Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. gor List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. 9. Kratil, 26. februarja 193S Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.' četrtletno 10 Din. Din, Ob 10-Ietnici ustanovitve meščanske šole v Kranju Ali v »rdeče" — aH iz službe! Letos, 4. junija bo preteklo 10 let, odkar je hila ustanovljena v Kranju dekliška meščanska šola. Vsekakor je to pomenljiv in značilen jubilej, morda edinstven v Sloveniji, ker ta šola obstoja dejansko le — na papirju. Ni to nobena predpustna šala. Prosvetno ministrstvo je namreč meščansko šolo ustanovilo, sistemizi-ralo potrebna učiteljska mesta, do otvoritve Sole pa do danes ni prišlo, ker odločujoči či-nitelji niso izpolnili za njeno otvoritev potrebnih pogojev, predvsem niso pripravili in določili prostore, kamor naj bi se šola vselila. Bilo je le nekaj sej, predlogov, med njimi tudi ta, naj se sedanja ubožnica na Pungratu adaptira za namene meščanske šole. Uredilo ae tudi ni vprašanje, v kakšnem razmerju naj bi prispevale okoliške občine za vzdrževanje Sole. Tako je preteklo 10 let. Spričo porasta dijakov na gimnaziji in spričo naglega razvoja Kranja v industriji, -obrti in trgovini je sedanji občinski odbor zopet pokre-nil akcijo za otvoritev meščansko šole. Sprejel je sklep, naj bi se delno porabili prostori *a to šolo v novem poslopju ljudske šole. Stvar je v teku in od nadaljnjih ukrepov je odvisno, v koliko se bo gornji sklep realiziral. Ker p« javnost že več ali manj računa z meščansko Solo v Kranju, saj se je priglasilo za vpis pro-vizorično že čez 80 učencev« je prav, da zve o nadaljnjem razvoju cele akcije. Zato smo se tudi obrnili na pristojno mesto, kjer smo dobili potrebne informacije. Meščanska šola je za Kranj in njegovo okolico vsekakor zelo potrebna. Njen namen je v prvi vrsti usposobiti učence, ki se nameravajo posvetiti praktičn;m življenjskim poklicem: obrti, trgovini, industriji in tudi kmetijstvu. Zato je šola v ozki zvezi z življenjem, na njej se poučujejo predmeti, prilagodeni strukturi kraja, kjer šolu obstoja. Glede na to je po zakonu več tipov meščanskih šol: industrijski, trgovsko-obrthi, kmetijski itd! V tem ožim je velika ruzlika z gimnazijo, ki ima v prvi vrsti namen usposobiti dijaka za študij na univerzi oz. zu znanstveno delo. Ni pa menda krajn, ki bi se v razvoju industrije, trgovine in delomu tudi obrti kosal s Kranjem. Na drugi strani pa opazujemo, kako število dijakov in dijakinj na gimnaziji leto za letom raste. Gimnazija je danes preobremenjena, na njej primanjkuje prostorov in se mora radi tega vršiti pouk v istih prostorih dopoldne in popoldne, kar je iz zdravstvenih razlogov škodljivo za dijake in profesorje. Z otvoritvijo meščanske šole bi se gimnazija razbremenila in v doglednem času bi ne bilo računati z njenim povečanjem. Meščanska šola je v Kranju dejansko že ustanovljena. Nastane le vprašanje ali in v kakem razmerju bodo prispevale za njeno vzdrževanje okoliške občine in, ali bo imelo novo poslopje ljudske šole tudi za meščansko šolo dovolj prostorov. Novo šolsko poslopje bo imelo 18 učilnih sob, v vsako sobo bo šlo maksimalno 40 učencev. Dosedaj imata obe ljudski šoli — deška in dekliška 12 razredov, t. j. za 12 učnih sob; Ker pa so nekateri razredi precej močni, imajo posamezni čez 50 učencev, se bo zasedba učnih sob v novi šoli zvišala — morale se bodo ustanoviti nove paralelke. Pa ne samo to. Z otvoritvijo novega poslopja se bosta nanovo rajonizirala oba šolska okoliša Kranj in