7Jezikoslovni zapiski 23  2017  1
1
liliana spinozzi Monai
komplementaRnost mateRialov ii  
in GlOsaRja teRskeGa naRečja  
jana Baudouina de CouRtenayja
Cobiss: 1.01
Primerjava med Besedilnimi vzorci govora terskih Slovanov (1904, Materiali II) in roko-
pisnim Glosarjem terskega narečja (izdala ga je Liliana Spinozzi Monai leta 2009) razkri-
va, da se v skladu z Baudouinovimi jezikovnoteoretičnimi načeli obe besedili razlikujeta 
po metodološkem pristopu, obenem pa se vsebinsko meddisciplinarno dopolnjujeta.
Ključne besede: teoretično jezikoslovje, dialektologija, etnologija, tersko narečje, bese-
dilna zbirka, glosar
The Complementarity of Jan Baudouin de Courtenay’s Materials 2 
and Torre Dialect Glossary
A comparison between Jan Baudouin de Courtenay’s Sprachproben in den Mundarten 
der Slaven von Torre in Nordost-Italien (Language Samples from the Dialect of the Torre 
Valley Slavs of Northeast Italy, 1904, a.k.a. Materialen II ‘Materials 2’) and his manu-
script glossary of the Torre dialect (published as Il Glossario del dialetto del Torre by Lili-
ana Spinozzi Monai in 2009) reveals that, in line with Baudouin de Courtenay’s principles 
of linguistic theory, the two texts differ in their methodological approach, but at the same 
time they inter-disciplinarily complement each other in terms of content.
Keywords: theoretical linguistics, dialectology, ethnology, Torre dialect, text collection, 
glossary
Več kot osemdeset let po smrti je Jan Baudouin de Courtenay (BdC, 1845–1929) 
bolj aktualen kot kadar koli, predvsem po zaslugi svojih dognanj in raziskovalnih 
orodij, ki jih je zapustil.
Že ob zgodnjem nastopu na svetovnem znanstvenem prizorišču je Baudouin 
oblikoval svoj nazor, kateremu se ni nikoli odpovedal. Sledil je dolgoročno začr-
tani poti in jo pokazal vsem tistim, ki so mu želeli slediti.
Potem ko je Baudouin za najpomembnejšo vlogo jezikoslovja postavil spo-
znavno vlogo, njegov temeljni cilj pa uvidel v znanstveni slovnici univerzalnega 
tipa (BdC 1864, po Di Salvo 1975),1 je oblikoval teoretični načrt, s katerim bi 
lahko konkretno udejanjil obe predpostavki (BdC 1871).2
 Prvotna objava: Complementarietà dei Materiali II e del Glossario del dialetto del Torre di Jan 
Baudouin de Courtenay, Studi Slavistici 10 (2013), 89–107. – Uredništvu revije Studi Slavistici 
iz Firenc se najlepše zahvaljujemo za dovoljenje za objavo prevoda.
1 Sklicevanje na Mario Di Salvo upravičuje dejstvo, da je kot prva prevedla (v italijanščino) 
in izdala neobjavljeno razpravo mladega Baudouina z naslovom Rozprawa mająca zwjązek 
z kwestją językową – Trattato sulla questione della lingua (Razprava v zvezi z jezikovnim 
vprašanjem; prim. Di Salvo 1975: 77–101).
2 Naša povzemalna predstavitev temelji na italijanskem prevodu Marie Di Salvo, prim. Di Salvo 
1975: 102–124. Izvirno besedilo je v celoti objavljeno v I. A. Boduèn de Kurtenè, Izbrannye 
⏷
8 Liliana Spinozzi Monai  Komplementarnost materialov ii in Glosarja tersKeGa ...
Njegov načrt je oblikovan binarno, začne pa se z razlikovanjem med čistim 
in uporabnim jezikoslovjem. Po Baudouinovem mnenju prvo zadeva slovnico na-
ravnih jezikov in ima – glede na to, da se ukvarja z nezavednimi jezikovnimi dej-
stvi – lastnosti znanstvenosti. Uporabno jezikoslovje proučuje zunanje, tj. kulturne 
ali zgodovinske dejavnike jezika, ki – glede na to, da se ne nanašajo na področje 
nezavednega – nimajo potrebnih lastnosti, da bi lahko postali eksaktna znanost, 
lahko pa ta status pridobijo posredno, in sicer z uporabo slovničnih podatkov za 
razlago kulturnih dejstev. Uporabno jezikoslovje bi torej lahko bilo znanstveno, če 
bi kulturni element lahko pojasnili s slovnico jezika, ki je njegov nosilec.
Razlikovanje med obema znanstvenima področjema, ki ju lahko v grobem 
enačimo s splošnim jezikoslovjem in etnologijo, pa naj bi vendarle bilo čisto de-
lovnega značaja. Stvarnosti, ki jih področji preučujeta, so namreč med seboj neloč-
ljivo povezane in zahtevajo meddisciplinarni pristop, ki ga usmerja glavna disci-
plina, natančneje teoretično jezikoslovje.
Če se posvetimo bistvu tako usmerjenega raziskovanja, lahko nekaj ključnih 
točk, ki jih je opredelil Baudouin (prim. BdC 1901; 1909),3 strnemo takole:
 ker je jezik orodje sporočanja par excellence, sporočanje pa temelji na inte-
rakciji med govorcem in poslušalcem, so vsi jeziki mešani, in jezikoslovje 
tega dejstva ne more zanemariti;
 jezikovna interakcija usmerja razvoj, ki sledi univerzalnim načelom, kot sta 
jezikovna gospodarnost in poenostavljanje jezikovnih sistemov;
 ker se mešanje in njegove posledice toliko bolje odražajo in toliko lažje prepo-
znajo v stičnih sistemih, kolikor večja je tipološka razdalja med njimi, predstav-
ljajo jeziki v stiku, ki so se razvili po lastnih zakonih, brez vpliva normativnih 
posegov, najboljše empirično gradivo za raziskovanje jezikovnega razvoja.
