Bb AA 60100200 «**K*22 tigatu se je tud ko so neznanci progo Firence ■ ral voziti vlak Takrat ni prisl 4 - jr ii Jllr' Jf -U šističnimi krc govorica, da * - if, i (Telefoto AP) OSREDNJA KNJ UNICA PFfimuRSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini n/\t\ «• Abb. postale I gruppo (>611(1 OUU IlF Leto XXXVI. Št. 179 (10.699) TRST, sreda, 6. avgusta 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MEDTEM KO SE PO VSEJ ITALIJI NADALJUJEJO PREISKAVE V NEOFAŠISTIČNIH KROGIH Danes se bo Bologna slovesno poslovila od žrtev sobotnega fašističnega atentata Prvi osumljenec preiskovalcev skrajni desničar Marco Affatigato, ki se skriva v Franciji Bil je član toskanske «črne celice» in Tutijev pajdaš - Varnostni organi so včeraj izvedli več kot dvesto hišnih preiskav - Štiri žrtve še vedno neidentificirane BOLOGNA — Danes, ko bodo v Bologni uradne pogrebne slovesnosti ?-a žrtvami zverinskega pokola na železniški postaji, je v Italiji dan žalovanja. Včeraj so potrdili, da je število odkritih trupel 76, od kadrih pa čakajo štiri še vedno na identificiranje. Že več dni si v hirtvašndci v Bologni sledijo žalostni Prizori, ki pretresajo tudi bolj «hlad-nef časnikarje. Poročila iz bolonjskih bolnišnic, kjer je še več kot 10 ranjencev v smrtni nevarnosti, So prežeta s srhom in grozo, saj bo na desetine nedolžnih oseb ostalo sa vedno z večjimi ali manjšimi poškodbami. Med njimi tudi otroci. . Medtem pa je na železniški postaji že začelo delo za obnovo zruše- nih poslopij. Tudi promet vlakov se je včeraj popoldne začel normalno odvijati. Železničarji sami so poudarili, da mora obnova čimprej steči, v znamenju volje po življenju in boju proti fašističnim zločincem, ki ne bodo ohromili stremljenja po delavnosti, napredku in demokraciji. Bologna bo danes pravzaprav en sam pogrebni obred, saj se bo na njenih ulicah zgrnilo sto tisoč poti političnih, sindikalnih, delavskih in uradnih predstavnikov, ki so včeraj napovedali svoj prihod v znamenju solidarnosti in obsodbe neofašističnega zla. Za to priložnost je sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL napovedala v deželi Emilia - Roma-gna štiriumo stavko, da bi omogo- čila delavcem udeležitev pri pogrebnih slovesnostih, ki se jih bodo ude-ležiLi predsednik Pertini in predsednik vlade Cossiga, poleg 16 predstavništev italijanskih dežel, najvišjih strankarskih delegacij in družbenih sil. V znak žalovanja in obsojanja zadnjega terorističnega zločina je zveza trgovcev in prodajalcev na drobno napovedala za danes popoldne stavko vseh trgovin in turističnih uradov. Na tiskovni konferenci, ki jo je tudi v imenu preiskovalnih sodnikov včeraj imel bolonjski prefekt Italo Ferrante, pa ni prišlo nič posebno novega na dan. Ferrante je potrdil, da so v okviru široke in kapilarne preiskave, ki so jo razširili po vsej Italiji, preiskali več kot dvesto stanovanj. Organi javne varnosti so tudi preverili na desetine in desetine alibijev osumljenih oseb in zaslišali številne priče ter očividce. Do tu uradne vesti v zvezi s preiskavo. Sinoči pa so tiskovne agencije začele širiti ime nekega fašističnega skrajneža, ki je že znan po svojih prevratniških dejanjih. Gre za 22-letnega Marca Affatigata. Kaže, da so nekateri očividci odkrili popolno podobnost z njegovo sliko in pa z mladeničem, ki se je v soboto v čakalnici drugega razreda zelo čudno obnašal, prevažal naj bi tudi težji kovček. Tudi identikit, ki so ga policijski izvedenci izrisali na podlagi ■ drugih pričevanj, naj bi po somatskih značilnostih odgovarjal osumljene- mu neofašistu. Marco Affatigato, ki sedaj tvega da postane strašna pošast tega pokola, se skriva že od leta 1978 v Franciji, ker so ga v Italiji obsodili na več let zapora zaradi ustanavljanja fašistične stranke. Njegova politična kariera je med drugim vezana na toskansko «črno celico*, kjer je imel glavno besedo zloglasni Mario Tuti, ki je obtožen pokola na vlaku ltalicus. Prav preteklega 7. julija je sodišče v Piši obsodilo Affatigata na tri leta in pol zapora, ker je Tutiju pomagal pri begu med aretacijo pri Empoliju. Takrat je Tuti zbežal a-retaciji tako, da ie streljal na pa licijske agente, pri čemer sta dva policaja bila ob življenje. O Affa tudi govorilo leta 1975, postavili bombo na -Rim, kjer bi t$io-«freccia Jel sam. do pokola zaradi timerja, med fa-pa se je razširila «Marco ni sposoben takega atentata*. Tudi zadnja nesreča letala DC-9 družbe Itavia, ki je pred kratkim strmoglavilo pod otokom Ponzo, je opozorila na skrajneža Affatigata. Neofašistični NAR so namreč takrat telefonirali nekemu sicilskemu dnevniku in izjavili, da je med žrtvami tudi Marco Affatigato, ki je prevažal v kovčku razstrelivo. Po njihovem naj bi prav eksplozija tega kovčka povzročila strma glavljenje letala. Izkazalo se je, da to sporočilo ni bilo verodostojno, saj se je takoj zatem sam Affatigato baje iz Švice javil svojim sorodnikom, da bi jih prepričal o neosnovanosti sporočila. Žalostni pogled na vrsto krst, ki čakajo na pogrebne svečanosti. (Telefoto AP) TRI DNI PO STRAHOVITEM POKOLU NA BOLONJSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI Številne solidarnostne brzojavke vse demokratične Italije in sveta BOLOGNA — Medtem ko je glavno mesto Emilie - Romagne prepleteno z zastavami na pol droga, prihajajo * vseh strani solidarnostne Drzojavke. Poslali so jih predstavniki političnih in sindikalnih organizacij, tovarniški sveti najrazličnejših italijanskih tovarn ter posamezniki. Veliko ogorčenja in protesta za strahotnim pokolom lahko razbere mo tudi iz brzojavk najuglednejših evropskih in svetovnih političnih predstavnikov. Tudi svetovno časa pisje se je ob sobotnem atentatu resno zamislilo in v svojih člankih prinaša ogorčenje nad nečloveškim zločinom. Včeraj je predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti poslala bolonjskemu županu Zangheriju brzojavko, v kateri pravi: «želim ponovno potrditi svojo najglobljo bolečino, ki jo v tem trenutku občuti vse italijansko prebivalstvo. Plemenitost pra stovoljcev, ki so improvizirali reševalno akcijo je vredna omembe in dokazuje, da se ne vda terorističnemu izsiljevanju, ampak nasprotno dokazuje voljo po odpravi vsega tistega, kar onemogoča rast in napredek italijanske demokracije, ki je že dobro desetletje podvržena hudim preizkušnjam. Italijanski narod nosi v sebi moč, da stre vse sovražnike omikanega sožitja,* je v svoji poslanici zaključila Nilde Jotti. Med svojim intervjujem za italijanski radio je predsednik senata Amintore Fanfani označil kot izredno pozitivne vse debate, ki so si pred dvema dnevoma sledile v palači Madama o terorizmu in o pokolu na bolonjski postaji. «če želimo rešiti Italijo, moramo najprej pazljivo opazovati, kaj se dogaja, šele nato lahko protestiramo in poiščemo pravilne nasvete, ki bi koristili državi,* je še povedal Fanfani. Svoje komunikeje z obsodbo žlo-čina so naslovili na italijanski parlament in na samega župana Zan-gherija tudi predstavniki PDUP, DP in drugih strank ter organizacij, veliko od teh je tudi zagotovilo Na železniški postaji so že v teku popravila zrušenih poslopij. Ulm,.......................................................................................................................................................................IHlln .............................................................................................................................. V LA PAZU NI SLIŠATI STRELJANJA Bolivijska vojska utrjuje položaj Danes bodo v Boliviji proslavljali dan osvoboditve brez večjih prireditev LA PAZ — V Boliviji bodo danes Proslavljali obletnico osvoboditve. v°jaška hunta, ki je 17. julija yce-oblast v tej latinskoameriški državi, je odredila, da letos ne bodo Pripravili tradicionalnih parad in Liudskih shodov. V La Pazu bosta danes le dve folklorni prireditvi, .“toči bo še naprej veljala polivka ura. Osrednja točka jutrišnje Proslave pa bo govor generala Luisa “®rcie Meze, ki je po državnem udaru prevzel predsedniško mesto. Kot poročajo tiskovne agencije se j® v zadnjih dneh življenje v La pazu umirilo in v središču mesta ni y®d slišati strelov. Hunta je uspela todi prisiliti delavce, da so zopet prijeli za delo. Vojaki so pozaprli večje število sindikalnih vodi-•®M®v predvsem v tistih krajih, kjer . vojaki vdrli v zasedene rudnike ^ so se spopadli z delavci. V boli-tojskem glavnem mestu govorijo o žrtvah, vendar še ni znano število ranjenih in mrtvih. Kljub temu pa ®°. delavci v nekaterih primerih Prisilili vojake, da so se le-ti ob-;ezali, da ne bodo preganjali kra-jevnih sindikalnih voditeljev. vojaki so zaprli tudi vse šole. prihodnji teden naj bi jih ponovno , Prli razen univerz, ki naj bi osta-zaprte šest mesecev. Bolj prožno Politiko namerava režim voditi do a metov, predvsem želi obnoviti zve-med vojaki in kmeti, ki je že Pred petnajstimi leti združevala na Protikomunističnih temeljih vojsko in e*'k del kmetov. ^a bi še okrepile svoje položaje vojaške oblasti v teh dneh sestav- zaradi vojaške strahovlade razpršila v dvanajst strank in gibanj. Vodi telji teh gibanj bodo tudi zaradi konspiracije le z velikimi težavami sprejeli enotno politično usmeritev. 1. w.-UUiOdbi V LCT1 UllCll ucovu » ‘Jajo sezname političnih jetnikov, ki “in) nameravajo dovoliti odhod iz .zave in tistih, ki jih bodo konfi- Jhrali v notranjost Bolivije. Uradni j^°8i do sedaj še niso objavili no-P® ne vesti o številu zaprtih, mrtvih v ranjenih po državnem udaru. *r°gi, ki so blizu katoliški cerkvi Pav ocenjujejo, da je v bolivijskih Jecah vsaj 1500 političnih jetnikov. . v La Pazu tudi pričakujejo, da ?° danes Herman Siles Zuazo, ki J® kot voditelj leve koalicije, prejel Pa.lvečje število glasov na volitvah T* junija, objavil sestavo in pro-=ram začasne vlade. Vendar zgle-I a.\ da se Siles ne strinja s to od-'J^dvijo, ker se je njegova koalicija 'demokratsko in ljudsko združenje* Vojaška hunta, ki poskuša zatreti vsako notranjo opozicijo, si prizadeva, da bi jo čimveč držav priznalo. Do sedaj se je le osem držav odločilo za ta korak, med temi sta tudi Brazilija in Argentina. Prav ti dve državi lahko zagotovita bolivijskemu vojaškemu režimu določeno stabilnost. Vlado v La Pazu pa ne nameravajo priznati Združene države Amerike in države evropske deveterice. Brinov odgovor na egiptovski protest TEL AVTV — Izraelski premier Begin je v odgovoru na Sadatovo pismo, v katerem mu je le-ta sporočil egiptovsko odločitev o prekinitvi pogovorov zaradi enostranske razglasitve Jeruzalema za izraelsko glavno mesto, izjavil, da Izrael ni pripravljen sprejeti vnaprejšnjih pogojev za obnovitev pogajanj o pa lestinski samostojnosti v Cisjordaniji in Gazi. Begin je po odstopu ministra za pravosodje, sklenil zaupati to področje dosedanjemu ministru brez listnice Nissimu, govori pa se, da bo v kratkem prišlo še do nadaljnjih sprememb v izraelski vladi TELEVIZIJSKA TISKOVNA KONFERENCA TEDEN DNI PRED DEMOKRATSKO KONVENCIJO CARTER ODLOČNO ZA VRAČA OBTOŽBE 0 SODELOVANJU BELE HIŠE Z BRA TO VIUITRG0 VINSKIMI POSLI Z LIBIJO Ameriški predsednik je že izročil kongresu poročilo o aferi «Billy gate» - Edward Kennedy zahteva «odprto» konvencijo - Billy Carter: «Moj brat nima nobenega vpliva name» Britanski zunanji minister v Venezueli CARACAS — Britanski zunanji minister lord Carrington je po obisku v Braziliji in Barbadosu prispel na uradni obisk v Venezuelo. Po njegovem mnenju, bi demokratične države morale pomagati revnim deželam Karibov, da bi tako preprečile «destabilizacijski» vpliv Kube. V zvezi s tem je še izjavil, da se Velika Britanija ne bo upirala ma rebitnim težnjam po neodvisnosti svojih kolonij na tem območju. Šef britanske diplomacije bo svoje potovanje zaključil z obiskom v Me hiki. WASHINGTON - Predsednik Carter je predvčerajšnjim pozno zvečer (po ameriškem času) branil svoja stališča v zvezi z afero «Biliygate» na televizijski tiskovni konferenci. Afera Carterjevega brata, ki je vpleten v skrivnostne poslovne zveze z libijskimi oblastniki, je precej omajala ugled ameriškega predsednika, ki se je znašel na zatožni klopi pod kopico obtožb: na eni strani od republikanske stranke, ki ne more odpustiti »demokratom* Ninovega poraza zaradi afere «Water-gate», na drugi pa tudi od demokratičnega Carterjevega tekmeca na prihodnjih predsedniških volitvah, Edvvarda Kennedyja. Še zlasti ta je za Carterja posebno nevaren, ker bo demokratska konvencija zasedala čez teden dni in bo prav tedaj da končno izbrala svojega kandidata. Koga? Carterja, ali Kennedyja? Kennedy se zavzema za «odprto» konvencijo, Carte* pa vztraja pri že doseženih rezultatih. Kar se tiče afere, ki je Carterja pripeljala skoraj na zatožno klop, je treba predvsem omeniti, da se ta sedaj razvija po dveh ločenih tirnicah. Carter je predvčerajšnjim poslal ameriškemu kongresu dolgo poročilo v katerem pojasnjuje svoje osebno stališče in stališče administracije do vprašanja zapletov njegovega brata Billyja s predstavniki libijskega državnega, političnega in gospodarskega vodstva. Kongresni funkcionarji so sprejeli poročilo, toda o vsem tem bo pristojna kongresna komisija razpravljala šele po zaključku demokratske konvencije. Istočasno je Carter posegel v pa lemiko s svojim nastopom na ta levizijski tiskovni konferenci na kateri je v bistvu iznesel stališča, ki so enaka tistim v poročilu kongresu. Predvsem kratek opis dogajanj. Carterjev brat Bdlly je zrasel iz nepomembnosti (hvalisav širokoust-než, podčastnik pri marincih, lastnik bencinske črpalke itd.), ko je njegov starejši brat začel žeti zma- go za zmago na političnem bojišču. Na zadnjih političnih volitvah je a-gitiral za brata ter je postal zelo priljubljen. Potem se je začel njegov vzpon, finančni predvsem. Carterjevi nasprotniki zamerijo predsedniku, da se ni zanimal za čudne bratove finančne uspehe. Potem pa so nastopili časi «suhih krav* in Billy se je znašel v precepu. Povezal se je z Libijci, ki so mu posodili 220.000 dolarjev. To vsoto Billy še vedno dolguje svojim libijskim prijateljem. Zakaj je prejel denar? Amerika je tretji odjemalec libijske nafte, kar je poudaril na tiskovni konferenci sam Carter. Zelo verjetno je šlo za sklepanje kupčij, ki so zadevale petrolejske proizvode, morda pa tudi dobavo letal (hercules C-130) in podobno (nehote pomislimo pri tem tudi na italijansko afero s podobnimi letali). Carter je dejal, da je zvedel za bratov dolg šele po 14. juliju. Ali je predsednik Carter vedel za to bratovo dejavnost? «Jimmy» je RAZMIŠLJANJA OB KONCO MATUR S koncem maturitetnih izpitov so se za dober mesec šolska vrata zaprla. Poročila o maturah in o njihovih izidih, ki jih je bilo brati v časopisih, pa so mi nehote vzbujala spomine na lastna srednješolska leta, pa čeprav se izgubljajo že v sivino dvajsetletne preteklosti. Naneslo je, da so se ti prebliski križali z diskusijo o Cankarju, pri kateri sem pred kratkim sodeloval. Iz tega srečanja je zrasla dokaj trpka Ugotovitev: v šoli, v katero sem jaz hodil, smo pogosto, prepogosto, slišali tisti Cankarjev stavek o Slovencih ki da so hlapci, vedno pripravljeni služiti trenutnemu gospodarju. Bojim se, da nam tiste znane Cankarjeve trditve nihče v srednji šoli ni znal pravilno razložiti in poudariti predvsem, da jo je napisal človek, ki gotovo sam ni bil hlapec in ki je strastno verjel v zmožnost našega naroda, da se hlapčevstva otrese. izraz njegove razbolele duše kot resnične podobe našega naroda, smo Slovenci pokazali že med prvo svetovno vojno, ko smo se na primer v Judenburgu vzdignili proti habsburški monarhiji. V poznejših dveh desetletjih se je junaštvo našega naroda še stopnjevalo. Tu na Pomorskem smo prvi v Evropi z o-rožjem v roki stopili proti jašizmu in to v letih, ko se je zdelo, da bo Mussolinijeva črnim prekrila pol kontinenta. Skoraj da ni primorske družine, ki ne bi m tak ali na oni mčin sodelovala pri vseljudskem odporu in tako dokazala, da smo vse prej kot hlapci in ponižni sluge. Kdor o tem dvomi, mj si le gre pogledat policijske registre iz onega časa in'naj pove, ali je še kje v Evropi bilo v tako majhnem prostoru, med tako maloštevilnim prebivalstvom toliko upornikov, toliko junakov. In kaj reči o narodnoosvobodilni borbi, o tem zgodovinskem