itev. Z58. O Llubljanl, o ponedeljek, dne 9. novembra 1908. Velja po poSth sa celo leto naprej K 26'— Si pol leta M H 13-sa četrt leta „ „ 6-50 aa en mesec „ ,, 220 V upravnIStvu: U celo leto naprej K 22.40 sa pol leta „ „ n.20 aa četrt leta „ „ 5.60 sa cn mesec „ „ 1.90 Sj8 poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo 1* w Kopitarjevih ulicah SL 2 (vhod anjolska. Vraz danes spada k najbolj poljudnim potovaJcem. Njegovi leposlovni spisi »Exoticke povidky« in »Z dalekych svčtu« izhajajo sedaj v snopičih pri zalagatelju Topiču v Pragi. Potovalec Frič je bil v službi Nemčije, četudi svoje češke narodnosti nikoli ni zatajil. Največ pozornosti so vzbudila njegova odkritja v Braziliji. Javno je namreč nastopil zoper surovosti nemških naseljencev v Braziliji, zoper suženjstvo. Frič satn o sebi piše: »Sem Čeh in vedno sem se glasil k svoji narodnosti. Nemška vlada je to vedela, ko me je najela in tudi je vedela, zakaj mi je navzlic temu, da sern Čeh, zaupala najvažnejše potovanje v južno Ameriko, za katero je prosilo mnogo nemških potoval-cev.« — K tema potovalcema se je pridružil češki kaplan, g. Alojzij Svojsik iz Prage, ki je že veliko tujih dežel prepotoval, in v zadnjem času je nastopil daljšo pot v Sibirijo. Japonsko, Kitajsko, Filipine, Novo Guinejo, Avstralijo, Novi Zeland, Tasmanijo in Cejlon. sl Scotus Viator, znani angleški učenjak in velik prijatelj Slovakov, ki je s svojimi spisi vzbudil pozornost celega sveta, piše veliko knjigo v angleškem jeziku o Slovakih. Knjiga, ki bode kmalu napisana, bode obsegala 400 strani in bode okrašena z umetniškimi podobami od Slo- Priloga 258. fttev. »Slovenca" dnč 9. novembra I90H. vakov Uprke, .lurkoviča in dr. Ko knjiga izide, bode pisatelj takoj priredil prevod v češkem in nemškem jeziku. si Poljski židje in vojaštvo. V poljskem kraljestvu se je veliko Židov odtegnilo na goljufiv način vojaški dolžnosti. Dozdaj neplačana denarna globa znaša 500.000 rubljev. Gubernatorji so sedaj dobili ukaz, da naj strogo iztirjajo to globo. sl Ruska glasba. V Peterburgu so ustanovili glasbeno društvo, ki bode gojilo samo slovansko glasbo, ker slovanska glasba je najmanj znana v velikem svetu. sl Veliko bogastvo železne rude na Uralu. Na Uralu, v alapajevskem okraju, kjer se je poprej kopala železna ruda samo površno, našlo se je sedaj pri natančnem iskanju ogromna množina železne rude v obsegu 10 štirjaških verst in v debelosti 10 sežnjev. Po poročilu listov bode dal samo alapajevski okraj nekoliko milijard pudov železne rude. Po mnenju inženirjev nahaja se enaka množina železne rude tudi v sosednih krajih. Le da bi se s tem zopet ne obogateli tujci! sl Bera£lja kot obrtnija. V nekaterih vaseh saranskega okraja na Ruskem cvete beračija kot prava obrtnija. Vsako leto meseca septembra se pelje iz teh vasi veliko število prebivalcev na vozovih na Kavkaz, Don in v druge ruske kraje beračiti. Vračajo se na spomlad ali pribe-račeni denar nima teka; večjidel ga že na potu zapravijo. »The Kaiser." »The Kaiser,« kakor pravijo Angleži z nekoliko ironiškim naglasom Viljemu 11., večkrat kaj pokvari, topot pa je s svojo temperamentnostjo, kakor imenujejo nemški oficiozi vsoto njegovih dobrih in slabih lastnosti lastni državi tako občutno škodoval, da diplomatje tega v enem desetletju ne bodo mogli popraviti. Gibalo in gonilo vse mednarodne politike je angleško-nemško nasprotstvo, ki pohaja iz velike trgovske in politiške ekspanzivne moči Nemčije zlasti v Orien-tu. Če bi bilo šlo po mislih in načrtih državnikov Bismarkove šole, bi vsa Mala Azija do perzijskega zaliva bila pod nemškim vplivom in zaraditega se je svoj čas tudi sklenila jako intimna nemško-turška zveza. Od tega časa sem se pa tudi angleško in nemško brodovje vedno bolj povečujeta in Angleži vidijo ravno v tem silno nevarnost, kajti »the Kaiser« je za ladje zelo navdušen. Angleško liberalno ministrstvo je iz-početka skušalo to nasprotstvo kolikor mogoče bolj omiliti in rajni Cainpbcll-Bannermann je celo obema državama predlagal, naj skleneta pogodbo, glasotn katere naj se oboroževanje ustavi ali pa vsaj določi gotova meja za potnnoževanje brodovja. Pa ni šlo. Končno se je sklenila angleško-ruska zveza, ki bi za Nemčijo pomenila silni udarec, ako ne bi na carskem dvoru in v ruski diplomaciji, pa tudi v drugih krogih, ki tudi v interesu Slovanstva Angliji nič ne zaupajo, imela še vedno velik vpliv struja, ki Nemčije noče docela osamiti, da bi jo v slučaju potrebe lahko Rusija rabila proti Angliji — prijateljici, proti kateri se ie vedno treba zavarovati. Anglija in Francija sta zadnji čas iz-kušali tudi Avstrijo pridobiti na svojo stran, da Nemčijo popolnoma osamite. Avstrijski državniki pa so pretehtali, od katere strani je zazdaj še pričakovati večjih koristi in so ostali pri trozvezi, dasi se ne da tajiti, da se je Avstrija Franciji in Angliji bolj približala kot prej in celo balkanske homatije niso temu preveč škodovale. Francija je celo očito pokazala, da ji je veliko na prijateljstvu Avstrije. Rusija pri vseh teh stvareh ni prišla veliko v poštev. Prvič ne razpolaga z bogvekako dobro diplomacijo, drugič je silno nestanovitna in car Nikolaj, mehka in v vsakem oziru neznatna osebnost, ni ravno zaveznik, ki bi se bilo zanj treba trgati, nadalje pa silna notranja dezorganizacija carstva ne dopušča, da bi se diplomacija preveč na zunaj angažirala; vrhtega se japonski udarec še zelo pozna. Rusija je zadovoljna, da je s pomočjo Anglije dobila trdne garancije, da se kdaj polasti severne Perzije. Pač pa je Nemčija vsled teh zvez in dogodkov v precej prekerneni položaju. Kak Bistnark bi brezdvomno iz te zagate našel pot, toda Biilovvi in Viljemi so le majhni potomci velikih očetov. Za ugodno rešitev krize je dano veliko pogojev; Nemčija je v vojaškem oziru še vedno država, ki si ni dobro ob njej speči prste, kar zlasti Francozi pomnijo. So tudi v Angliji, zlasti pa na Francoskem krogi. Ki svetujejo entento z Nemčijo, znana so v tem oziru n. pr. prizadevanja Cambonova, francoskega poslanika v Berolinu in več odličnih angležkih državnikov. Toda »the Kaiser«! To je tista oseba. ki v vsako stvar vtakne svoj nos in tudi vsako z matematiško gotovostjo pokvari. Veliko je že Viljem II. abotnega storil in državniki so se končno že dobro nanj privadili tako, da njegovi govori, četudi bi bili bogvekaj bojeviti, čisto gotovo ne bi bili vojske izzvali. Toda pred nekako dvemi, tremi tedni, je napravil nekaj, kar največjo neumnost presega. Ko se je pletla vojska med Angleži in Buri, je ruski minister vnanjiit zadev, Mu-raviev v zvezi s francoskimi državniki v Berolinu delal na to, da bi se napravila francosko - nemško - ruska zveza in bi eventuelno na Anglijo udarili. Viljem pa, ki je z angleškim dvorom v sorodu, se je za Anglijo zavzel, ponudbo odbil in cek) izdelal za Angleže vojni načrt proti Bu-rom, ki pa menda ni bil bogvekaj natančen in je angleški generalni štab baje imel boljšega. Vsaj tako pravi zdaj sir Ro-berts. Diplomacija za to stvar seveda ve — česa ne ve diplomacija! Viljemu se je pa zdaj zdelo potrebno obesiti te kočljive stvari na veliki zvon, da bi Anglijo prepričal o miroljubnosti Nemčije in o tem, da 011 — cesar Viljem II. — globoko simpati-zuje z Anglijo. Viljem ni pomislil, da je s tem, da je celemu svetu odkril stvari, ki se ne smejo povedati, podal javnosti dokaz, da se na Nemčijo ni zanesti, vsaj, dokler vodi njeno zunanjo politiko cesar sam, ki se da voditi le od syojega temperamenta, ne pa od hladnega razuma. Katera velevlast zamore zdaj Nemčiji kaj zaupati, ko ni varno, da se bo zdajpazdaj bralo v kakem časopisu, kaj je od Nemčije zahtevala, oziroma, kaj je od nje hotela doseči? Nadalje pa je Viljem II. s svojo objavo preočito pokazal, kam meri. Hotel je razdreti an-gleško-francosko-rusko prijateljstvo,, pa na zelo neroden način. S tem si prijateljstva Anglije seveda ni pridobil, temveč le pomilovalen nasmeh. Kako pa se je objava Viljemova izvršila? Viljem II. ima veliko prijateljev v Angliji, med te spada tudi irski baronet, sir Rovvland Blenerhasset, čegar žena, lady Blennerhasset je kot častna doktorica monakovske univerze zlasti med katoličani znana kot pisateljica krasne knjige o Mariji Stuartski. Tale sir je cesarju Viljemu nasvetoval, oziroma ga vprašal, ali ne bi kazalo, da bi se v kakem svetovnem angleškem listu objavilo, kaj Viljem o Angliji misli, češ, na ta način se bo napeto razmerje med obema državama izboljšalo. Viljem je to »krasno idejo« seveda takoj odobril in — kakor pravijo — baronetu Blennerhassetu naročil, naj o tem kaj napiše. Imenovani baronet je to takoj storil in napisal več cesarjevih izjav nasproti njemu in drugim odličnim angleškim osebam glede na razmerje med Anglijo in Nemčijo v tem stnislu, kakor smo že zgoraj povedali. Rokopis je omenjeni irski baron poslal v odobrenje cesarju Viljemu, ki je takrat bival v Romintnu. V Nemčiji je takrat bilo takozvano brezvladje, ko cesar počiva v Romintnu, kancler Biilow se koplje v Nor-derneyu, državni podtajnik za zunanje zadeve von