Svetovalec za naše kmete
Kako poteka setev v okraju Ptuj
Ing.   Zorec   Egon
Cas jesenske s«tve je fti. Okrajni plan jesensks setve je fiksiran, prav tako imajo krajevni lju<isk.i odibori svoje raz-rede. Vsak knietovalec ve, kaj mu je sejati. Seme je pripravljeno t. j. očišče-no — razkuženo. Prav taio se je prifelo z razdeljevaujem semena. V okraju so se razdeHla že vsa sortna 6€mena. Prvič se <e nailo v okraju krajevne ljudske od->ore, — Središče, Ormož, Juršinci, Bu-sovcd, Markovci, — kjer se bo sortno «ine sejalo v širokih površinah, takozv. »trnjenih površinah. Tu bodo kmetovalci eproducenti ali razmnoževalci sortnega >emena. Poleg tega so 6e tudi sklepale >og(>dib€ za traktoreka dela.
Prav nič ne bo odveč, ako povem, da «jemo letošnjo ]e&en v drugačnem tasu cot druga leta. Stojimo namreč sredi bit-te za zboljšanje našega lcmetijstva ob koncu drugega planekeega leta v naši >et]etki ter pravzaprav na začetku tret-ega planskega leta, v katerem mora po-cazatil prav naše kmetij6tvo velike uspe-le ter s€ čvrsto postaviti ob 6trani osta-ih gospodars-kih panog v naši državi. >tojimo sredi bojibe za večje pridelke. ?tqv gotovo je na ti6oče naših kmetov iiroim naše domovine, ki ei žele, da\bi ob pribodnji žetvi spraviJi v svoje kašče vn ileti večji in lepii pridelek kakor doee-ianja leta. Or»i, ii bo ostal 6ta<rokopdtsn, emu seveda ni svetovati. Kruh je prav jotovo prvo, na kar boino mislili pri le-ošnji jesensiki setvi.
Setev se je v okraju že pričela. Indu-;trijske raetline so zasejane — oljna re->ica. Prav tako se je v manjši meri :ačela tu-dd set€v ječmena, ržd. V nasled-ijih dneh se bo setev podvojila. Tu bi e omenjal nekoliko besedi o sklepanju K>god)b za traktoreko oranje. KZ so že r teh dneh zaključile prijave, ponekod >a jih še vedmo prejemajo. Prav traJctor«
ska služba na<m bo precej poroagala pri zboljševanju aa^ega kmetijstva, ne fiamo pri jesenski setvi, ainpak tuda pri oranju tistih površin, ki jih bomo pu«tili preko mnte v prahi. Nobena površiaa zetnlje ne bo sTnela ostati nepreorana, poskrbele bodo za to n-aže kmetijske zadruge, ljud-&ki  odbori  in  množične orgatiizacije.
Pri organizaciji jeeenske setve bi ome-nil še to, da so pri vsakem KLO-ju kra-jevne fietvene komdsije kot nekak ope-rativni organ. 2al se te krajevn« komi-6ije ne zavedajo v polnd meri svojih nalog.Tudd pri OLO obstoja okrajna set-vena komislja, ki sestoji fe flanov. kme-tijskeg« povarjeniStva, planske konuarije, OZKZ, zveze borcev, ljudske mladin«, AFŽ, traktoreke brigade, okrajnega OF, drž. zadružnih posestev. Le-te bodo skrb-no spremJjaJe polek jeeenske sefve ter bodo vse  zapreke  takoj  liividiTale.
Se enkret — jcsensJca &etev j6 tu. Pri-stopimo k njej najpazlJvejše, da bo zares kvalitetna. Prt tem pa ne pozafoimo še na eno. Medsebojno potnoč, zlaeti omtn kmeto<m, ki .jim primanjkuje vprežne živine in delovne sile. Poroagajnio drug drugemu — nena etari dobičkarski n«čdn, ko nam je moral siromak krvavo od»lu-žiti našo pomoč. Vsak zaveden )unet bo pomagal svojerati delovnemu tovarišu iz noyi(h plemenatih nagibov.
H koocu še: »Kakor boš sejal, tako boš žel.«
Pred lefo$n|o friomjo
Ing.   Zorec   Egon
Menda nobena izmed kmeijskih pauog ne del-a kmet« toliko skrbd in preglavic, kakor baš trgatev, pa ne toliko kot delo mjh-o, ki je ob mokrotn^m vremeou pr«v gotovo zelo neprijetno, temveč bolj čae pred trgatvijo, ko grozdje zori, ko lahko vremenske neprillke — (dež va hladno vreme) odločilno vpliva na kakovost pa tudd na množino prideUca. Kalkulacije v tem oziru mesec dtd pred trgatvijo  so
vsefcakor nezanesljive. Ob začetku ve-getacije, ko začne vinska trta zeleneti in «e pokažejo grozdiči na mla-dicah, je že nakazana bodoča rnnožina pridelka, ki lahko ostane v najugodnej&Lh okolščinah fi«okrnjena. Lahko pa se tudi zmanjša v občutni meri radi raznih ujm: tote, suše, bolezni in škodljivcev. V večji ali manjši rrveri 6e dagajajo poslednje skoro vsafco leto in povsod.
Glede množine smemo reči, da bo le-tošnja letina nekoliko slabša od Ian6ke. Vzrokov je ve^: pozeba v nizkih in manj zavetnth legah, številni prazni rezniki in prazni šparond v vinogradu pa so marsi-kje vzrok, da se je premalo škropilo in še ano malo gTozdja, kar ga je o©talo, v večji m«ri vzela peronoepora. Kjer se je nezadoetno škropilo, je mocplo močno napadeno listje slabo prehranjevati razvi-jajoča 6e zimska očesa, pa bo verjetno v takih vinogradih nastavek tudi pri-hod-nje leto bolj pičel; les bo tudti slabše dozorel in bo zapet v toliko večji meri &b6utl]iv za zimsko pozebo.
V pogledu kakovosti pridelka «e le-ta stvarja v me«ecih avguetu-septembru-ok-tobru. Re6 je, da je grosdja leto* v do-zorevanju precej v zaostanJcu, vendar pa še ni V6e izgub]jeno. Tarnanje že v sredi avgusta ali v septembru, češ, da grozdje ne bo dozorelo, je pač vsekakor prera-no. Sliši 66 to pTedvsem iz vrst onih vinogradnikov, ki nimajo volje po^akati 6 trgatvijo vsaj do tega ča«a, ko bi mo-glo grozdje normalno dozoreti, temveč spravijo trgatev čim prej pod etreho — pred rokom, ki naj bi bij določen za zafetek aplošne trgatve. — v kleti pa zboljšujejo mošt s clajetijem. Letos še grozdje v toldki meri ne gnije, zato naj velja pri vseh pravih vinogradnikih ge-slo: čakati in čakati s trgatvijo, dokler Je mogoče, da more trsje v t)m vetji meri izkori6titi tople jesenske dneve, ki jih — upajmo — še tudi bo in ki uetvar« jajo eladkor za6tonj, vzporedno pa zmanj-šujejo v grozd-ju tudi kislino.
Zato naj ne bo vinograduika, ki bi pred 10. oktobrom 1948 odž^l z žkarjajnl r vinograd. Razume se, da M ob poeefetrih prilikah   (dežju)   ta   termin   ne   držal,