___ 100 ___ Naši dopisi. Iz Senožeč 21. sušca. (Na znanje.) SI. centralni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske nam je 1872. in 1873. leta raznega gozdnega semena podelil, iz katerega imamo mnogo prav lepo izrejenih čvrstih rastlik razdeliti, namreč okoli 400.000 dve- in do 400.000 triletnih črnih borovcev (pinus austriaca), okoli 300.000 belih borovcev (pinus svlvestris), do 10.000 triletnih primorskih borovcev (pinus maritima), do 10.000 smrek (pinus picea) in do 5000 triletnih m u r b (morus 101 alba). Razdeljitva bo na kraji setevnice na spašniku „Curek" četrt ure od Senožeč prihodnji mesec brezplačna. Dan razdelitve se bo v „Novicah" prihodnjič objavil. — Kdor želi kaj od teh drevescev dobiti, naj se pri podpisanemu ustmeno ali pismeno do 3. aprila t. 1. oglasi. Triletna drevesica se bodo naj prvo razdelila. Kmetijska podružnica v Senožečah. Jožef Zelen. Iz Nemške Loke na Kočevskem 14. sušca. (Javna zahvala.) Slavna c. k. kmetijska družba je podarila tu-kajsoji občini 50 gold. za napravo šolske drevesnice, soli pa vrtnarsko orodje, ter je tako pripomogla, da je šola dobila lepo in priročno drevesnico , iz katere bodo tukajšnji kmetje dobivali lahko dovolj in dober kup sadnega drevja. Zato podpisani krajni šolski svet c. k. kmetijski družbi očitno zahvalo izreka. Leopold Abram, Jože Gosti, učitelj. predsednik. Andr. Mantel, svetovalec. Iz Ljubljane. (O zadevi volitev v mestni odbor), ki bodo 4., 5. in 7. aprila in v katerih se bode skupaj 10 odbornikov volilo (20 ostane starih v odboru), se je na poziv odbora političnega društva „Slovemja" preteklo nedeljo sešlo nekoliko narodnih volilcev v čitalnični dvorani, ki so se razgovarjaii posebno o 2 vprašanjih: 1. ali volimo letos ali ne, 2. kateri možje naj bi se nasvetovali prihodnji veči skupščini volilcev? Večina v nedeljo pričujočih volilcev je bila za to, naj opustimo 51etno zdrževanje od volitev, čeravno se je priznalo, da, če bi tudi z vsemi 10 kandidati predrli nemškutarsko falango, česar se pa pri sedanjem volilnem redu nikakor ni nadjati, bi vendar v odboru se zmirom 20 „liberalcev" nasproti stalo 10 narodnim zastopnikom. — O drugem vprašanji so se imenovali nekateri možje, ki naj bi se nasvetovali za kandidate prihodnjemu zboru volivcev. Pri tem izbiranju se je med drugim povdarjala posebna potreba takih mož, ki imajo moč besede, kedar pridejo v obravnavo predlogi nasprotne stranke taki, ki imajo pred očmi bolj denarno podporo — „nordpolfabrerjev" kakor pa revščino domačih! Samo nasprotno tiho glasovanje v takih primerljejih pa ne pomaga nič, ker sklepi se delajo po večini glasov; v taki druščini je treba le nabrusiti meč govora, ki mestu zunaj zbornice kaže sklepe tiste stranke, ki si je na svoj prapor zapisala „Fortschritt" noter do »severnega tečaja" in pa ;,Freiheit" po Bismarkovih ukazih. Ker je bil omenjeni prvi shod le pripravljaven zbor, zato se je sklenilo , naj se skliče kmalu druga skupščina volilcev, ki definitivno reši obojno vprašanje, in totem več, ker od sposobnih kandidatov je odvisen izid volitev in kolikor toliko vspešno delovanje izvoljenih. Ta shod bode tedaj jutri, v četrtek, ob 11. uri dopoldne v dvorani čitalnični. Želeti je tedaj, da v to skupščino pride prav veliko volilcev. — (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem 3. aprila) se bode po došlih nam poročilih izvršila soglasno , ker tudi volivci, ki bi bili radi gosp. Debevca imeli, bodo po odpovedi njegovi vsi volili gosp. Petra Grasselli-a, in tako je prav. — Kaj panemčurji? Ker si ne upajo s kandidatom očitno na dan, rijejo kakor krti pod zemljo; al Kras ima trda tla, in zato je po njem zapaziti le malo krtin; ko