Da je Cankarjeva obtožba bolj \ trenutku naše zrelosti, ki navdaja človeka s ponosom, da je Slovenec? Kje so bili takrat med mmi, predvsem na Primorskem, hlapci in sužnji? Kdo od naših očetov ni odkril v sebi klice jumštva in vi po svoje prispeval k skupni borbi? Vse to ugotavljam, ne zaradi tega, ker bi hotel okrasiti naš narod s posebnimi avreolami. Nasprotno, prepričan sem, da so vsi narodi v bistvu emki in da so vsi — glede pač na zgodovinske okoliščine, v katerih se zmjdejo, zmožni istih podvigov in istih zločinov. Vendar, zakaj bi si Slovenci ne priznali tistega, kar nam gre in govorili tudi o naših junakih. Za mojih šolskih let se je dogajalo, da smo slišali samo o Cankarjevih tožbah, nič pa o vseh tistih dogodkih, osebah in skupinah, ki so jih postavljale na laž. Sedaj, ko so mature končane, se sprašujem, ali je v današnjih šolah drugače. JOŽE PIRJEVEC predvčerajšnjim kaj takega absolutno zanikal. Izjavil je, da ne on in niti njegova administracija nista imela nobene zveze z bratovo dejavnostjo. On sam ni Billyju nikoli posredoval podatkov, ki bi mu bili koristili pri kupčijah. Predsednik je priznal samo eno sodelovanje z Billyjem in sicer v zvezi z ameriškimi talci v Iranu. Nekega dne mu je žena Rosalyn omenila, da bi morda Billy utegnil posredovati pri Libijcih. In res se je predsednikov brat zavzel, da je prišlo že po dveh dneh do srečanja Brzezin-skega z libijskim veleposlanikom, ki je interveniral v Tripolisu. Polkovnik Gedafi je potem interveniral v Teheranu, čeprav brez uspeha. Na tiskovni konferenci je Carter obravnaval tudi zanj zelo neprijetno zadevo vpisa njegovega brata v register tujih agentov, kot predvideva ameriški zakon. Carter je dejal, da ga je o postopku na splošno obvestil minister za pravosodje Ci-viletti, ki mu je pojasnil, da ne bi Billyja preganjali, če bi se vpisal, čeprav s poldrugoletno zamudo. On sam, Carter, je potem dvakrat pozval brata naj to stori. Končno se je Billy vpisal v register tujih agentov 14. julija. Ali je Carter uspel prepričati ameriško občinstvo, da on in njegova uprava nista prav nič zapletena pri tej aferi. Politični nasprotniki trdijo, da mu to ni uspelo, drugi pa pravijo, da Carterjeva pojasnila prepričljiva. V trenutku, ko je «Jimmy» govoril na televizijskem zaslonu, je Billy sedel v lokalu nekega motela v Americusu (Georgija) ter tako komentiral bratove izjave: »Lagal bi, če bi vam rekel, da sem se zabaval*. V zvezi s Carterjevo izjavo, da bi Billy lahko odgovoril na vprašanje, kako je uporabil libijske dolarje, se je predsednikov brat zasmejal in dejal: »On (predsednik) nima nobenega vpliva na mene*. nika, njegovega pomočnika in tri kupce, so iz železne blagajne odnesli 62 pištol, številne zaboje z 2500 naboji različnih kalibrov in več kot 25 parov lisic. Zbežali so s svetlim renaultom 5 in izbrisali vsako sled za seboj, čeprav je policija takoj zastražila in s helikopterjem nadzirala vse po dročje. Preizkovalci Digosa usmer jajo preiskavo proti skrajno desničarskim krogom, še posebno k NAR. Vendar za sedaj še ni jasnih elementov, saj niso našli avtomobila, ki je teroristom služil za beg. Po licija zato meni, da verjetno razpolagajo z varnim skrivališčem v neposredni bližini, do katerega so lahko prišli v nekaj minutah. Oreste Scalzone se naprej v zaporu RIM — Oreste Scalzone, znani voditplj (organizirane avtonomije*, ki so ga aretirali pred enim letom v okviru operacije 7. april, bo mo ral še ostati v zaporu. Tako je odločil preiskovalni sodnik Priore, na katerega je Scalzonejev zagovornik naslovil prošnjo za izpustitev na začasno svobodo zaradi izredno težkega zdravstvenega stanja njegovega varovanca. RIM — Zaradi neutemeljenosti je kasacijsko sodišče razveljavilo razsodbo rimskih sodnikov, s katero so slednji ovrgli možnost, da bi časnikarja Fabia Ismana in podnačelni-ka Sisde Russomanna izpustili na začasno svobodo. Čeprav sklep kasa-cijskega sodišča ne odpira obtožencema vrat na svobodo, imata sedaj njuna branilca možnost, da vložita na kasacijskem sodišču ponovno zahtevo po izpustitvi na svobodo. Rop v prodajalni orožja RIM — Malo pred 17. uro je včeraj v rimskem predelu Monte Sa-cro pet teroristov, med katerimi ena ženska, oropalo prodajalno o-rožja. Potem, ko so zvezali last- BEJRUT - V Damasku se je zaključil vsearabski kongres stranke Baas, ki se je odvijal v največji tajnosti in zastraženosti. Kongres je še posebej razpravljal o možnosti, da bi sklenili sporazum o (prijateljstvu in sodelovanju* s Sovjetsko zvezo. Po nekaterih neuradnih vesteh, naj bi ta predlog naletel na močna nasprotovanja znotraj stranke. svojo politično prisotnost na današnjem svečanem pogrebu. Vsedržavno vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL je včeraj ponovno izdalo poziv vsem delavcem, naj se množično udeležijo današnjega pogreba ter naj s svojo prisotnostjo dokažejo čut demokratične zavesti. Obenem pa pa živa vse sindikalne organizacije naj enotno sprejmejo vse pobude, da bi zagotovili množično prisotnost, ki bi«-potrjevala moralno in politično plat manifestacije. Tudi iz inozemstva prihaja na desetine in desetine solidarnostnih brzojavk. Podpredsednik zagrebška skupščine Svetozar Padrov je poslal mestu Bologni, s katerim j« hrvaška prestolnica pobratena, naslednjo brzojavko: »Pretresla nas je novica o pokolu na vaši železniški postaji. V imenu vseh Zagrebčanov, naše skupščine in našega predsednika Iva Latina izražamo občutke najbloblje bolečine. Sočustvujemo z vami ter izražamo sožalje vsem prizadetim družinam.* Prvi britanski minister Margaret Thatcher pa je poslala svojo poslanico ministrskemu predsedniku Cos-sigi, s katero med drugim izreka nujnost po strnitvi vseh moči v skupnem boju proti terorizmu. «Bolonjski atentat je močan udarec za nas vse*, je napisal nemški kancler Helmut Schmidt v svoji brzojavki predsedniku Cossigi. «Podli in zahrbtni atentat, smrt italijanskih državljanov in tujcev in bolečina vseh ranjencev so pustili pečat tudi pri nemškem ljudstvo!. Ob tem trenutku pa je treba nujno nadaljevati ter se v sodelovanju še z drugimi državami, ki se soočajo s teroristično zločinsko roko. boriti proti neznanemu zločincu ter braniti naše ljudstvo v ohran.jevanju notranjega miru in demokratičnega reda.* Svoje ogorčenje so izkazali tudi predstavnica evropskega parlamenta Francozinja Simone Veil, belgijski zunanji minister Charles Franco is Nothomb ter glavni tajnik francoske socialistične stranke Fren-cois Mitterrand, ki je poudaril, da je bil sobotni atentat hud udarec za demokracijo, za življenje in za pravice, torej za tista načela, na katera je italijanski in francoski narod neizmerno navezan. Tudi svetovni tisk ni ostal brezbrižen ob podlem atentatu, »Bolonjski pokol dokazuje, kako globoka je dekadenca in podkupovanje tistega sveta, ki je še vedno prepričan o svoji svobodi.* To je ja dro nekega komentarja, ki je izšel na sovjetski »Pravdi*. Francoski »Le Monde* pa ga enači s političnim nasiljem v Turčiji ter r Nemčiji. Seja vlade RIM — Včeraj se je sestal ministrski svet, na katerem sta predsednik vlade Cossiga in notranji minister Rognoni poročala o bolonjski tragediji. Kot je po seji izjavil minister za zunanjo trgovino Manca, je šlo za zelo pomembno srečanje, na katerem so razčlenili deset let italijanskega življenja, prežetega s strategijo napetosti. V diskusiji je prišlo na dan popolno soglasje, ki je nedvomno utrdilo enotnost vlade. V uradnem sporočilu vlada izraža svoj odločen namen, da bo z vsemi demokratičnimi sredstvi vztrajala pri odkrivanju in kaznovanju tistih, ki so to gnusno dejanje izvedli in naročili in ki prav gotovo izhajajo iz skrajno desničarskih krogov. Vladno sporočilo se zaključuje z izrazi sožalja svojcem žrtev ter solidarnosti ranjenim in proglaša za danes dan ljudskega žalovanja. NA SINOČNJI SEJ! Devinsko-nabrežinski občinski svet 9 nesreči v Štivanu in pokolu v Bologni Ker se je razprava o teh dveh vprašanjih zavlekla, so odložili na prihodnjo sejo soočanje o programu, ki ga je pripravil novoizvoljeni odbor Fašistični atentat na železniško ostajo v Bologni in nesreča na elu v štivanski papirnici, ki je ahtevala dve človeški življenji in ri kateri so se štirje delavci hudo astrupili, sta bili osrednji pred-let razprave v devinsko-nabrežin-kem občinskem svetu, ki se je noči sestal na svoj drugi seji. Ker e je razprava, zavzeta in občas- 0 tudi ostra, o teh dveh vprašajih zavlekla precej pozno, je ob-inski svet soglasno sklenil, da od-oži na prihodnjo sejo. ki bo pred-idoma sredi septembra, razpravo programu, ki ga je predložil no-oizvoljeni občinski odbor. Občin-ki svet je nadalje sklenil, naj žu-•an Albin Škerk zastopa danes ob-ino v Bologni na pogrebni sveča-osti za žrtvami podlega fašistič-ega atentata. Huda nesreča na delu v štivan-ki papirnici je bila prvo vprašaje na dnevnem redu ob nujni in-erpelaciji, ki so jo vložili sveto-alci Slovenske skupnosti. Po ob-irni razpravi, ki je zajela razne lati žgočega vprašanja varnosti na elovnem mestu in vlogo občinske iprave v pospeševanju prizadevanj a rešitev problema, je občinski vet soglasno odobril resolucijo, ki e glasi: Občinski svet občine Devin - Na-•režina, zbran na seji 5. avgusta 989, izraža svojo bolest ob tragič- 1 nesreči v štivanski papirnici, ki e povzročila smrt dveh delavcev a hude poškodbe drugim štirim, ki e zdravijo v bolnici: podpira to-arniški svet in sindikalne organi-acije v njihovem boju za zagotovi-ev varnosti na delovnem mestu; oživa pristojne oblasti, naj čim irej zaključijo s preiskavo, da se igotovijo morebitne površnosti in idgovornosti: obvezuje občinski od or, da prevzame pobudo za skli-anje sestanka med občinskimi sve-ovalci, tovarniškim svetom, pred tavniki sindikatov in vodstvom »djetja, da se poglobijo vprašanja i zvezi z varnostjo na delu v šti 'anski papirnici. Prav tako dolga in zavzeta je lila razprava o resoluciji glede dočinskega in podlega atentata v Jologni, izzval pa jo je predvsem iemokrščanski svetovalec Tombesi, cateremu oznaka fašistični ni bila X) godu, češ prehitro etiketiranje erorističnih dejanj lahko privede io hudih zmot in napak. Ob odloč- ii reakciji svetovalcev KPI, PSI n SSk, ki pa so obenem pokazali oripravljenost, da sprejmejo popravek, ki ga je predlagal Tombesi, je svetovalska skupina KD sklenila, da glasuje za resolucijo, ki je bila tako odobrena z vzdržanjem zastopnika neofašistične stranke Občinski svet občine Devin Nabrežina — je rečeno v resoluciji ob kriminalnem fašističnem atentatu na postajo v Bologni izraža sožalje in solidarnost družinam, ki jih je prizadelo zverinsko in absurdno nasilje; odločno obsoja strahovito dejanje, ki teži k državljanski vojni in k zrušenju republiških ustanov; zahteva, naj se povsem osvetli atentat, zadnji v vrsti neraziskanih zločinskih dejanj, se pospeši akcija, ki je privedla do razkrinkanja skrivališč prevratnikov in kriminalnih akcij, desničarskih in levičarskih teroristov, da se končno razkrinkajo krivci in kaznujejo. Občinski svet se ponovno obvezuje, da s: bo prizadeval v boju za demokracijo, :a civilno soočanje in mir, ki so ne-otujljive vrednote družbenega življenja; opozarja na nujnost, naj vsi državni organi, na vsaki ravni dokazujejo poštenost, hitrost in funkcionalnost v ukrepanju, da utrdijo zaupanje državljanov v državo. Končno oočinski svet poziva vse občane, naj v tem težkem trenutku izrazijo svoj protest v duhu ponovne obveze za pospešitev medse- bojnega spoštovanja, za demokracijo, za večjo družbeno pravičnost in za bratsko sožitje med tu živečima narodoma. Ob koncu seje so svetovalci odobrili zapisnika prejšnje seje in vzeli na znanje sklepe, ki jih je odbor sprejel s pooblastilom občinskega sveta. Delegacija pokrajine na pogrebu v Bologni Pokrajinski odbor se je sestal včeraj, da bi odločal o predstavništvu pokrajine na današnjem pogrebu žrtev zverinskega atentata v Bologni. Prapor pokrajine bo spremljala svetovalska delegacija pod vodstvom predsedujočega in najstarejšega svetovalca Gastoneja Milla Z VČERAJŠNJIM SPORAZUMOM NA PREFEKTURI De la v s tvo Ita leementi si je priborilo menzo Za vsak obrok tople hrane bo posamezni delavec odštel 900, vodstvo cementarne pa 1.600 Ur Dvanajstdnevni stavkovni protest delavcev cementarne Italcementi se je obrestoval. Na včerajšnjem po novnem sestanku med zastopniki tovarniškega sveta, enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, sindikata delavcev gradbene stroke FLC in vodstva Italcementi je bil končno dosežen sporazum, ki daje uslužbencem cementarne pravico do uporabe delavske menze v nedavno odprtem socialnem centru pri Domju. Delavci sicer ne bodo zahajali vanjo, ampak jim bodo obroke tople hrane vozili v cementarno. «Po 26 letih, kolikor časa pač stoji tovarna, smo si vendarle priborili ono, kar so si delavci drugih industrijskih obratov tod že davno*, nam je dejal uslužbenec Italcementi. V resnici ni šlo toliko za pravico do menze kot take, kolikor zlasti za to, da bi ne bilo treba delavcem samim plačevati celotnega obroka. Ta stane 2.500 lir in vodstvo cementarne je trdovratno vztrajalo na polovičnem prispevku 1.250 lir, kar PO ZAKONSKEM OSNUTKU, KI JE BIL ODOBREN PREJŠNJI TEDEN Nad 100 milijard lir prispevkov za stanovanjske gradnje v deželi Odbornik za javna dela Biasutti dejal, da pomeni ta ukrep izhodiščno točko za nadaljnjo stanovanjsko politiko deželne uprave do konca desetletja je delavstvo ob zaslombi sindikalistov upravičeno označilo kot izzivanje. No, končno je tu sporazum, po ':aterem bo posamezni delavec za vsak obrok plačal 900, Italcementi pa ostalih 1.600 lir. V bistvu gre za kompromis, »toda nekaj smo le dosegli*, pravijo sindikalisti. Delavske menze, ki jo upravlja Dispral, se bo okoriščalo odslej lah- smo prejšnji teden poročali v deželnem svetu, smo zapi-, da je skupščina odobrila Ko o delu šali tudi zakonski osnutek, ki predvideva finančno pomoč stanovanjskim gradnjam. Za ponoven zagon te socialno čezvse pomembne panoge v vsej Furlaniji-Julijski krajini s posebnim ozirom na področja, ki jih je pred štirimi leti razdejal strašni dvakratni potres, so predvidene naložbe v višini nad 100 milijard lir. Te bodo omogočile, kakor se nadeja deželna uprava, izgotovitev že sproženih gradbenih načrtov, začetek novih gradenj, tako tudi kmečkih poslopij, ter odkup novih zemljišč v urbani zacijske namene. Vse to. kot je naglasil odbornik za javna dela Bia sutti, v pričakovanju okvirnega zakona o gradbeništvu, ki bo po logiki pomenil izhodiščno točko za nadaljnjo stanovanjsko politiko deželne uprave do konca tekočega de setletja. Omenjeni zakonski osnutek* ki ga mora sedaj vzeti v pretres seveda še rimska vlada, predvideva izkori ščenje vseh dosedanjih finančnih nakazil za gradnjo stanovanjskih stavb v smislu ustreznega sklada iz deželnega proračuna za 1. 1980 in v sklopu triletnega načrta 1980/82; ta nakazila so namenjena kritju dodatnih stroškov zaradi revizije cen, zaradi povečanih izdatkov za licitacije ali zaradi drugih podra-žitveniii dejavnikov, ki so se poja- PO UGOTOVITVAH NAMESTNIKA DRŽAVNEGA PRAVPNIKA Pekoče odgovornosti vodstva za tragedijo v papirnici Dr. Brenči bo na krivce pokazal šele ob koncu prek kave Mfalter Carone zapustil bolnišnico - Za ostale tri delavce velja še vedno pridržana prognoza Presenetljiv razplet v zvezi z nesrečo v štivanski papirnici. Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči, ki je predvčerajšnjim zjutraj obiskal tovarno in si podrobneje ogledal prostor, na katerem se je odigrala tragedija, je izključil vsa kršno možnost nesreče. Dr. Brenči je ugotovil, da je do tragedije prišlo zaradi neodgovornega ravnanja ljudi, ki so bili zadolženi za to, da «e delavci podjetja San Giacomo lahko brez skrbi spustijo v cisterno in opravijo svojo nalogo. Preiskovalci (dr. Brenciju pomagajo pri preiskavi še komisar Abate in ma rešalo Galiotta z devinsko - nabre žinskega poveljstva) so ugotovili, da so bila razkuževalna dela v cisterni opravljena skrajno površno, tako da je na dnu ostalo še veliko smrtonosnega plina in strupenih o-stankov celotnega kemičnega procesa, s katerim pretvorijo les v maso za izdelovanje papirja. Conte, Giovannini, Agostinelli in tovariši so se torej spustili v cisterno prepričani, da je v njej le še spolzko «blato», ki je za industrijski proces neuporabno in katerega odstranjujejo dvakrat letno. Dr. Brenči bo sled njič moral ugotoviti, kdo nosi zad njo, najtežjo odgovornost — ali teh niki ali vodstvo tovarne — nato pa bo izdal obtožnico, ki bo vse prej kot lahka, saj jo bosta težili dve nedolžni smrtni žrtvi (kolikor bodo ostali štirje delavci, ki so se zastrupili, preživeli). Tudi ni izključeno, da dr. Brenči že natančno ve, komu bo naprtil krivdo za mučno tragedijo v papirnici, vendar ga k molku sili preiskovalna tajnost. Obenem pa namestnik državnega pravdnika pričakuje še izsledke preiskave, ki jo na lastno pest oprav lja inšpektorat za delo. Dr. Alessan dro Brenči bo nato združil rezultate obdukcij Contejevega in Clementeje vega trupla, rezultat preiskave inšpektorata in rezultate lastne preiskave — šele tedaj bomo lahko zvedeli za obtožence, katerih krivdo pa bo moralo potrditi sodišče. Kar pa zadeva zastrupljene delav ce, smo včeraj zvedeli naslednje: Giovannini še vedno leži v videmski bolnišnici na oddelku za oživljanje. Njegovo stanje je nespreme njeno. Agostinelli. ki je na intenzivnem zdravljenju v tržaški glavni bolnišnici, je ponovno v nezavesti, potem ko je včeraj že kazal znamenja izboljšanja. Walter Carone pa je na lastno pest zapustil trži-ško bolnišnico in se je vrnil domov, v Trst. Antonio Buzzanca je še vedno v bolnici v Tržiču, njegovo zdravstveno stanje se rahlo boljša, zdravniki pa si še vedno pridržujejo prognozo. Neznanci vlomili v urade italijanske lovske zveze Sedež italijanske lovske zveze na Trgu Tommaseo 4 so obiskali tatovi. Vlom je odkrila uradnica Liana Amadei, ko se je predvčerajšnjim zjutraj podala na delovno mesto in je našla razsekana vhodna vrata. Uradi zveze so bili v divjem ne redu, pod neko pisalno mizo pa je policija našla sekiro, ki je las! gradbenega podjetja Simoni iz Ul. Diaz 19, ki v hiši opravlja obnovitvena dela. Policija je tudi ugo tovila, da tisti, ki so vlomili na se dež lovske zveze, niso vešči podob nih dejanj in so morali torej biti le priložnostni tatovi. Kljub temu so se okoristili z vsotico slo pa štiridesetih tisočakov, šli v blagajni zveze. ki so jih na Izginila je mlada Filipinka Vratar hotela Peru Giovanni Mes ghez je javil policiji da je iz hotela izginila 23 letna Efrendeseria Atipon por. Malissa. Filipinka, ki je prvega avgusta prišla v Trst in se nastanila v omenjenem hotelu Efrendeseria je sicer italijanska državljanka s stalnim bivališčem v Trstu, ker se je pred časom po ročila s Giovannijem Malisso s Pro seka, od katerega pa zdai zahteva razporoko. Za to je pravzaprav prišla v Trst. Minuli petek ob 22 uri pa se je oddaljila iz svoje sobi in odtlej se ni več vrnila. vili, ko so bili gradbeni načrti že v izpeljavi. Zakonski osnutek predvideva posege v korist gradbenih zadrug in podjetij, ki gradijo stanovanja na podlagi posebnih konvencij z javnimi ustanovami. Poglejmo nadrobneje vsebino osnutka. V prvi vrsti je znesek 5 milijard lir namenjen izgotovitvi načrtov, ki so jih začele že uresničevati gradbene zadruge ob finančni podpori deželnega sklada in po zakonu 65 iz 1. 1975; s tem se bo gornja stopnja izdatka za posamično stanovanje vzpela z zdajšnjih 18,5-20 na 30 32 milijonov lir. To pohneni. da graditelj ne sme prekoračiti omenjenega zneska, če hoče biti deležen prispevka. Znesek 32 milijonov velja za potresno, znesek 30 milijonov pa za vsa druga območja v deželi. Računano po Jtv,adaioih .metrih pa pride za potresno območje V poštev cena 460.000, za druga področja pa Stanovanjskim gradnjam, ki so deležne posebnih ugodnosti v smislu deželnega zakona 48 iz 1. 1974, je namenjenih največ 2.850 milijar de lir. Pokrajinska ravnateljstva za javna dela imajo v predalih vse ga okrog 3.500 prošenj za gradnjo takih stanovanj, katerim pa zaradi dosedanjega pomanjkanja denarja ni bilo mogoče ugoditi. Z novim finančnim prilivom pa bo možno rešiti kakih 2.000 do 2.500 prošenj, pri čemer bodo pristojni dejavniki dali prednost gradbenim zadrugam. Tudi v tem primeru se največ ji možni strošek za posamično stanovanje dvigne od sedanjih 20-21 do 30 milijonov lir na potresnem in do 32 milijonov na ostalih področjih. Kolikor zadeva državne prispevke v smislu zakonov 176 iz 1. 1975 ter 492 iz istega leta in v smislu člena 72 zakona 865 iz 1. 1971 za financiranje okrog 2.000 stanovanj, ki jih zadruge ali posamezna podjetja že gradijo (v poštev prihaja tudi naselje Poggi Paese v tržaškem predmestju), velja, da se bodo tem prispevkom pridružili še enkratni prispevki (una tantum) v višini največ 10 milijonov za vsako stanovanje. V ta namen je nakazanih 6 milijard lir. Enkratnih prispevkov bodo deležni kupci stanovanj. Pri porazdeljevanju enkratnih prispevkov bodo veljali določeni pogoji, ki jih postavlja zakonodajalec in ti zadevajo datum izgotovitve poslopja, področje gradnje in njenega subjekta — zadrugo ali posamično podjetje. V luči teh preverjanj bo sestavljena nekakšna prednostna lestvica. Deželni zakonski osnutek vsebuje nato navodila o ponovnem financiranju raznih posegov, kakršen je npr. tako imenovani sklad ANIA v korist gradbenih zadrug, ter o dodatnih prispevkih ravno tako zadrugam, ki gradijo stanovanjska poslopja sporazumno z javnimi u-stanovami v smislu člena 16 deželnega zakona 48 iz 1. 1974. V okviru tovrstnih gradenj je predviden tudi docela nov prispevek do največ 500 milijonov lir zavodom za ljudske hiše (IACP), In to za gradnjo stanovanj. ki jih bodo ti zavodi morali prednostno oddajati tistim prosil cem, ki so jim bile doslej prošnje za ljudsko stanovanje odbite, ker so njihovi letni odhodki prekašali zakonito določeno mejo. Dr. Ottaviano Čorbi novi šolski skrbnik Dr. De Rosa odhaja na novo službeno dolžnost Prof. Luigi de Rosa, ki je eno leto začasno vodil tržaško šolsko skrbništvo, je dne 4. avgusta zapustil svoje mesto ter bo konec septembra prevzel novo dolžnost. Za novega šolskega skrbnika je bil imenovan dosedanji šolski skrbnik v Padovi dr. Ottaviano Čorbi, ki je sam zaprosil za premestitev v Trst in ki je že v ponedeljek nastopil službo v našem mestu. Dr. De Rosa je ob odhodu naslovil na javnost pozdrav, v katerem ugotavlja, da je bilo eno leto njegovega službovanja v Trstu aktivno in plodno in da je tu užival popolno, aktivno in prisrčno sodelovanje s strani vseh, funkcionarjev, uradnikov, ravnateljev, oblasti in javnih upraviteljev, sindikalnih predstavnikov in časnikarjev, katerim se dr. De Rosa ob slovesu najtopleje zahvaljuje. Dr. De Rosi ob odhodu želimo veliko uspehov na novi službeni dolžnosti, novemu skrbniku dr. Ottavianu Čorbi ju pa, da bi učinkovito deloval za reševanje problemov tržaškega in seveda še posebno slovenskega šolstva. Nadaljnji posegi zadevajo gradnjo kmečkih sttmovanj r ustreznimi pri-' tiklinanii in mehanizem *a dodeljevanje prispevkov je enak onemu, ki velja * zakona 4fl'Žri-rta-T1- novanjske gradnje s posebnimi olajšavami. Te prispevke bo delilo deželno ravnateljstvo za javna dela. Odbornik Biasutti je bil videti med obrazložitvijo zakonskega o-snutka nad njim dokaj zadovoljen. Istega ni mogoče trditi o vseh sve tovalskih skupinah, dejstvo pa je. da je osnutek prodrl in sedaj je upati, da bodo vse milijarde, ki jih nakazuje, tudi v resnici in čim-prej izkoriščene v prave namene. ko tako dnevno zaposleno osebje cementarne kakor tudi osebje nočnih izmen. Menza bo delovala vsak delavnik, razen ob sobotah. Vsem 144 uslužbencem cementarne pomeni «pobotanje» z »gospodarji* kajpak lepo zadoščenje, saj njihova, čeravno zaenkrat le delna, zmaga prerašča strogi okvir toplega obroka hrane in se uokvirja v splošnejši boj za socialne pravice, ki bi ga rada veleindustrija z najnovejšo protidelavsko in protisindikalno o-fenzivo izvotlila njegove dragocene vsebine, (dg) PO PODATKIH ITALIJANSKE OBMEJNE POLICIJE Osebni promet čez mejo na Tržaškem julija za 25 od sto nižji kot lani Nazadovanje na celi črti: manj je bilo tako Italijanov in Jugoslovanov kot inozemcev - Upadel je promet s potnim listom, še bolj pa s prepustnico V teh soparnih dneh se na vseh mejnih prehodih Tržaškega vijejo nenavadno dolge vrste italijanskih in tujih avtomobilov, v katerih sede dopustniki. Zlasti množičen je promet na Pesku, čez katerega se vije najkrajša pot do kvarnerskih in dalmatinskih plaž. Osebna vozila z motornim čolnom ali malo jadrnico na prikolici, pa tudi potujoče hišice in množeči se camperji so po večini obrnjeni v jugoslovansko smer, precej pa je tudi takih, ki vozijo na povratni poti. Avgusta smo pač, v katerem je osredotočen osrednji val »bega od doma*, toda v juliju je bilo drugače, posebno še, če tedanji promet primerjamo s tistim iz lanskega julija. Podatki italijanske obmejne policije kažejo, da se je število prehodov čez mejo na vsem Tržaškem prejšnji mesec skrčilo za 25,32 odstotka v primeri z ustrez- nim časom lani, saj je znašalo 2,472.789 proti 3,333.635. Razčlenimo število prehodov z njihovo ločitvijo na prečkanje meje s potnim listom in prepustnico. V tako imenovanem mednarodnem prometu (s potnim listom) je število prehodov doseglo letošnjega julija 1,599.562, kar znese 21,12 od sto manj kot julija lani (2,027.930). Na italijanske državljane je odpadlo 388. 578 prehodov (171.011 prihodov v Italijo in 217.557 odhodov), to je 17 od sto manj (468.084), na tuje pa 1,210.984 (542.406 prihodov in 668.578 odhodov) ali 22,35 od sto manj (1,559.846). V prometu s prepustnicami med obmejnima ozemljema sosednih republik pa so julija letos našteli skupno 873.227 prehodov ali 33,12 manj kot julija lani (1,305.705). Na prebivalce italijanskega obmejnega področja je odpadlo 630.988 preho- niiiiitMitiiniiiiiMiiiiiMaiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHitiiiHiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitii VROČINA PA TAKA... Odslej v Jugoslavijo samo s 1500 dinarji Pristojne oblasti v Beogradu so v preteklih dneh odredile, da : mejo imeti tuji državljani pri sebi v trenutku, ko dopotujejo na jugoslovansko ozemlje, največ 1500 dinarjev (150.000 nekdanjih starih dinarjev). To pa zato, ker si je doslej velik del obiskovalcev naše matične domovine priskrbel jugoslovanski denar že na tujem. NMIIIIIIHIIIIIinilllMMinilllllllllllllllMIMIIMIIIMIIIMIIIIimMIIIMinflUIHtllllllNIIIMIIIIIimtllllllllMIIMIIIHIIIItllllllllllUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllimai POD POKROVITELJSTVOM POKRAJINE Raziskava o kulturni aktivnosti V kratkem bo izšla obsežna študija o problemih kulture pri nas V kratkem bo pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave izšla publikacija »Tržaške kulturne ustanove: raziskava o problemih in perspektivah.* Delo je v bistvu končno poročilo širšega študija o krajevnih kulturnih ustanovah in obsega argumente, o katerih je bil govor že na številnih srečanjih in posvetu, ki ga je maja letos pripravila pokrajina. Publikacija je prvi prispevek k poznavanju potreb, ki jih ima kulturno življenje v naših krajih, hkrati pa je po zaslugi raznih zornih kotov in pristopov do problematike tudi sredstvo, na katero se je mogoče sklicevati pri koordinaciji kulturne aktivnosti v pokrajini. Kot je v uvodu tudi poudaril prof. Ste-lio Spadaro, je delo nastalo kot viden rezultat poglobljenih raziskav in bo služilo za boljše usmerjanje posegov krajevnih ustanov v prid delovanja na vseh področjih kulture. Osrednji del publikacije obravnava statistično-spoznavne elemente, ki sta jih obdelala raziskovalca Darko Bratina in Bruno Tellia, in sicer o kulturi v tržaških kulturnih ustanovah. Delo dopolnjuje seznam kultur- ..................................................... Zadružna kraška mlekarna pomembna pridobitev za slovensko kmetijstvo nih ustanov, v njem je orisan predlog dr. Alfreda Veniera o novih zakonskih predpisih glede kulture, po katerih naj bi prišlo tudi do večletnega razvojnega načrtovanj? kulturne aktivnosti. Prof. Sergio Nordio je pripravil prispevek o metodoloških problemih, prof. Elio Apih, ki je bil koordinato* podrobne in razvejane raziskave, pa je probleme kulture pri nas obravnaval z zgodovinskega stališča. Publikacijo bodo predstavili javnosti še pred koncem tega meseca, obenem pa jo bodo tudi poslali vsem krajevnim političnim silam, družbenim organizacijam, kulturnim in šolskim operaterjem, da bi s tem sprožili široko, a poglobljeno de bato. O pomenu živinoreje na Tržaškem smo že večkrat razpravljali in ugotavljali, da bi bila tej dejavnosti zagotovljena bodočnost, če oi jo pristojne oblasti le malo bolj upoštevale. Kakovost naših kmetijskih proizvodov je že tako uradno priznana. Z izgradnjo Kraške mle karne se odpirajo nova obzorja za razvoj živinoreje na Krasu. Ni pre tirano trditi, da z izgradnjo mle karne, kot z drugimi zadružnimi pobudami, lahko gledamo na pri hodnost z večjim optimizmom. S takimi strukturami lahko nudimo tudi mlajšim generacijam perspek tivno bodočnost v kmetijstvu. Tako nam je povedal predsednik ZKM Alfonz Guštin, ki je nekakšna duša zadruge od njenega roj stva. Zadružna kraška mlekarna je uradno nastala 14. februarja 1970 na pobudo pokrajinskega kmetij skega nadzorništva. Takoj po prvem občnem zboru so bili vpisani 104 člani. Minili sta dve leti, pre den je ZKM odkupila 5.000 kvadrat nih metrov zemlje od občine Re pen: a bor. ki ji je pri nakupu pri skočila na pomoč. Čeprav je de- žela zvišala vsoto za kvadratni meter, ki jo je občine zahtevala, od 100 na 500 lir, so za nakup zemljišča odšteli 2.462.000 lir. Zemlr-šče pa, ki meji z nabavljenim, je tudi last občine, ki pa je zagoto vila, da ga bo po potrebi odsto pila zadrugi. Medtem je dežela zagotovila ZKM 281 milijonov lir podpore, kar je znašalo 80 odstotkov predvidenega proračuna za izgrad njo mlekarne. Za ostalih 20 odst. pa je dežela dala posojilo po nizki obrestni meri za dobo 20 let. 12. junija 1974 je Kraška mlekar na predala vso potrebno dokumentacijo deželni ustanovi ERSA, da bi začela z gradnjo objekta. Približni strošek je znašal 483 mili jonov. (Kot je razvidno, so se stro ški znatno povečali.) Toda dežela je zahtevala, da bi načrt predvideval manj stroškov, kajti ni bila pripravljena kriti velike vsote. Za to prvi načrt ni bil odobren. Po dobno se je zgodilo z naslednjim načrtom. ZKM se .je tako odločila za varianto k drugemu načrtu, ki je bila odobrena. ERSA je prevzela tehnično plat izgradnje mlekarne in je oddala gradbena dela specializiranemu podjetju Porfirio. Razumljivo Je, da bo po končanih delih ERSA vrnila vso dokumentacijo in predala za drugi mlekarno v obratovanje. Podjetje Porfirio bo predvidoma končalo z delom konec tega leta kakor po sporazumu. V zaključni fa zi gradbenih del bodo postavili tudi razne stroje za predelavo mleka. Spomladi prihodnjega leta bi torej morala mlekarna začeti z obratovanjem. Prepričani smo, nam je ob za ključku pogovora dejal predsednik Guštin, da bo zadružna mlekarna, ki s svojimi člani zajema v bistvu celo tržaško pokrajino, lahko rešila marsikateri problem naših živinorejcev. Mlekarna, kot ostale zadružne pobude, so velikega pomena za vso slovensko narodno skupnost, ne samo iz gospodarske ga vidika, ampak tudi iz vidika ohranitve kraške zemlje v rokah slovenskih kmetov. Prav zemlja je ena najvažnejših komponent za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti in zaščita slovenskega kmeta je temu prvi pogoj, (ic) Samo Mno popravljeno semaforsko omrežje Okvaro menda povzročil avtomobil, Ul je treščil v semafor na Trgu Goldoni Tržaško semaforsko omrežje so včeraj le delno popravili. Okvaro je menda povzročila slikovita nedeljska nesreča na Trgu Goldoni. Povzročila sta jo osemnajstletni Bruno Miot, ki je s svojim fiatom 127 trčil v fiesto 26-letnega Fabija Per-tija. Miot ni dal prednosti Pertiju, ki je verjetno vozil s preveliko hitrostjo. Fiesta se je po trčenju večkrat obnila in se ustavila s kolesi navzgor. Verjetno je avto po trčenju zadel tudi bližnji semafor in povzročil okvaro, ki je v celoti še niso lokalizirali. V teh dneh so zato mestni redarji ročno urejevali promet v nekaterih mestnih predelih. Letos se nam je poletje slabo pred stavilo, saj je slabo vreme z dežev nimi dnevi trajalo skoraj dva meseca. Nenadoma se je