Schoen pa vživa švicarski zrak v Berchtesgadnu. Viljem je rokopis popravil, celo dodal kako še krepkejšo frazo, poslanik Ritcker-Jenisch pa je rokopis poslal kanclerju Biilmvu v Norderney, ker je naloga Jenischeva, da med potovanji cesarjevimi vzdržuje zvezo s kanclerjem in vnanjim uradom v Berolinu. Zdaj pa se je zgodila največja neverojetnost, Bii-lo\v rokopisa ni prebral, ampak ga izročil gospodu von Miiller ju. ki opravlja v Nor-derneyu državne posle za kanclerja. Pa tudi ta ni rokopisa prebral, marveč ga poslal v Berolin šefu tiskovnega oddelka. Tega pa v Berolinu ni bilo, zato so izročili celo zadevo nekemu tajnemu svetniku, Klehmetu, ki je na glasu, da najbolje pozna akte. Ta gospod je cesarjev, oziroma sir Blennerhassetov rokopis površno pregledal, ga potem poslal z opombo, da se srne objaviti, v Norderney, Biilo\v ie podpisal, stvar je romala nazaj v Rominten, odtod pa v — »Daily Telegraph« v London. V Nemčiji je ta zadeva vse stranke brez razlike silno razburila. Najbolj skrbi nemške parlamentarce to, ker se je pokazalo, kako vodi politiko oseba, ki zato ni ljudstvu odgovorna, namreč cesar. Potem pa seveda tudi to, da nemški politiki na ta način sami osatnujejo Nemčijo. Značilno je n. pr., da je vrhovna tiskovna uprava v Rusiji ruskim listom v zadevi spora med Srbijo in Avstrijo nataknila nagobčnik, glede na Nemčijo pa ne in ruski listi res Nemčijo silno napadajo. Miiller in Klelimct bosta menda šla v pokoj, ljudstvo pa zahteva, da se umakne tudi Biilow. Toda cesar Biilowa noče odpustiti in proti cesarju je v Nemčiji silno težko kaj doseči. To je ravno žalostno. Po nemški ustavi cesar ni glede na zunanje politiške zadeve suveren, temveč samo predsednik nemških zveznih držav, ki odločujejo o teh zadevah potom »Zveznega sveta« (Bundes-ratli), kateri odobri ali zavrže sklepe državnega zbora. V resnici pa Viljem sam vse opravi in Biilovv je njegov pokorni sluga. Danes ali pa jutri bodo v Berolinu vse stranke kancelarja interpelirale in bo cela stvar silno zanimiva. Ker bodo tudi konservativci, ljudje, ki so z dvornimi krogi v sorodu itd., tudi interpelirali in sicer precej ostro, se govori, da se bo Bii-lo\v vendarle umaknil. Kandidat za njegovo mesto je knez Radolin, nemški poslanik v Parizu, čiste poljske krvi, čeprav ne po duhu in eden najsposobnejših diplomatov. Viljem pa — pravijo — bi rad na mesto Biilovva imenoval generala von Ma-ckensena ... Se non č vero, č ben tro-vato! Vzlic Viljemovim neumnostim se spor zaradi Casablance med Francijo in Nemčijo ni razvil v vojsko, kakor so izpočetka že mislili, ampak se bo poravnal z lepa. Najnovejše poročilo o tem slove: Pariz, 8. novembra. Uradni krogi so menda sklenili zavleči objavo poročila o casablanškem dogodku, da tako vzamejo časopisju priliko za polemiziranje, kar bi otežkočilo sporazum z Nemčijo. Iz enakega vzroka tudi Nemčija ni še dala v javnost svojega tozadevnega poročila. Za avstrijske državnike so ti in enaki dogodki opomin, naj bodo silno previdni, kar se zveze z Nemčijo tiče. Morda bo kmalu nastopil trenotek, ko bo treba resno ugibati, ali ne bi kazalo pustiti Viljema samega in se priklopiti tistim, ki nam za-morejo več dati. Sicer pa ni dvorna, da se v našem zunanjem uradu pripravljajo tudi za take eventualitete._ Bolkon. (Velevlasti ne bodo delale aneksiji nobenih težav in drugo.) Položaj na Balkanu se vsaj, kar se tiče aneksije Bosne, jame vedno bolj jas-niti. Ni nobenega dvoma več, da velevlasti aneksiji ne bodo delale nobenih težav. »Temps«, glasilo francoske vlade, piše, da bo aneksijo Bosne sicer treba od strani velevlasti ratificirati, da pa to ne bo delalo nikakršnih težav, ker Avstrija ni nič vzela, kar bi faktično že ne posedovala. Kar se tiče Srbije, so mogoče edinole kompenzacije na gospodarskem polju, ker se nasproti tej državi ni nobeno pravo kršilo. »Novo Vreme« od 7. t. m. priobčuje članek, v katerem oficielna Rusija zataji Srbijo in odkrito pove, da ne bo zanjo nič storila. Od ruske diplomacije kaj drugega sploh ni bilo pričakovati. Glasilo nvladoturškega odbora »Štt-raj Ummet« vneto dela za sporazum z Av-stro-Ogrsko in svari velikega vezirja pred Bolgarijo in Srbijo. Bosna je za Turčijo za vedno izgubljena, kriva pa da je temu Rusija, ki je pred tridesetimi leti Bosno Avstriji prodala. V interesu Turčije je zdaj, da se z Avstrijo sporazume. Srbska poslanika Novakovič in Ne-nadovič se še vedno v Carigradu dogovarjata s Kiamil - pašo, toda veliki vezir jima ničesar noče obljubiti, marveč samo priporoča mir. Da Turčija s Srbijo ne more iti, je zlasti zdaj jasno, ko se srbske in črnogorske čete pripravljajo, da vde-rejo v Sandžak. Turška vlada je že poslala v Sandžak več bataljonov in namerava tudi ondotne mohamedance oborožiti. Omeniti je treba, da se Sandžak zdaj ne imenuje več Sandžak, temveč s turškim imenom »Talidža«. Dr. Milovanovič, ki je 7. t. m. iz Pariza odpotoval v Rim, tudi ni opravil veliko. Poroča sicer, da je z uspehom svojih posvetovanj zadovoljen, in ima vtis, da se bodo v Parizu njegova pojasnila pre-motrivala z evropskega in srbskega stališča. Da ta fraza veliko ne pomeni, je jasno. 7. t. m. se je kraljevič Jurij povrnil v Belgrad in so ga zelo svečano sprejeli. Govoril je zopet bojevito, češ, da zaupa, da bo Rusija izpolnila srbske zahteve, če pa bo civilizovana Evropa pravice srbskega naroda z nogami pogazila, bomo šli v boj in ne bomo vprašali, koliko je sovražnikov, ampak le, kje so. To kaže, da se kraljevič iz Petrograda ni vrnil z gotovimi obljubami. Iz Peterburga se vrh tega poroča, da tudi Pašič izkuša oficiel-ne kroge zase pridobiti, pa da do zdaj še ni imel uspeha. 7. t. m. so se v Belgradu vršile velike manifestacije pred ruskim in angleškim poslaništvom. Ruski poslanik je množico nagovoril, angleški pa se ni prikazal. Srbija se dalje oborožuje. Ob Donavi in Savi stoje štirje polki. Oprema vojakov, posebno pa šotorišča, je slaba, vsled tega je divizijska bolnišnica v Belgradu polna bolnikov. Topovi iz Soluna so že prispeli v Ristovac. V Rusiji nakupuje Srbija konje in blaga za vojaške obleke. 7. t. m. je Srbija tudi ogrskim železniškim uslužbencem prepovedala pregledovati od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj progo po tisti polovici mostu Zemun-Belgrad, ki je srbska last. Ker srbska vlada ni upoštevala tozadevnih pritožb od strani ogrske državnoželezniške direkcije, je slednja od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj ustavila sploh ves promet. — Srbska narodna banka je vse svoje zlato spravila v notranjost dežele. — V Belgradu se garnizija zelo pomnožuje. — Brzojavni uradi v Srbiji imajo že tri dni noč in dan neprenehoma službo. Kar se Turčije tiče, je izvoljenih za parlament že 46 poslancev. Od teh je 34 muslimanov, 7 je Grkov, 1 Armenec, 1 Bolgar, 1 Srb, 1 jud. V Makedoniji so zelo zmagovali mladotuTki. — Na kralja Ferdinanda bolgarskega je bil nameravan atentat. V sobranju ga agrarci silno napadajo. CESARJEVA RODBINA SE VRAČA V SCHONBRUNN. 1 s c h 1, 8. nov. Nadvojvodinja Marija Valerija je danes odpotovala v Enns, od koder se poda v Schonbrunn. Nadvojvoda Franc Salvator pa z otroci odpotuje jutri. NAPADALEC RUSKEGA PODKONZU-LA V BERNU, 1LNITZKY, ZOPET ZA-SAČEN V LVOVU. (Brzojavno poročilo »Slovencu«.) Lvov, 8. nov. Tu so zasačili Ilnitz-kega, ki je svojčas izvršil atentat na ruskega podkonzula v Bernu in ga težko ranil. Bil je tedaj aretiran, a oblasti so dognale njegovo duševno nesposobnost za odgovornost svojih dejanj ter ga internirale v blaznici »Steinhof«. Od tam pa je ušel in so ga šele danes zopet zasačili v Lvovu. Ilnitzky se je izpočetka aretaciji zoperstavljal in kasneje na policijskem komisarijatu ni hotel odgovarjati na stavljena mu vprašanja. Zahteval je, da se ga spravi ali v blaznico Kulparkov, ali pa da se ga postavi pred preiskovalnega sodnika. Zgodilo se je prvo. Policija je dognala, da je Ilnitzky dopisoval županu svojega rojstnega kraja Zydaczov, Gottliebu ter prejemal od njega pisma v hotel »Krakau« pod imenom »Dvorski«. Zupana so zaprli. Pravo ime Ilnitzkega je Ivan Seraphin. PORTUGALSKI KRALJ OBIŠČE SEVERNA MESTA SVOJEGA KRALJESTVA. Lizbona, 8. novembra. Kralj Ma-nuel in ministri so odpotovali v Oporto, kjer so čakali vojvoda oportski in člani diplomatskega zbora. Kralj obišče vsa večja mesta na severu ob reki Mondego. V Lizbono se povrne šele koncem tega meseca. Slovensko gledališče. lj Slovensko gledišče. Noviteta zadnje sobote »Maškarada« od Fulde ni ravno svet pretresujoče delo in nuja le veliko ginljivosti, kakor smo jih navajeni od »fa-milienromana« znane vrste. Deus ex ma-china ima veliko vlogo, vendar pa ne manjka nekaj zdravih sentenc o tisti dvojni morali, o kateri se toliko piše. Igralcem nudi igrokaz lepe partije. Vobče se je tudi prav dobro igralo. Zlasti g. Dragutinovič kot Maks baron \Vittinghof je predstavljal simpatičnega kavalirja vseskozi dovršeno. G. Toplak je bil dober tajni svetnik: vendar se nam zdi, da je svojo servilnost le malo pretiraval. To velja zlasti tudi o pisarniškem tajniku Kletke, ki