Idealno območje za takšne raziskovalne cilje je Baudouin prepoznal v obmejnem pasu 
vzhodne Furlanije in Julijske krajine, na katerem živijo slovenske skupnosti, ki so že 
stoletja izpostavljene vplivu sosednjih romanskih govorov, v prvi vrsti furlanskih.
Leta 1872 se je Baudouin de Courtenay, opremljen s svojimi prepričanji in 
izjemno strokovno pripravljen, sploh če upoštevamo njegovo mladost, odpravil na 
prvo v vrsti potovanj k južnim Slovanom. Na potovanjih je zbral veliko besedil, 
ki so bila v skladu z zgoraj predstavljenim teoretičnim okvirjem namenjena za 
dvojno obdelavo.
trudy po obščemu jazykoznaniju I, Moskva, 1963, 55–77, in v Jan Niecisław Baudouin de Cour-
tenay, Dzieła wybrane 4, Warszawa, 1990, 35–64. [Poljski prevod tega besedila je bil objavljen 
leta 2016 v zbirki Materiały do dziejów polskiego językoznawstwa (Gradivo za zgodovino polj-
skega jezikoslovja) 2: Jan Baudouin de Courtenay: teksty mniej znane, izbral, prevedel in uredil 
Mirosław Skarżyńsky, Kraków, 2016, 106–133. Ur.]
3 Del razprave BdC 1909, v katerem se avtor sprašuje o nalogah jezikoslovja 20. stoletja (prim. 
str. 264–271), je v italijanščino prevedla in objavila Maria Di Salvo. Prim. Di Salvo 1975: 
159–165.
2
9Jezikoslovni zapiski 23  2017  1
Prvi dve deli, ki sta bili rezultat terenskih raziskav, sta med seboj komplemen-
tarni, a ne v smislu zgornjih izjav. Če Opyt fonetiki rez’janskich govorov (Poskus 
fonetike rezijanskih govorov; BdC 1875) lahko uvrstimo v čisto jezikoslovje, pa 
monografija Rez’ja i Rez’jane (Rezija in Rezijani), ki je izšla leto dni pozneje, 
ni razprava s področja uporabnega jezikoslovja, temveč narodopisna raziskava o 
navadah in običajih ter o demografskih razmerah (v širšem pomenu) Rezijanov.
Do zlitja obeh disciplin bi namreč lahko prišlo samo, če bi z jezikovnimi dej-
stvi lahko interpretirali dejstva, ki se udejanjajo z jezikom, tj. diskurz tout court.
Prvi korak v smeri pravega meddisciplinarnega zlitja predstavljata zbirki Ma-
terialien zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie ... I–II (Gradivo za juž-
noslovansko dialektologijo in etnografijo, dalje Materiali I in II), posvečeni rezijan-
skemu (BdC 1895) in terskemu narečju (BdC 1904a). Besedila obeh narečij naj bi se 
analizirala na podlagi njunih slovnic, ki bi bili izluščeni iz celotnega slovarja.
Ta podatek je Baudouin jasno predstavil v predlogu tem za prvi slavistični 
kongres, ki je zaradi rusko-japonske vojne odpadel. V 9. in 10. točki predloga 
lahko namreč preberemo: »O izrabi slovarskega gradiva za splošnojezikoslovne, 
psihološke in kulturnozgodovinske ugotovitve« oz. »O sestavljanju slovarskih po-
pisov za slovnične obravnave« (BdC 1904b).
Če združimo oba predloga z začetnim teoretičnim okvirjem, bi lahko sklepali, 
da je jezikoslovčeva naloga predvsem ta, da izpelje slovnico nekega jezika iz njego-
vega slovarja, pri tem pa zajame neizogibne večjezikovne implikacije. Tako izpelja-
no slovnico nato uporabi za analizo besedil, ki jih je proizvedla kultura tega jezika, 
in razjasni njihove posebne značilnosti skupaj z večkulturnimi implikacijami.4
Ko je Baudouin predstavil teme kongresa, je imel že pripravljeni slovarski 
zbirki, ki naj bi pospremili etnološke Materiale: Rez’janskij slovar’ (Rezijanski 
slovar) in Glosar terskega narečja. Po našem mnenju etnografska in leksikografska 
zbirka prav na takšen način postaneta komplementarni – postaneta na različnih 
ravneh izhodišče za raziskovalne postopke, ki so zaupani jezikoslovcu.
Ker imamo danes na razpolago obe publikaciji o terskem narečju,5 temelj-
ni za jezikoslovne raziskave, tj. Materiale II in Glossario del dialetto del Torre 
4 Za celostno predstavitev Baudouinove misli poleg že omenjenega dela Marie Di Salvo (1975) 
priporočamo tudi izčrpno uvodno študijo Edwarda Stankiewicza v angleški izbor Baudouinovih 
razprav (1972: 3–47). Temeljni prispevek Baudouinovih raziskav k slovenski dialektologiji je 
npr. obravnavan v prispevkih Tolstoja (1960) in Toporišiča (1962).