Primskovo. Od slednjega naj bi se priključile h Kranju tri vasi, iz katerih obiskuje prim-skovsko šolo čez 90 učencev. Ti učenci se bodo porazdelili po posameznih razredih i« bodo dvignili število razredov na 16, torej Za 16 ličnih sob. Z evenruelno otvoritvijo meščanske šole bi se sicer to število zmanjšalo za približno 2 razreda, vendar bi kljub temu zasedli obe ljudski šoli še vedno 14 do 15 učnih sob. Računati pa moramo tudi z obrtno nadaljevalno in trgovsko-nadaljevalno šolo, ki imata obe skupaj .. božje naj v torek nihče ne moti .miru po Mestnem trgu s kakšnimi pustnimi sprevodi. KRANJ Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča svoje člane, da se bo vršil občni zbor v nedeljo dne 13. raarta ob 9. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma. Udeležba je za vse člane strogo obvezna! Zapisnik zadnjega občnega zbora je članom pri združenju na vpogled. Ustanovni občni zbor podružnice društva ..Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije" za sodni okraj Kranj bo v četrtek 3. marca ob 8. uri zvečer v dvorani hotela .,Jele". Prijave novih članov sprejema edino pisarna Tiskovnega društva v Kranju in daje vsa tozadevna pojasnila. Tam se tudi sprejemajo prijave za nakup parcel. Tatvina v farni cerkvi. V petek popoldne med 1. in 3. uro popoldne je ukradel neznanec iz oltarja Matere božje in iz oltarja Zadnje večerje dva nova oltarna prta. Tat je moral gotovo že dalje ča3e opazovati, kdaj bo cer-ksv prazna, ker je ponavadi vedno kdo v cerkvi. Nenavaden slučaj smrtne nesreče. V nedeljo dopoldne se je pripetila v tovarni „Jugobrana°' nenavadna nesreča. Ta dan so namreč v tovarni „Jugobruni" popravljali pokvarjene predmete. To delo je vršil tudi 32 letni kovač Franc Zakelj iz Stražišča, ki se je mudil okrog 9. ure v bližini dvigala za premog. Na vrhu tega dvigala, ki je visoko 15 m, je delal nek rokodelec, Zakelj je bil radoveden kaj dela. Skozi ozka vratca je pogledal v dvigalo, vprav tisti čas pa je priletelo iz vrha dvigala topo železo, ki se je zasadilo za uho Zaklja in mu zadalo 15 cm dolgo rano, segajočo do ustne votline, Ker mu je železo presekalo glavno žilo, je Zakelj izdihnil par minut po nesreči. Zaklja so pripeljali rja njegov dom v Straži-šče, kjer je bil pokopan. Pokojni zapušča ženo in štiri nedorasle otroke. Tečaj za esperantski jezik bo otvorilo cspe-rantsko društvo „Zelena zvezda" v Kranju, če se bo prijavilo dovolj interesentov. Prijaviti se morate najkasneje do 1, marca t. 1. pri g. Slabe Ludviku, Mestni trg 15. Istotam se dobe vse potrebne informacije. Tatvina v skladišču veletrgovine Gorjam. V noči na nedeljo je prišel skozi okno pisarne veletrgovine neznan tat in sicer take, da je razbil šipo in si odprl okno. Ker v pisarni ni mogel iztakniti denarja, je vlomil ključavnico in tako prišel do pisalne mize v skladišču. Mi-r.o je odklenil s ključem in odnesel iz nje 650 din drobiža, 1 uro in še nekaj malenkosti. Na tej pisalni mizi je pozabil sveženj ključev. Vrnil se je skozi okno nazaj na prosto. Tisočake je grizel 23 letni J. Z. iz Kovorja. V torek je dobil neko dediščino, katero je potem „salir s svojim prijateljem na Primsko-vcm. V velikem veselju ni več znal ceniti denarja ter je začel gristi tisočake, samo da bi napravil ljudem, ki so ga opazovali, večji -hec". Radi takega vedenja sta postala sumljiva ter so ju orožniki odpeljali v zapore. Po prespani noči pa sta morala ugotoviti žalostne STRAN 2 posledice tega „heca", morda sta se še celo kesala, zakaj ju niso že prej zaprli. Morda hi bil