nebo zjasnrlo, dnevna temperatura se je zvišala, saj so včeraj zabeležili v Trstu kar 33 stopinj. Vročina je tako neznosna, da je vsaka senca dragocena. Nekateri, kot kaže gornja slika, niso mogli potrpeti niti do kopališč in so se predali sončnim žarkom kar na pomolu Audace. Drugi pa se je zleknil v senco svojega avtomobila. dov (309.006 prihodov in 327.982 odhodov), to je 29,40 od sto manj (893.753), na prebivalce jugoslovanskega obmejnega pasu pa 242.239 prehodov (121.489 prihodov in 120.750 odhodov), kar znaša 41,19 od sto manj kot julija lanskega leta (411.952). V Žalovanje Tržačanov za žrtvami strašnega pokola v Bologni Slovensko deželno gospodarsko združenje poziva ob strašnem zločinu v Bologni vse svoje člane - trgovce, gostince ter obrtnike, da se pridružijo današnjemu vsedržavnemu žalovanju s tem, da ob 17. uri, to je v času pogrebnih svečanosti v glavnem mestu Emilije-Romagne zaprejo svoje obrate in aktivno spremljajo potek žalnih obredov. Enako uglašeno je tudi vabilo sorodne italijanske organizacije, to je zveze trgovcev, velja pa za vsa združenja (gostinsko in druga), v njej včlanjena ali pridružena ji. Od petih popoldne bi morala torej v vseh tržaških trgovinah in gostiščih dejavnost zamreti, ljudje bodo sedli pred televizijski zaslon in se s tegobo v srcu poklonili skoraj 80 žrtvam fašističnega pokola. Na pročelju vseh javnih poslopij bo italijanska zastava obvisela na polovici droga, kinodvorane se bodo odprle dve uri pozneje kot po navadi. Ob 10.30 odpotuje v Bologno z avtobusom delegacija pokrajinske enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. SSk ob zločinskem atentatu v Bologni Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je ob zločinskem atentatu v Bologni objavilo naslednjo izjavo: «V teh težkih dneh, ko je zločinska roka spet udarila po neštetih človeških življenjih, se tudi primorski Slovenci z globokimi občutki spominjamo tragične; preteklosti, ko nas je teptala črna roka. Atentat v Bologni pomeni ponovno in absolutno omalovaževanje demokratičnega življenja in svobode posameznikov ter skupnosti. Terorizem je s tem aktom kruto dvignil svojo glavo, kar nam nare-^ kuje, da se mu z vsemi močmi var' pei-stavimcr'--- Ko se klanjamo nedolžnim žrtvam, obenem zahtevamo od oblasti, da takoj odkrijejo in z vsemi silami zatrejo krivce. Kot Slovenci in demokrati želimo, zlasti ob letošnjih obletnicah požiga Narodnega doma in ustrelitve bazoviških junakov, kakor tudi ob spominu na bombne atentate na slovensko šolo pri sv. Ivanu, da se val slepega nasilja zaustavi in končno zagotovi vsem državljanom red in mir.* Učno in neučno osebje srednje šole F. Erjavec izreka kolegici Anici Maver - Mosca iskreno sožalje ob smrti očeta. Zveza žena iz Doline izreka iskreno sožalje Silvani Foraus ob izgubi ljube mame. Celica KPI iz Doline izreka sožalje svoji članici Silvani Foraus ob izgubi drage mame. Dne 5. avgusta je preminila naša draga MARIJA MIHALIČ vd. SANCIN Pogreb pokojnice bo danes, 6. t.m., ob 17. uri iz hiše žalosti v Dolini št. 441. Žalostno vest sporočajo sin Danjel z ženo Anico, sestri Karolina in Emilija in drugo sorodstvo Trst, 6. avgusta 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) • Na pobudo ACLI bo danes ob 18. uri v cerkvi sv. Antona maša zadušnica, ki jo bo daroval župnik Mario Cividin. Krščanski delavci se bodo na ta način spomnili nedolžnih žrtev tragičnega atentata v Bologni. Dne 5. avgusta nas je nenadoma zapustila JOŽEFA MILIČ vd. PETELIN danes, 6. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti v Pogreb bo Repniču št. 20. Trst, 6. avgusta 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) Žalostno vest sporočajo sinova Jožef in Drago, hči Milka, snaha Jolanda, vnuki in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage J0SIPINE NOVAK vd. ZUPANČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre dr. Jasni Jelenc - Mikulus ter Ivanu Hrovatinu. SVOJCI Opčine, 6. avgusta 1980 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) Pri tržaškem Rdečem križu se ubadajo z resnimi težavami Premalo je vozil in osebja - Delovne razmere izredno težke ■ Vsakdanji boj s smrtjo 31. julija je vlada razpravljala o zakonskem osnutku, po katerem naj bi Rdeči križ prešel nekako pod po kroviteljstvo treh ministrstev za zdravstvo, notranje zadeve in obrambo in bi reševalne sekcije Rdečega “riža prešle pod pokroviteljstvo krajevnih ustanov. Tako bi se moralo nekaj izboljšati v krogih te u-stanove, ki je sedaj stalno v pasi-in sloni na državnih podporah. rak0 nam je povedal uradnik upra ve tržaškega Rdečega križa, ko smo Se pozanimali v kakšnili pogojih deluje in s kakšnimi problemi se srečuje tržaška služba RK. Položaj se Je v zadnjem času sicer nekoliko izboljšal, potem ko je priskočila na Pomoč dežela. Ta je dala s pomočjo tržaškega zdravstvenega konzorciji na razpolago 19 ljudi in še šest Paj bi jih prišlo naknadno. Tako so odpravili nekaj pekočih problemov. V tržaški pokrajini so stalno na razpolago štirje rešilni avtomobili Podnevi (od osmih do dvajsetih) in uva ostalih dvanajst ur. Tržaški RI< Pa razpolaga z desetimi vozili, od katerih je pet pokvarjenih tako, da jih ne splača popraviti. V službi j® trenutno okrog petinšestdeset ljudi. od katerih je nekaj na dopustu. Tlelo je razdeljeno v dve izmeni po dvanajst ur, vsi uslužbenci pa delajo štirideset ur na teden; en dan ao zaposleni v dnevni izmeni, drugi dan v nočni, nakar imajo dva dni Počitka. Povišali so jim tudi plačo, ki je bila prej, upoštevajoč delo, ki ga opravljajo, zelo skromna. Nekaj bolničarjev je celo pustilo službo, ker so ponoči sanjali prizore, ki so jih videli podnevi. Največ pozivov dobi Rdeči križ v času, ko se ljudje vračajo z dela na kosilo ali večerjo in v poznih večernih urah. Med poletjem in zimo ni bistvene razlike v številu posegov, gre pa za povsem različne posege: poleti je več primerov srčnih obolenj, nesreč pri kopanju ali z avtomobilom, medtem ko je pozimi več primerov pljučnic in podobnega. Dnevno dobijo od štirideset do šestdeset pozivov, včasih pa tudi do sedemdeset-osemdeset, kar pomeni, da mora opraviti vozilo od deset do dvajset voženj. Zato se vsi vozniki in bolničarji pritožujejo, da so štiri vozila podnevi in dve ponoči pre malo. Dodatki bi morali vsaj še eno za vsako izmeno. Uslužbenci so med delom v stalni napetosti, ko se vrnejo na trg Vittorio Veneto jih čaka drugi poseg z reševalcem, tako, da se ne morejo niti oddahniti. Če pa jim ostane minuta oddiha, mislijo na prihodnji poziv in na kaj bodo našli na nesrečnem mestu. Neki bolničar je rekel, da včasih tvegajo več, kot jim je dovoljeno in da rešujejo ljudi, tudi če gre za reševanje, ki ne spada v njihovo delo, temveč je bolj delo gasilcev. Tako se je ta bolničar nekoč spustil v dimnik tovarne Italsider, ker je vanj padel delavec, ali v podpalubje neke ladje, ali v kad s kislino v papirnici in moral nato pet mesecev v bolniško blagajno. Na koncu je še dodal; «Mi vozniki in bolničarji se cele dneve srečujemo s smrtjo in sami dvegamo življenje, a najhuje je takrat, ko slavi naš antagonist v tem dvoboju zmago*. Marko Kojanec Obvestilo izletnikom v SZ imimiiiu,,m,m, |l||lll„lllllinilll„lllll„imillll||ll|lll||l||||l|||||l|llllllll||U||||||MI Gledališča VERDI , V okviru operetnega festivala bo Jutri, 7. t.m., ob 20.30, v gledališču Verdi tržaška premiera ene najbolj Uspelih operet skladatelja Lea Fal-‘a «Roža iz Stambula». V glavnih Mogah nastopajo pev-ci in igralci Gabriella Ravazzi, Giordana Mascagni, Gaetano Scano, oandro Massimini, Luigi Palchetti, Tranco Folli, Gianna Jenco, Ful-ju«* Gasser, Gianfranco Saletta in cfrazio Bobbio. Novo scensko posta-Vdev sta oskrbela Willy Orlandi in kostumer Sebastiano Soldati. Koreografijo za baletni zbor festivala je Pripravil Flavio Benati, orkester in zbor gledališča Verdi bo dirigiral “udolf Bibl. ..Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prve predaj1'''0 «Rože iz Stambula* in za zad-nJe predstave «Scugnizze». V okviru operetnega festivala bo-sta v gledališču Verdi 8. in 13. avgu- zadnji dve ponovitvi Costove o Perete «Scugnizza». Kino Ariston 21.30 «11 dottor Stranamore, ovvero come ho imparato a non preoccuparmi e ad amare la bomba*. p. Sellers, S. Hayden. Nazionale 15.30 — 22.00 «La porno teenager*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Ki'z 20.00 «Pugni, pupe e pepite*. J. Wayne. £den Zaprto. £*celsior Zaprto. Grattacielo 18.00 «Black out in au-b>strada». U. Tognazzi, A. Sordi, S. Sandrelli, M. Mastroianni. ,a'ce 17.00 «Minaccia di un mi-hardo di dollari*. “1'gnon 16.30- 22.00 «Bruce Lee l’i- ra del drago colpisce 1'occidente * * ""dramitia tieo 15 30—22.00 «Erotic "Rornents*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Moderno 18 00 «Pari e dispari*. Barvni film. irora 18.00-22.00 «Battaglie nel-r la galassia*. Barvni film. Uftpitol 18 00 «AmitjviUe horror*. _ Prepovedan mladini pod 14. letom. ',r’»tSl!o 17 (H) «Agente 007, licenza ui uccidere». S. Conner.v, U. An-aress Rarvnj fjim. V ;!°ri0 Venelo 17.00 «Sybil». Barvni film. f Čestitke Ivan 'Stranj praznuje danes 86. Jstni dan. Obilo sreče in zdrav-ži» ai.n belijo hčerka Ncrina z dru-n° in drugi sorodniki. »anes praznuje Oskar Košuta n Jstni dan. Obilo sreče in skorajš-jJ®ga okrevanja mu želijo sestra r *U z možem Cirilom in vnukinja Urazia z možem. Izleti Združenje UNION priredi dva e-nodnevna izleta in sicer: dne 15. avgusta v Trbiž - Belopeška jezera s kosilom v Kranjski gori in 17. avgusta v Castelnuovo del Friuli (Spi-limbergo). Obenem združenje javlja, da se lahko vpišejo za izlet v Beograd, kot smo že govorili na sedežu združenja. Izlet se bo vršil dne 6., 7. in 8. septembra 1980 in sicer: Beograd - Titov grob - Djerdap (romunska meja). Za vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-455, v torek, sredo in petek od 17. do 19. ure. Prosvetno društvo SLAVEC - Ric-manjc priredi v dneh od 5. do 7. septembra izlet v Prago (ČSSR). Vpisovanje ter podrobnejše informacije na sedežu društva (Babna hiša) vsak dan razen sobote in nedelje do 12. avgusta, ko se vpisovanje zaključi. Ker je število mest omejeno, svetujemo interesentom, da se čimprej vpišejo. PD Rovte - Koionkovec priredi 15. avgusta Izlet v''Lftg' pod Mangar tom (Bovec). Šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča, da je rok za vpis v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole podaljšan do 20. septembra. Tečaji so odprti vsem odraslim od 16. leta dalje. Vpisovanje se vrši na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini. TRŽAŠKA KJIGARNA obvešča prijatelje ter cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta. Prispevki V spomin na Jožeta Cesarja darujeta Anica in Jurij Kufersin 5.000 lir za Športno šolo Trst in 5.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na Jožeta Cesarja darujeta Sonja in Gianni Furlanič 10.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Jožeta Cesarja darujeta Marija in Pina Blažina 20.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Jožeta Cesarja darujeta Leli in Rado Nakrst 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. V spomin na pok. Jožeta Cesarja daruje družina Egona Blažine 10.000 lir za atletsko sekcijo Bor. V spomin na Pepija Cesarja daruje družina Morelj 50.000 lir za atletsko sekcijo ŠZ Bor. "“MiiiMiHiiiiiiitiiiiniiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiimintiiHUiitiiiiiiiiiinuiliiiiiiiiMimimiiiimiiiuiiiiiiiimii Včeraj - danes Danes, SREDA, 6. avgusta Sonce VLASTA 30 27 Vz*c*e °k 3-54 in zatone ob j, . Dolžina dneva 14.33 — Lu-vzide ob 1.50 in zatone ob 17.01. Jutri, ČETRTEK, 7. avgusta KAJETAN včeraj: Najvišja temperatu-iR 30,3 stopinje, najnižja 23,9, ob •uti 30, stopinj, zračni tlak 1015,2 rahlo pada, brezvetrje, vlaga odstotna, nebo jasno, morje mir-Pin' **mperatura morja 25,6 sto- ROJSTVA IN SMRTI Luci--1 S0 SE: Davide Stocca- rs>Cn Uiglio, Cinzia Barut, Barba-Ia« er*nL Martina Canziani, Scilla lannone, jan Carli. , Umrli SO:: 73 letni Giuseppe p. C1. 15-letni David Mian, 59-letni •UOn-Ull".;-.- . . H«, , . n . .1 Qn-*ien'co Geppini, 70-letni Renato letp- ?■! 18-letni Matteo Benassi, 68- t, na Nella Rosani, 68-letni Marino ^fioni. 72-letni Antonio Loi, 20-Mar feni ^abio Conte, 49-letna Nivea li ^utti, 64-letni Nicola Ricciardel- le/?.UsT’ 78-letni Pietro Sincovich, 74-n»o Uuoiano Bosutti, 65-letna Bru-por. Carli, 57-letni Walter R7-letna Carmela Derin vd. Piz- Padoan, 42-letna Silvana Pozzetto por. Gemmari, 78-letna Antonia Ser-go vd. Caucci, 69-letni Giuseppe Furlani, 55-letni Adriano Burgher, 83-letna Rosalia Pipan, 79-letni Rug-gero Guina, 46-letni Paolo Orso, 78-letni Adriano Delneri, 94-letna Maria Coslovich vd. Sabaz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7. NOČNA "SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante, Ul. dellTstria 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel. 732627; predpraznična od H do 21. ure in praznična sd °. do 20. ure tel 68441. LEKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228-124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tol. 211 (Kil. Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesl.jan: tel. 709-197; Žavlje tel 213 137; Milje: tel. 271 124. V naslednjem objavljamo program izleta v Sovjetsko zvezo: Sobota, 9. avgusta — ob 4.45 zborno mesto in odhod avtobusa s Trga Oberdan na ljubljansko letališče Brnik. Ob 7.00 polet letala za Beograd. Ob 9.00 polet letala za Kijev. Po prihodu namestitev v hotelu in prosto. Nedelja, 10. avgusta — Ogled mesta: Sofijska saboma cerkev, Vla-dimirska katedrala, mestno središče itd. Ob 17.40 polet letala za Leningrad. Po prihodu transfer v hotel in namestitev. Ponedeljek, 11. - torek, 12. avgusta — Oba dneva sta namenjena obisku Leningrada: Nevski pro- spekt, Zimski dvorec, Marsovo po-lje, Smoljni, spomenik Petru I., križarka Aurora, Isakijevska saborna cerkev, Ermitaž, Petrov dvorec itd. Sreda, 13. avgusta — Prosti dan za morebitne individualne oglede ali nakupe. Ob 20.40 polet letala za' Moskvo. Ob prihodu transfer v hotel in namestitev po sobah. Četrtek, 14. - petek, 15. avgusta — V Moskvi je predviden ogled mesta in naslednjih znamenitosti: Kremelj, Rdeči trg, Leninov Mavzolej, Boljšoj teater, cerkev Vasilija Blaženega, univerza Lomonosov, Kutu-zovski prospekt, razstava gospodarskih dosežkov ZSSR itd. Sobota, 16. avgusta — Prosto dopoldne. Ob 16.15 polet letala za Beograd. Ob 20.00 polet letala za Ljubljano s prihodom ob 21.00. Transfer z avtobusom v Trst, kamor prispemo okoli polnoči. In še nekaj pojasnil: Vsakdo lahko nese s sabo 200.000 lir (najbolje v bankovcih po 10 000) in drugo valuto (dolarja, marke itd.) v skupnem znesku 100 000 lir. Za to valuto je treba imeti bančno potrdilo o menjavi. Sovjetski vizumi bodo izročeni izletnikom v avtobusu. Če slučajno kdo namerava potovati s svojim avtomobilom, naj to nemudoma javi potovalnemu uradu «Au-rora* na telefonsko število 60-261, kjer tudi naravna ite vpisnino. Primorski dnevnik želi vsem izletnikom srečno pot in prijetno potovanje! ■« . Občni zkE arhitektov Na rednem občnem zboru tržaške zbornice arhitektov je bil za predsednika ponovno izvoljen Dario Cle-scovich. Tajnik je Riccardo Sisto, blagajniške posle bo v obdobju 1980-82 vodil Pietro Cordara, vodstvo zbornice pa sestavljajo še P. Meng, E. Cervi, A. Precali in G. Berni. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl Miro Žigon — Zgonik 36. Toči belo in črno vino. MODE VALENTINA - Domjo 89. Velika razprodaja, od 20 do 50 od-sto popusta. OSMICO je odprl Herman Škrlj - Sa-lež 35. Toči belo in črno kapljico. KANTE ALOJZ - Praprot 18 je odprl osmico. Toči belo in črno vino. PRODAM AVTO FIAT 127 C, bele barve s tremi vrati. 6 mesecev star. Telefon 229 242. ZP 11 REVLON je učinkovit proti prhljaju. Parfumerija - Kozmetika 90 Opčine. UNIVERSALMACCHINE Dolina 195 prodaja traktor 21 IIP na 4-po-gonska kolesa znamke ISEK1 po zelo ugodni ceni. Tel. (040) 228-190. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu razpisuje delovna mesta tehničnega vodje, administratorja in električarja Kulturnega doma. Skupni pogoji so: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine in odslužen vojaški rok. Poleg tega so za mesti tehničnega vodja in administratorja potrebne visokošolska strokovna izobrazba ali petletne delovne izkušnje, za mesto električarja pa končana nižja srednja šola in pripravljenost opraviti izpit za kurjača. Pismene prošnje sprejema u-prava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 31. t.m. BANOA Dl CBEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. trst - gtlicA p. nizi io - 1 tlfif on-aae 5. 8. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola” Holandski fiorinf Danska krona Švedska krona Norveška krona Prahma Mali dinar Veliki dinar 840,- 1966.- 1777,— 507.— 201.- 28,80 467,— 66,20 724.— 428,- 150.— 201,— 171,— 19,75 28.5 27.5 PODATKI EPT 0 STANJU V PREJŠNJEM LETU Manj hotelskih zmogljivosti v Gradežu veha se število zasebnih sob za turiste Prijavljenih je 4.360 zasebnih sob z 9.419 posteljami, poleg teh pa je na tem področju še drugih 3.000 zasebnih stanovanj, kjer je dovolj prostora za neprijavljene turiste Manjša se število hotelov na Goriškem. To ugotavljamo v poročilu o turističnem delovanju v letu 1979, ki ga je predsednik pokrajinske turistične ustanove Mario Del Ben imel na seji upravnega odbora EPT. Iz podatkov, s katerimi razpolaga EPT je razvidno, da je bilo v go-riški pokrajini ob koncu leta 1978 181 hotelov, ob koncu lanskega leta pa samo 172, to je za približno pet odstotkov manj. Približno za enak odstotek se je zmanjšalo tudi število sob v teh hotelih in sicer od 4.507 do 4.253 in postelj od 7.726 na 7.304. Zaprli so osem hotelov v Gradežu in to je zelo slabo, kajti zaprli so take hotele, ki jih bodo ali so jih že spremenili v počitniška stanovanja; zaprli pa so tudi dve prenočišči v Foljanu in Ronkah. V Gradežu se ta pojav ponavlja že vrsto let, zaradi tega so sedaj z deželnim odlokom blokirali v starem delu mesta vsako spremembo namena stavbe. Vendar se zdi, da se bo proces opuščanja hotelov nadaljeval, kajti režijski stroški, zlasti oni z osebjem, so tako narasli, da se marsikomu izplača spremeniti notranjost stavbe in jo prodati par-celizirano z vrsto manjših stanovanj, ki služijo v počitniške namene. V lanskem letu so sicer nekateri hotelirji izboljšali kapacitete svojih hotelov, nekateri taki primeri so bili v Gradežu, eden pa v Gorici. Prav tako je predvidena gradnja nekaterih novih hotelov v Gradežu. Ta kraj je veliko pridobil s toplicami in z novim avditorijem, ki omogoča kongresni turizem, za kar je bil Gradež doslej prikrajšan. Narašča pa število zasebnikov, ki oddajajo stanovanja ali sobe. Teh je prijavljenih 1.657, imajo 4.360 sob z 9.419 posteljami. Polovično od sob je število kopalnic, kar pomeni, da uporabljajo kopalnico v stanovanju tako turisti kot domačini. Vendar pa so to le uradno prijavljene sobe in običajno lastniki stanovanj plačajo tudi ustrezne takse, seveda če prijavijo gosta. V Gradežu pa je še približjno tri tisoč zasebnih stanovanj, vikendskih stanovanj, ki razpolagajo s približno devet tisoč posteljami. Lastniki teh stanovanj so v glavnem prebivalci Gorice, Trsta, Vidma in drugih krajev naše dežele. Stanovanje uporabljajo zase V mrtvi sezoni, običajno pa ga poleti oddajajo turistom. V tem primeru ni nobenega nadzorstva niti policijskega, niti turističnega in Še manj davčnega značaja. Zaradi 'tega so torej statistike o bivanju turistov v 'Gradežu zelo pomanjkljive, bodisi če tako stanovanje uporablja v poletnih mesecih lastnik ali kak njegov neprijavljen «klijent». Svojčas so hoteli podrobno prešteti ta stanovanja pa jim ni uspelo. Do tu je bdi govor o hotelskih zmogljivostih. Posteljam v hotelih in zasebnih prenočiščih je treba dodati še razpoložljivosti v osmih kam-pingih in turističnih naseljih, kjer imajo možnost naseliti skoro trinajst tisoč ljudi. V teh naseliih razpolagajo tudi s 568 sobami in 411 tuši ali kopalnicami. V počitniških kolonijah (teh je šest) imajo možnost dati streho približno tristo ljudem. Medtem ko se število hotelov torej manjša in se tudi njih kvaliteta niža (v precej hotelih so namreč odpravili restavracijo in nudijo gostom le prenočišče in zajtrk) pa se viša število uradno zapisanih zasebnikov, ki oddajajo turistom sobe. Prav tako se viša tudi število zasebnikov, ki oddajajo turistom sobe, ne da bi to sploh prijavili. In v Gradežu ter ob vsej obali od Gradeža do Tržiča gradijo vsako leto nove stanovanjske hiše v ta namen. «T 4» ponovno v prizorišču dogodkov Ko smo v teh dneh poslušali televizijska in radijska poročila o fašističnem atentatu v Bologni ki je terjal ogromno število nedolžnih žrtev, smo se goriški kronisti spomnili na prav tako zločinski dogodek, ki se je pripetil spomladi leta 1972 v naši neposredni bližini, v Petov-Ijah, kjer so trije karabinjerji izgubili življenje pri eksploziji tam zapuščenega avtomobila. Na procesu, ki je bil nekaj let pozneje v Trstu, je bilo rečeno, da so atentatorji v Petovljah uporabili zelo močni eksploziv, ki mu strokovnjaki pravijo «T 4». Isto vrsto eksploziva naj bi bili uporabili fašistični atentatorji prejšnjo soboto v Bologni. Nehote nam. je spomin šel v leta, ko so karabinjerski častniki — priče na tržaškem procesu — trdili da je «T 4» zelo težko dobiti, da ga uporabljajo samo posebn • vojaške e-note, da ima zelo veliko eksplozivno moč, da so ga petoveljski atentatorji najbrž kupili v nekem švicarskem skladišču. Sicer so bile nekatere ugotovitve teh prič kasneje o-vržene, vendar je na takratnem procesu v sosednjem Trstu nekje v o-zračju plavala za laike čudna o-znaka «T 4». Tudi takrat so atentat izvedli fašisti, čeprav jim niso doslej preisko- valci še prišli na sled. Vendar se v zadnjem času vedno bolj ustvarja prepričanje, da je bil v atentat vpleten videmski fašist Cicuttini, znan tudi, ker je bil kasneje vpleten s svojim kameradom Boccacciom v rop letala v Ronkah. Cicuttini pa je pravočasno zbežal v Španijo in pravijo, da si je tam z operacijo dal spremeniti zunanji videz obraza in da si je tudi dal operirati glasilke. Tako naj bi ga ne spoznali kot avtorja zločinskega telefonskega poziva karabinjerjem, ki jih je privabil tistega večera v Betov!je. In fašisti v naši deželi so zbirali prostovoljne prispevke, da so lahko plačali Ci-cuttimjeve operacije na glasilkah in obrazu. Fašizem je torej vedno in povsod zločinsko prisoten. Kot pred tolikimi leti, takoj po prvi vojni, v času fašistične vladavine in tudi v sedanji demokratični državi. Na Goriškem smo imeli v povojnem času več takih primerov. Sedanja krvava eksplozija v Bologni nam prav zaradi sorodnosti v uporabi eksploziva «T 4» obuja v spomin te fašistične zločine v naših krajih. STATISTIČNI PODATKI 0 PROMETU NA MEJI Tudi julija manj prometa kot istega meseca lani Inflacija in druge gospodarske težave silijo ljudi k varčevanju Kljub temu. da sodi julij med tako imenovane poletne mesece, ko ljudje veliko pogosteje potujejo, tega ni bilo občutiti na mejnih prehodih na Goriškem, kjer so zabeležili razmeroma umirjen promet. Mejo je prestopilo 829.855 oseb, ali kakih 45 tisoč manj, kakor julija lani. Tako v mednarodnem, kakor v maloobmejnem prometu so na prvem mestu jugoslovanski državljani. S prepustnico je mejo prestopilo v obeh smereh 262.830 italijanskih državljanov in 282.205 jugoslovanskih. Še bolj izrazita je razlika v mednarodnem prometu. Italijanskih državljanov s potnim listom so našteli 110.802, drugih državljanov (med slednjimi so najbolj številni Jugoslovani) pa 174.018. Po nekaterih znakih sodeč, bo promet v avgustu veliko bolj živahen, kakor je bil doslej, saj pričakujejo te dni pravi naval motoriziranih turistov, septembra pa naj bi spet padel na običajne vrednosti. viti tudi izkazilo o opravljenih izpitih na univerzi. Rok za prijavo poteče 6. septembra. Slikarski ex tempore septembra v Tržiču • Goriška prefektura obvešča, da je bil v uradnem listu objavljen natečaj za dodelitev 80 štipendij za visokošolce, ki se nameravajo udeležiti tečaja za občinske tajnike. Ob predložitvi prošnje je treba dosta- |lllllllll 26. julija, Medulin Mama se je naveličala kuharije. Tako je, če si mama. Malce potožiš, a skoraj vse postoriš: od pometanja šotora do pranja brisač. No, oče je tudi priden, ker gre po nakupih, kjer se načaka v dolgih vrstah kake samopostrežne. Otroka imata dovolj dela na obali ob morju in na svojih otočkih, a vodo vseeno prineseta, če je treba. Sama pa prav dolgo spim, čeprav gremo vsak večer spat s kurami. Sicer postorim vse tisto, kar ostane. Moram pa priznati, da tega ni veliko. Zato imam danes slabo vest. Povabim starše in otroke na kosilo. Opoldne se odpeljemo v Pulj. Gostilne pa skoraj vse zaprte — odpirajo šele ob petih popoldne. Nekje bi nam sicer postregli z ribami, a če naročimo še ribjo čorbo, zato se odpravimo v Medulin. Tam naletimo na gostilno, ki je tudi čez dan odprta. Lahko naročimo pleskavice, kalamare, solato in pijačo. Lastnik pove, da je Albanec, oni pa so navajeni delati ves dan. Namestimo se v prijetno senco, kjer škržat poje s figovega drevesa. Čez pol ure smo potreže ni. Precej nerodni natakarski va jenec polije moje vino mami na rokav, pleskavice se mi zdijo podobne malo večjim čevapčičem, kalamarov pečenih na žaru pa je vsega skupaj štiri rezine. Peter da dvakrat v usta in krožnik je prazen. Naročimo še nekaj porcij pomfrija. Otroci pojedo še pol našega. «Kako je bilo?* pobara lastnik in se prijazno smehlja. Človeku, ki se prijazno smehlja pa ne moreš reči kaj slabega. Po šestnajstih dneh kampiranja sta se vrnila domov, v Novo Go rico, mati in oče. Jaz pa ostanem v Medulinu s sinovoma do 13. avgusta. A. B. podobnega posebno zato, ker ima veliko poznih sort grozdja oziro- ma vin in prav te sorte so doživele tiste odlične vremenske razmere zadostne vlage in toplote, da so dale odlična vina. To se je izkazalo pri zaključni oceni, saj je Avstrija tudi po dobljenih priznanjih daleč na prvem mestu, saj so avstrijska vina dobila kar 125 velikih zlatih medalj, to se pravi, da je 40 odst. predloženih avstrijskih vin dobilo najvišje priznanje. Jugoslavija je odnesla 54 velikih zlatih medalj, to se pravi, da je 19 odst. predloženih vin dobilo najvišje priznanje. Dobro sta se odrezali tudi Zahodna Nemčija in Portugalska. Ko tako paberkujemo po teh podatkih in številkah, bomo dodali, da je na letošnjem ocenjevanju sodelovalo več belih kot črnih oziroma rdečih vin in sicer 609 vrst belih in 402 vrsti rdečega ter še 76 vrst rose vin. Ostalo odpade na peneča, polpeneča in posebna vina. Za konec bomo dodali, da je bilo letos podeljenih 8 naslovov «šam-pion 80*. Najbolje ocenjena vina so bila: Bizeljčan beli 1979, ki ga je predložilo Slovin DO Bizeljsko, Brežice, Welschriesling Troc-ken Beerenauslese 1976, ki ga je predložilo avstrijsko podjetje Gartner iz Illmitza, nadalje Grenasehe rose 1979 iz San Luisa iz Kalifornije, ki ga je predložilo podjetje Lavvrence Winery, Casal da Azen-ha reed 1957, ki ga je predložil portugalski podjetnik Antonio Bernardino da Silva iz Azenhasa do Mar, nadalje Crodocilo Sparkling Wine Aperitif. Gre za polpeneče vino, ki ga je predložilo neko podjetje iz Velike Britanije. Peneče virto Johannisberger Erntebrin-ger 1978 je iz Zahodne Nemčije in predložil ga je Ferdinand Pieroth. Končno sta tu še specialno vino Cream Sherry iz Španije ter specialno alkoholizirano vino Liqueur Muscat 1979 iz Avstralije. \ SOBOTO NA GRADU SV. JUSTA Čudovita črnska glasba petje in narodni plesi Ansambel «D’Akati» nastopil z bogatim programom afriške folklore V soboto je bila na Gradu sv. Justa edinstvena baletna predstava: nastopal je baletni ansambel «D'Akati» z bogatim programom afriške tradicionalne glasbe in plesov. Ansambel sestavlja od 30 do 80 oseb, odvisno od zmogljivosti prostorov, kjer morajo nastopati. Zaradi tega je štela sobotna predstava le 30 plesalcev. Kot ozadje za predstavo so uporabili srebr-noplavkaste panoje, ki služijo v glavnem za vse nastope na Gradu. Da bi se gledalci znašli v afriškem naselju, so zadostovali raznobarvni in kričeči kostimi ter v ozadje postavljeni tam-tami. Sobotno predstavo je vezala pripovedna nit, ki je občinstvu prikazala ljubezen, ki jo ima afriški človek do mladine, kolikor predstavlja življenje in globok čut enakopravnosti, pa tudi človeške topline, ki privre črncem iz dna srca. Vse to so člani ansambla «D’Akatix> prikazali s plesom in z močno ritmirano glasbo in petjem. Ob zvoku «marimb» in bambusove piščali so na odru uprizorili zgodbo beračice, ki jo je vaški glavar spodil in za katero so se potegnili vsi vaščani, ki so njej na čast organizirali ples. Nato je bil na vrsti ples. kjer sta čarovnik in eden od plesalcev s hoduljami plašila zle duhove in tako rešila obsedenca. V taki predstavi, kjer naj bi prišel na dan pravi afriški duh, ni seveda manjkal ples zaročencev in tisti, ki izraža veselje ob dobri letini. Sobotni nastop bdletnega ansambla je ms, gledalce, navdušil, čeprav nismo navajeni na take predstave. Ker nismo navajeni dajati pravega pomena posameznim zvokom in'kretnjam, nismo bili zmožni povsem asimilirati vseh globokih življenjskih resnic, ki so nam jih posredovali člani afriške fol- ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutri 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 13.55 Koncert za jutri 17.00 Non stop, 2. del 18.00 Risanke 18.15 Sveže, sveže 18.30 Woobinda ' ' 19.20 HEIDI, risani film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK Na vseh treh mrežah bodo z začetkom ob 16.50 prenašali pogrebne svečanosti iz Bologne. Tudi v večernem sporedu bo več sprememb. Večje spremembe bodo tudi v radijskem sporedu. Isto velja za Radio Trst A. 20.40 Nasprotniki Scherlocka Holmesa, TV film 21.35 Zgodba mesta: LONDON 22.25 Športna sreda DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 10.15 Kinematografija 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.00 Poletni Jazz 17.00 Prigode barona Von Trencka 18.00 Vita da ghiri 18.15 Risanke 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 Le brigate de! Tigre, TV film Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 11 nido di Robin. TV film 21.05 IGRE BREZ MEJA 1980 22.30 Scattozero, 2. del 22.50 Glasba za mladino DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Nasvidenje, vs.em. 19.50 Risanke 20.05 Šolska vzgoja 20.40 Atlantide ;.a 22.15 DNEVNIK 3 CtOJUKI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.30 POROČILA 18.35 Velike razstave, dok, 19.05 Naša pesem 80 19.45 Obzornik 20.00 Ne prezrite 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 . TV DNEVNIK 21.00 Reportaža pred oddajo igre brez meja 21.05 Arun: IGRE BREZ MEJA 22.25 Godba brez not: Sončna pot 22.55 V znamenju Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Vstopnica za pekel, film 22.20 Beograd včeraj in danes: ZEMUN Zagreb 19.15 Sezamova ulica 19.45 Od vsakega jutra raste dan 21.00 Arun: Igre brez meja 22.35 Izbor v sredo ŠVICA 19.10 Programi za mladino 20.15 Srečanja 21.05 Igre brez meja 22.45 La stirpe di Mogador, roman, 6. del TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Čoln — Šport in razvedrilo; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 «Pod Matajur jan*; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — «Moč preteklosti*; 15.00 Glasbeni popoldan; 16.00 Svoboda je terapevtična; 16.30 Orkestri in zbori; 17.10 Klasični album; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 18.30 Jazz. 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon. naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Objave in zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.15 Glasbeno-govorni program; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Dnevni varjete; 12.03 Vi in jaz; 13.15 Glasba; 15.03 Rally; 15.30 Errepi 1 — 3131; 17.00 Patchvvork; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Radijski oder; 21.03 it’s only Rolling Sto-nes; 22.00 Lahka glasba; 23.00 Te lefonski klic. KOPER LJUBLJANA (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 10.15 Festivalbar; 11.00 Horoskop; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Glasbeno-govorni program; 15.33 Prijetno z glasbo; 16.00 Na prostem; 16.45 Dalmacija in njene pesmi; 17.32 Crash; 1.7.55 Pismo iz. . .; 18.00 Vrtiljak jug. motivov; 19.32 Grožnjan 80. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji blok; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Zapojmo pesem; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 To smo mi; 16.00 Dogodki in odmevi; 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, Poročila; 7.50 Dobro jutro otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.0« Z glasbo v dober dan; 9.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.45 Radijski pevci pred mikrofonom; 10.05 Z radiom na poti; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbe; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam. . 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo. . .; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.00 uri; 19.00 Zborovska glasba; 19.15 Naš gost; 19.30 Potovanja za mladi svet; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 21.00 Koncert za besedo — Haiku; 21.25 Dvorak: Trio Dumky op. 90 : 22.05 Dvorak iz o-pere «Rusalka»; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Revija slovenskih pevcev; 00.05 Lirični utrinki klome skupine. Skoda, da sta nas napredek in civilizacija spravila ob tako bogastvo, kot je uporaba, telesa in ritma za posredovanje naših čustev drugim ljudem. Prav gotovo v dnu srca lahko zavidamo afriškemu ljudstvu, da je ohranilo svoje tisočletno folklorno bogastvo kljub vsestranskemu pritisku moderne civilizacije. Ob tem pa nam vendarle preostaja vprašanje: naj jemljemo organizatorjevo cenzuro v obliki črnih nederčkov za plesalke kot znak naše velike civilizacije ali kot dokaz naše velike nezrelosti? (eva) Suha pipa in druge gropajske težave Pred dnevi smo se odpravili na Kras in sicer v Gropado. V Pa-dričah smo s skuterji krenili proti prijazni vasi. Cesta, ki je polna lukenj, je «preizkusila» nas in tudi naša vozila. V tej vročini smo si zaželeli hladne vode. Da bi ute-šdli žejo, smo stopili do vodovodne pipe. Toda vode ni bilo. Vodovodna pija je pokvarjena. Komaj smo torej prišli v vas in že smo bili priča malomarnosti oblasti. Domačin pa nam je rekel, da slaba cesta in suha pipa nista edini vaški težavi. «Cesta, po kateri ste privozili, mora biti znova asfaltirana. Poleg tega cesta od šole do vasi ni razsvetljena. Občina že dolgo obljublja, da bo našla okvaro, a do sedaj ni še nič storila. Cesta pa, ki vodi iz Gropade v Trebče, je še v slabšem stanju. Je makadamska, torej brez asfalta. Razširitev ceste in njena ureditev sta v načrtih pokrajine, a je doslej ostalo vse pri besedah. Kar se pa suhe pipe tiče, se pri njej niste ukanili le vi, pri njej se ustavljajo številni tržaški potniki, seveda zaman. V Gropadi so tri vodovodne pip®, a deluje le ena. Pa ne le, da imamo dve suhi pipi, tudi sama vaS ostane večkrat brez vode. Vodovodne napeljave potrebujejo modernizacije in okrepitve, da bi votla imela več pritiska. Kočljiv problem so tudi naše greznice. V Gropadi ni kanalizacije. Za gradnjo greznic bi po noviii občinskih predračunih potrebovali veliko, preveč denarja.* V začetku letošnjega poletja * namakanjem v Gropadi ni bilo problemov, ker je namakalo preobilno deževje, ki ni pustilo niti, da bi kmetje pospravili seno. Krompir pa je začel že gniti. Sedaj pa j® pritisnila vročina, ki grozi s sušo. In s prijaznim Gropajcem smo nadaljevali razgovor o vaških razmerah. Med drugim je še rekel: «če že govorimo o vaških problemih. naj povem, da v naši vasi niti pošta ne deluje redno. Poštne pošiljke ponavadi raznašajo brezposelni mladeniči, ki jih sprejmejo v službo le za nekaj mesecev in zato se ti mladi ljudje, po večini Italijani, ne utegnejo spoznati s krajem, v katerem delujejo, pogosto pa opravljajo svoje dolžnosti brezbrižno.* «Drugače je z avtobusi, ki nas povezujejo s Trstom. S temi smo kolikor toliko zadovoljni, saj pripelje avtobus v Gropado približno vsakih 35 minut. Žal pa šoferji včasih po 9. uri zvečer na nas, na Gropado x>zabijo.» To so nekateri izmed številnih problemov Gropade, kot nam jih je prikazal domačin, Gropajec. Japonski kapital rine v svet TOKIO — Japonsko, kd je bila do pred nedavnim znana kot zelo siromašna dežela, ki je razpolagala le s ceneno delovno silo, saj surovin ima skrajno malo. snubijo sedaj vsi, tudi industrijsko močno razvite in bogate dežele. V Italiji predstavlja njeno morebitno sodelovanje v avtomobilski industriji že nekakšen državni problem, prav tako se v ZDA bijejo hude bitke proti močnemu prodiranju japonskih avtomobilov na njihovo tržišče, sedaj pa se v zvezi s tem oglaša tudi Kanada. Kanadski minister za industrijo je začel vrsto pogajanj s predstavniki japonskih avtomobilskih industrijskih podjetij, ki jih je pozval naj upoštevajo tudi Kanado, ko mislijo na svoje naložbe v tujini, predvsem v severni Ameriki. O tem snubljenju je poročal glasnik kanadskega vele; poslaništva v Tokiu, ki je tudi rekel, da je kanadski minister za industrijo Gray najavil srečanja s predstavniki japonskih družb Nissan in Toyota. Kanadski poslovni ljudje in funkcionarji nočejo sklepati več ali manj tajnih pogodb, kot so vajeni sklepati drugod po svetu. Gray bo stopil tudi v neposredni stik z japonsko vlado Kaže, da bodo Kanadčani u-brali pot, kot so jo njihovi kolegi v ZDA. Kakor je znano, je avtomobilska industrija v ZDA v hudih težavah, saj so močno skrčili proizvodnjo, hkrati pa je na trgu neprodanih 40 odst. proizvedenih avtomobilov. Zaradi tega a-meriški poslovni ljudje in tudi v Beli hiši pozivajo Japonce, naj ne izvažajo v ZDA Svojih avtomobilov, pač pa naj izvažajo svoje ka-pitale v ameriško avtomobilsko industrijo. primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. avgusta 1980 ATLETIKA SINOČI NA TEKMOVANJU «G0LDEN GALA: VRimu vrsta odličnih rezultatov Presenetljiv obisk občinstva - Naskakovali so več svetovnih rekordov V Rimu je bilo sinoči na olimpijskem stadionu mednarodno atletsko tekmovanje «Golden Gala*, na katerem so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov. najboljšega je prav gotovo, poskrbelo že občinstvo, saj se je na tnbunah zbralo več kot 60.000 gledalcev, kar se doslej še ni zgodite v zgodovini italijanske atletike. Vzrok za tolikšno zanimanje je eil v treh postavkah: prva je bilo dejstvo, da je tekmovanje potekalo takoj po zaključku olimpijskih iger, ko je zanimanje za take prireditve se «toplo»; druga, važnejša, pa je v tem, da je nastopila vrsta izrednih atletov, ki so v Moskvi osvojili 13 zlatih, 0 srebrnih in 8 bronastih kolajn, k tem pa moramo prišteti Se 8 svetovnih rekorderjev, da o drugih znanih tekmovalcih niti ne govorimo. Tretja postavka pa je oda v tem, da so se na raznih Progah spoprijeli med seboj tako tekmovalci, ki so nastopili v Moskvi, kot tudi tisti, ki so olimpijske igre bojkotirali, kar je doprineslo k vse-mu še posebno draž. Čeprav so prireditelji vložili v to Prireditev velike napore (organiza-oijsko pa je miting precej razoča-r®l) in so računali na veliko zani-dianje gledalcev, je tolikšen obisk Vsekakor presenetil tudi njih. .Rekli smo, da je bilo dosežnih vec zelo dobrih rezultatov. Nekateri tekmovalci so namreč posku-®ali postaviti celo nove svetovne rekorde, saj je v ženski višini Si-Pjeonijeva naskakovala letvico v Višini 202 cm, Vigneron je s pali-5° poskušal doseči 580 cm, Sovje-tinja Komisova je zgrešila svetov-n* rekord v teku na 100 m z ovirami le za 3 stotinke sekunde, Do-riova (na 1500 m) in Scartezzini , lf-000 m z naprekami) sta posta j vila nova italijanska rekorda, iz- ! vrstni so bili skakalci v višino, ki j tudi naskakovali svetovni rekord itd. Seveda, vsi nastopajoči niso nav dušili in tudi dvoboj med olimpijci in «neolimpijcb ni prinesel kakih razburljivih dogodkov, ponekod Pa je le dvignil gledalce na noge, riasti v teku na 200 m. kjer je Mennea postavil svetovni sezonski rekord (20”01). Prireditev kot celot® je bila zelo kakovostna in je ^Polnila pričakovanja ljubiteljev atletike. V posameznih disciplinah so do Segli take rezultate: , 100 m moški J- Floyd (ZDA) “• Lewis (ZDA) “■ Lactany (ZDA) 4- Glance (ZDA) “• Williams (ZDA) 6- Gault (ZDA) '• Sanford (ZDA) 8- Gilkes (Guy.) 800 m moški l- Maina (Ken.) ”■ Robinson (ZDA) } Paige (ZDA) ’• Hamilton (Jam.) “• Fontanella (It.) 0- Obwocha (Ken.) "■ Zerkowski (Pol.) 8- Enyeart (ZDA) . 1500 m ženske 1- Kazankina (SZ) l Dorio ((It.) ”• Decker (ZDA) 1 Bukis (Pol.) “• Van Nuffel (Bel.) o- Possamai (It.) Z1 Chermveno (Ken.) 8- Tata (Ken.) , Disk moški *■ Plucknett (ZDA) *• V/jlkins (ZDA) 3- Hijltness (Nor.) I' Povvell (ZDA) “• °erter (ZDA) “• Simeon (It.) ■ De Vincentiis (It.) 8- Monforti (It.) Zuzyszyn (Pol.) Martino (It.) *• Magiub (Egi.) , Hoja (3 km) ,■ M- Damilano (It.) „• G. Damilano (It.) Bandossi (It.) 110 m ovire 1. Foster (ZDA) 13”51 2. Campbell (ZDA) 13”58 3. Milburn (ZDA) 13"G1 4. Turner (ZDA) 14"01 5. Sang (Ken.) 14”42 6. Coffman (ZDA) 14 38 7. Fontecchio (It.) 14 'V7 100 m ovire 1. Komisova (SZ) 12”33 2. G. Rabsztyn (Pol.) 12 ’56 3. Langer (Pol.) 12 60 4. Hightower (ZDA) 12"'J1 5. Byelczyk (Pol.) 12"95 6. E. Rabsztyn (Pol.) 13 '02 7. Tkačenko (SZ) 13"24 8. Young (ZDA) 13”43 Kladivo 1. Hans Riehm (NDR) 80,78 m 2. Sedik (SZ) 80,54 m 3. Ploghaus (NDR) 77,60 m 4. Huning (NDR) 77,12 m 5. Urlando (It.) 74,32 m 6. Bianchini (It.) 73,38 m Višina ženske 1. Simeoni (It.) 1,98 2. Kielan (Pol.) 1,91 3. Brili (Kan.) 1,91 4. Ritter (ZDA) 1,91 5. Krawczuk (Pol.) 1,91 6. Meyfarth (NDR) 1,88 7. Dimi (It.) 1,85 5000 m 1. Koskei (Ken.) 13’30”81 2. Manede (Por.) 13’34”07 3. Berkle (ZDA) 13\38”05 4. Cova (It.) 13’40”04 5. Gerbd (It.) 13’42”07 6. Kopijasz (Pol.) 13’45"06 7. Selvaggio (It.) 13’47”08 8. Aquino (Meh.) 13*58’ ”08 9. Chettle (Avs.) 14'01”04 10. Fredericks (ZDA) 14'04”06 11. Selvaggio (It.) 14’10”07 12. Di Benedetto (It.) 14’08”00 Skok s palico 1. Vigneron (Fra.) 5,70 2. Kozakievvicz (Pol.) 5,50 3. Hintnous (ZDA) 5,40 4. Ferreira (Fra.) 5,40 5. Takahashi (Jap.) 5.20 6. Oiol (Špa.) 5,00 PO HUDI NESREČI MED POSKUSNO VOŽNJO V H0CKENHEIMU Jutri pogreb nesrečnega Patricka Depaillerja Po tragediji sedaj že polemike - Slabost? EKSHIBICIJSKI TURNIR Vilas premagal Adriana Panatto PARIZ — Na ekshibicijskem teniškem turnirju v Nici je Argentinec Guillermo Vilas premagal Italijana Adriana Panatto s 6:4, 6:4. Na istem tekmovanju pa je Francoz Caujolle nepričakovano, toda zasluženo odpravil Američana McEnroeja s 6:4, 6:2. V okviru istega tekmovanja pa so v francoskem mestu Cap D’Adge dosegli naslednja izida: Tanner (ZDA) - Pecci (Paragvaj) 7:6, 6:4 Connors (ZDA) - Noah (Francija) 6:4, 6:4 CLERMONT FERRAND — Pogreb pilota Patricka Depaillera bo jutri zjutraj v katedrali tega francoske ga mesta. Po žalnem obredu ga bodo pokopali v Crevant - Lavedneju, kjer je njegova družinska grobnica. Kot je znano je Depailler umrl v petek zaradi nesreče, ki se mu je pripetila na dirkališču v Hocken-heirrm. Medtem pa se nadaljujejo polemike v zvezi z nesrečo. Odgovorni avtomobilske znamke Alfa Romeo, za katero je Depailler tekmoval, so izjavili, da se je pilota po verjetnosti med vožnjo polastila slabost, ki ga je privedla do zanj tako usodnega avtomobilskega incidenta. Vendar pa se s to verzijo vsd le ne strinjajo. Dnevnik Le Monde namreč napada vodstvo Alfa Romea, da se hoče rešiti vsake odgovornosti in da zato daje nekoliko preveč enostavne in maloverjetne razlage. V članku z naslovom «Polemdka* se avtor sprašuje, kako so lahko odgovorni avtomobilske hiše Alfa Romeo brez vsakršnega dokaza zavzeli verzijo o nenadni slabosti. Preden bi dali tako jasno izjavo, bi morali vsaj dobro in natančno pire gledati motor avtomobila, s katerim se je Depailler ponesrečil. Tega pa, žal, še niso storili, saj se naj Iz Boljunca na vrh Triglava 10” 20 10"23 10''25 10”26 10 ”34 10” 48 10” 51 10”98 1'47”50 1'47”59 1'47”67 1'48”42 1’48”53 1'48”82 1'49”15 1'49”22 3’58”94 3'59”82 4'03”15 4’04”66 4'09”18 4'09”54 4'20”43 4’33”29 67.00 m 66,60 m 63,92 m 63,86 m 63,69 m 60,54 m 58,26 m 58 02 m 57,56 m 57.00 m 50.01 m 11’45”I5 H’53’10 11’53”40 brž bojijo, da bi našli kako nepravilnost v motorju. Dnevnik Le Monde pojmuje torej nesrečo zelo polemično. Na Veliki nagradi Nemčije, ki bo v nedeljo, pa bo Alfa Romeo primorana nastopati le z Brunom Giacomellijem. Po nesreči v Hocken-heimu nima Autodelta namreč dovolj časa na razpolago, da bi pripravila nov dirkalni avto. KONJSKI ŠPORT RIM — V skladu s sklepom vlade, da bo 6. avgust v Italiji dan žalosti zaradi tragičnih dogodkov v Bologni, danes ne bo nobenega tekmovanja v konjskih športih. Zveza konjskih športov se hoče namreč pridružiti žalovanju vsega italijanskega ljudstva. Poletni meseci so čas izletov v gore. Posebno v Alpah jc izletnikova n ji*-- izredno razvito, saj so v tem času gorske poti zelo «obljudene», v gorskih kočah pa je kar težko dobiti prostor za prenočevanje. Tudi naši zamejski ljubitelji gora v poletnih mesecih radi oprtajo nahrbtnike in krenejo proti vršacem, pa čeprav je naš naravni element, na katerega smo že po svojem položaju bolj navezani, morje, in ne gura. Tako so se tudi v Boljuncu zbrali v ponedeljek mladi planinci iz dolinske občine in krenili na Triglav, kot se pač za vsakega pravega Slovenca spodobi, pa naj živi na tej ali oni strani meje. Pred odhodom so se za spomin še fotografirali in čeprav vidimo na sliki, da s seboj niso vzeli samo planinske opreme, smo vendarle prepričani, da bodo srečno prispeli na naš najvišji vršac in jim bo izlet ostal v lepem in prijetnem spominu. NOGOMET Spored nižjih lig prihodnji teden Po objavi sporeda prvih dveh italijanskih nogometnih lig je italijanska zveza polprofesionalcev sporočila, da bo sestavo lig C-l in C-2 ter D lige objavila šele prihodnji teden. Zveza mora namreč najprej pregledati položaj raznih društev. Šele nato pa bo lahko prešla na sestavo. Spomnimo se, da je C-l iz dveh, C-2 iz šitrih, D Wga pa iz šestih skupin. Zanimivo fi še dejstvo, da bo od sezone 1981/82 D liga ponovno amaterska. Kar se pa tiče sestave skupin i-talijanskega pokala polprefcsional-cey, ga bodo objavili v naslednjih dneh. Igralci v G-l ligi bodo prvenstvo začeli 28. septembra, D liga pa se bo pričela že 14. septembra. KOŠARKA «Azzurre» za Romunijo in Madžarsko RIM — Italijanska košarkarska zveza je objavila seznam igralk, ki bodo po skupnih pripravah nastopale za reprezentanco v raznih tekmah v Romuniji in Madžarski. Leta je: De Prš, Faccin, Grossi, Guz-zonato, Palomarini, Sandon, Ver-gnano (Fiat Torino), Baldini (Geas), Caldato, Monti, Rossi (Pagnossin Treviso), Peruzzo (A. S. Vicenza), Timolati (Algida Rim), Tuizzi (Ufo Schio). Zbrati se bodo morale v sredo, 20... avgusta. na . sedežu - italijanske košarkarske Zveze v Rimu, nakar se bedo za skupne treninge preselile v Rieti. • Od 27. do 31. avgusta se • bodo udeležile mednarodnega turnirja v Kostanci (Romunija), od 2. do 4. septembra pa drugega v Egerju (Madžarska). Ena glavnih značilnosti košarkarskega turnirja v Moskvi je bila dramatičnost na nekaterih srečanjih. Na sliki (AP) navdušenje španskih košarkarjev po »dramatični zmagi* nad Kubo HiiiiiiiiliiiiiiiiuiiiiiniiimiiiniiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiim M. NOVOSEL 0 KOŠARKARSKEM TURNIRJU 01 V MOSKVI «Bili smo zares najboljši» Po neuspehih v lanski sezoni jugoslovanska reprezentanca le zaigrala, kot zna - Zanimiv turnir - Glavna značilnost: dramatičnost Košarkarji Jugoslavije so v Moskvi dosegli to, kar so v zadnjih dvajsetih letih le sanjali. Jugoslavija je torej končno o-svojila zlato olimpijsko kolajno in to točno 20 let po o-limpijskih igrah v Rimu, ko so se »plavi* prvič uvrstili v skupino boljših, to je na šesto mesto. Po dveh srebrnih kolajnah v Mehiki in Montrealu je torej jugoslovanska reprezentanca osvojila zlato. Pri tem pa moramo tudi taikoj omeniti velik uspeh Italijanov, ki so v Moskvi osvojili svojo prvo kolajno v zgodovini olimpijskih iger in še posebno važen je zanje ta uspeh, saj so bili v Miinchnu in Montrealu eni od kolajn povsem blizu. Če dodamo še neuspeh Sovjetske zveze kot domačina in glavnega favorita za zlato, potem mislim, da naj bi ■HMtiiiiiiiitmiMiiliiiHiifliiiiiitilNiiiMitiiiiiiiiikiiiiiinitiiiitnitiiiiiiiiiiiiMioiiiiiiniiiiiiiiiiiininiiiiiinriiiiiiiiininiiiitiiiiiiiiiiiuiiiHiiOMiiiiBnmiiMiiiiiniiiuaiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimninnviimiinniiiifiiiiliiiinimiiiiuaMiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiUiainniKiiiMiiHi« KOLESARSTVO DIRKA PO UMBRIJI LEMOSEBJA NEBO Prisotni vsi najboljši Italijani (Saronni, Battaglin itd.) NARDI — Danes bo iz Nardija pa do Torgiana v okolici Perugie potekala dirka po Umbriji, Ta dirka je brez dvomov zelo pomembna za italijanske kolesarje, saj bo to tekmovanje dalo tehničnemu vodji italijanske kolesarske ekipe Martiniju važne napotke za sestavo reprezentance, ki bo nastopila na -svetovnem prvenstvu v cestni poizkušnji v Sallanchesu (Fr.). Razumljivo torej, da bo na tej tekmi prisotna vsa elita italijanskega kolesarstva. Sa-rOrmi, Battaglin, Panizza, Contini ■•■•Jlljsjfjiifi-. r.