5 Območje, kjer se govori tersko narečje, vključuje Zgornjo Tersko dolino (Alta valle del Torre), 
Karnajsko dolino (Valle del Cornappo) in Dolino Malina (Valle del Malina), ki skupaj obsegajo 
134 km2. Območje se kot pahljača široko odpira na zahod, v smeri romanskega sveta, na severu 
in vzhodu ga zapirajo Rezija (Val Resia) in Nadiške doline (Val Natisone), ob italijansko-slo-
venski meji pa se zoži v trikotnik. Na njegovem zahodnem koncu so najzahodnejše slovanske 
naselbine (vasi na desnem bregu Tera). Čas nastanka prvih stalnih slovanskih naselbin je še 
vedno sporen, saj različne hipoteze poselitev postavljajo v obdobje s precej oddaljenima skraj-
nima časovnima točkama (od konca 6. do konca 9. stoletja). Demografski podatki zadnjih 100 
let govorijo o velikem upadu prebivalstva: v občinah Bardo (Lusevera) in Tipana (Taipana), na 
kateri je Terska dolina upravno razdeljena, je število prebivalcev padlo s 4823 leta 1873 (prvo 
⏷
10 Liliana Spinozzi Monai  Komplementarnost materialov ii in Glosarja tersKeGa ...
(Glosar terskega narečja, dalje Glosar), se bomo na tem mestu posvetili zgolj njuni 
vzporedni predstavitvi. Uvodoma je treba povedati, da se opis – glede na to, da 
Baudouin 7405 listkov Glosarja ni pospremil z navodili za njihovo redakcijo – ne 
more izogniti uredniškim izbiram pri njihovi predstavitvi strokovni javnosti. Kar 
se tiče narave komplementarnosti, pa bo opozorjeno samo na bistvene razlike, ne 
pa npr. na količinske, razen če te ne implicirajo prvih.
Začnimo s predstavitvijo Materialov II.
Glavni naslov, naslovna stran in naslovi posameznih razdelkov, tudi splošno 
kazalo, so v nemščini in ruščini, medtem ko so dolg uvod (str. I–XXXII) in prevo-
di narečnih besedil samo v ruščini.
Kar se tiče pojma besedilo, je treba izpostaviti, da ima Baudouin v tem delu 
nanj drugačen pogled od sodobnega, ki besedilo obravnava kot ločeno in vsebin-
sko zaključeno celoto z enim naslovom. V našem primeru je takšno besedilo tra-
dicionalnega tipa, z naslovom ali brez, razdeljeno na toliko (pod)besedil, kolikor 
je skladenjskih enot, ki tvorijo periodo; (pod)besedila so oštevilčena od 1 do 1143, 
enako so navedena tudi v splošnem kazalu, ki je opremljeno še s podatki o straneh, 
na katerih se ta pojavljajo.
Besedila so urejena po kraju zapisa, vsako poglavje pa uvajajo opombe o 
informantih in drugih pomembnih okoliščinah.
Pri obravnavi Glosarja bomo pojem besedilo uporabljali za vse besedilne 
prvine na posameznih listkih, pa naj gre za celovito besedilo ali osamljen frag-
ment. In glede na to, da »mersko enoto«, tudi zaradi navajanja, predstavlja karto-
tečni listek, lahko rečemo, da 1143 besedilom v Materialih II ustreza, čeprav ne 
popolnoma, 7405 listkov v Glosarju.
Ob razliki v številu (kakor koli že razumljenih) besedil se pojavlja še ena, 
nič manj zanimiva, povezana s stranmi v izvirnih rokopisnih zvezkih, na katere se 
sklicujejo besedila obeh zbirk. Podatki o tem so v Materialih II navedeni posebej, 
v dvojnem kazalu (prim. BdC 1904a: 211–216), medtem ko so v Glosarju zapi-
sani na vsakem listku. Za omenjeno ponazoritev razlike v količini gradiva smo 
pri pravili spodnjo preglednico s tremi stolpci: v osrednjem je navedena številka 
rokopisnega zvezka, v stranskih pa ustrezne strani v Materialih II na eni in Glosar-
ju na drugi strani. Številke v navadnem tisku so skupne obema zbirkama, krepke 
pa označujejo številke strani iz rokopisnih zvezkov, ki se pojavljajo zgolj v eni od 
obeh. Lahko bi rekli, da besedila, ki nastopajo samo v eni izmed obeh zbirk, pred-
stavljajo dve komplementarni množici besedil, besedila, prisotna v obeh zbirkah, 
pa presečno množico. Ta je pomembnejša od prejšnjih dveh, saj predstavlja dve 
različici istega besedila in omogoča opredelitev razlik (prej kot analogij) metodo-
loškega tipa, ki se pojavljajo v obeh delih.
Baudouinovo potovanje v te kraje) na približno 1500 v današnjem času. Za predstavitev terske-
ga narečja gl. Ramovš 1935; Merkù 1980.
3
11Jezikoslovni zapiski 23  2017  1
Preglednica 1
Materiali II:
strani v rokopisnem zvezku
Rokopisni 
zvezek
Glosar:
strani v rokopisnem zvezku
XVIII (1873)
1–2 1–2
30 27–29
34–35 31–33, 34–35
39–41 36–38, 39–41
71–74 42–70
114 75–113, 114
116 115
117–123 117–123
124–125, 126 126 127
128 128 129
156 157 158 130–155, 156 158
159–161 159–161
171 162–170, 171
175–176 172–174, 175–176
179–180 177–178, 179–180
181 182 182, 183–187
188 188, 189–190
XIX (1873)