kak „jur" le ostal nepoškodovan. Vesel epilog „šenčnrskih dogodkov". V nedeljo pop. ob 4. uri bo v Kranju zanimiva poroka, pri kateri bodo sodelovali sami bivši ..arestanti" iz „šenčurskega procese". Samo nevesta je imela to srečo, da nt prišla v bel grajsko Glavnjačo. Ta dan se bo namreč poročil g. Vinko Kos, sin bivšega šol. upravitelja v Vokleni in posestnik, z gospodično Marijo Som, hčerjo posestnika iz Prebačevegu. Kot priči bosta tudi dva „arestania" in to bivši narodni poslanec, predsednik Kmečke zveze g. Janez Brodar in pa g. Ibj* Lojze urednik. Da pa bo „arestantovstvo* še bolj povdarjeno, bo mlade poročil „arestant" g. dekan Škerbec. Morda bi kazalo, da bi imeli pri porok« zelene kravate, saj ne moreje zdaj prinesti nesreče. Nevesti in ženinu želimo obilo sreče v novem stanu. Tekstilna zadruga v Kranju. Zanimanje asa to socialno ustanovo zelo raste in se je priglasilo že precej članov. Kdor še želi postati član tekstilne zadruge ali tekstilnega bazarja, maj s,, še ta teden oglasi ali v Hranilnici in pos. v Kranju ai v pisarni Ljudskega dom'. - knjižnica. , Čuden vzrok avtomobilsk nesreče. V po-uedeljek zjutraj ob 1. uri je bil opozorjen službujoči stražnik; da se je pripetil« pri kolodvoru avtomobilska nesreča. Nemudoma je pohitel proti kolodvoru, kjer je našel na cesti, ki vodi na gaštejski klanec, razbit avtomobil in štiri ponesrečence. Takoj je uvidel. (lu šofer ni pravilno zavozil in je zadei nu ovinku v kostanj, pri čemur se je razbil prednji del avtomobila, delci razbite šipe pa so poškodovali potnike. Stražnik je spravil poškodovance k zdravniku, ki je uvidel. da ni dobil nobeden težje poškodbe. Predavanje Katoliške akcije mož se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob pol 8. uri zvečer V dvorani Ljudskega doma. Predaval bo preč. g. Vovk Jožu: ., O družini". Možje, iskreno povabljeni! HOTEL STARA POŠTA nudi za predpnst Original Dingač, pristna do^ lenjska in izbrana haloška vina 2 do 6 din ceneje. Vsaki petek sveže morske ribe. Pojasnilo. V našem listu smo v št. 8 v članku ..Sleparije tvrd. Teibl & Comp." poročali o zanimivem kazenskem procesu obtožencev Teibl in Blatnikove ter omenjali, na kako iznajdljiv način sta obtoženca vršila svoje poslovanje in kako iznajdljivo sta se zagovarjala. Med drugim sta tudi omenila v svojo obrambo, da kur je Andraiič v Kranju dobil nezatrošarinjenega sladkorja, da bi moral biti ta obsojen nujmanj nu 20 let. Mi smo v tem svojem članku opozorili ie ni|« prijatelja. Rad bi zato videl, da bi ta zvez« ostala trdna in trajna. Ta-le moj fant že dve leti izbili« stezice / Jumniku n« Brda. Povedal mi je. da mu je tvoja hči najbolj všeč med vsemi dekleti. Jaz sem s tem zadovoljen, zalo smo danes prišli mi trije, da te vprašamo, ali daš Minco mojemu fantu ali ne." Hribarju je lice kar samo lezlo v nasmeh. ..Težko jo dum od hiše. težko," se je izgovarjal. ..Pri nas jo pa tudi zelo potrebujemo. Brez gospodinje smo in, no, saj veš. . n«5« domačij« ni sluh«," je prigovarjal sturr. Drug Boštjan se je /alivul z medico in je niivdiišeiio hvalil: ..In funt! Le mulo ga poglejte! Povejte, kje dobite zu Minco boljšega ženina, kakor je Matija!" ..Za doto ne Vprašamo, za balo tudi ne. Vsega bo primo-žiln dovolj," je hitel stari svobodnjak. Hribar se je vzravnal in udaril po usnjutem pasu, ..Tega pa ne. du bi moja hči priberačiln n« vaš doni. Thičan sem in težko ho moj rod dosegel svobodo, če se kaj nenadoma ne preokrene. Vseeno pa imam še nekaj srebrnih tolarjev z« pasom iti mati ima tudi platna