-.-«-, ■ V ;«-:4Ub.-X:4 moskovski veduti, ki sta bili deležni v preteklih dneh posebne ^zornosti turistov in športnikov: mr kovska univerza (zgoraj) in ha-mka na Rdečem trgu ter Kremelj (spodaj). (Foto AP) in Baronchelli, ki so si mesto že skoraj zagotovili, bodo skušali potrditi dobro formo. Ostali: od Bec cie, Amadorija, Baroneja pa do, Vi-sentinija pa si bodo seveda skušali zagotoviti eno izmed prostih mest. Edini, ki bo odsoten,- bo torej le Moser. Vendar pa si je Mcser mesto skoraj že zagotovil in zato je njegova odsotnost opravičljiva. Teda kljub njegovi odsotnosti bo dirka gotovo zanimiva. Ne smemo namreč niti pozabiti, da se bodo dirke u-deležih tudi Belgijci in Španci, ki nastopajo v nemški ekipi Kondor. Dirka po Umbriji pa seveda ne bo edina, ki bo odločala o sestavi reprezentance. Po tej dirki bodo kolesarji namreč imeli še možnosti na pokalu Sabatini v Peccioliju in na pokalu Placci v Imoli. NOGOMET Collovati poškodovan MILAN — Branilec Milana ter italijanske reprezentance Collovati se je lažje poškodoval na treningu, tako da včeraj ni nastopil na prijateljski tekmi med prvo ekipo in rezervami. Vsekakor pa poškodba po prvih * pregledih ni hujša. Tekmo pa je zmagala prva ekipa s čistim 10:0. BUDIMPEŠTA — Prva tekma predtekmovanja v pokalu pokalnih prvakov med škotsko ekipo Celtica ter madžarskim Diosgyorjem bo v Glasgowu 20. avgusta. Povratno tekmo pa bodo odigrali 3. septembra. Prva tekma predtekmovanja pokala prvakov med budimpeškim Houvedom ter La Valetto iz Malte pa bo v Budimpešti, 16. avgusta. Povratno srečanje bo seveda na Malti, 3. septebmra. NA LENINOVEM OLIMPIJSKEM STADIONU V MOSKVI Žive slike navdušile gledalce Olimpijske igre v Moskvi so bile organizacijsko med najpopolnejšimi doslej., Tudi koreografija < vse pri--reditve, zlasti pa otvoritev in zaključek, sta vzbudila občudovanje ne le med gledalci na tribunah, ampak tudi med tistimi, ki so dogajanju sledili pred televizorji. Še posebnega občudovanja pa so bile deležne žive slike, ld so se spreminjale na predelu tribune ped olimpijskim ognjem, od trenutka do trenutka. Marsikdo se je vprašal, kako 50 delovale te žive slike, odgovor na to vprašanje pa nam dasta tudi naši sliki, Na zgornji vidimo enega izmed slikovnih zapisov, na spodnji pa lahko razločno opazimo, da je za vsakim delčkom slike sedel poseben «slikotvorec», ki je s hitrim in natančnim menjavanjem plošč raznih barv soustvarjal podobe na tej velikanski sliki. Odveč je pripomniti, da je zahtevalo vse to izredno usklajenost in dolgotrajne vaje, toda vloženi trud se je izplačal, saj je bil učinek res enkraten. (Foto AP). Italijanska reprezentanca, ki se bo udeležila evropskega mladinskega prvenstva v plavanju in v skokih v vodo, je včeraj odpotovala v Skovde (Luks.). Prvenstvo bo v tem mestu od 7. do 10. avgusta. SITTARD — V tekmi, veljavni za mladinsko evropsko prvenstvo v vaterpolu, ki se odvija v Sittardu na Nizozemskem, je reprezentanca Italije premagala Finsko z rezultatom 13:4 (6:0, 3:1, 3:1, 1:2). bila to prva slika o končnem vrstnem redu na moskovskih igrah vsaj približno popolna. Tudi brez Američanov kakovosten turnir Ko je bilo na dlani, da se Američani ne bodo udeležili olimpijskih iger, je marsikdo dvomil, da bo kakovost tekem na Ol vsaj približno zadovoljiva. Izkazalo pa se je prav nasprotno. Srečanja so bila kakovostna in nadvse zanimiva. Jasno, da je prišlo do tega predvsem po zaslugi finalistov, ki so se za olimpijski turnir izredino dobro pripravili. Naj dodamo še, da je bilo večina srečanj zelo dramatičnih:' In dejal bi, da je bila prav dramatičnost ena glavnih značilnosti moskovskega turnirja. le pomislimo na tekme med Jugoslavijo in SZ. med Španijo in Kubo, med Jugoslavijo in Brazilijo .. . če upoštevamo torej vse to, ne moremo mimo ugotovitve, da je bil »olimpijski košarkarski turnir* zelo zanimiv, obenem pa tudi kakovosten. Preporod «plavlh» Jugoslaviji je uspel velik podvig. Po lanskih katastrofalnih rezultatih, ko so »plavi* osvojili le bron na evropskem prvenstvu in ko so na sredozemskih igrah celo izgubili z Grki v srečanju za zlato, so jugoslovanski reprezentanti v Moskvi pokazali vse svoje znanje, svojo veliko kakovost. Zopet so dokazali, da so najboljši. In da so bili zares najboljši, nam jasno kaže dejstvo, da so »plavi* nepremagani dokončali to olimpiado. Pri tem se seveda poraja osnovno vprašanje, kateri so razlogi za ta uspeh. V prvi vrsti gre omeniti, da se je v reprezentanci zopet vzpostavil red in da so se odnosi med reprezentanti izboljšali. In prav sedaj je tudi Jasno, da so bili ti odnosi v Turinu na EP zelo slabi. V Turinu »plavih* ni bilo prepoznati, v Moskvi pa je reprezentanca ponovno dokazala, da je tisto homogeno moštvo, ki je zasluženo slavilo zmago na svetovnem prvenstvu v Mandli. Drugič: jugoslovanska reprezentanca je v Moskvi lahko računala na dober učinek vseh razpoložljivih košarkarjev in zato se je tudi nudila možnost taktiziranja. Znano je, da so bili prej glavna moč »plave vrste* zunanji igralci. Točnosti meta od daleč, ki jo imajo Kičanovič, Delibašdč iri Dalipagič, je nima nobena druga reprezentanca. V Moskvi pa so odlično igrali tudi vsi centri od čosida do Jerkova, od Knega do Radovanoviča in žižiča. Velik učinek vseh reprezentantov je tako omogočil, da je Jugoslavija v raznih okoliščinah in z raznimi taktičnimi variantami dosegla nekaj odločilnih uspehov. Tako so na primer »plavi* kar s štirimi nizkimi košarkarji igrali izredno učinkovito v podaljšku proti Sovjetski zvezi. Bil je to zelo dramatičen podaljšek, v katerem pa so »plavi* s hitro in odločno igro povsem «razbili» nasprotnika. Radovanovičev! prosti meti . . . Milijonskemu avditoriju pred TV kamerami bodo verjetno ostali v nepozabnem spominu poslednji trenutki regularnega časa v tekmi s SZ. Do konca je manjkalo le še 27 sekund: vodili smo s štirimi točkami prednosti; Radovanovič pa je imel na voljo kar tri proste mete. Ob minuti odmora, ki ga je zahteval naš zvezni trener, ste gotovo na ekranih videli, kako se je odvijala »živahna debata*, ali naj Radovanovič izvede proste mete. Z Žeravico sva bila za to, da se prostih metov ne izvede. Večina igralcev pa je bila odločno prepričana, da bo Radovanovič dosegel vsaj eno točko in Radovanovič je tako izvajal proste mete ter vse tri zgrešil. Vse se je nato v podaljšku srečno končalo. Kaj reči o finalnem in odločilnem srečanju za zlato preti Italiji? »Plavi* so bili v tem srečanju glavni favoriti. Bili so pred veliko in življenjsko odgovornostjo. Jasno je, da . niso mogli zaigrati sproščeno kot v prvem srečanju, ko so «az-zurre* brez večje težave premagali. Tudi v tem srečanju, »srečanju živcev prej kot tehničnega in taktičnega znanja* pa so »plavi* dokazali svojo premoč in zasluženo premostili še zadnjo oviro. (Nadaljevanje sledi) BOKS Zapata ostal prvak CARACAS — Panamec Hilario Zapata je ohranil naslov svetovnega prvaka v minimušji kategoriji po verziji WBC. Po točkah je premagal Dominikanca Ilectorja Raya Melendeza, ki branilcu naslova ni povzroči) hujših težav. PLAVANJE DO NEDELJE V BOLOGNI Svetovno prvenstvo v plavanju s plavutmi BOLOGNA — Od jutri do nedelje bodo v odkritem občanskem bazenu v Bologni tekmovanja svetovnega prvenstva v plavanju s plavutma in v hitrostnem podvodnem plavanju. Prvenstva se bo letos udeležilo kar 21 držav, med katerimi kar pet prvič, kar dokazuje vedno večje zanimanje, ki vlada -za ta sorazmerno neznani šport. Nastopilo bo ved kot 200 plavalcev, od katerih je kar dvanajst Italijanov, ki pričakujejo dobro uvrstitev na končni lestvici. Veliki favoriti tekmovanja pa so nedvomno plavalci SZ. KOLESARSTVO DIRKA PO ZAHODNI NEMČIJI De Vlaemincku prva etapa STADHLON — Belgijec Roger De Vlaeminck je osvojil prvo etapo kolesarske dirke po ZRN pred Švicarjem Summermatterjem in rojakom Teirlinckom. Prvi od Italijanov je bil Torelli, ki je osvojil osmo mesto. Sanchez — Ford CIUDAD MEXICO — Svetovni bok ■ sarski prvak v peresni kategoriji (verzija WBCT) Salvador Sanchez (Meh.) se bo 13. septembra spoprijel za naslov z Gvajancem Patrickom Fordom. Srečanje bo v San Antoniu (ZDA). CARACAS — Fulgencio Obelmej-tias, nepremagani venezuelski boksar. ki naskakuje svetovni boksarski naslov v srednji kategoriji, se bo 15. septembra v Sanremu spopadel z Američanom Stevom Mo y er jem. RIM — Izvršni odbor italijanske namiznoteniške zveže je izvolil dva podpredsednika za obdobje 1981 84. Nova podpredsednika sta Carmi-ne Picone in Cesare Sagrestani. OBVESTILA Atletski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo seja odbora sekcije danes, 6. avgusta, ob 19. uri na stadionu »Prvi maj*. Irednlštvo. uprava, oglasni oddelak, RST. Ul. Momecchl 8. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) 'odružnlco Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 tlarocnlno vlesečno 5.000 lir — vnoprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina :a inozemstvo 53 000 Ur. za naročnike brezplačno revija »DAN«. < SFRJ številka 4.50 din. ob nedeljah 5.00 din. za zasebnike mesečno 65.00, etno 650.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 80.00. letno 800.00 din. 'oštnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. avgusta 1980 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 cADIT* • DZS ■ 61000 L|ubl|and. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. • j . V 1-™«. čl«n italijanske! Izdaja L\ r zveze časopisnih 1 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tisk«^ “Trst zai0jnikov fieg" m DECEMBRA 1969 PRVI FAŠISTIČNI POKOL Žrtve terorizma v Italiji RIM — 247 mrtvih je tragičen obračun teroristične dejavnosti v zadnjih 11 letih, točneje od tistega 12. decembra 1969, ko so se na Trgu Fontana v Milanu razlegli kriki žrtev prvega večjega a-tentata od konca vojne sem. Od teh je 116 postalo žrtev »črnega terorizma«, ki nosi odgovornost za pet pokolov, medtem ko je 85 življenj pokosil »rdeči terorizem«, čigar tarča pa so bili, razen izjem kot pri pokolu v Ulici Fani in pri Patrici, predvsem predstavniki oblasti in drugih inštitucij. Tudi »uvoženi« terorizem je v Italiji bil aktiven. Tako so tuje teroristične organizacije segle po življenju 34 oseb, 12 atentatov pa se kljub preiskavam še vedno ne more politično opredeliti. V teh enajstih letih nosi tekoče leto tragičen rekord, saj je število žrtev s pokolom v Bologni narastel na 101. Poglejmo, kako je spirala terorističnega nasilja dosegla leto za letom letošnjo konico. 1969: Prva etapa fašistične strategije, ki ima v svojih načrtih predvsem pokole. V Kmečki banki, na Trgu Fontana, je eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil 16 smrtnih žrtev. 1970: Medtem ko se rojeva »rdeči terorizem« (gre predvsem za požige avtomobilov), se desničarji spet proslavijo s pokolom, šest oseb namreč umre v Gioi Tauro, med neofašističnim revoltom, ki je ostal znan pod geslom cBoia chi molla«. 1971: To je edino leto, ko teroristi niso sejali smrti. 1972: Pri Petovljah trije karabinjerji umrejo med eksplozijo avtomobila, ki je bil natlačen z razstrelivom. V Milanu je pod streli neznancev padel komisar Calabresi, eden od prvih preiskovalcev, ki se je ukvarjal s pokolom na Trgu Fontana. Materialnih avtorjev teh zločinov še vedno niso ugotovili, glede atentata pri Petovljah vodijo niti vsekakor med fašiste, čeprav so po dveh sodnih preiskavah uvedli še tretjo, ki je v teku. 1973: Prvič stopijo na italijansko prizorišče tuji teroristi. Komandos palestinskih gverilcev napade na letališču Fiumicino letalo. Med atentatom izgubi življenje 30 oseb. V teku leta pride še do dveh terorističnih zločinov: v Milanu odvrže Gianfranco Bertoli, ki se izdaja za anarhista, a izhaja iz desničarskih krogov, bombo, kii med eksplozijo ubije 4 ljudi. V Rimu pa so neznanci podtaknili ogenj hiši tajnika MSI v Primavalle: njegova sinova zgorita med zublji. 1974: Prvič smrtne žrtve »rdečega terorizma«. Rdeče brigade ubijejo v Padovi dva pripadnika MSI. Na koncu leta je obračun »rdečega« nasilja narasel na štiri žrtve. Neofašisti pa nadaljujejo s pokoli: v Brescii, na Trgu della Loggia, izgubi življenje 9 oseb, 12 pa med atentatom na vlak »Italicus«. 1975: Med oboroženimi spopadi izgubijo življenje trije agenti javne varnosti in en karabinjer. Mario Tuti, fašistični skrajnež, ki je obtožen sodelovanja pri pokolu »Italicus«, zbeži aretaciji tako, da strelja na policiste in jih ubije dva. 1976: Rdeče brigade in druge podobne teroristične organizacije ubijejo sedem oseb. Prvič se pojavi komandos neofašistov, ki ne strelja v množico. Pod streli »Ordine nuovo« pade namreč v Rimu sodnik Occorsio. 1977: »Rdeči« teroristi ubijejo v tem letu šest oseb, med katerimi sodnika Croceja in časnikarja Casalegna. Z armenskimi teroristi se spet pojavi tuji terorizem: njihova žrtev postane turški ambasador pri Sveti stolici. 1978: Medtem ko se začenja čutiti posledice »razpršenega«, splošnega terorizma, je to leto podvigov rdečih brigad. Obračun na koncu leta je tragičen: 28 oseb mrtvih, med njimi Moro, njegova straža in žrtve pokola pri Patrici. Letos prvič streljajo neofašistični NAR, ki ubijejo simpatizerja KPI. 1979: Terorizem, ki izhaja iz levičarskih vrst, pokonča življenje 20 oseb. S strani NAR psnoven umor. 1980: Pokol v Bologni. Pred tem so letos NAR ubili 4 osebe, 18 pa je žrtev »rdečega terorizma«. Tuji teroristi so povzročili smrt treh oseb. PETINTRIDESET LET OD EKSPLOZIJE PRVE ATOMSKE BOMBE Hirošimska tragedija naj nam bo v opomin Japonsko mesto si je le na videz opomoglo - Hirosima in Nagasaki pozivata svet k razoroževanju HIROŠIMA — Danes ob 8. uri in 15 minut je Hirošima onemela. Njenih 870 tisoč prebivalcev je prekinilo delo, da bi z enominutnim molkom počastilo spomin žrtev prve atomske apokalipse. Ob tej uri ie pred 35 leti ameriški B-29 odvrgel bombe, ki je enega 'od največ jih japonskih mest pretvorila v radioaktivno pogorišče. Število žrtev ni bilo nikdar natančno ugotovljeno, pri Organizaciji združenih narodov pa zasledimo približno število 140 tisoč na mestu mrtvih ter tistih, ki so za neposrednimi posledicami eksplozije umrli do konca 1945. leta. Do 1952. leta se je to število povzpelo na 79 tisoč, danes pa za radiacijo boleha še 372 tisoč ljudi. Po statistikah posledicam radiacije podleže letno dva tisoč ljudi. Hirošima je danes najmodernejše japonsko mesto, mesto nebotičnikov, širokih ulic in zelenih parkov. Imenujejo jo tudi azijske Benetke. V njej je sedež pomembne avtomobilske industrije in ladjedel ništva. Z več kot milijonom letno proizvedenih vozil je Hirošima na desetem mestu med svetovnimi avtomobilskimi prestolnicami. Na videz spominja na tragedijo samo še ogrodje nekdanje izložbene palače Toda zgolj na videz, kajti 370 tisoč ljudi z neposrednimi posledicami atomske eksplozije in vsi drugi, ki so jo doživeli in preživeli, bodo strahoto te katastrofe nosili v sebi vse življenje. Obletnica hirošimske tragedije je za mestne upravitelje še ena pri ložnost več, da okrepijo svojo nenehno dejavnost v prid razoroževa-nja in opozarjanja na nevarnost atomske dobe in oboroževalne tekme. Danes bo Hirošima gostitelj svetovne konference proti atomsk' in hidrogenski bombi, čez tri dni pa se ji bo v tem apelu pridružil še Nagasaki. Naj bo ta žalostna obletnica tudi nam v opomin, da se Hirošima. čeprav tisoče kilometrov oddaljena, lahko kadarkoli in kjerkoli ponovi. Človek obvladuje svet in hlepi po vesolju, pozablja pa, da lahko z brezglavim oboroževanjem postane žrtev samega sebe in tako za vedno izbriše svoj