3–4 1–2, 3–4, 5–9
10–11 10–11, 12–16
17–26 17–26, 27
28–32 28–32, 33–52
53–64 53–64
66 65 66, 67–68
69–72 69–72, 73
74–80 74–80, 81
82–83 82–83, 84–86
87 87, 88–89
90–94 90–94, 95–98
99–105 99–105, 106–116
117 118 119 117 119
124 120–123, 125–139
140–141 140–141, 142–170
171 171 172
173–175 173–175, 176–186
187, 188–189, 190 187 190, 191–231
232–234 232–234, 235–243
244–245 244–245, 246–259
260–262, 263 260–262
264–265 264–265, 266
267 268 269 267 269
⏷
12 Liliana Spinozzi Monai  Komplementarnost materialov ii in Glosarja tersKeGa ...
Materiali II:
strani v rokopisnem zvezku
Rokopisni 
zvezek
Glosar:
strani v rokopisnem zvezku
270 270, 271–273
274–277 274–277, 278–288
289–291 289–291
292 293, 294–295, 296 293 296 297
298–305, 306–307 298–305
308–309 308–309, 310
311 311, 312–336
337 337 338
339 339, 340–342
343–347 343–347, 348–357
358–360 358–360
362–372 361, 362–372
374–381 373, 374–381
382, 383–387 383–387, 388
389 389, 390–399
XX (1873)
1–2, 5 1–2, 3–4, 5
6, 7–12, 13 14 15 16 7–12, 14 16
17–18, 19–23, 24 19–23
25–27, 28, 29–31 25–27, 29–31
34–40 32–33, 34–40
43–45 41–42, 43–45
46–51, 52–61, 81 52–61, 62–80, 81
82 83 88 89 90 83, 84–87, 88 90
91–94, 117
XLIV (1901)
12–20 3–11, 12–20
22–23 21, 22–23
26 24–25, 26
29–30 27–28, 29–30
33–34 31–32, 33–34
36–41 35, 36–41
43 42 43, 44–45
46–51 46–51, 52–53
54–56 54–56, 57–63
135, 140 (poseben dodatek k 
besedilu, ki je bilo namenjeno 
za tisk)
135 136 140
67 66 67, 68–70
71, 72–77 71
78–79 78–79
87–88 80–86, 87–88
90 89 90, 91–98
99–103 99–103, 104–107
⏷
13Jezikoslovni zapiski 23  2017  1
Materiali II:
strani v rokopisnem zvezku
Rokopisni 
zvezek
Glosar:
strani v rokopisnem zvezku
108, 109–111 108
112–118 112–118, 119
120–128 120–128, 129–131
132–135 132–135, 136–138
139–144 139–144
145 145 146
147–148 147–148, 150
Če si ogledamo kazalo, lahko opazimo, da je v Glosar zajetih več strani roko-
pisa kot v Materiale II. Glede na to, da je Baudouin pripravljena besedila načeloma 
v celoti uporabil samo za Materiale II in je za Glosar izrezal le kakšen fragment, 
pa vendarle lahko domnevamo naslednje: (1) BdC je zavrgel ali izločil (dobršen?) 
del strani, ki so bile dokumentirane samo v Glosarju; (2) večjemu obsegu strani 
ne ustreza enaka razlika v obsegu besedilnega korpusa; (3) večje število strani, 
ki so bile za Glosar skrčene na bistvene prvine, lahko povežemo z njihovo večjo 
vsebinsko vrednostjo z vidika jezikoslovja v ožjem pomenu.
Mislimo, da je smiselno ponazoriti razliko, omenjeno v točki 2. Začeli bomo 
z nasprotne, a enakovredne smeri, po kateri so – ob (številčni) enakosti strani v 
rokopisnem zvezku – besedila v Glosarju v primerjavi s tistimi v Materialih II 
močno skrčena.
V kazalu na strani 214 v BdC 1904a lahko vidimo, da stranem 117–123 v 
zvezku XVIII (ki ga zapisujemo kot 18. zvezek) ustrezajo besedila 538–562 oz. 
strani 108–111 v Materialih II, kjer najdemo dolgo zgodbo (Skazka – Märchen), 
zapisano v Fejplanu (it. Flaipano). Stranem 117–123 v 18. zvezku ustrezajo posa-
mezni listki Glosarja, ki pa imajo drugačno razporeditev, in sicer:
Preglednica 2
18. 117 Mužac (it. Musi) listek 1371 = Materiali II 483
1372
1437–1440
18. 118 Fejplan (it. Flaipano) 1373 = Materiali II 542
1374 = 542
1375 = 542
18. 119 1441 = 545
1442 = 546
1443 = 546
1444 = 547
18. 120 1446–1447 = 549
1448 = 550
1449 = 550
1450 = 550
⏷
14 Liliana Spinozzi Monai  Komplementarnost materialov ii in Glosarja tersKeGa ...
18. 120 Mužac listek 1445
18. 121 Fejplan 1451 = Materiali II 555
1456 = 553
18. 122 1452 = 560
18. 123 1453 = 562
1454–1455
18. 123 Mužac 1457–1460
Opažanja o količini:
 dejstvo, da je Baudouin navedel stran 117 izvirnega zvezka med tistimi, ki so 
bile uporabljene za zgoraj omenjeno zgodbo, vendar pa za to stran ni potrdi-
tve na nobenem izmed listkov, pomeni, da se iz nje izpisani deli pojavljajo 
v katerem izmed petnajstih besedil, ki niso bila dokumentirana na listkih (št. 
538, 539, 540, 541, 543, 544, 548, 551, 552, 554, 556, 557, 558, 559, 561) – v 
nasprotju z desetimi tistimi, ki so bila (št. 542, 545, 546, 547, 549, 550, 553, 
555, 560, 562); torej so bili ti deli, ko so bili enkrat uporabljeni, uničeni;
 šestnajst (objavljenih) listkov z besedilnimi fragmenti iz Fejplana se nanaša 
samo na deset celotnih besedil – če ponovno poudarimo, kar je bilo pravkar 
povedano o strani 117 –, torej je bil večji del terenskih zapisov uporabljen 
samo za Materiale II;
 na isti strani v zvezku je lahko dokumentirano gradivo za več kot en kraj, v 
našem primeru za Fejplan in Mužac, str. 120 in 123;
 od osemnajstih listkov s strani 118–123 izvirnega zvezka, ki se nanašajo na 
Fejplan, sta bila dva (1454–1455) uporabljena samo za Glosar; po drugi strani 
pa je bil od enajstih listkov s strani 117, 120 in 123, ki se nanašajo na Mužac, 
samo eden uporabljen za Materiale II.