v skrinji nu podstrešju. Sram bi me bilo, če bi šla hči od hiše s culo na rami. Dal ji boni doto, da se ne bo treba svobodnjaku sramovati ženilve pri tlačanski hčeri." ..Tem bolje." je zadovoljno godrnjal starj Matija, ki mit je laskalo, da pride z nevesto k hiši tudi denar. ..Torej odgovori, ali jo daš. ali ne?" ..Naj bo. Če je njena volja, ne bom branil," je rekel Hribar. ..In kakšen odgovor nuni boš ti' dala?" je vprašal stari in hitro pogledal dekle v cvetu let, Minca je zardel« in komaj slišno odgovorila: ..Tako naj bo. kakor so oče rekli." Ženinu so se oči zasvetile od dobre volje. Drug Boštjan je zavihtel opušeljcani širokokrajnik in je glasno zavriskal. ..Hej. Matija, ali nisem pravil! Seveda, taki fantje iu gospodarji svobodnih domačij se ne pobirajo kjersibodi!" Tudi staremu svobodnjaku je lezlo lice v vesel smeh. vendar se jo premagal i|n je resno rekel: ..Pripravite torej vse za svatbo. Preden se lun« pomladi, bo ona pri uus gospodinjil«." ..Nič kaj vajen« ni," jo je izgovarjala niatk .,Kar sama od sebe se bo privadila." je dejal stari. „Saj. saj sedaj vidimo, če je kaj priročna." je spomnil drug nu šego i'n srknil medico iz putrha. Minca je rdelu do ušes, v zadregi1 je gledala v tla. Vendar je morala slušuti povelja. Prinesla je iz. kamre kolovrat, velika kodelja piediva je visela na njem. Dekle je pognalo kolovrat, hitro je drsela skozi prste drobna nit. Gonila je kolovrat, predla prejo in po običaju prababic zraven zapela staro pesem. „Le urno, le urno se suči kolo, da spredem, nevest«, sj nitko močno. Mlad tkalec '/. nji' stkal mi rjuho ho ročno. da z. njo pogrnem postelj' poročno." ..Lepi večeri bodo pri nas, ko bodo brneli kolovrati in bodo prediCe pele," je rekel stari Matija iki kar milo se mu je storilo. Spomnil se je, kako je predla in pela njegova rajna žena. Pa je požrl ginjenost in je z navadnim glasom dejal: .,Bo vsaj nekaj življenju pri nus." Drug Boštjan pa je srkal medico in hvalil vsevprek. tGORENJEC« STRAN 3 Halo S Halo! T v r d k a Logar-Kalan - manufaktura - Kranj Naznanja, da so dospele ogromne nove pošiljke. — V ponedeljek pa prične z veliko prodajo vsega manufakturnega blaga po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. Cene so 15% nižje! — Prepričajte se! Vsak hoče biti elegantno in poceni obiečen; ta ugodna prilika pa se mu nudi pri nas, kjer je na izbiio 4f\f\f% krasnih, najmodernejših kamgarnov in športnih štofov iz an-lwww gleških, čeških in domačih tovarn, Štofi Din 20, 24, 35, 43, 50, 59, 65, 72, 85, 90 itd. Kamgarni Din 50, 65, 78, 95, 105, 119, 129, 139, 150 itd. **«w*w*Kdor varčuje, pri nas kupuje PREDDVOR Občinska uprava je na svoji seji dne 23. t. m. sestavila občinski proračun /.a leto 1938-3") Osebni izdatki znašajo 22.100.— din, materialni i/datki pa so: občinsko upravno oblastvo 11.125 din, narodna prosveta 51,000,— din (za Kokro 59.500,— din za popravo .šole), finančna stroka 50.000,— din, gradbena stroka 8000.— din. kmetijstvo in živinorejstvo 5100.- din, narodno zdravje 500— din, ubožni sklad 25.500,— din. občinsko gospodarstvo 9240.— din in nepredvideni izdatki 2000.— din. Dohodki znašajo: trošarine 3t.6(K).— din. iov-nina in najemnina 40.500.— din, nepričakovani dohodki in dolgovi 4500.— din. Primanjkljaj znaša 82.065.— din, ki se bo kril z dokladami na državne neposredne davke. Proračun je razgrnjen na občini za dobo 5 -liii od "A * ni dn.ie. Tiskarski škrat je Pip.-1 d \ zadnji številki |.i!<(j razburjenja v n-iši občini. On je v na;i oi.