ga je gospod Molek karikiral. G. Iličič kot vladni asesor Edmund Schell ni bil slab, le Be-rolinca ni popolnoma zadel, temveč igral nekako domače; kot kmečki ženin bi bil izvrsten. Z gdčno. VVinterovo je dobilo naše gledišče dobro moč. Nekaj tujega akcenta je še sicer v njeni izgovorjavi, toda njena igra je bila premišljena. Zlasti sceno, ko dobi odpovedno pismo svojega ljubimca, je izvedla mojstrsko, za kar je tudi žela obilo zaslužene pohvale. Gospe Borštnikove — vdova pl. Tonningova — pač ne treba še posebej hvaliti. Scena s »tajnim« svakom je bila delo prave umetnice. Ga. Ronovska je bila nesrečna soproga, kakršna mora biti. Tudi ostale manjše vloge so vobče zadovoljile. Režiji vsa čast. Prevod lep in gladek. Gledišče je bilo srednje obiskano. iiimamHiiaižimmmimumimmm SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnlcah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem 1« Kupujte te naše vžigalice! Izpred sodišča. Demonstracije pred deželnim sodiščem. Danes, 9. t. ines., se zopet vrše razprave pred deželnim sodiščem. Senatu predseduje dvorni svetnik Pajk, votanti so: višja deželnosodna svetnika Polec in Andolšek in svetnik Hauffen. Obtožbe zastopa državni pravnik Trenz. Rudolf Est, pravnik in solicitator v Ljubljani, je obtožen, da je 18. septembra pri ra'buki v VVolfovih ulicah, razžalil orožnika Janeza Koprivnikarja pred Auer-jevo gostilno, ko je velel, naj se množica razide, z besedami: »Pfuj, abcug, škandal!« Toži se zaradi pregreška rabuke in prestopka zoper javne naprave in naredbe. Dne 18. septembra 1908 se je zbralo pred Auerjevo gostilno veliko ljudi, ki so kričali na patrulje: »Pfuj, abcug, škandal!« Tudi obtoženec je zelo kričal z drugimi. Pozivu orožnika Koprivnikarja, da se množica razide, se obtoženec ni odzval. Obtoženca zagovarja dr. Hribar. Čudno se nam zdi, da mora sedeti obtoženec na navadni in obtožni klopi, dasi je običajno, da dobe boljši obtoženci stol. Obtoženec zanika krivdo. Pravi, 'da ni klical, kar se mu očita. Iz »Narodne kavarne« je došel k Auru okoli 10. ure. Obtoženec je šel z orožnikom brez klobuka. Priča orožniški postajevodja v Postojni Janez Koprivni-kar izpove tako, kakor to navaja obtožnica. Priča pravi, da je obtoženec vpil na ves glas. Z gotovostjo ne more potrditi, da je rabil ravno v obtožnici navedene izraze. Na Polčevo vprašanje izpove priča, da je bilo v veži več ljudi. — Nadsvetnik Andolšek vpraša pričo, če gotovo sklepa, da je obtoženec vpil v obtožbi navedene besede, da je mogoče kaj drugega vpil. — Državni pravdnik Trenz predlaga obsodbo. Navaja med drugim, da je aretiral orožnik Esta, ker se mu je zdelo, da je vodil demonstrante pri Auru. — Est omeni, da je orožnik glede na nekatere stvari se nejasno izrazil. — Zagovornik dr. Hribar pravi„ da Koprivnikar še sani ni znal, zakaj da je aretiral Esta. Pravi, da ne prosi milosti, ampak pravico, ki naj se ne reže z drugim nožem, kakor po nemških mestih. — Dvorni svetnik Pajk naznani razsodbo, po kateri se obtoženec oprosti, ker se sodišče ni prepričalo, da bi obtoženec ne bil ubogal orožnika. Tudi se oprosti obtožbe, da bi bil psoval orožnike. — Državni pravdnik predlaga, naj se odstopijo spisi policiji. Anton Berčič je obtožen, da je dne 18. septembra hotel prodreti kordon in da je 20. septembra hotel preprečiti aretacijo Himmelreicha. Dne 20. septembra je pa razžalil stražnika Gerloviča z raznimi psovkami. Očrta se mu, da je odrinil orožnika Šeška in nekega vojaka. Le s težavo so ga vklenili, ker je mahal z rokama. Klical je tudi na pomoč: »Fantje, pomagajte!« Dne 20. septembra je bil obtoženec na prostem, a udeležil se je zopet demonstracij. Da oprosti aretiranega Himmelreicha, je vrgel kamen na patruljo. Zagovornika obtoženec nima, zakaj, ne vemo. Skozi Wolfove ulice je hotel domov. Hodil je 18. septembra sem in tja po mestu. Šip ni razbijal, tudi ni metal kamnov. Berčič slabo čuje, zato morajo sodniki zelo kričati. Tekel je zato proti kordonu, da pride skozi. Ob aretaciji je mahal z rokami, ker ni bil rad aretiran. Dne 20. septembra ni vrgel kamna, pač pa je klical, ko so ga aretirali: »Fantje, pomagajte!« — Orožnik Ivan Šešek iz Ribnice je opazoval obtoženca več časa. Rekel mu je, da tu ne more skozi. Zaletel se je in ga odrinil, da je mogel skozi. Vojaka je tudi sunil. Nato je stekel. Pri aretaciji je suval z rokami in nogami. -- Obtoženec pravi, da je res tako, kakor pravi priča. — G e r I o v i č , policijski stražnik, je aretiral Himmelreicha. Ob tej priliki je obtoženec vrgel.kamen. Zaklical je nanj: »Čakajte, vi, jaz val poznam!« Obtoženec ga je nato zmerjal. — Franc Himmelreich se ne spominja posameznosti v Frančiškanskih ulicah, pač pa je bilo vpitje. — Franc Morel, orožnik, potrdi, da je suval obtoženec ob aretaciji z rokami. Klical je tudi: » Fantje, pomagajte!« Priča C. Koch, arhitekt, ne ve, če je bil 18. t. in. ravno ta, ki je klical: »Fantje, pomagajte!« — Državni pravdnik Trenz smatra obtoženca, da je silovite narave in ne slaboumen, kakor se danes kaže. Predlaga, naj se kaznuje z ječo od 6 mesecev do enega leta. — Robert Kollmann, gospodar Bercičev, izpove, da je bil obtoženec že tri mesece pri njem. Izpove, da je revček, da slabo sliši, vse se mu mora glasno povedati. Pravil mu ni nič, kaj da se je ob demonstracijah zgodilo ž njim. Je revček, idiot, kakor se pravi nemško. — Dvorni svetnik Pajk naznani, da se razprava preloži in se bo po zdravnikih dognalo, če je pri zdravi pameti ali ne. Vzklicne razprave. Dvorni svetnik Pajk: Afzo, pričnejo se zdaj vzklicne razprave. Frančišek Korinšek, krojaški pomočnik, je pomazal s črnilom na Gnnači nemški napis. Sodišče na Brdu je obtoženca oprostilo, ker manjka značaj hudobnosti. Prizivu državnega pravnika se ugodi in se obsodi v 24 ur zapora. Janeza Kristana je oprostilo ljubljansko okrajno sodišče, kar smo že poročali. Državni pravdnik Trenz pravi, da je prvi sodnik nepravilno presojal položaj. — Dr. Leskovar predlaga, naj se pokličejo vse priče, ki so bile že zaslišane, ter predlaga še, naj se zaslišita še VoVko in Habič. Ne more biti govora, da bi bil obtoženec zakrivi! prestopek. Aretacija se je zgodila neopravičeno. — Dvorni svetnik Pajk razglasi oprostilno razsodbo. Anton Vičlč je bil pri okrajnem sodišču oproščen, da bi bil zaklical na vojake 20. septembra, ki ga niso pustili skozi kordon: »Prokleta banda!« Dvorni svetnik Pajk proglasi razsodbo, po kateri se .obsodi Vičič v 20 K globe. Jožef Kunstler je bil pri okrajnem sodišču oproščen vmešavanja v orožniško službo. Državni pravdnik se je pritožil. --Dvorni svetnik Pajk razglasi, da se Kunstler oprosti. Egidij Šetina je bil obsojen pri okrajnem sodišču na 48 ur zapora. Pritožil se je proti razsodbi. Dvorni svetnik Pajk razglasi, da se potrdi razsodba okrajnega sodišča. Zigoslav Vodušek, pravnik, dobi stol. Pri okrajnem sodišču je bil Vodušek oproščen. Dvorni svetnik Pajk razglasi razsodbo, po kateri se obsodi na 20 K globe, oziroma 48 ur zapora. Dnevne novice. + Shodi S. L. S. Shod je priredil dne 8. t. m. poslanec Mandelj v Št. Lambertu. Prišli so tudi sociji iz Zagorja, pa niso nič dosegli. Poslanec Mandelj je govoril o bodočem delu v deželnem zboru. — »Kmečka zveza« za moravško dekanijo je zborovala včeraj v Moravčah. Govorili so dr. Krek, dr. Rožič in dekan Iv. Lavrenčič iz Kamnika, ki se je predstavil svojim 'poslušalcem kot kandidat za deželni zbor. Kandidatura gospoda dekana Ivana Lav-renčiča iz Kamnika je bila enoglasno z navdušenjem sprejeta. — »Kmečka zveza« za Litijo je imela 8. t. m. shod v Dolah pri Litiji. Govoril je g. dr. Zajec, ki sc je predstavil kot kandidat za deželni zbor. Dr. Zajec je govoril o pomenu zavarovanja za starost za kmečki stan ter o bodočih nalogah deželnega zbora. Shod je dobro uspel in kandidatura dr. Zajca je bila soglasno sprejeta. — Shod je bil 8. t. m. v Šmartnem pri Litiji. Govorila sta deželni odbornik dr. Lampe in dr. Zajec. — Na Trati v poljanski dolini je bil v nedeljo popoludne voliven shod, ki mu je predsedoval domači župnik g. Brajec. Navzoča sta bila domači župan in župan iz Poljan, g. Grošelj, ki je izjavil, da hoče »Gorenjec« z zadnjim dopisom iz poljanske (?) doline samo v kalnem ribariti in protestiral proti zlorabi njegovega imena od take strani. Kandidatura prof. E. Jarca je bila z odobravanjem sprejeta. — V nedeljo popoldan je poslanec Jaklič poročal v Dobrepoljah o svojem delovanju v državnem zboru in o posredovanju pri vladi zaradi državnih podpor. Nato je predstavil kot kandidata za prihodnje deželnozbor-ske volitve dr. V. Pegana iz Ljubljane. Navzoči so se po programnem govoru dr. Pegana izrekli soglasno za njegovo kandidaturo. Predsedoval je shodu g. nadučitelj Štrukelj, zapisnikar pa je bil g. kaplan Baloh. H- Občni zbor »Kmečke zveze« za politični okraj kočevski se je vršil včeraj v Velikih Laščah. Ker pričakujemo posebnega poročila, nam je sedaj samo zabilje-žiti, da je bila soglasno sprejeta kandidatura dra. V. Pegana, ki je potem razvijal svoj program. Voljen je bil tudi nov odbor. -f- Krajevni