Opažanja o kakovosti:
 krčenje obsega besedila je povezano z drugačnim raziskovalnim področjem, 
ki ga na eni strani predstavlja etnologija, na drugi jezikoslovje; cilj prvega naj 
bi bilo razumevanje širjenja celotne človeške dejavnosti, ki temelji na jeziku, 
cilj drugega pa razumevanje bistva jezika samega;
 zapisi na listkih se ne razlikujejo od etnografskih besedil samo zaradi pogo-
stih jezikoslovnih opomb, ampak predvsem po svoji fonetični transkripciji, ki 
je ohranjena v vsem svojem bogastvu, v nasprotju s poenostavitvijo, ki je bila 
potrebna za natis. Zaradi te razlike je Glosar enkraten primer tako v zgodovini 
jezikoslovja nasploh kot v okviru Baudouinovega dela.
Da je bilo vprašanje fonetične transkripcije besedil za Baudouina ključno, 
dokazuje med drugim tudi pozornost, ki jo temu vidiku posveča v uvodnem delu 
Materialov II – kar trideset strani je v celoti posvečenih fonetičnim znakom in 
simbolom. Stvar postane še bolj očitna, če pomislimo, da je število v Glosarju 
uporabljenih znakov več kot dvakrat večje od tistega v Materialih II (300 proti 
15Jezikoslovni zapiski 23  2017  1
4
123). Zaradi tega vidika – poleg mnogih drugih, ki jih je bilo treba upoštevati, da 
bi tako kompleksno delo, kot je Glosar, postalo berljivo – je naš Uvod (Introdu-
zione) čezmerno narasel na dobrih sedemdeset strani.
Če količinsko primerjamo še število popisanih krajev, opazimo, da jih Materiali II 
vključujejo osemnajst, Glosar pa triindvajset. Razliko predstavljajo tisti kraji, od 
koder ni objavljenih besedil. Poleg triindvajsetih krajev v Terskih dolinah so v 
Glosar vključeni še trije kraji zunaj njih. Po drugi strani Materiali II vsebujejo 
nekaj besedil, ki so sicer iz Terskih dolin, a jih ni zbral Baudouin sam, kot je npr. 
osem ljudskih pesmi, ki jih je zapisala etnomuzikologinja Ella Schultz Adajewski.6
Če se vrnemo k vsebinski – ali, če hočemo, tipološki – razliki med zbirkama, 
lahko samo poudarimo, da je ta resnično pogojevala Baudouinove metodološke 
izbire pri njuni redakciji.
Zgolj za uvod: medtem ko imajo besedila v Materialih II prevod v en sam 
jezik – ruščino, pa listki vsebujejo eno ali več ustreznic iz pahljače jezikov – od 
furlanščine do beneščine ali italijanščine, od knjižne slovenščine do nemščine, 
od poljščine do ruščine; lahko pa ostanejo tudi brez nje. Pri redakciji listkov smo 
takšne vrzeli skušali zapolniti na tri načine: z iskanjem morebitne ruske ustreznice 
v Materialih II; s preverbo drugih dostopnih slovarskih del, predvsem neobjav-
ljenega slovarja Lessico/Besedišče slavista Pavleta Merkùja ter slovarjev Maksa 
Pleteršnika (1894–1895) in Hildegard Striedter-Temps (1963) itn.; s spraševanjem 
rojenih govorcev. V vseh primerih pa smo, glede na to, da je Glosar izšel v itali-
janščini, ustreznice prevedli v italijanščino. Takšno drastično poenotenje – čeprav 
je bogastvo ustreznic vse prej kot naključno in je posledično tudi pomembno – je 
bilo opravljeno ob upoštevanju dejstva, da je izvirne različice mogoče preveriti na 
cedeju z rokopisi, ki je priložen Glosarju.7
Da izbira ustreznic zdaj v enem, zdaj v drugem jeziku ni zgolj Baudouinova 
muha, temveč ustreza določenemu namenu, lahko sklepamo, če med seboj primer-
jamo posamezne primere.
Poglejmo si nekaj časovnih prislovov in njihovih ustreznic na tehle dveh 
listkih:
2148 zjtra (di mattina [izhodiščno v italijanščini, ‘zjutraj’]); zájtra (zavtra [transliteri-
rarno, rusko ‘jutri’]); zjútra γuóda (utrom rano [transliterirano, rusko ‘zgodaj zjutraj’])8
2152 dávь zjtra (davi [knjižna slovenščina] – utrom [transliterirano, rusko ‘zjutraj’])
6 O stikih med Ello Schultz Adajewski in Baudouinom prim. Spinozzi Monai 1994: 26sl.
7 Glosar, vsebina priloženega cedeja in Materiali I–II so dosegljivi na spletni strani http://bos.zrc-
-sazu.si/c/Dial/ JanBaudouindeCourtenay/index.html Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 
Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani.
8 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na 
Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http.//www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss.
16 Liliana Spinozzi Monai  Komplementarnost materialov ii in Glosarja tersKeGa ...
5
Zakaj se Baudouin ni omejil na rusko ustreznico? V katerih primerih je izbral 
italijanščino ali knjižno slovenščino?
Upoštevati je treba etimološke, glasoslovne, pomenoslovne in skladenjske 
argumente, ki se nanašajo tako na slavistiko kot na interlingvistiko, če naj zapi-
sana beseda odraža vpliv izjemno posebne umestitve terskega narečja na stičišče 
romanskega in slovanskega sveta.