čilll še malo znan, sicer bi gu ljudje tnko.j spoznali po njegovi hudomušnosti. Ne vemo uli se nam je hotel prikupiti, ko nam je povečal naš dolg od 119.000.— din na 199.000.— din. Zato se je moral danes opravičiti. OLšEVEK Olševčani se v „Gorenjcu" malokdaj oglasimo, če tudi gu pridno prebiramo. Delujemo bolj nu tihem. O božiču smo igrali lepo božično igro ..Skrivnostna sveta noč'', ki je zelo dobro izpadla, - Za predpust v nedeljo dne 2". februarju bomo igruli predpustno burko ..Dvu para se ženita". Kdor se hoče nasmejati naj pride pogledat! Povedati pa tudi moramo že sedaj, da smo se odločili popraviti Prosvetni dom in ga razširiti, tako da bo odgovarjal sedanjemu čusu in našim potrebam, prosvetnim in gospodarskim. Toda proračun nas straši, ker znaša 104000.— din. Na drugi strani nas pa zopet tolaži zavesi, da dobra volja vse premore, kar Se tudi že kaže. Ljubitelji prosvete in gospodarskega napredka so že darovali nekaj jurjev v denarju in nekaj lesa. Tudi pesku in apna je že nekaj pripravljenega, tako da je stvar gotova. P-osvetni dom zraste še letos, samo nu marsikatero dobro srce in vrata bo še treba potrkati. Zato tudi najvljudneje vabimo 2". fehuurju na prireditev, ker je čisti dobiček namenjen za zidavo prosvetnega doma y Olšcvku. BREG PRI KRANJU Naša cerkev Matere Božje je izgubila svojega zvestega ključarja Franca llvasti. Nad 25 let jo je oskrboval, kot da je prav njegova last. Pokojni je bil rojen 1. 1807. Takoj ko je prišel domov od vojakov je odšel k graščakii Deteli v Si. Peter, kjer je služboval celih 12 let, Potreba za zaslužkom gu je gnala v Ameriko, kjer pa ni mogel dolgo ostuti. moral se je po 2 letih vsled rahlega zdravja vrniti. Po povratku v domači kraj je bil več let občinski odbornik, vedno pa je bil odločen pristuš SI -S. \ zakonu, ki ga je sklenil 1. 1906. se mu je rodilo 7 otrok, od katerih jih je še 5 živili. Dolga leta je bil zvest član Mohorjeve družbe in naročnik katoliških časopisov. Letos je bil celo poverjenik „Dornoljuba". Tudi naših gasilcev ni zanemarjal, saj je bil njihov dolgoletni podporni član. Zanimal se je za njihovo prosvetno delo ter je še teden pred svojo smrtjo pripomnil, kako potreben je nov zustor za oder v gasilskem domu. Nadvse skrbno pa je obdeloval svojo zemljo. Pokojnika so pokopali v četrtek in je bil njegov pogreb priča, kako je bil priljubljen. Naj počiva v miru. ostalim pa naše sožalje! v /iLiRKLJE Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 27. februarja ob pol 4. uri popoldne v Ljudskem domu petdejansko burko ..Babilon". Ne bo vam žal če pridete pogledati ker smejati se boste morali. Tajniške posle na občini je sedaj še začasno prevzel gosp. Uršič Jožef iz Zagorja ob Savi. Neznan je devetim odbornikom § 7b zakonu o občinah. Svetovali bi jim naj se seznan jo tudi s tem paragrafom, ker drži ravno tako kot drugi, je pa še posebno važen. Mogoče bi tako le spoznali, du je ne samo potreba, umpuk tudi dolžnost občine skrbeti zu prosvetno in telesno vzgojo naroda, ali pn vsaj zu v ta namen obstoječe orgunizacije podpirati. Javnosti v pojasnilo, kdo in kaj je bil bivši občinski tajnik? Z ozirom na notico v nekem lističu češ. da je bil bivši občinski tujnik pred-telovadec ..fantov'' — smo prisiljeni razkrili njegovo preteklost, posebno v kateri orgunizu-ciji se je po šolski dobi vzgujul za tako poštenega iu vzornega državljana in pn s kom sije v času svoje slavne kariere brutil. Pa pričnimo: Do prihoda v Cerklje pred tremi leti je bil ves čas agilni član Sokola v Domžaiah, kar je tamkajšnji okolici splošno