obstoj. Obisk i? W\ LJUBLJANA - Na večdnevni o-bisk v Slovenijo je včeraj dopotoval podpredsednik Slovenske narodne podporne jednote v ZDA in kandidat demokratske stranke za člana kongresa ZDA Denis Eckart. Med obiskom v Sloveniji se bo s predstavniki družbenopolitičnega .................... Kurt VValdheim v Indokini življenja republike in Izseljeniške matice Slovenije pogovarjal o perečih vprašanjih slovenskih izseljencev v ZDA. Denis Eckart bo obiskal tudi zgodovinske spomenike iz NOB, legendarno partizansko bolnišnico Franjo, Postojnsko jamo, Gorenje in druge delovne organizacije v Sloveniji. Armenca napadla turški konzulat PARIZ — Dva oborožena moška sta včeraj dopoldne napadla turški konzulat v Lionu. Kot poročajo tiskovne agencije sta moška mirno vstopila v konzulat in nato začela streljati, pri tem sta ranila štiri osebe, dve od katerih se še borita s smrtjo. Odgovornost za atentat si je prevzela »Tajna osvobodilna vojska Armenije«. Pripadnik te organizacije, ki je telefoniral francoski tiskovni agenciji, je povedal, da bodo še naprej napadali Turke in da se bodo maščevali za genocid, ki so ga turške nacionalistične skupine zagrešile nad Armenci leta 1915. Takrat so Turki poklali približno milijon Armencev, mnogi so se takrat umaknili pred nasiljem v tujino in prav iz teh izhajata tudi atentatorja, ki sta napadla turški konzulat. LA PAZ — Bolivijska vlada je obtožila Združene države Amerike, da ne spoštujejo sklepov dunajske konference o diplomatskih odnosili iz leta 1961. Ameriški veleposlanik v La Pazu je namreč po diplomatskih kanalih odposlal iz Bolivije članek novinarja Rayja Bonnerja za «The Washington post«, s tem pa naj bi prekoračil svoja diplomatska pooblastila. Novinar je v članku prikazal razmere v Boliviji in poudaril, da vojaške diktature že obvladajo več kot polovico ozemlja Latinske Amerike. ALLEN PUSTOŠI V GUJANI £1 umM IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIItllllllllllMIIHIIMIMlIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIItllllllllllllllMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiilllllllinilllllB IZJAVE POSLANCA HIJAZIJA NA ZBOROVANJU STOIISOČGLAVE MNOŽICE V TEHERANU IRAN GROZI S POŽIGOM NAFTNIH VRELCEV IN Z ZAPORO DOHODA V PERZIJSKI ZALIV Opomin SZ: isto ravnanje kot z ZDA, če sc Moskva ne bo nehala vmešavati v iranske zadeve - Pohod na Jeruzalem? Generalni sekretar OZN VValdheim je s helikopterjem dopotoval na področje tajsko - kampučijske meje, kjer je obiskal taborišča kampučijskih beguncev, k) so mu darovali cvetje. (Telefoto AP) TEHERAN — Stotisoč Irancev se je okoli polnoči zgrnilo okoli ameriškega veleposlaništva v Teheranu v znak protesta proti aretaciji o-koli 200 Irancev v ZDA. Na zborovanju je govoril teheranski poslanec Fahre din Hijazi, ki je v svojem govoru ostro napadel ZDA, Izrael in Sovjetsko zvezo. Manifestacija v Teheranu sledi aretaciji kakih 20 študentov v ZDA prejšnji teden. Iranski demonstranti so zahtevali vrnitev Iranu premoženja pokojnega šaha. Pri demonstracijah je prišlo do spopadov z drugimi Iranci, ki. so nasprotniki Homeinijevega režima. Policija je posegla vmes. aretirala homeini-jevcp, druge pa razpršila. Iransko oblasti sedaj obtožujejo ameriške, da so kruto ravnale z aretiranimi in da .je življenje mnogih v nevarnosti. Zahtevajo celo. da bi dali vsakemu aretiranemu možnost, da si izbere zaupnega zdravnika. V ta namen je Iran zainteresiral tudi pozornost generalnega tajnika OZN Kurta IValdheima. Homeini pa je bil v svojem odgovoru papežu Janezu Pavlu II. precej žolčen prav zaradi tega dogodka v ZDA. V Teheranu je prišlo tudi do demonstracij pred apostolsko nunciaturo. Demonstranti so zahtevali, naj Vatikan intervenira pri ameriški vladi za osvoboditev pripornikov. Ka-zno je, da iranske politične oblasti skušajo izvajati tudi pritisk na Vatikan v zvezi z znano afero salezijancev. V jutranjih urah so bile tudi manifestacije pred angleškim veleposlaništvom v Teheranu. Kot je bilo že sporočeno, je angleška policija aretirala v Londonu kakih 60 iranskih demonstrantov, ki se niso no tem pustili legitimirati. Samo eden je povedal, kako se piše in so ga potem izpustili, ko je položil kavcijo. Pa povrnimo se k izjavam teheranskega poslanca Hijazija. Ta je izjavil med drugim: »če bi se zgodilo kaj hudega iranskim študentom v ZDA, bomo zažgali vse proizvodne vire v deželi, ki jih izkoriščajo Amerikanci ter bomo zaprli dohod v Perzijski zaliv preko Ormoških vrat ter tako zadavili ameriško gospodarstvo.« Glede Izraela pa je poslanec izjavil: »Izrael je proglasil Jeruzalem za glavno mesto. Letos mi protestiramo, toda prihodnje leto bomo pripravili pohod na Jeruzalem, da bi ga osvobodili. To ni šala!« Glede Sovjetske zveze pa je izjavil: »SZ ima srečo, ker smo sedaj zaposleni z bojem proti ZDA. Toda z njo bomo storili isto, kar smo storili z ZDA. če ne bo napravila konec trem zarotam: provokacije proti Iranu s KP «Tudeh», z marksističnimi leninističnimi fedajini ter i marksističnimi leninističnimi Kurdi.« Hijazi je obsodil nadalje sovjetske pošiljke orožja Iraku in pokole v Afganistanu. Vse kaže, da se bo napetost na Srednjem vzhodu stopnjevala. Ved no več je znakov, da bodo Iranci postavili pred sodišče ameriške talce. Kar se tiče iranskih dogodkov, naj omenimo še, da je parlament odvzel poslanski mandat admiralu Ahmadu Madaniju, ki je bil kandidat na zadnjih predsedniških volitvah. Sicer pa je Madani že pred tremi tedni izjavil, da se ne poteguje za mandat, ker sedanji parlament nima predstavniške vloge. Po vsem Iranu pa se nadaljujejo smrtne obsodbe s streljanjem in kamenjanjem. Dva mrlva pri eksploziji na ribiški ladji «Brezza» BARI — Kakih 38 milj severno od Molfette in 25 milj vzhodno od polotoka Gargano je prišlo včeraj okoli poldneva do hude nesreče na ribiški ladji »Brezza«, ki je zahtevala dve človeški žrtvi in tri hudo ranjene (med njimi en deček). Za vzroke nesreče se še ne ve. Znano je le, da je prišlo do eksplozije (bomba ali plinska jeklenka), ki je povzročila požar. Poveljnik ladje in strojevodja sta umrla pri priči. Trije ranjeni so utrpeli hude opekline. Na pomoč prizadeti ladji sta priskočili dve drugi ribiški ladji, ki sta bili v bližini. Njuni posadki sta pogasili požar ter nudili prvo pomoč ranjencem. Te so potem prepeljali s helikopterjem v Martino Franco, kjer je središče letalske reševalne službe in potem v bolnišnico. Ladja »Brezza« ima 30 ton nosilnosti. Prometna nesreča na Krku REKA — Včeraj se je na otoku Krku pripetila huda prometna ne- srea, katere žrtve so bili zakonca Bertorella iz Padove in jugoslovanski državljan Nikola Katič. Katič je s svojim avtomobilom prehiteval kolono vozil na kraju, kjer je prehitevanje prepovedano in trčil v avtomobil italijanske registracije. Osemnajstletnega Darka Grmška, ki se je vozil v Katičevem avtomobilu, so hudo ranjenega nemudoma odpeljali v bolnišnico v Sušak. .................................••■■■■■..........annaam V DNEH TRADICIONALNEGA POČITNIŠKEGA VALA Rekordna množica turistov polni ceste, vlake in letala Konico so dosegli 1. in 2. avgusta . Promet na cestah sedaj umirjen in tekoč RIM — Počitniški val italijanskega naroda je v polnem razmahu. Kljub atentatom, pokolom in drugim namernim nesrečam, italijanskega in tujega turista vabijo gore, morje ter kulturni in turistični kraji polotoka. Mogoče pa prav zato Italijani množično zapuščajo velemesta in se podajajo na dopust v bližnje ali bolj oddaljene kraje, da bi pustili za seboj skrbi in težave. V teh dneh počitniškega vala se turisti poslužujejo železnice povprečno v enaki meri kot v enakem obdobju lani. Sicer je prodaja vozovnic vpadla za nekaj odstotkov. znatno pa so se povečale rezervacije. kar predstavlja za italijanske državne železnice pravo novost Obsežnost počitniškega vala je dosegla svojo konico 1. in 2. avgu sta, ko je znatno število tovarn za dva ali tri tedne prekinilo svojo proizvodnjo. Na letališčih se je konec preteklega tedna odvijal prav tako množični naval, tako kar zadeva julijsko vrnitev kot tudi avgustovski odhod na počitnice. Rimsko letali šče Fiumicino je zabeležilo kar 5-odstotni porastek prihodov in odhodov v primerjavi z istim obdobjem lani, kljub splošnemu med- narodnemu nižjemu povpraševanju. Na avtocestah pa še vedno hru mijo kolone avtomobilov. Sicer dol ge. tudi 20 kilometrske vrste pred rimsko avtocestno vhodno postajo so se zredčile na nekaj kilometrov. Promet je tekoč in umirjen, cestna policija in ustanova ACI pa pozivata vse voznike na strpnost pri vožnji in na ohranitev mirne krvi tudi ob morebitnih krajših cestnih zastojih. Iz podatkov italijanskih državnih železnic izhaja, da je v teh prvih avgustovskih dneh prekoračilo Me sinsko ožino okrog 26 tisoč vago nov, kar predstavlja pravi rekord GEORGETOVVN - Orkan »Allen«, ki divja v Gujani bo po mnenju predstavnikov metereološke postaj« v Trinidadu in Tobagu v kratkem dosegel moč doslej najsilovitejšegt orkana stoletja »Davida«, ki je lansko leto povzročil ogromno gmotne škode in na stotine žrtev. »Allen* je v teh dneh povzročil smrt osmih oseb in uničil mnogo nasadov banan, ki predstavljajo glavno postavko v izvozu te južnoameriške države. Na otokih je zmanjkalo vod« in elektrike zaradi požara, ki j« zajel glavni plinovod, od katerega je odvisna največja električna centrala Karibskega otočja. Orkan, ki je dosegel hitrost 240 km na uro. se pomika proti zahodu, se pravi proti otočju Haiti in proti Dominikanski republiki. Na svoji poti ruši mesta in potaplja ladje, ki jih sreča. Na sliki (Telefoto AP): ciklonsLo področje orkana Allen kot ga j« včeraj posnel metereološki satelit. V Vidmu zaplenili 85 gramov heroina TAVORJANA - Finančni stražniki in leteči oddelek policije sta včeraj odkrila v neki jami pri Ta-vorjanu blizu Čedada 15 gramov heroina, štiri samokrese ter manjšo količino eksploziva. Istočasno p* so finančni stražniki odkrili v nekem stanovanju v Vidmu 85 gramov čistega heroina, nekaj munici-je ter znatno količino denarja v go* tovini, ki baje predstavlja izkupt* ček pri prekupčevanju z mamili. Stanovanje je last nekega mladoletnika, ki je že znan krajevni policiji. V brlogu so stražniki dobili še nekaj brizgalk ter drugega materiala, ki služi pri predelavi droge. Količina odkritega heroina j« do danes najvišja, ki so jo kdaj zaplenili v Vidmu. 0(*e mirno kvartal šest otrok stradalo CAGLLARl — Oče šestih otrok 1* Lanusci pri Nuoru, ženo je imel * * * * v bolnišnici, kjer je čakala na porod, je mirno kvartal v kavarni, ko so ga prišli iskat organi javne uprav« z obtožbo, da zanemarja otroke. 43-letni Giuseppe Efisio Scrra, ki s® preživlja z dvema invalidskima pen-zijama, približno 300 tisoč lir. ni otrokom priskrbel niti najnujnejšega. Policijo je obvestil Serrov se* rodnik, ki je že sam zaprosil brezvestnega očeta naj poskrbi za «" troke. Med preiskavo so ugotovili v kakšni revščini je živela družina Serra. Otroci, od katerih je imel najstarejši sedem let, najmlajši pa šele dve, so bili vsi umazani in podhranjeni. Za otroke je občasno poskrbel samo neki sorodnik, ki pa je bil očetu nezaželen. Tudi hiša, sestavljena iz treh sob je bila v obupnem stanju, zanemarjena in zapuščena. DUŠAN ŽEUEZNOV II. 39. DIVJALI SO m VOJNO ___________PO PRIMORSKI Nemški general Hans von Hosslin Predsednik: Dobro, bomo postavili vprašanje tako: ali vam je znano, da so v tej akciji vaše enote sploh kakšne vasi požgale? Hdsslin: Bil sem osebno poleg, čete so bile postavljene v eno fronto in sicer na črti Trst-Opatija. Jaz sem napre doval na veliki fronti z namenom, da bi partizane pregnal j tega ozemlja. Pomočnik tožilca: Tovariš tolmač, pokažite mu na zemljevidu kraj Kosi severno od Kastava. Predsednik: No, pustimo to, to bomo v dokaznem postopku. Obtoženi Hosslin, ali se spominjate, da so vaše e-note sploh požgale kakšne vasi in katere vasi so to bile? Hosslin: V tej akciji, ki je bila čisto nedolžna in kjer je bilo opaziti le malo partizanov, je bilo v začetku zelo naporno, ker so morale čete napredovati v Čičariji v najhujši vročini. Predsednik: Še vedno nismo dobili odgovora na vprašanje. Hosslin: To je popolnoma izključeno, da bi na tem ozemlju, med operacijo sem jahal z leve strani na desno, da bi bila katerakoli vas požgana. Vojaški tožilec: Obtoženi Hosslin. Imam izjavo nemškega vojaka Schrei Aloisa, ki je bil desetnik in poštni kurir med bataljonom in polkom v tretji četi I. bataljona 138. polka 188. divizije. Ali je bila to vaša divizija? Hosslin: To je bila moja. Vojaški tožilec: Prebral vam bom pasus iz tega zaslišanja: «Bilo je v maju 1944. pri neki očiščevalni akciji, pri kateri so sodelovale razne enote, med njimi tudi 138. polk. Mi smo bili od marca do 15. maja 1944. v vasi To-pijane, napredovali smo od vasi Topijane preko Monte Maggiore proti Lovranu. Iz Lovrana smo odšli od Kastava na sever. Severno od Kastava ležečo vas Kosi je zažgala naša enota. Neposredno povelje za požig je izdal major Sommer, poveljnik polka. V tej ofenzivi je bila požgana vas Lipa, ki jo je zažgal naš bataljon in je bil takrat v vasi Passiaco. Vas Brezo je v tej ofenzivi požgala druga četa prvega bataljona 138. polka. Več mi ni znanega,. Lastnoročni podpis: Schrei Alois. Predsednik: Kaj imate k temu pripomniti? Hčsslin: Vasi, ki se omenjajo, se sploh niso dotaknile cone mojih operacij, ker so ležale zunaj območja mojih akcij. Predsednik: Kaj boste dejali k izjavi vojaka, ki je bil v sklopu vaših enot? Hčsslin: Ni rekel, da se je udeležil akcije v Čičariji. Predsednik: Rekel je, da je bil v sklopu 188. divizije. ki je v tem času opravljala akcije v Čičariji. Ponovno vas vprašam, ali se vi, obtoženi Hosslin, sploh spominjate, da so vaše enote požgale kakšno vas? Hosslin: Ne. Predsednik: Potem nima pomena, da se zadržujemo pri tej stvari. Hosslin: Nemogoče se mi zdi, da tega ne bi opazil. Jaz sem mislil... • Vojaški tožilec: Obtoženi Hosslin, 188. divizija je bila vaša divizija. Ali je bil 138. polk v sestavu vaše divizije? Hosslin: Da. Vojaški tožilec: Schrei Alois je bil v prvem bataljonu, ki je izvršil požig teh vasi. Požig vasi Kosi je izvršila tretja četa tega bataljona, požig vasi Breza pa druga četa tega bataljona. Predsednik: Vi o tem ne veste ničesar? Hosslin: Ničesar. Vojaški tožilec: Ali je bilo to izobraževanje vaših vojaških enot? Hosslin: Najstrožje sem prepovedal, da bi se izvrševali kakršnikoli kolektivni ukrepi. Predsednik: Praksa je pokazala drugače. Vojaški tožilec: Obtoženi Hosslin, v začetku ste dejali, da vaše enote niso bile borbene enote. Hosslin: Niso sodile k bojujoči se vojski. Vojaški tožilec: Toda vendar so opravljale akcije in požige vasi. Hosslin: Ti požigi so mi popolnoma neznani in jih popolnoma izključujem. Predsednik: Ali se vi, obtoženi Hosslin, morda spominjate vasi Sušak pri Ilirski Bistrici, ki je bila požgana maja 1944.? Hosslin: To sem prvič zvedel iz obtožnice. Predsednik: Ob tej priliki je bilo požganih 49 poslopij in odpeljanih pet oseb v internacijo. Hosslin: To sem zvedel iz obtožnice. Predsednik: Da pa to niso samo navedbe obtožnic«, vam bodo dokazale priče, ki bodo na tem mestu zaslišan« ali pa bomo prebrali njihove izpovedi. Izvolite tovariš tožilec. Vojaški tožilec: Obtoženi Hosslin, priča Iskra Jože trdi. da so nemške vojaške enote v sestavi 188. divizije 138. polka, katerega moštvo je nosilo na rokavu planinski znak razpoznavanja, požgale dne 5. maja 1944. ob deveti uri zjutraj skoraj celotno vas Sušak. Pri tem je bilo popolnom* uničenih 49 poslopij ter so odvedli 18 giav živine ter odpeljali številne ljudi v internacijo. Poleg tega so ustrelili tudi enega vaščana. Iskra Josip je iz Sušaka. Kaj pravit« na to, obtoženi Hosslin? Hosslin: Reči moram samo to, da nisem dobil o tem nobenega poročila. Predsednik: Ali ste dobili kako poročilo o požigu vasi Kotezevo? Hosslin: Ne. Vojaški tožilec: Obtoženi Hosslin, tudi tukaj imamo številne priče, ki vam bodo lahko v dokaznem postopku v o-braz povedale, da so vaše enote požgale te vasi. Te priče «o Malovec Jože, Maše Jože itd. Vse te priče trdijo, da so vs« te enote nosile na rokavu planinski znak. Obtoženi Hosslin, kaj nosite vi na desnem rokavu še dandanes? Ali j« to planinka? Hosslin: Da.