napisi. Občinski odbor kranjski je v svoji seji z dne .30. oktobia t. 1. na županov predlog soglasno sklenil vložiti prošnjo na c. kr. deželno vlado, da se napisi na krajevnih tablah napravijo samo v slovenskem jeziku in sprejel na-daljni predlog, da se povabijo vsa županstva tukajšnjega sodnega okraja, da se tej akciji občinskega odbora pridružijo. Tozadevna prošnja, katero so poleg mestnega županstva v Kranju podpisala tudi vsa županstva sodnega okraja kranjskega, in sicer: Predoslje, Preddvor. Šenčur, Cerklje, Voglje, Smlednik, Hrastje, Naklo, Mavčiče, Sv. Jošt in Stražišče, se je v soboto izročila c. kr. okrajnemu glavarstvu s prošnjo, da jo predloži c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Slede naj vse slovenske občine na Kranjskem! + Dotični gospodje, ki žele še kaj vabil na glavni shod zaupnikov S. L. S., naj to nemudoma javijo tajništvu S. L. S. + Izpremembe v finančni službi. Prestavljeni so: Konc. praktikant Avgust Sedlar v Črnomelj za davčnega referenta, fin. koncipist Ivan Korbar iz Črnomlja v Krško, fin. koncipist Alojzij Hut iz Krškega v Radovljico, fin. komisar Valentin Žun iz Radovljice v Logatec, fin. tajnik Ivan Grabner iz Logatca k glavarstvu v Ljubljano. — Imenovan je adjunkt finanč. prokurature g. dr. Karol Galle za tajnika finančne prokurature v Ljubljani. -r V odbor zavarovalnice privatnih uslužbencev (tržaško plačilno mesto) sta kot člana imenovana gg. dr. Jan. Ev. Krek in Silvester Skerbinec. Namestnika sta dr. Rybar in Karol Pollak. -f- Iz sodne službe. Sodna praktikanta na c. kr. deželnem sodišču v Trstu Štefan Tomašič in dr. Ernest Rekar in sodni praktikant dr. Ivan Bastianich na c. kr. okrajnem sodišču v Labinju so postali avskultanti. + Iz politične službe. Okrajni komisar Fran VVlček je iz Sežane premeščen v Trst, okrajni komisar dr. Fran Hanusch iz Gradiške v Sežano in namestniški kon-ceptni praktikant Cezar conte Zanone iz Trsta v Gradiško. +Jeza »Marburgarice« na bivšega trgovskega ministra Fiedler-ja. »Marbur-gerica« se grozno jezi na trgovskega ministra Fiedlerja, ker je izdal nove dopisnice brez kakega napisa, na katerih jc vtisnjena samo znamka za pet vinarjev. »Marburgerica« hoče, da se mora povsod na prvem mestu blesteti nemška nadvlada. Vsi Slovani pa moramo trpeti, da se naš jezik že stoletja zapostavlja vkljub temu, da mu je enakopravnost zajamčena v državnem zakoniku, ne pa v praksi. — Kako pa je 'to, da so se pred šestimi leti uvedle samonemške vpraševalne pole za nakaznice, za katere morajo slovenske stranke plačati 25 vinarjev, ko reklamu-jejo kako nakaznico? Ker so bile prej dvojezične tiskovine, morajo potem naši poslanci zahtevati enakopravnost našemu jeziku, kar je popolnoma opravičeno, ne pa pritožba Nemcev, če se nepotrebni nemški napis opusti. + »Društvo slovenskih katehetov« ima — kakor že naznanjeno — prihodnji četrtek, dne 12. novembra svoj občni z b o r, ki bo združen s predavanjem in praktičnimi nastopi. Zborovanje se bo radi tega vršilo v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani. Odbor vabi uljudno vse člane, da se udeleže kolikormoč številno zborovanja, osobito tudi zato, ker bo na vrsti velevažen referat, kako poživiti in razširiti delovanje katehetskega društva. — Začetek ob devetih dopoludne. + Pravosodje na Koroškem. »Mir< piše: Domačih slovenskih uradnikov ne marajo pri nas na Koroškem. Zopet beremo v »Slovencu« dne 22. oktobra, da je imenovan sodnim pristavom v Črnomlju na Kranjskem naš koroški rojak g. Alojzij Ehrlich. Tako porivajo naše slovenske rojake zaporedoma v druge 'slovenske dežele, kakor Einspielerja, Kušeja, Ilavnika, in sedaj Ehrlicha, ki so v besedi in pisavi zmožni slovenskega jezika. Sem na Koroško pa pošiljajo jezikovne reveže-kurzov-ce, ki izprašujejo pri sodnijskih obravna-.vah slovenske priče: »Kdo ga je zunaj inetal?«, mesto: »Kdo ga je ven vrgel?«. Avstrija, bodi ponosna na svojo justico! Tudi na Koroškem bo počilo! + O škofu Baragi, blaženem slovenskem misijonarju v Ameriki, se nahaja članek v pravkar objavljenem II. zvezku največjega znanstvenega dela katoliških Angležev: »Catholic Encyclopae-dia.« Zanimivo je, da navaja enciklopedija pri Baragi kot nekako posebnost to, da je rabil vedno le eno ime, dasi je bil na dva krščen. Američani se namreč vedno z dvema krstnima imenoma imenujejo, ciasi je nepotrebno in so Američani drugače tako silno praktični. O delovanju bi. Barage članek prinaša marsikaj zanimivega. + Mladeniški tečaj v goriških Brdih. Dne 22. novembra praznuje »Katoliško bralno društvo« v Št. Ferjatiu 251etnico svojega obstanka in pa 601etni cesarjev jubilej. Ob tej združeni priliki priredi goriška S. K. S. Z. v Št. Ferjanu mladeniški tečaj. Bratska društva, posebno iz Brd, so vabljena, da se po zastopnikih v čim večjem številu udeleže lepe slavnosti in pa mladeniškega tečaja. + Predavanje S. K. S. Z. v Gorici. V torek, dne 3. novembra, je predaval v S. K. S. Z. dr. Brecelj o Pragi, praški razstavi in češkem katoliškem shodu. — V torek, 10. novembra pa predava dr. Capuder o Primožu Trubarju, početniku luteranstva na Goriškem. To predavanje je zelo zanimivo, zato je upati obilne udeležbe. Predavanja sc vrše v društvenih prostorih (Gosposke ulice 6). + Msgr. Jos. F. Buh, generalni vikar škofije Duluth v severni Minnesoti, je v soboto, 7. t. m., zapustil svojo domovino. Pomudil se bo nekaj časa v Rimu pri zlati maši sv. Očeta Pija X. Iz Rima pojde v Neapol in od tam koncem novembra v Ameriko. Priporoča se svojim sošolcem in znancem v blagohoten memento. H- Iz Dobrepolj. Zadnji naš dopis v »Slovencu« glede učiteljskih plač naslovljen na c. kr. okr. glavarstvo v Kočevju je hitro dosegel svoje namene. Prošnja, ki je preje čakala mesece na svojo rešitev, je bila potem rešena v treh dneh. — Danes imamo pa še drugo vprašanje. Tukajšnji provizorični učitelj je bil brzojavno pozvan, naj nastopi takoj svojo novo službo in res je prišel 19. septembra. Ali plačali so ga pa šele od 1. oktobra naprej. Torej je skoro 14 dni zastonj delal. Zakaj se ne privošči ubogemu revežu - učitelju krvavo zaslužene plače? + Na naslov vodstva narodno napredne stranke. Piše se nam in priobču-jetno: V bodočem deželnem zboru bo imela »S. L. S.« dva učitelja - poslanca. Ker je liberalna stranka že tolikrat povdarjala svojo ljubezen do svobodmiselnega učiteljstva, pozivljemo vodstvo narodno - napredne stranke, da prepusti učiteljstvu en mandat v Ljubljani, ki je kolikor toliko siguren. Saj Gangl se mora prištevati soc. demokraški stranki. S tem bo stranka pokazala, da dejansko učiteljstvo spoštuje. Napreden učitelj. + Obsodba Laha. Iz Gorice poročajo: Laški demonstrant Karol Lenardig, star 28 let, je bil obsojen pred okrožno sodnijo na dva tedna zapora, ker je kričal 8. junija »Fora i ščavi« in metal kani e n j e proti kavarni »Central« ter tudi zadel gospoda A. Ostrovšnika na roko. — Črnogorski delavci nenadoma odpotovali. Celovec, 8. nov. Črnogorski delavci, ki so delali na železniški progi čez Ture pri Malnicah, so nenadoma popustili delo in odpotovali v domovino. To je gotovo v zvezi z dogodki na Balkanu. —Velelaška demonstracija pri pogrebu. Petek popoludne so v Gorici pokopali v goriški bolnišnici umrlega »regnicola< 65-Ietnega Chiaba. Ta človek je bil čisto brezpomemben, neznan človek. Lahi so izrabili to priliko za demonstracijo: priredili so mu lep pogreb z godbo, za krsto pa so nosili venec z laškimi trakovi. Razni irredentovci, republikanci (poseben rdeč trak z vencem) in drugi so bili za pogrebom! — Irredentovcem dovoljujejo v Gorici vedno več! — Steklina epidemična. Pasja steklina na Kranjskem je postala epidemična. Posebno je okužen krški okrai, kjer ie že 111 slučajev pasje stekline. — Afera Inglič-Kordan. Vedno lepše gredo denuncijacije kranjskega postaje-načelnika v klasje. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je miniiio nedeljo brzojavno prestavilo tožnikovega očeta g. Kordana v Trst. Fej ! — Buren shod na Sušaku. — Socialni demokrat Kristan aretiran. Reški listi poročajo o socialno-demokraškern shodu na Sušaku, na katerem je govoril socialni demokrat Kristan o individualnosti socializma. Niti z besedico ni omenil Raucha, ko je pa izrekel samo besedico »eksponent«, je vladni zastopnik razpustil shod. Zboro-valci so protestirali. V dvorano so prihiteli orožniki z nasajenimi bajoneti in razganjali zborovalce. Orožništvo in policija je zasedla hotel »Kontinental«, v katerem sc je vršil shod, ljudstvo pa je pred hotelom demonstriralo. Pri demonstraciji je bilo aretiranih 10 oseb, med njimi Kristan, o katerem pravijo hrvaški listi, da so ga odgonskim potom poslali nazaj v Ljubljano. Včeraj je bil na Sušaku protestni shod. — Vlom v cerkev. Iz Adlešič, 7. novembra. Od 3. do 5. t. m. bilo je vlomljeno v našo podružnico sv. Marije Magdalene na Vel. Plešivici in ukradeno iz nje, in sicer iz zaprtega tabernaklja kelili s pateno, korporal in purifikatorij, kar je bilo vredno 50 K. Tat, bilo jih je pa gotovo več, je prišel v cerkev skozi zvonik. Naredil si je iz štirih debelih kostanjevih kolov lestvico in po tej splezal v zvonik, do katerega lin je samo šest metrov višine. V zvoniku pa je vlomil vrata, ki vodijo v cerkev in prišel tako v cerkev. Tu je odprl šiloma omaro, v kateri so cerkvene potrebščine, katerih se pa ni dotaknil, ker jc iskal najbrž samo denarja, katerega pa ni dobil ne vinarja. Nato je vzel tabernakelj, ga nesel v zvonik in od tu vrgel na tla, kar se pozna v udrti zemlji. Potem ga je nesel v bližnjo hosto, odprl šiloma in pobral iz njega zgoraj omenjene stvari. Kdo je izvršil zločin, se ne ve. A da bi storil kaj takega kak domačin, si ne moremo misliti. Ker je bil v torek semenj v Črnomlju, jc lahko mogoče, da se je izvršil ta dan vTom po kakem tujcu, ki je šel s semnja. Ker ni skoraj pol ure daleč nobene hiše, je opravljal svoje luidobuo deSo lahko prav nemoteno. — Škrlatica se širi z neznansko hitrostjo v občini Dobrepolje. Umrlo jc že več otrok, mnogo jih pa leži. V posameznih rodbinah je po pet otrok bolnih. — Mraz po Gorenjskem. Zadnje dni preteklega tedna so imeli po Gorenjskem — 2° R. — Za sadjarje. Gorenjski kmetje gno-je pred snegom okolu sadnega drevja z domačim pepelom in gnojnico, kar kaže letos prav lepe uspehe. — Gasilnemu društvu v Mavčičah pri Kranju je v svrho nabave brizgalnice in za opravo daroval g. Ivan Jenko, posestnik iz Praš 1, svoto 50 kron. — Luna nima nič vpliva na vreme. To je pokazalo letošnje suho vreme (suša). — Nobene bolezni ni bilo to leto v okolici Trboj, Mavč in Zabenč. — Snega je padlo včeraj čez dan in ponoči 6do 8 cm po Notranjskem in Gorenjskem. V Ljubljani ga imamo okolu 14 cm, a še vedno na letava. — Zavetišče za neozdravljive bolnike. To enonadstropno poslopje na Stari poti je dograjeno do strehe in bodo isto te dni pokrili. — Zlobna nakana na reški vlak preprečena, V bližini postaje Brajdica je 'bil zakret namenoma napačno postavljen, da bi vlak skočil s tira. Le previdnosti železniškega paznika se je zahvaliti, da se ni zgodila nesreča. Redarstvo je dognalo krivca v osebi delavca Josipa Padjena. ki je bil zato obsojen na 30dnevni zapor in bil obenem izgnan iz Reke. — Slovanska konferenca, ki bi se imela dne 16. decembra posvetovati v Varšavi o ustanovitvi vseslovanske banke in vseslovanske razstave, ie preložena na 16. januarja 1909. — Poizkušen samoumor. Henrik Macli, hranilniški uradnik iz Zagreba se je v Zemunu obstrelil, a se ni nevarno zadel. Vzrok, da se je hotel ustreliti, je baje nesrečna ljubezen. — Ubežnl kavarnar. Iz Osjeka je pobegnil kavarnar Ivo Lugerič, zapustivši innogo dolgov. — Na zastrupljenju krvi je umrl v Aurora, Minnesota, 2,kletni Slovenec Fran Muštar, rodom iz Št. Vida na Dolenjskem. — Velikansko novo podzemsko jamo so izsledili pri Opčinah poleg Trsta. Po krasni jami se hodi eno uro. Veličastna »Katedrala« v tej jami ima premera 240 metrov iu visočine 138 metrov. — Vinski semenj v Ravnem pri Krškem. Kmetijska podružnica v Ravnem priredi svoj prvi vinski semenj v Ravnem (Dolenjsko) v četrtek, dne 12. t. m. Po zanimanja naših vinogradnikov sodeč, bo na tem semnju prav veliko izvrstnega vina iz poznano dobrih vinskih goric (Drenovec, Volovnik, Apnenik, Nova gorica itd.) po nizkih cenah na razpolago, vsled česar je želeti prav obilne udeležbe tudi od strani gospodov kupcev, zlasti iz Ljubljane in z Gorenjskega. — Ustanovljenje brzojavne službe na c. kr. poštnem uradu Sv. Križ pri Kosta-i njevici. Dne 3. novembra t. 1. se je uvedla v Sv. Križu pri Kostanjevici, politični okraj Krško, brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom. — Najnovejši način izterjavanja dolgov so si izmislili krojači v Lincu. Na papir za zavijanje raznih več ali manj okusnih in potrebnih predmetov mestnega branjevca so dali natisniti »črno listo« svojih zanikrnih plačnikov, ki je na ta način zašla v vso široko javnost. Lista je sestavljena z vso mogočo natančnostjo. Krstno ime in primek, značaj, bivališče, stan, starost, velikost, debelost, ostanek dolga, in končno »Opomba«, ki je za nesrečne dolžnike najbolj neprijetna. Za primer navajamo le eno tako »Opombo« o nekem prometnem uradniku, ki se glasi, da je isti »notoričen po svojih dolgeh, plača le iz po-četka, da si pridobi kredit« itd. Malo hud poper, ki bo pa tudi gospodom krojačem dal kihati, kajti gospodje s »črne liste« so vložili tožbe radi razžaljenja časti. — Železnica Trebnje - Št. Janž. Dne 2. t. m. na Mirno sklicani shod za skupno postopanje pri kojavdaciji nove železniške proge Trebnje - Št. Janž je bil nepričakovano dobro obiskan. Zastopana je bila velika večina prizadetih posestnikov, ki so si na predlog gospoda A. Kocijančiča, župnika na Mirni izvolili sledeči železniški odbor: g. Ferdo Tomažič, c. kr. višji poštni kontrolor v p. posestnik gradu Vi-nagorica pri Trebnjem, g. Anton Kocijančič, župnik na Mirni, g. Tomaž Prijatelj, posestnik na Rakovniku (Št. Rupert), g. Komar Mih., posestnik pri Sv. Roku, g. Ivan Povše, posestnik v Mokronogu, g. Majcen Anton, posestnik v Polju, (Tržišče), g. Ivan Levičar, trgovec in gostilničar v Karmelu, (Št. Janž). Soglasno izvoljeni odbor si je izvolil predsednikom gospoda Ivana Povšeta, posestnika in stro-jarja v Mokronogu, tajnikom pa gospoda župnika iz Mirne. Izvoljeni odborniki bodo vsak za svojo občino zbirali materijal za pritožbe in ga dopošiljali skupnemu pravnemu zastopniku, ki se v ta namen preskrbi. Odbor bo deloval brezplačno, le gotove stroške so se zavezali navzoči mu povrniti. Bog daj kaj vspela! Upamo, da bodo koristi, koje bo dosegel železniški odbor, daleč presegale neznatne stroške za zastopstvo. Združimo se! — Čipkarska šola v Horjulu je jako dobro obiskana. Dokazano je s tem, da je bila ta šola v občini nujno potrebna. Dne 2. decembra t. I. napravijo učenke z gdč. učiteljico lepo veselico. Dekleta so za čipkarsko šolo zelo navdušena in pridno obiskujejo pouk. Vsa plemenitost nasprotnikov ne uniči dekletom veselja do čipkarskega dela. — Občni zbor podpornega društva za slovenske vlsokošolce na Dunaju se vrši v soboto, 14. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v prostorih slovanske »Besede« na Dunaju, I. Drachengasse 3. — Samoumor. — Nesreča. Iz Sv. Križa pri Litiji se nam piše: Francetu Za-vrlu, posestniku iz Javorja, se je že pol leta mešalo v glavi. Na Vernih duš dan je šel z doma, a nihče ni vedel kam. Dva dni so ga brezuspešno iskali. V sredo ga je nekdo slučajno našel: revež se je obesil. Pokojni je bil vseskozi pošten mož. Svetila mu večna luč! — Dne 22. oktobra je vozil mladenič Alojzij Božič vino proti Litiji. Hotel je ravno zavreti, po nesreči pa je prišel pod kolo. Čez par ur je nesrečnež umrl. — Vinski semenj v Novem mestu bo letos v četrtek, dne 19. novembra t. 1., v spodnjih in zgornjih prostorih gostilne Ja-kac v Novem mestu. Semenj se prične dopoldne ob 11. uri. tako da se ga lahko udeležijo vsi vnanji kupci, ki pridejo z dopoldanskim vlakom v Novo mesto. Zelezni-čna zveza do Novega mesta je sploh jako ugodna za ljubljanske, gorenjske in dolenjske trgovce in gostilničarje. Ker je letos dosti in dobrega vina, pričakujemo mnogoštevilne udeležbe. — Drzen rop. Sestri Ana in Marjeta Suran in Suranov pri Baderni sta te dni ob 7. uri zvečer gnali čredo 40 ovac in ovnov s paše domov, kar ji ob kraju gozda, skozi katerega sta morali iti, napa-deta dva oborožena moška, ju pretepeta ter preplašita s streli iz revolverjev, da sta mirno gledali, kako sta lopova odgnala čredo. O čredi in roparjema ni do danes nobenega sledu. — Poročil se je v Gorici gosp. Anton Repenšek, knjigovez v Trstu, z gospodično Antonijo Čičigoj. — Poročila se je gdč. Marica Jelene, hčerka nadučitelja z Dvora s trgovcem g. Antonom Muha iz Metlike. — V Škofji Loki se je poročil g. Matevž Hafner z gdč. Hermino Kusebavh. — Umrla je gospa Marija Jochmann roj. Trpin, stara 67 let. — Glavni dobitek jubilejne loterije za dobrodelne namene orožništva in dorno-branstva v znesku 200.000 K je zadel re-stavrater »Zum roten Stadel« v Breiten-furtu. — Odvetniški izpit je 26. oktobra t. I. naredil z dobrim uspehom dr. Franc Frlan, odvetniški koncipijent pri g. dr. J. Brejcu, odvetniku v Čelovcu. — Naroden svet snujejo na Hrvat, skem. Isti naj bi v vseh važnih narodnogospodarskih, kulturnih in političnih vprašanjih družil vse Hrvate preko vseh strankarskih nasprotstev k skupnemu delu in boju. — O obilni vinski letini poročajo iz Jarenine pri Mariboru. Vino se dobi sedaj tam po 28 do 38 h liter, muškatelec pa po 56 do 60 h. Došlo je mnogo vinskih kupcev iz nemškega Štajerja in iz Koroškega. — Smrtna nesreča. Viktor Pinavčič, voznik v papirnici v Podgori, je peljal v ponedeljek poln voz samokolnic iz Pod-gore proti Ločniku. Ko pride do križišča, ki obrne v Ločnik, pade pod voz tako nesrečno, da so mu šla kolesa težkega voza preko reber in so reveža vsega zmečkala. Ostal je na licu mesta mrtev. — Zopet otroci provzročili požar. \ soboto ob pol treh popoldne je nastal požar v Češči vasi, fara Prečina na Dolenjskem. Pogorelo je dvema gospodarjema gospodarsko poslopje. Kristanu, pri katerem je požar nastal po