znano. Pri prihodu v Cerklje se je pa na opozorilo svojega tasta češ, da bo tukaj boljše lelal brez peruti, pokazal čisto v drugi luči. Po preteku enega leta se je tudi prijavil za vstop v Prosvetno društvo, kjer je pozneje sodeloval pri raznih igrah. Na ta način se je tedaj v domačem kraju kar dobro znal ponarediti. Kje drugje mu je pu vendar ušla iz srca kaka stvar, ki ni bila v skladu z njegovim tedanjim obnašanjem. Tako smo sedaj zvedeli, da se je nekje bahat: ..to vlečemo farje za nos". V drugi polovici lanskega leta je pa V njegovi notranjosti le prevladal duh in nazor, ki se ga je nasr-kal v prejšnjih letih, nad hiliavščino in poka- zal se je kakršen je v resnici bil. Odbor Prosvetnega društva pa, ki je bil buden, ga je že pri prvih dejanjih, ki niso bila v skladu s članstvom, na seji dne 9. septembra izključil. Od tedaj, ko je pričel tako vzorno vršiti tajniško službo, se je pa kretnl samo v ožjem krogu naprednih in nadebudnih cerkljanskih izkore-ninjencev. med katerimi sc nahaja tudi avtor omenjene notice. Vprušamo dotičnegu prakti-kanta vseh sodobnih struj samo: S kom se je brutil po gostilnah? S kom je cele noči popival in igral biljard? S kom se je vozil v avtomobilu, ki je last tajnika tukajšnjega Sokola nu znamenite, nočne pohode? Kdo je bil v njegovi družbi, ki se je v neki gostilni ponašala z uče-njaškimi vantaini' Povrhu še omeiijenegu dopisnika spomnimo še na dva pregovora, ki pravijo naši ljudje, da držita, namreč: ..ene vrste t či skup lete" in pa ..gliha vkup štriha". upamo, dn dotični izkoreninjenec ne bo razpihoval lajnikove afere in ga predbacivul našim fantom, ker je le nevarnost, da se sani uinaže, zato mu svetujemo, naj doma zu pečjo mirno nadaljuje svoje študije. BREZJE Gostovanje Kovorjanov. V nedeljo ob 5. uri popoldne bo uprizorilo Prosvetno društvo iz Kovorju nu našem odru burko „Micki je treba moža". Prijatelje naše prosvete vabimo, da se te zanimive igre udeležijo v obilnem številu! KROPA V nedeljo 2?. t. m. ob 13. uri bo otvoritev 35 metrske smuške skakalnice Fantovskega odseka v Kropi. Smučarji, člani fantovskih odsekov, kateri nameravajo na skakalnici sodelovati, morajo biti radi preizkušnje v nedeljo do 10. ure v Kropi. ŠENČUR Fantovski odsek priredi na pustni torek zvečer ob 8. uri v dvorani Prosvetnega doma veselo pustno prireditev. Na sporedu so tri burke^ „Ceber", „Paštetar" in ..Študent na poti v paradiž". Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride v torek zvečer v dvorano Prosvetnega društva. Vstopnina znižana. Vabi odbor F. O. Opozoriti moramo čitateije Gorenjca, da je naš pevski zbor pod vodstvom g. Škerjanea in ob obilni udeležbi priredil koncert slovenskih narodnih pesmi dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani Prosvetnega društva. Udeležba je bila tako velika, da je bila dvorana do zadnjega kotička polna. Pevci, lepo piiznanje ste dobili za vaš trud. Prav je tako! Saj malo kdo ve, du ste se žrtvovali sleherni večer in to iz same gole ljubezni do petja. — Tudi g. pevovodja zasluži priznanje, tegu mu pa dajte vi pevci sami s tem, du boste radi in z veseljem hodili k pevskim vajam. Tegu bo g. organist najbolj vesel. Priznati moralno, da nismo pričakovali tolikih uspehov; posebno še ker je zbor šele štiri mesece pod novim vodstvom. Vsa čast vam pevci in g. pev. ŠkerjanCU, ker ste tako dovršeno in častno re 2r^v Važno za vsakega je! da si pred nakupom blaga za spomlad ogledale našo novo bogato izbiro. Dospele so nove pošiljke vsa* ko vrstnega blaga in sicer t JW