S primerjavo med obliko zjtra (sln. zjutraj) in italijansko ustreznico di 
mattina postane jasen sintetični značaj prve in analitični druge. V primeru zveze 
zjútra γuóda pa lahko opazimo, da je vrstni red elementov obraten od običajnega 
zaporedja v slovenščini (zgodaj zjutraj in tudi v ruščini rano utrom), saj ta jezik – 
v nasprotju z romanskimi jeziki – predvideva, da se določujoči element nahaja 
pred določevanim. Odstopanje tako odraža skladenjski kalk na podlagi romanske-
ga modela.
Zakaj je bila prislovna zveza zjútra γuóda prevedena v ruščino? Verjetno 
zato, ker je Baudouin hotel poudariti, da ima od obeh slovanskih ustreznic ena 
(utrom) isti koren kot slovenska zjutraj, medtem ko se druga (rano) razlikuje od 
knjižnoslovenske zgodaj, skrčene na γuóda v terskem narečju. Prekrivnost kore-
nov v slovenščini in ruščini je poudarjena tudi z izbiro ustreznice zavtra za zájtra.
Poglejmo si na koncu še nekoliko nenavaden izraz dávi zjútra, ki je pre-
veden z dvema različnima prislovnima ustreznicama: knjižnoslovensko davi in 
rusko utrom ‘zjutraj’. Baudouin ne gre še naprej, če pa bi to storili mi, bi odkrili, 
da se dávi zjútra ujema z italijanskim stamattina presto (dobesedno ‘danes zjutraj 
zgodaj’; op. prev.) in torej ustreza slovenskemu davi zgodaj in ruskemu segodnja 
utrom rano, z očitno pomensko zožitvijo prislova zjútra v smeri niza γuóda – 
zgodaj – rano, kar je verjetno posledica pomenske širitve prislova dávi, če naj ta 
vsebuje pomen ‘zjutraj’.
Menimo, da lahko ta kratki ekskurz o možnem raziskovalnem prispevku proble-
matike prevodnih ustreznic znova pokaže odnos med Glosarjem in Materiali II ter 
stopnjo komplementarnosti med deloma.
Komplementarnost lahko opazimo tudi v različni obravnavi prevzetih besed – 
v Materialih II so izpostavljene z ležečim tiskom, medtem ko so na izvirnih listkih 
označene samo občasno, z navedbo tujejezične besede. V naši redakciji smo iz-
postavili vse, in sicer posredno, tako da smo v kazalu terskega narečnega besedja 
prevzetim iztočnicam v okroglih oklepajih pripisali ustrezni tujejezični model.
Tiskana izdaja Glosarja je zasnovana tako, da prvi del vsebuje listke v diplo-
matičnem prepisu, opremljene z osnovno slovnično analizo in potrebnimi vsebin-
skimi opombami, drugi del pa obsega različne sezname. Med njimi so splošno 
kazalo terskih narečnih iztočnic (Indice del dialetto del Torre), knjižnoslovensko-
-terski in italijansko-terski seznam (Indice sloveno standard - tersko oz. Indice 
italiano - tersko); sledijo posebni lastnoimenski seznami, tj. seznami zemljepisnih 
17Jezikoslovni zapiski 23  2017  1
imen v ožjem pomenu, ledinskih imen, vodnih imen, gorskih imen, stanovniških 
imen (etnikov), priimkov, hišnih imen, osebnih imen in vzdevkov. Splošno kazalo 
terskega narečnega besedja vsebuje vse iztočnice z listkov skupaj z njihovimi raz-
ličicami; iztočnice, ki so obravnavane kot prevzete, so opremljene – kot je bilo že 
omenjeno – s tujejezičnim izhodiščem, poleg tega pa – tako kot vse druge – še s 
prevedkoma v slovenščino in italijanščino. Na koncu navedene številke listkov, na 
katerih je zapisana posamezna iztočnica, omogočajo enostavno preverbo.
Glede na to, da Glosar poleg iztočnic, ki se nahajajo tudi v Materialih II, vse-
buje še mnoge druge (veliko manj je iztočnic, ki se pojavljajo samo v Materialih 
II), kot je razvidno iz našega primerjalnega kazala, lahko sklenemo, da splošno 
kazalo Glosarja vsebuje ves terski korpus, kot ga je dokumentiral Baudouin. To 
lahko sklepamo tudi zato, ker je iztočnice, ki se pojavljajo izključno v Materialih 
II, Pavle Merkù vključil v svoj slovar Lessico/Besedišče, ki smo ga imeli možnost 
primerjati z Glosarjem, s čimer smo jih lahko vsaj posredno evidentirali.
Poleg seznamov slovarskega tipa vsebuje Glosar še vrsto drugačnih sezna-
mov in preglednic, primerljivih s tistimi v Materialih II, a jih tu puščamo ob strani. 
Spomnimo samo na stvarno kazalo (Predmetnyj ukazatel’/Sachregister), pojmov-
no kazalo tipa besede in stvari (Wörter und Sachen), ki vsebuje posamezna pod-
ročja in njihova podpodročja, urejena po abecednem vrstnem redu (BdC 1904a: 
220–232).
Kar se tiče temeljne razlike glede fonetične transkripcije, o kateri smo že 
govorili, pa je treba omeniti, da postane popolnoma jasna že, če sopostavimo dve 
različici istega besedila iz obeh zbirk.