njegovem triletnem sinčku, ki je zakuril pod kozolcem, da je tisti do tal zgorel, poleg tega hlev in skedenj. Zgorela je vsa mrva, v kozolcu ajda, koruza in nad 15 voz razceii|jcni'h drv. Sosedu Kukmanu je zgorel hlev in skedenj. Zavarovana sta oba za male vsote, prvi za 1200 kron, slednji za 400 kron, kar je zelo malo proti ogromni škodi. — Deček se je že preje večkrat igral z nevarnimi žvepljenkami. Sedaj so jih pri njemu dobili polne žepe. Požarna bramba iz Valte vasi je bila v hipu na mestu požara in le njeni eneržiji sc je zahvaliti, da se jo ogenj omejil na goreče poslopje. V nevarnosti je bila cela vas, tem težji bi bil potem uspeh gašenju, ker bi se bil ogenj oddaljil tem bolj od Krke. Novo ustanovljena požarna bramba je pa imela le toliko dolgost cevi, da se je dosegal požar prvotnih poslopij. Tukaj se je pokazala potreba požarne brambe, proti kateri so nekateri svoj čas rovali, da je ni potreba. Gasilckso bili od treh popoldan do 11. ure ponoči pri gašenju; s tem zaslužijo javne pohvale! — Čipkarska šola v Cerknem je zagotovljena. Te dni je bil v Cerknem gospod profesor Vogelnik z Dunaja, ki je določil dan otvoritve za 7. december 1908. Dosedaj se je prijavilo za to šolo 500 čip-karic, a jih bo gotovo še več. KoroJke novice. -f Zveza nemških nacionalcev s socialno demokracijo na Koroškem. Nemški nacionalci na Koroškem so se zvezali s socialnimi demokrati, katerim so obljubili dva mandata, ako privolijo v nemškim nacionalcem ljubo volivno reformo. Nemški krščanski socialci v svojem glasilu pišejo, da je ta zveza smrtni udarec za nemške nacionalce na Koroškem, da pomenja gotov propad nemškega nacionalizma pri volitvah in da tudi »obljubljena« socialna demokrata ne bodeta izvoljena. k Umri je na vseh svetih dan nagle smrti gospod Janez Zernatto, pozlatar v Trebnjem pri Beljaku, star 74 let. Med duhovniki je štel mnogo prijateljev. N. v m. p.! k Gorelo je dne 29. oktobra v tovarni na Jezernici blizu Milštata. Pogorela je tovarna za papir z blagom. Več požarnih bramb iz okolice je omejilo veliki požar. Škoda je znatna. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Štajerske novice. š Zmaga slovenske kmečke zveze. V četrtek, 5. novembra, se je vršila v Loki pri Zidanem mostu občinska volitev ob veliki udeležbi, in je trajala od 9. ure pred-poldan do 1. ure popolnoči. Izvoljeni so: v III. razredu 7 naših in 1 soc. demokrat (Pečnik), v II. razredu vsi 8 naši, v I. razredu 5 Slovencev in 3 Nemci. Liberalci propadli. š Na samostojnih gimnazijskih razredih v Celju z nemško-slovenskim učnim jezikom je razpisano mesto za klasično filologijo kot glavni, nemščino in slovenščino kot stranski predmet. š Samoumor poštnega sluge. V Mariboru se je ustrelil poštni sluga Jakob Sehrimpi, star 38 let. Ljubljanske novice. + Rok za volivne reklamacije. Vo- livska imenika za deželnozborske volitve bosta za Ljubljano razgrnjena v mestni posvetovalnici na magistratu (prejšnja Galletova hiša, v prvem nadstropju) od torka, 10. novembra do vštetega 17. novembra t. i. od 8. zjutraj do 12. opoludne ter od 2. popoludne do 6. zvečer. Volivci, pozor! ij Volišča bodo za splošno kurijo in za mesto štiri. Reklamacij bo, kakor ču-jemo, letos mnogo. V Ljubljani namreč ni okolu 10.000 oseb (volivcev in družili oseb) uradno zglašenih. lj Dramatična šola S. K. S. Z. se je pričela v torek. Obisk je izredno mnogoštevilen. Poučuje knjigovodja gosp. Urban č i č, ki je s svojimi izvrstnimi nastopi v slovenskem gledališču iz dobe, ko se je preselilo slovensko gledališče v sedanje poslopje, slovenskemu gledališkemu občinstvu nepozabljiv. Pouk se vrši vsak torek ob 8. uri zvečer. Ij Diskusijski večer S. K. S. Z. je bil v četrtek dne 5. t. m. velezanimiv ob lepi udeležbi. Voditelj diskusijskih večerov prof. Jarc je razlagal pojem o razdelitvi človeške družbe: kapitalisti, srednji stan, proletarci. Govoru je sledila živahna razprava. Sklenilo se je, da se bodoči večeri prično ob pol 8. zvečer. lj Palačo »Ljudske posojilnice« je včeraj blagoslovil stolni dekan č. g. Matija Kolar. S poslopja vihra slovenska troboj-nica. Danes dopoldne jc bila slavnostna seja, zvečer ob 7. je pa slavnostni banket v hotelu »Union«. lj Osuševanje barja. Letošnja zima bo račun v marsičem prekrižala, ker se bodo izkopavanja težko mogla dolgo vršiti, kmalu pa morala prekiniti. Baje se pa to jesen sploh kaj bistvenega ne bo dalo izvršiti. lj Prememba posesti. G. Jos. Stariha, kleparski mojster, je kupil trinadstropno hišo »Obrtnega podpornega društva < v Ključarskih ulicah št. 3, ki jo na pomlad prenovi. 150 oseb utonilo. Iz Tokia poročajo: Parnik »Taish« se je v viharju pri otoku Iturup potopil. 150 oseb je utonilo. lj Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek, se poje tretjič velika opera »Samson in D a I i 1 a ». Ij Moten promet električne cestne železnice. Včeraj zvečer so vsled snežnih žametov na več krajih obtičali vozovi električne cestne železnice. Snežni plugi so potem čistili tir, da se je mogel promet nemoteno vršiti. — Danes imajo vsled žametov skoro vsi vlaki znatne zamude. lj Za vse jednaka pravica. Tudi znani izdelovalec salam, Andretto, ki ima tudi na Zaloški cesti št. 13 svojo hišo, je prekršil § 81. k. z. Tam je stanoval krojač g. Prijatelj, ki je imel na hiši razobešen sa-moslovenski napis. Gosp. Andretto je prišel k Prijatlju v stanovanje in mu zauka-zal napis sneti. Ker pa ta tega ni hotel storiti, je Andretto najel delavca, ki je snel napis brez Prijatljevega dovoljenja. Ker Prijatelj ni smel imeti na hiši napisa, ie njegova obrt tako trpela, da se je moral preseliti v Kranj. Ij Koncertni orkester »Glasbene Matice« bode sviral prihodnjo soboto, dne 14. t. m., v veliki dvorani »Narodnega doma«. Izbran spored priobčimo prihodnjič. Občinstvo bo sedelo ob koncertu pri pogrnjenih mizah, ki bodo pripravljene v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih. Po pavzi ob pol 11. uri bode sledil ob spremljevanju orkestra — ples. Člani »Narodne čitalnice« so vstopnine prosti, drugi posetniki plačajo enako vstopnino, kakor pri koncertih v »Unionu«. DR. KRAMAR vsled svoje bolezni odstopi od načelništva parlamentarnega češkega »Narodnega kluba« in mladočeškega kluba. Načelnik mladočeškega kluba bo dr. Pacak. DAROVI, POSLANI NAŠEMU UPRAV-NIŠTVU. Za žrtve 20. septembra. Dar občinskih odbornikov v Sodra-žici 50 K; župan g. Bartol nabral v Fajdi-govi gostilni v Sodražici 6 K. Hvala! Prosimo nadaljnih darov! DAROVI. Za pogorelce v Črnem Vrhu nad Idrijo so darovali: Dekan Mihael Arko in župni urad v Idriji 140 K; župni urad in hranilnica na Gori pri Idriji 30 K; župni urad Budanje 30 K; vipavsko pevsko društvo 40 K; Ivan Sajovic, stolni prošt v Ljubljani, 5 K; Jožef Regen, župnik na Uncu, 30 K; Mihael Terček, dekan v Šmariji, 40 K; uredil. »Slovenca« 109 K 42 h; Ivan Podobnik, župni upravitelj v Ajdovščini, 3 K; župni urad v Logatcu 64 K; Anton Tomelj, kaplan na Bledu, 20 K; Janez Mikuž, kaplan v Stari Loki, 22 K; Nikolaj Križaj, župnik v Ov-šišah, 10 K; Franc Marinič, župnik v Koj-skem, 2 K; Josip Zelnik, župnik v Čem-šeniku, 10 K; Fr. Ferjančič, župnik v Zav-racu, 5 K; Anton Lovšin, župnik v pok., v Radomljah, 10 K; župni urad na Voj-skem 70 K 40 h; Martin Poljak, župnik v Ajdovcu, 4 K. — Došli so tudi darovi v blagu, in sicer od kateheta, Fr. Oswald v Idriji, od Kranjske obrtne družbe na Jesenicah, od konsumnega društva v Starem trgu pri Ložu, od Viljema Jochinanr. v Ajdovščini, od Petra Majdič v Kranju, od F. M. Schmitta v Ljubljani in od Henrika Kos v Idriji. — Bog plačaj vsem in obudi še mnogo novih dobrotnikov! Razne stvari. — Viktorlen Sardou umrl. Iz Pariza prihaja poročilo: Član francoske akademije znanosti in umetnosti, Viktorien Sardou, je danes tu umrl v starosti 77 let. Vspešna vožnja Zeppelinovega zra-zrakoplovu. Friedrichshafen, 7. nov. Ob 11. uri 20 min. se je Zeppelinov zrakoplov dvignil ob močnem severo-zapadnem vetru. Malo pred 2. uro ie zrakoplov, v katerem se nahaja tudi nemški prestolonaslednik, prispel nad Donaueschingen in je križaril nad mestom, kjer je pričakoval posebni vlak nemškega cesarja. — Ob 2. uri popoludne je prispel posebni vlak nemškega cesarja. Grof Zeppelin je manevriral s svojim zrakoplovom pri kolodvoru v višini 150 do 200 metrov. Iz gondole so pozdravljaili, cesar ie pozdrave odvrnil. Ko je cesar prišel na grad, se je podal na grajsko teraso. Grof Zeppelin je s svojim zrakoplovom krožil nekoliko časa okolu gradu ter se potem odpeljal proti Boden-skemu jezeru. Med kroženjem je prestolonaslednik vrgel iz gondole pismo. — Ob 5. uri 50 min. po šest iu pol-urni srečni, sijajni vožnji je zrakoplov brez nezgode privozil v svojo veliko shrambo v Man-zell. Drag list. Indijski list »Jugantar« v francoski naselbini Chandernagur poziva Bengalce. naj poravnajo naročnino z • — glavami Evropejcev. Ženske v službi na vojnih ladjah. To novost bo uvedla Amerika, ki tako pred-njači v vseh novostih. Ženske bodo opravljale vsa lažja dela na ladjah: čistile, kuhale itd. Vsaka ženska mora pred sprejemom predložiti