vi Damskega volnenega blaga v najnovejših modnih barvah, kakor tudi v vseh temnih barvah za obleke, kostime in plašče. Velika izbira moških kamgarnov, štofov za športne obleke in plašče, kakor tudi vse vrste svile, popelinov, ripsov, pralne svile, platna, sifonov itd. Prodajamo tudi na hranilne knjižice. V pričakovanju, da nas obiščete in se sami prepričate o ceni in kvaliteti se priporoča Pavla Rabič K"n)-«*>. »Kakšno milo po imate vendar? Saj ne daje nobenih pen? Kakšno pa bo perilo? Vzemite vendar tisto dobro terpenttnovo milo Zlatorog! To milo razvija gosto beio peno ter pere hitro in temeljito. In po pranju bo perilo snežno belo, voljno-mehko in duhteče." /-Tv TERPENTINOVO MILO šili svojo nalogo, ki ni bila lahka in prijemu. Slišimo tudi, du misli zbor ponoviti koncert v Cerkljah, zato opozarjamo že naprej vse prijatelje lepe slovenske pesmi, da ne zamudite te prilike. Ne bo vam žal, kakor tudi nuni ni! Zboru pa želimo, da bi nas zopet kaj kmalu presenetil z lepo pesmijo. Zato vsi pevci z novim pevskim navdušenjem nu delo, zu lepo slovensko pesem! Ženimo se tudi kur dobro ta predpustni čas. loda nekaterim starejšim fantom se kar noče omehčati srce. da bi stopili v zakonski jurem. Bodo menda raje pristopili k društvu samcev, ki se v kratkem ustanovi v naši občini na veliko žalost deklet. Lastniki psov, ki smo plačali letno takso zu pse, apeliramo nu občinsko oblastvo oziroma nu konjača, da stori svojo dolžnost, sicer zu leio 1938 ne bo desetakov še manj pa pede-setnkov. PRESKA Prosvetno društvo v Preski pri Medvodah ponovi v nedeljo dne 27. februarja ob 3. uri popoldne veseloigro v 3. dejanjih ..Dva para se ženita". Vljudno vubi odbor. Ženini in neveste! Neštetokrat sem Vam že dokazal, da dobite najcenejše in najlepše fotografije pri fotografu JUG - Kranj NAGRADE prvega nagradnega tekmovanja! Nn vprašanja I. nagradnega tekmovanja smo prejeli 905 odgovorov, od katerih je bilo pravilnih 720. Žreb je odločil sledečim tekmovaleem naprade: L Moško kolo znamke ..Kompresor": Jenko Franc, kmet, Suha 20, p. Kranj. 2. 500 kom. strešne opeke Bobrovee: Hribar Marica dijakinja. Gorenja Sava 5t, p. Kranj. 1. Moška ročna ura znamke Thiel: Okorn Franc, cerkovnik.Sp. Besnicn sV5, p, Kranj. 4. Celoletna naročnina na naš list: Keržič Franc. šol. upravitelj v pok., Stražišče in Jenko Friderik, kmet, Uroše 4>. p. Smlednik. 5. Polletna naročnina na naš list: l.očnišknr Franc, Ljubljana. Goriška ul. 29; Žerjav Ladislav, brivec, Kranj, Savski breg H: Noč Valentin, čevljarstvo, škofja Loka: Bizjak Janez, posestnik, Zg. Bela 30. p. Preddvor. Imenovani prejmejo nagrade v naši upravi. Onim pa, ki jim je žreb določil naročnino, smo poslali že današnjo številko, odnosnn smo jim vpisali v dobro določeno naročnino. Zn II. tekmovanje smo odredili samo TRI nagradna vprašanja, ki bodo lažja od vprašanj v prvem tekmovanju. Zato naj vsak brani že kupon prvega vprašanja, ki ga danes objavljamo ter naj potem vse tri kupone pošlje na upravo lista. Nagrade objavimo prihodnjič. UPRAVA. ODRE/I I. nagradni kupon: Gosi gredo v dolgi vrsti s paše. Spredaj sta dve pred eno, v sredi ena med dvemi. zadaj pa dve za eno. Koliko jih je bilo nn paši? Odgovor: Naslov: bivališče: *£ U O \ñ JS .