Da bi ob številnih drugih pojasnili ta vidik do zdaj obravnavanega vprašanja, 
predlagamo kratko ponazoritev na osnovi posnetka rokopisne strani 188 iz Glosar-
ja (slika 1) – gre za štiri (1444, 1446, 1447 in 1448) od osmih listkov, ki jih lahko 
najdemo v besedilih 546, 547, 548 in 550 na strani 110 v Materialih II (slika 2):
1444 za súse trí ([prevod iz ruščine] za vse tri) [Materiali II, str. 110, besedilo 546]
〈Ms. 188/d〉 Fl. 18.119
1446 spéka ([prevod iz ruščine] znova) [Materiali II, str. 110, besedilo 547]
〈Ms. 188/f〉 Fl. 18.120
1447 ku [prevod iz terskega narečja] kaj nu tó = ku no tóju (vogliono) ([prevod iz 
ruščine] hočejo); nu tóju ([prevod iz ruščine] hočejo) [Materiali II, str. 110, besedilo 548]
〈Ms. 188/g〉 Fl. 18.120
1448 uštr [prevod iz terskega narečja] gostilničar e sé wstičû (se je razjezil) [Materiali 
II, str. 110, besedilo 550]
〈Ms. 188/h〉 Fl. 18.120
Treba je poudariti, da je redakcija zgornjih listkov drugačna, manj podrob-
na kot v tiskani izdaji Glosarja, in obenem opozoriti na to, da so ti listki vse-
binsko skrčeni in drugače oblikovani tudi glede na ustrezna makrobesedila v 
18 Liliana Spinozzi Monai  Komplementarnost materialov ii in Glosarja tersKeGa ...
Slika 1: BdC, Glosar, rokopisna stran 188 (Arhiv Ruske akademije znanosti –  
Oddelek v Sankt Peterburgu, Fond 102, Opis’ 1, št. 111)
Slika 2: BdC 1904 = Materiali II ➨
19Jezikoslovni zapiski 23  2017  1
20 Liliana Spinozzi Monai  Komplementarnost materialov ii in Glosarja tersKeGa ...
Materialih II – na listkih lahko prevodnih ustreznic sploh ni (prim. ku in uštr 
na listkih 1447 in 1448) ali pa nastopajo v italijanščini, slovenščini ali ruščini, 
medtem ko se v Materialih II pojavljajo samo ruske ustreznice. Če si pogleda-
mo še fonetične znake, imamo trí proti tr (1444), ku nu tó proti kw-nu-tṑ 
in ku no tóju proti kw-n-tṑju (1447) ter na koncu uštr e sé wstičû proti 
uštíer e-sè-wstič (1448). Kompleksnost teh vprašanj ne dovoljuje, da bi se 
jim v tem prispevku posvetili še bolj, zato priporočamo v branje strani 37–72 v 
Uvodu (Introduzione) Glosarja (Spinozzi Monai 2009), kjer se nahaja njihova 
poglobljena obravnava.
Na koncu našega hitrega pregleda, ki naj bi predstavil komplementarnost Ma-
terialov II in Glosarja, bi radi ob misli, da v skladu z Baudouinovo vizijo deli 
predstavljata izhodišče za raziskovanje, ki ju presega, navedli vsaj dve tovrstni 
deli – namen prvega so spoznanja na področju splošnega jezikoslovja, drugo pa 
je meddisciplinarno, saj se v njem z analizo slovničnih podatkov pojasnjuje kul-
turno dejstvo. V prvem primeru gre za Baudouinov članek iz leta 1905 Neskol’ko 
slučaev psihičeski-morfologičeskogo upodoblenija ili uodnoobraženija v tersko-
slavjanskih govorah severo-vostočnoj Italii (Nekaj primerov psihomorfoloških 
[nalikovnih] prilagoditev ali izravnav v slovenskih terskih govorih v severovzhod-
ni Italiji), posvečen naslonskemu osebku, tipičnemu za galoromanska narečja, ki 
je po zaslugi stoletnih stikov s furlanščino prodrl tudi v tersko narečje; v drugem 
primeru pa gre za našo študijo La ‘femminilizzazione’ del neutro in un’area di con-
tatto slavo-romanza (Feminizacija srednjega spola na enem od območij slovan-
sko-romanskega stika; Spinozzi Monai 1995a; prim. še Spinozzi Monai 1995b), 
posvečeno rekonstrukciji antropološkega podatka na osnovi jezikovne ostaline, 
odkrite v enem od nadiških krajev v bližini Terskih dolin.
Prevedel Robert Grošelj
BiBliogRaFija
BdC 1864 = Jan Baudouin de Courtenay, Rozprawa mająca zwjązek z kwestją językową, 1864. (Ne-
objavljeno, prevod v italijanščino Di Salvo 1975, 77–101.)
BdC 1871 = I. A. Boduèn-de-Kurtenè, Nekotorye obščie zamečanija o jazykovedenii i jazyke, Žurnal 
Ministerstva narodnogo prosveščenija 1871, 153, 279–316.
BdC 1875 = I. A. Boduèn-de-Kurtenè, Opyt fonetiki rez’janskih govorov, Warszawa – Sankt-Peter-
burg, 1875.
BdC 1876 = I. A. Boduèn-de-Kurtenè, Rez’ja i Rez’jane, Slavjanskij sbornik 3/1, 1876, 223–371.
BdC 1895 = Jan Baudouin de Courtenay = I. A. Boduèn-de-Kurtenè, Materialien zur südslavischen 
Dialektologie und Ethnographie I: Resianische Texte, gesammelt in den Jj. 1872, 1873 und 
1877, geordnet und übersetzt von J. Baudouin de Courtenay = Materialy dlja južnoslovjanskoj 
dialektologii i ètnografii I: Rez’janskie teksty sobral v 1872, 1873 i 1877 gg., uporjadočil i pe-
revel I. A. Boduèn-de-Kurtenè, Sankt-Peterburg, 1895.
BdC 1901 = I. A. Boduèn-de-Kurtenè, O smešannom haraktere vseh jazykov, Žurnal Ministerstva 
narodnogo prosveščenija 1901, 337, 12–24.
6
21Jezikoslovni zapiski 23  2017  1
BdC 1904a = Jan Baudouin de Courtenay = I. A. Boduèn-de-Kurtenè, Materialien zur südslavischen 
Dialektologie und Ethnographie II: Sprachproben in den Mundarten der Slaven von Torre in 
Nordost-Italien, gesammelt und herausgegeben von Jan Baudouin de Courtenay = Materialy 
dlja južnoslovjanskoj dialektologii i ètnografii II: Obrazcy jazyka na govorah Terskih Slavjan v 
severovostočnoj Italii sobral i izdal I. A. Boduèn-de-Kurtenè, Sankt-Peterburg, 1904.