zdravniško izpričevalo, da je popolnoma zdrava. Toda ameriški mornarji niso s to odredbo prav nič zadovoljni, zlasti nočejo nič slišati o tem, da bi ženske gospodarile v kuhinji. Napad na katoličane so izvršili i. t. m. Mohaniedanci v Ostrožcu. Med službo božjo so napadli cerkev s kamenjem; sveta maša se je morala prekiniti in ljudstvo je bežalo iz cerkve v župndšče. Župnik, ki je branil svoje vernike, je bil ranjen. Politična strast v Ameriki. Na predvečer volitev predsednika je bil ustreljen pred nekim restavrantom Mr. Kelly, političen vodja enega njujorških okrajev. Zdravniki zapuščajo Batum. Kakor je znano, so roparji svoj čas v Batumu .vjeli in odpeljali poslanca dr. Triandafili-desa ter potem zahtevali veliko odkupnino. Ker te ni bilo mogoče dobiti vkup, so roparji zdravnika ustrelili. Zadnji čas so grozilna pisma zopet pričela svoje delo za jzsiljenje velikih vsot. Taka pisma sta prejela višji zdravnik mestne bolnišnice in vodja neke privatne klinike. Oba sta iz strahu pred roparji zapustila Batum za ,vedno in ostali tovariši jima nameravajo slediti, tako da bo Batum končno ostal brez zdravnikov. + Londonske boriteljice za žensko volivno pravico obsojene. Sedemnajst londonskih žena je bilo te dni poklicanih na policijo, da se zagovarjajo zaradi zo-perstavljanja policiji, ob demonstracijah pred spodnjo zbornico. Pozvane so bile da obljubijo, da vbodoče ne bodo več povzročale izgredov in da se bodo pokorile policijskim odredbam. Ker tega niso hotele storiti, bile so obsojene na zapor od treh tednov do treh mesecev. Cerkveni letopis. — Iz Šmartna pri Litiji. Lepo slovesnost smo imeli v nedeljo, dne 25. oktobra. Slavili sino jubilej sv. očeta in blagoslovili nove veličastne orgije. V predvečer je bilo Šmartno z okolico vred lepo razsvetljeno in nič ni kazila splošnega vtisa zagrizenost maloštevilnih mračnjakov, ki tudi ob taki nepolitični, strogo cerkveni slovesnosti ljubijo bolj temo, kot luč. Naj ne misii ta čveteroperesna deteljica, Ja si bo s takim samo sebe otisojajočim postopanjem priborila iavorik. Take vrste učitelje in učiteljice, trgovce in 'poštarje bo naše krščansko misleče ljudstvo pometalo izmed sebe tako, kot novo vino gnjile vinske jagode. — V nedeljo, dne 25. oktobra, je blagoslovil nove orgije, govoril pomenljiv nagovor ter opravil slovesno sveto mašo preč. gospod kanonik dr. A. Karlin. Prostorna cerkev je bila polna vernega ljudstva; tudi c. kr. uradi iz Litije so bili zastopani, na čelu drugim gg. uradnikom preblag. g. okrajni glavar Viktor Parma. Prav je tako! Skupno življenje z vernim ljudstvom vam bo pridobilo spoštovanje in zaupanje. — Sodbo o novih orgijah, ki so pod spretnimi prsti g. organista Ivana Rusa pokazale svojo lepoto že v nedeljo, ko še niso bile popolnoma izdelane, bodo ob svojem času izrekli veščaki. Ob kratkem smemo reči: Nedeljska slavnost je bila v čast in ponos Smartnu! Telefonsko In brzojavno poročile NOVO MINISTRSTVO. Dunaj, 9. novembra. Baron Bienerth, kateremu je cesar poveril sestavo novega kabineta, je danes konferiral že z raznimi parlamentarci. Najprej je Bienerth konferiral z načelnikom poljskega kluba, potem pa z nemškimi radikalci Wolfotn in Pacherjem. Zvečer bo Bienerth konferiral z načelnikom nemške nacionalne zveze dr. Chiarijem. Popoldne so imeli nemški nacionalni poslanci pri dr. Chiariju dolgo posvetovanje, zvečer zborujejo nemški liberalci. Krščanski socialci so mnenja, da bo Bienerthu že do srede mogoče sestaviti novo ministrstvo, drugi dobro poučeni krogi so pa mnenja, da Bienerth svoje naloge ne bo mogel uspešno rešiti, dokler se na kakem stvarnem temelju ne sporazumejo Čehi in Nemci glede jezikovnega in vseučiliščnega vprašanja in glede rednega zasedanja češkega deželnega zbora. Dunaj, 9. novembra. Weisskirchner ohrani predsedstvo državnega zbora. Trgovinski minister bo princ LiechtensteLn, delavsko ministrstvo dobe Čehi. AVSTRIJSKA PRESTOLONASLED-NICA POVILA MRTVEGA OTROKA. Dunaj, 9. novembra. Knegirija Hohen-berg, soproga prestolonaslednikova, je povila mrtvega dečka. Vzrok je huda iti-fluenca, katero je kneginja nedavno pretrpela. Kneginja se jako dobro počuti. BOJI NA DUNAJSKEM VSEUČILIŠČU. Dunaj, 9. novembra. Danes so bili tu hudi boji med nemškonacionalnim in zioni-stiškim dijaštvom. Zioniste so nemški na~ cionalci zrinili na cesto, kjer je morala poseči vmes policija. Nemški nacionalci niso pustili k predavanjem nobenega nenem-škega akademika, tudi nobenega Slovana, katere so tudi pretepavali. Tudi posredu-jočo policijo so neirtškonacionalni dijaki napadali s palicami in jo ometovali s snegom. Sedaj so potisnjeni nemškonacionalni dijaki na rattipo, boji se pa še vrše. SENAT NEMŠKEGA VSEUČILIŠČA V PRAGI HOČE ODSTOPITI. Praga, 9. novembra. Akadeinični senat nemškega vseučilišča je imel sejo, v kateri je sklenil, da odsfopi, ako oblasti »nemških dijakov ne bodo zadostno branile«. V SPOMIN BITKE NA BELI GORI. Praga, 9. nov. V spomin bitke na Beli Oori so priredili češki narodni socialisti na Beli Gori tabor. Govoril je poslanec Fresl. ULTIMATUM ? Budimpešta, 9. nov. V informiranih krogih se povdarja, da bo avstro-ogrska vlada v Belgradu in Cetinju po svojih poslanikih podala ultimatum: Srbija in Črna gora imata v gotovem roku naznaniti Avstro-Ogrski, čemu mobilizirati iu kakšen namen ima neprestano oboroževanje, sicer bo Avstro-Ogrska iz tega izvajala skrajne konsekvence. Najnovejše naročilo Srbije se glasi na 40 milijonov frankov streliva in 8000 konj za topništvo. NEMČIJA IN ITALIJA. Berolin, 9. novembra. Državni tajnik Sclion je nenadoma odpotoval v Italijo. Stvar ima politično ozadje; v Parizu so pa vsled tega zelo nejevoljni, ker se je s tem zopet zavlekla rešitev spora zaradi Casablance. VUKOTIČ V CARIGRADU. Cetinje, 9. novembra. General Vuko-tič je danes v posebni misiji odpotoval preko Krfa v Carigrad. strojnik Kmošinist) ■e išče za parno opekarno v Ilirski Bistrioi. Vstop v nekaj lednih, plača po dogovoru. Po- II dr. Danilo Majarona, odvetnika v Ljubljani. Sl Ste mmzmm m i mm ■o TURŠKO OBOROŽEVANJE. | Berolin, 9. novembra. Turčija je v Nemčiji naročila 360 milijonov patron, za katere bo plačala v obrokih 30 milijonov mark. NERODNOSTI VILJEMOVE. Berolin, 9. nov. Na prizadevanje diplomacije je ameriška revija »Century Magazine« uničila rokopis nekega inter-vieva cesarja Viljema II., katerega je nameravala priobčiti. Škodo 15.000 dolarjev, ki je vsled tega za list nastala, povrne nemška vlada. Pariz, 9. nov. Glede na casablanški konflikt se je danes polžaj zopet nekoliko poojstril. LAŠKI REPUBLIKANCI IN SRBIJA. MIlan, 9. nov. Poslanca Chiesa in Mi-cheli, oba republikanca, sta se podala v Belgrad, da stopita v zvezo z ondotnimi politiki. KPRALJ PETER ZA MIR. Belgrad, 9. nov. Kralj Peter je sprejel dopisnika pariškega »Journala« ter izjavil, da se nič hudega ne bo zgodilo in Srbija vzlic razburjenosti javnega mnenja ne bo svetovnega miru kršila ter se nasproti Avstriji vedla popolnoma korektno, ker zaupa, da bo konferenca pravično rešila sporne zadeve. Če pa bo kdo Srbijo napadel, se bo Srbija do skrajnosti branila. SRBSKO OBOROŽEVANJE. Belgrad, 9. nov. Vsi vlaki so polni vojaških transportov, vsled česar se je blagovni promet, zlasti moka za Turčijo, popolnoma ustavil. KRALJ LEDU KAROL MORSE OBSOJEN. New York, 9. nov. Kralj lednega tru-sta Karol Morse, ki je še pred enim letom imel 15 milijonov kron premoženja, je obsojen v 15-letno ječo radi napačnega knjigovodstva. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m. sred. zračni tlak 736 0 mm Slovensko kat. akad, društvo ,,Danica*' javlja žalostno vest, da je njen vzorni Cian, gospod Josip Pekla j stud. phil. dne 3 novembra po kratki toda mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminul v Gospodu. Pogreb dragega pokojnika se vrši 5. nov iz hiše žalosti v Polhovem gradcu na domače pokopališče. Preminulega priporočamo vsem tovarišem v blag tpoinin. Dunaj, 5. novembra 1908. n ■ O Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo i3! 8 9. zveč. 261 18 si. svzh sneg 9 7. zjutr. 2. pop 25-1 274 2'8 0'2 sl. jvzh. v * oblačno 19-3 Srednja včerajšnja temp. 1 3°, norm. 5'4°. 2267 Velika zaloga raznih slovenskih plošč in iramofonov ccnlkl od gramofonov In plaii na razpolago. Fr. P. Žalec urar in optlkar Ljubljana, Stari trg, Stv. 26. 1097 Gospodična ki jc absolvirala trgovski tečaj, vešča slovenske in nemške stenografije in strojepisja želi primerne službe. Ponudbe na uprav.. »Slovenca" pod ,spretna4. 2889 3-3 Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 5č litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. Trgovec s kavcijo išče službe kot sotrudnik alt potovalec, korespondent (slovenščine, hrvaščine, nemščine, laščine, ali kaj sličnega. Ponudbe pod »Trgovec« upravništvu tega lista. 2938 3-1 izvežban manufakturist, dobi stalno službo v neki tukajšnji trgovini. Ponudbe z referencami in fotografijo, ki se vrne, do (incl.) 14. novembra na upravo tega lista pod »Sotrudnik I. januar«. 