** ■ . poklic: , poŠta: STRAN 4 ►GORENJECc Kmetijstvo Par nepristranskih besed o gnojenja h krom' pirja. Bliža se čas, ko bomo mislili na gnojenje in morebitno nabavo gnojil, Krompir je najvažnejši njivski sadež večjega dela Gorenjske. Vendar obstojajo, kakor doznavam, glede gnojenje krompirja dvomi. Znano je, da je krompir ..požeruh', da rabi neprimerno več hrane ko žito in druge rastline. Znano je tudi, da je krompir rastlina, ki se ugodno počuti v prvi vrsti ob zadostni količini zraka in hlevskega gnoja v zemlji. Dalje je mogoče že tudi kdo slišal, da je krompir kalijeva rastlina. I Kako naj torej spričo teh okoliščin gnojimo? Hlevski guoj je bolj enostransko gnojilo. Hlevski gnoj večinoma tudi še ne pripravimo v tako prhko stanje kakor krompirju najbolj prija. Mnogo pogosteje sadimo pri nas na eni in isti njivi krompir kakor bi bilo to dobro. Samo vsako 5. ali 6. leto bi se smel vrniti krompir na njivo. Pri nas vendar čestokrat posadimo polja vsako 3. leto s krompirjem. Čestokrat gnojimo polja enostransko, leto za letom, s slabo obdelanim hlevskim gnojem in gnojnico. Kaj je posledica takega ravnanja? Pridelamo čestokrat krompir slabe kakovosti, krompir, ki se slabo „drži" in ni trgovsko „prima" ter krompir, ki je marsikje že na njivi bolan. Vsled zadnje okoliščine se navadno tudi pridelek znatno zniža. Na kakovost in tudi višino pridelka ter na zdravje krompirja ugodno vplivajo fosforna in kalijeva umetna gnojila. Kjer se močneje pojavlja bolezen (predvsem črna noga) bi najtopleje priporočal, da krompirju raje gnojimo z hlevskim gnojem bolj zmerno, manjkajoče redilne snovi pa nadomestimo z umetnimi gnojili. Radi preprečenja bolezni sem priporočal tudi zeleno gnojenje, o katerem je bilo že govora in katero da boljše pridelke, kot hlevski gnoj. Verodostojna kmetijska ustanova (ne tovarne) neke severne pokrajine priporoča naslednje množine umetnih gnojil na 1 oral (5755 m8) površine krompirja na lahki zemlji: t.) Ob istočasnem gnojenju s hlevskim gnojem: 120 kg apnenega dušika, 120 kg superfos-futa in 120 kg kalijeve soli. 2.) Ako ne gnojimo s hlevskim gnojem: 180 kg apneuega dušika, 180 kg superfosfata in 150 kg kalijeve soli. Radi zdravja krompirjevke, gomolja, višin«' in kakovosti pridelka priporočam vedno le polno gnojenje. Ob istovrednem gnojenju s hlevskim gnojeni krompir tudi še dobro izrabi dušičnato umetno gnojilo, ker krompir rabi od narave dosti dušika; fosfornata in kalijeva umetna gnojila so vendar potrebna radi zdravja in kakovosti gomolja ter radi uravnoteženja vsrkavanja oz. sprejemanja redilnih snovi (po zakonu 0 mi-nirau). Navedene količine umetnih gnojil za uporabo pri krompirju moramo vsi smatrati kot splošnn priporočilo. Pri vsakem posestniku so drugačne prilike: druga zemlja in druga gnoj-nost. Tu dajo jasnost le točno izvedeni gnojilni poskusi. Tudi se ne ve. kaka bo cena drugo leto za krompir. V splošnem je pa brez dvoma resnično, kdor bo malo in enostransko gnojil, bo imel bržčas malo pridelka in slab pridelek; kdor bo dosti in polno gnojil, bo predvidoma pridelal dosti zdravega gomolja! Apneni dušik trosimo na nji\o najpozneje 14 dni pred sajenjem, dobro zbranjajmo ali zaorjimo do kukih 20 cm globoko, sicer gnojilo škoduje mladim rastlinam oz. gomoljem. Kalijeva sol najboljše učinkuje aa množino in kakovost pridelka, ako jo trosimo 8 tednov do najpozneje 5 tednov pred sajenjem. Snperfosfat trosimo tik pred sajenjem. TOPLA OBUTEV -NAJBOLJŠI VARUH 19.-./^. 49, Najboljši prijatelj šolskih otrok zu deževne in mokre dni so nafte galose, ki ne propOMaJn vode, no mokrote /a majhen denar si bodo Vasi malčki obvar« ■■ 'li dragoceno zdrsi ;e — Od štev. 31 do :;t din 2ft.—. od, štev. 35 do 38 din i!«.—. Kneiiil rerl.1l za ntrolse, ;;:>rko poditi?nI, Vitin inrii',«'!•) otrokp pred mokroto in prehlada. Od štev. 31 <;