je moral traiibport St. 43, vsled ueke prometne ovire pred Pr. lzstopu1. Na potu ; v mesto so transport srečali ogrski honvedi. ki so po j kratkcnt pogovoru z vodjo transporta pote^nili sablje j iu na irestu vse poidali. Dognal sem 29 iiren tam ii- j morjer.'ih. med njimi tudi učenko 7. ginm. rszreda M. ] M., hčcrao nekega gr. kat. župnika. Kot priče tega cestnega poboja irueiiujem S. B. in G. M. Gr&ko kat. župnik S. iz D. je bil od nekega orožniSkega poročniua Hi več orožnikov brez obsodbe ustreljen. Kar so morali prestati ti nesrečneži dušnih in tclesnili muk, si ocl blizu ne raoreino preust^vljati. Pet do sodem dni so bili brez vode tn ve&noraa tndi brez 'irane. Spomiaa vreden jo sledeči aiiiia]: Du •ftovRik ,T. II. je nekega vojaka milo prosil vode, toda zastouj. Pozneje je v tem vojaku spoznal ianta iz ene svojih projšnih župnij, kjer je služil. Solzmli o6i m« je vojak povedal, da ima strogo prepoved, komu dati vode. V svojem obupu je duhovnik vojaku obljubil dati, ko pride domu, za celo življenje njivo v porabo, ako mu da požirek vode. ,,Daj mi vode, da ne umrjem od žo.j8'\ prosil je siromak s povzdignjenimi roka»l, a jfi ni dobil. NeSIoveško je bil pretepen na vožnji v Talerho! grško-katoliški duhovnik L. T. od nekega nepoznanega narednika, ki je na kolodvoru v DrohobiCu službo opravljal. Se slabše se je godilo dne 30. 8. 1914 zasebnemu uradniku J. P. iz L. Njega in šest njegovih tovariSev-sotrpinov jp. na kolodvoru v Komornu napadei neki svojo kompanijo sprem1jajo5i nadporočnik ter jih s puškinimi kopiti strahovito obaeloval. Le posredovanju tam v službi se naha.jajo6ega zdravnika dr. K. so se imeli nesrečneži zahvaliti, da so še ostali pi'I življenju. Vendar pa so bili vsi do krvi iztepeni, tako posebno gori omenjeni uradnik. ki je krvftvel iz nosa in u§es. Snrovo TOjaStvo ni prizana§alo niti ženskam — tako je neki poročnik dne 6. 9. 1914 v Talerhofu gospo J. do krvi pfetepel. fie slabše se je godilo 841etnemu J. P. s eelo vrsto drugih sotrpinov, katere je na gališko-ogrski meji prevzel neki orožniški stražmojster. Kezaslišane muke je moral med vožnjo prestafci grško-katoliški župnik iz M. Na nogah vklenjenega in s kakor na križu razpetimi rokami so ga privezali na vagonovo steno, tako, da se je le nekoliko s prsti dotikal tal. Vrhutega so ga med celo vožnjo neki porofcnik, orožniki in vojaki s pestmi in palicami tako ži vinsko pretepali, da je bolj mrtev kot živ prišel v ffalerho'. Vsled prestanih muk je znorel, toda tudi še sedaj ni našel usmiljenja, ampak še 48 ur so ga brez hrane in vode pustili v verigah. Gdč. V. D., nečakinjo l.«ukovinskega deželnega glavarja, in gd6. J. M., učiteljico iz V., so dne 30. 7« med vožnjo na stanislavski kolodvor napadli nemški vojaki in pretepli do krvi. Gdč. V. D. so suroveži go potem vrgli na tla, prijeli za noge, tako, da }e z obrazom ležala v cestnem blatu in jo tako vleldi do 20 m daleč. Enako so storili z njeno tovarišico, ki je vsled tega padla v nezavest. ,Vso to zverinstvo pa sta morala njuna očeta, ki sta tudi bila med aretiranimi, gledati, ne da bi bila mogla pomagati svojima ubogima mufionima otrokoraa. Tako bi lahko nadaljeval in pravil brez konca in za vsak posamezen slučaj vam lahko navodel tudi priče. Lo v onem slučaju vam še hoCem opisati muka teh nesrečnožc. 58Io(noj|a cerko\'nika P. iz B. so 28. 7. aretirali iz nepoznaacfra vzroVa. Brez zasliSanja in sodbe so ga takoj pridelili Jvovskemu transportu. Med celo dolgo vo2n.;o jc bil vklonjen v verige. Marsikak posirovel Ncmeo in Madžar si je na njem hladil svoje domoljubjc z udarci. V nepopisnem stanju je siromak slednjič dos,,el v Talerhol. .Tukaj pa se mu je godilo še slabše. Łc I) čoz 14 dni so rnu prvifi odvzeli špange." Ubogi nuičonik- ni mogol več govoriti, ampak je le svoje strašno razmesarjene roke stegoval kviškut ter se venomer križal. Od tega dneva naprej so mu odvzeli vsak dan za dve uri špange, toda njegova usoda se s tem ni zboljšala. Po telesu in t nešnažni obleki so se zaredile uši, ki so neusmiljeno grizle ia glaRalo z Baaomi pokrito telo. (S>neo priKodniiS.J