2 49 6—1 St. 35248. Razglas Podpisani mestni magistrat v smislu § 24. zakona z dne 26. avgusta 1908 (dež. zak. št. 15) javno naznanja, da so imeniki volilcev deželnega stolnega mesta Ljubljane za dopolnine volitve dveh novih poslancev iz mestne kurije in poslanca splošnega volilnega razreda, ki se imajo po razpisu c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 15. oktobra letos št. 5175/pr vršiti dne 22. oziroma dne 14. decembra letos že sestavljeni in bodo od torka dn«> 10. do vštetega torka dne 17. t. m. v mestni posvetovalnici od 8. do 12. dopoludne in od 3.-6. popoludne razgrnjeni vsakomur na vpogled in da smejo v tem času zoper imenike tisti, ki majo v dotični volilni skupini pravico voliti, tukaj vlagati ugovore o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice, ali, da so se iz njega izpustile osebe, ki imajo pravico voliti. Kraj in čas volitev naznanita se pozneje, označena bodeta pa tudi na izkaznicah, ki se bodo volilcem pravočasno dostavile. Mestni magistrat ljubljanski, dnč 7. novembra 1908. 2945 (1-1) ČUDEŽ! mr samo 4 K! ČUDEŽ! Posebni oddelek poln jesenskih in zimskih jopic, paletotov in pelerin za dame in HaMHMMMMMMMMMHHMMMBMHMBH dekllCC pO K BHMMMMMHa^^HHB Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. ■ Mpi llinAUM === ^ restavraciji se toči od sedaj naprej =J?!L2il IPMML Plzensko pivo »Prazdroj - Ml" Podružnice: Praga z menjalnicami: Graben 15, Malo stron, Mest. allca 17. Baden, Brno, Ceika Lipa, čeika Kainnica, Moravski Zumberg, Modllng, Novi Jlčln, Plzen, Zvltava ln Llberce. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzelle 10, Taborslrasse 1, lil. Ungarciasse 77 Ivonal Rennwega|, III. LB-wengasse 27, IV. Wledner Ilauptstrasse 12. V. SchBnbrunnerstrasse K8 a, VL Uumpendorferstrasse 22, VII. Mariahillerstrasse 70, VIII. Lerchenfelder-strasse 132, IX. Alserstrasse 32, XVIII. Wllhrm«erstrasse 82, XIX. Dflbllnger Ilauptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 32. II Menfalnlčna delniška družba MERCUR • DUNAJ, L, WollzeIIe 1. ii Akc. kapital K 20,000.000. Bes, zaklad K 8,000.000. ■»■veaBaHMaMMMBHnmmnHi • • • • Najkulautnej&l : nakup fn prodaja ▼seh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. :: Zamenjava in eskomptiranje izžrebanih zastavnic in obligacij, sreCk ln kuponov. • • • • • • • • Prva slovenska modna : trgovina za gospode: siselbert Jliusek UuMIana, Mestni trs št. 19 se naltopleie priporoča 2710 2238 23 foton $ctrc JLjubljana, ^u. Petra cesta št. 8 priporoča v lastni šivalnici izdelano — perilo — Za otrobe, gospe in gospode. Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in ji/ona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d. J^akor znano le dobro blago in zelo primerne cene. Jiaročila za venkaj točno in zanesljivo. Kdor hoče varno, mirno in hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 17 Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton Amerika....... 24.000 „ President Lincoln ... „ 20000 , President Grant..... 20.000 „ Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 V, dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Globoko izpod cene m prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina Pred škofijo štev. 19. 2811 9 Štev. 509/pr. Razpis. Pri kranjskem defelnem knjigovodstvu je izpraznjena služba računskega svetnika s prejemki 111. plačilnega razreda. Eventualno bo popolniti tudi eno mesto računskega revidenta ter po eno mesto računskega oficijala I. in U. vrste s prejemki IV., oziroma V. in VI. plačilnega razreda. S potrebnimi izpričevali opremljene prošnje za te službe je vložiti do 30. novembra 1908 pri podpisanem deželnem odboru. Deželni odbor kranjski 2907 3—2 v Ljubljani, 5. novembra 1908. Odvetniška pisarna drMrtršičii 2932 4 -1 se nahaja odslej ::: v novem domu ::: ,Ljudske posojilnice' na Miklošičevi cesti tik za frančiškansko cerkvijo nasproti hotela „Union". Uradne ure: od 8.-12. dopoldne in od 3.-7. popoldne. Prvotna sla Mm Božje sa Sv. Gori pri Gorici, katero je podaril Oglejski patrijarh Marko Grimani svetišču leta 1544., slikana na cedrovino, 2885 3—3 je naprodaj v Gorici pri trgovcu s starinami Ivan Gyra ulica Contavalle št. 7. Nove skladbe Iz zaloge: Katoliške bnkvarne v Ljubljani. Laharnar Ivan: Op. 5. Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2 zvezka po K 1-30. Laharnar Ivan: Op. 8. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in četverospevov. II. natis. 2 zvezke po K 1 50. Laharnar Ivan: Op. 10. Planinke. Za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2. zvezka po K 120. Laharnar Ivan: Gorske cvetlice. Slovenski na-pevi za četvero in petero mešanih glasov. II. natis P. K 150. Laharnar Ivan: Slovenska sv. maša. Za mešani zbor s spremljavo orgel. II. natis. P. K 1'20. Laharnar Ivan: Šmarnične pesmi. Za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. P. K t-20. Laharnar Ivan: Velikonočne pesmi. Za mešan zbor. II. natis. P. 1 30. Sattner P. Hugolin: Op. 10. Slava Bogu. MaŠne pesmi za mešani zbor. Tretji pomnoženi natis. Pi K i-56., po gl. —40. Foerster Anton: Op. 82. Slovenska sv. maša v čast sv. Cecilije. Za mešani zbor in samospeve z orglami. II. pomnoženi natis. P. K 1'20. Foerster Anton: Op. 100. 6 Marijinih pesmi. Za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas). Prva zbirka Marijinih pesmi. P. K 1-80., gl. po K —-40. Foerster Anton: Op. 105 Praeludium et post-ludium na avstrijsko himno za orgle. V proslavo 60 letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. P. K —"60. Aljaž Jakob; Mešani in moški zbori. Dosedaj so izšli 4. zvezki po K —'60. Vsebina IV. zvezka: a) Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba; 2. Za-kipl duša. b) Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar; 4, Pri pogrebu Vsebina drugih zvezkov, je na ovitku IV. zvezka naznanjena. Dalje priporočamo: Zbirka ljudskih iger 7. in 8. zvezek. Vsebina: Za moške vloge: 1. Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Za letovišče! Burka enodejanka. 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. Za ženske vloge: 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih 5. Metka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih 6. Najdena hči. Igra v treh dejanjih. Cena K 1'60., s poštnino K 180. Vsebina 5, in 6. zvezka je označena na ovitku Nove razglednice v večbarvnem tisku na eni strani prostor za naslov in dopis na drugi strani pa : Podoba lurške Matere božje, ki se prikaže Bernardki. Cena za vsak izvod 6 vin., 100 izvodov K 5—. Podoba zlatomašnika papeža Pija X. Izvod 6 vin., 100 izvodov K 5'—. Podoba Nj. Vel. ces. Franca Jožefa I. ob 60-letnici. Vsak izvod 8 vin., 100 izvodov K6-—. Podoba vnanjega lica „Katoliške bule varne"; ta razglednica se oddaja stalnim odjemalcem brezplačno. Vse štiri razglednice je založila: Katoliška bukvama v Ljubljani. i Delniška, dražba, združenih pivovaren Žalec in Laško Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ■ PoSiljatve na dom sprejema restavrater »Narodnega doma" g. Kržišnik. (Telefon St. 82.) Podružnica - v Spljetu - - Delniška glavnica - K 2,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 priporoča promese na og. premlfske srečke (cele h K 12"—, polovice a K 7'—, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 300.000 K, - promese na og. hlpotečne srečke a K *•-, žrebanje 14. novembra, glavni dobitek 70.000 K, — promese na 3% zemaljske srečke a K 5"-, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 90.000 K, sprejema vloge na knjižice in na tekoči 1: račun ter fe obrestuje po čistih :: ^mmmammtmm^mmmmmm 72°/O Podružnica - v Celovcu - Rezervni fond K 200.000. mm e/u »i m ■u NAZNANILO: JUDSKA POSOJILIH bo od pondeljka, t. j. 9.t.m.naprejpocela uradovati v lastnem uradnem dom ob Miklošičevi cesti štev. 8. Uradne ure ostanejo kakor dosedaj od 8. ure - zjutraj pa do 1. ure popoldne. - 2914 1-1 najboljša in nojsfgurnelsa prillUo za bdenje, -m Denarni promet 1.1907 čez 64 milijonov kron. Lastna glavni ia K 354 645-15. Stanje vlog 30.jnn.1908 čez 14 milijonov kron. Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8, pritličje m v lastni hiši nasproti hotela „Unioro" za frančiškansko cerkvijo prej na Kongresnem trgu št. 2, I. LJUDSKA POSOJILNICA sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po — 41/2 O brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 h, na leto. Stanje m dne 30. junija 1908: K 14,225.902*59. — Denarni promet o leta 1907: K 64.81260392. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala- — ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. — V Ljubljani, dne 30. junija 1908. 2633 14 Dr. Ivan Šuštarftifi, predsednik. Joaip Šiška, stolni kanonik podpredsednik. Odbornikis Anton Baleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Fran Povše, vodja, graščak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec itd. — Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kauaohegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kragar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. — Franči&ek Leskovio, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.