BdC 1904b = Jan Baudouin de Courtenay, Pervyj s”ezd slavjanskih filologov i istorikov I: materialy 
po organizacii s”ezda, 1. Avgust 1903 – Maj 1904, Sankt-Peterburg, 1904, 13–14.
BdC 1905 = I. A. Boduèn-de-Kurtenè, Neskol’ko slučaev psihičeski-morfologičeskogo upodoblenija 
ili uodnoobraženija v tersko-slavjanskih govorah severo-vostočnoj Italii (Posvjaščaetsja Vlad. 
Ivan. Lamanskomu k ego 50-letnemu jubileju), Izvestija Otdelenija russkogo jazyka i slovesno-
sti imp. Akademii Nauk 10 (1905), št. 3, 266–283.
BdC 1909 = Jan Baudouin de Courtenay, Zarys historii językoznawstwa czyli lingwistyki (glotto-
logii), Poradnik dla samouków: wskazówki metodyczne dla studjujących poszczególne nauki, 
Warszawa, 1909, serija 3, zvezek 2, snopič 2, 85–302.
Di Salvo 1975 = Maria Di Salvo, Il pensiero linguistico di Jan Baudouin de Courtenay, Venezia – 
Padova, 1975.
Glosar  = Spinozzi Monai 2009
Materiali II = BdC 1904a
Merkù 1980 = Pavle Merkù, O slovenskem terskem narečju, Slavistična revija 28 (1980), št. 2, 167–178.
Merkù (rokopis) = Pavle Merkù, Lessico del dialetto sloveno del Torre = Besedišče terskega nareč-
ja, [2007]. (Neobjavljeni rokopis.)
Pleteršnik 1894–1895 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1–2, Ljubljana, 1894–1895. 
Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Terski dialekt, v: Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega 
jezika VII: dialekti, Ljubljana, 1935, 53–55.
Spinozzi Monai 1994 = Liliana Spinozzi Monai, Dal Friuli alla Russia: mezzo secolo di storia e 
di cultura in margine all’epistolario (1875–1928) Jan Baudouin de Courtenay, Udine, 1994.
Spinozzi Monai 1995a = Liliana Spinozzi Monai, La ‘femminilizzazione’ del neutro in un’area di 
contatto slavo-romanza, v: Gianna Marcato (ur.), Donna e linguaggio: atti del Convegno Inter-
nazionale di Studi “Dialettologia al femminile”, Sappada/Plodn (Belluno) 26–30 giugno 1995, 
Padova, 1995, 545–556.
Spinozzi Monai 1995b = Liliana Spinozzi Monai, Kategorija spola v nadiškem narečju: nekaj vpra-
šanj, Slavistična revija 43 (1995), št. 4, 411–425.
Spinozzi Monai 2009 = Liliana Spinozzi Monai, Il Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin 
de Courtenay, Udine – Sankt-Peterburg – Ljubljana, 2009.
Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Wies-
baden, 1963.
Tolstoj 1960 = Nikita Iljič Tolstoj, O rabotah I. A. Boduèna de Kurtenè po slovenskomu jazyku, 
v: I. A. Boduèn de Kurtenè 1845–1929 gg. (k 30-letiju so dnja smerti), Moskva, 1960, 67–81.
Toporišič 1962 = Jože Toporišič, Die slovenische Dialektforschung, Zeitschrift für slavische Phi-
lologie 30 (1962), št. 1, 383–416. (Slovensko besedilo: Slovensko narečjeslovje 19. stoletja, v: 
Jože Toporišič, Portreti, razgledi, presoje, Maribor, 1987, 217–256. Prevod strani 218–233: La 
dialettologia slovena fino a tutto il secolo 19, v: Jože Toporišič – Boris Paternu (ur.), Resiano: 
un dialetto sloveno, prev. Liliana Spinozzi Monai, Ljubljana, 2008, 51–75.)
22 Liliana Spinozzi Monai  Komplementarnost materialov ii in Glosarja tersKeGa ...
summaRy
The Complementarity of Jan Baudouin de Courtenay’s Materials 2 
and Torre Dialect Glossary
The publication of the manuscript glossary of the Torre dialect (as Il Glossario del dialetto 
del Torre by Liliana Spinozzi Monai in 2009) has made it possible to compare the two 
basic methods of studying and processing dialect material that Jan Baudouin de Courtenay 
employed in his research on Slovenian dialects and that he finally perfected from 1872 to 
1913 on material from the Resia and Torre dialects. These two methods include the tran-
scription of dialect texts and their linguistic analysis, carried out by producing a glossary 
of word forms used in the texts. It was determined that the glossary was created based on 
copies of a large number of texts that were transcribed in multiple locations and that it thus 
contains considerably more headwords than the text collection. This article highlights the 
method of preparing dictionary contextual examples that is subordinated to presenting the 
structural features of the language, and that differs from that used in Materialen II (Mate-
rials 2) in its smaller extent and more precise phonetic transcription (twice the number of 
symbols are used). The translation techniques are also different: whereas all of the dialect 
material in Materials 2 is translated into Russian, the selection of equivalents in other lan-
guages (from Friulian to Venetian dialect or Italian, from standard Slovenian to German, 
and from Polish to Russian) in the glossary indicates a well-thought-out juxtaposition 
of forms that were similar or completely different either developmentally or in terms of 
linguistic typology, whereby language contact phenomena were often emphasized. In line 
with Baudouin de Courtenay’s plans, the complementarity of the two works should pro-
vide bases for various further research.