pa so unidan krtine razbrcali, našli so spodej Čudno prikazen — g. Muleja, glasovitega barantača Vrhniškega! Narodni Notranjci pa so križice djali na krtine nemčurske z napisom: ,,naj v miru počiva"! — (Iz seje deželnega odbora 20, marca.) Sporočilo deželnega glavarja, da je bil od cesarja potrjen bolnišnični vodja profesor dr. Val en t a 20. t. m. po zastop- nikih deželnega odbora in deželne vlade v to dostojanstvo vpeljan, vzelo se je na znanje. — Sklenilo se je, da se oskrbni stroški za prisiljence v deželni prisilni delalnici od 1. aprila t. 1. povekšajo od 42 na 50 kr. — Pretresal se je proračun zemljiške odveze za leto 1876 s potrebščino 630.962 gld. in s dohodki, v katere je že všteta 20°/0 priklada na direktne davke in na vžitnino z 412.556 gld. 80 kr., toraj s primanjkavo 218.405 gld. 20 kr. Sklenilo se je, da se na čas deželnega zborovanja sklicani enketi stavijo zarad prememb v občinski postavi in zarad vpeljanja glavnih občin sledeča načelna vprašanja: 1) Ima li ostati delokrog občin nespremenjen kakor je? 2) Ali naj se spremeni samo v izročenih opravilih ali tudi v lastnem področji? 3) Ali naj se izročen delokrog tako spremeni, da se občinam vsa ali le nekatera od vlade izročena opravila politične službe odvzemo, ali pa, da se v načelu sprememba obmeji na to, da se občinam za izročena vladna opravila daje odškodovanje in kako? 4) Ali naj se spremeni lastni delokrog občin na ta način, da se nekatera opravila dosedanjega lastnega občinskega področja izročč državni upravi, in katera opravila naj bi se izročila? 5) Ali naj se zgodi sprememba lastnega občinskega delokroga po tem načinu, da bi občine nekatera opravila, ki jih zdaj opravljajo v lastnem področji, vprihodnje opravljale le v izročenem področji? 6) Kako naj bi se potem občine podredile v teh opravilih nasproti deželnemu odboru in nasproti cesarskim oblastvom, in posebno, kako naj bi se uredile v policijskih rečeh stopinje za pritožbe na cesarska oblastva? 7) Kako stališče naj se d& pod-županijam (soseskam) in kako naj se obmeji njihovi delokrog nasproti občinam (županijam) in ali se ima podobčinam še kaj družin opravil odkazati nego gospodarstvo premoženja svoje podobčine? 8. Ali naj se postavijo glavne občine po združbi sedanjih občin kot podobčin v novo občinsko postavo in postavodavstvo? 9) Kaka zastopstva naj dobijo podobčine? 10) Katera oblika naj se priporoči deželnemu zboru pri dotičnih sklepih? ali morebiti resolucija, da bi se naznanila vladi v prevdarek pri reorganizaciji politične uprave? — (Prof. dr. Valentd), potrjen od cesarja za stanovitnega vodjo deželne bolnišnice, je bil v soboto slovesno vmesten v to službo, katero že veliko let provi-zorno s pohvalo opravlja. — (Deželna komisija za konjerejo) je v zadnji §eji sklenila, da po dovoljenji si. ministerstva kmetijstva se razdeli 5 žebcev Pincgavskega plemena po Gorenskem tako, da pride žebec z imenom ,, Jurij" v Praprotno Polico Senčurske občine, — žebec z imenom „Rečič" na Sel o občine Vodiške, — žebec „Storšic" v Z e-rovnico občine Brezniške, —žebec „Kok" pride blizo Železnikov, — žebec „Fant" pa v Pristavo poleg Tržiča. Ako se kupi še en Pincgavec, pride kot tretji plemenjak v Bohinj. — 3. dan prihodnjega meseca, dopoldne 10 uro, je komisija odločila za ogled in preiskavo 3 žebcev, ki se imajo zarad nakupa pripeljati na kovaško šolo na spodnjih Poljanah v Ljubljani. — 19. julija t. 1. se bodo v Selu poleg Ljubljane izvrgli tisti cesarski žebci, ki nikakor niso več za pleme. — Gosp. Seunigu, udu deželne komisije, je naročeno bilo, da ogleda onih 28 žebcev Pincgavskega plemena, ki jih na Gorenskem imajo posamesni gospodarji. — V Ribnico ie prišel žebec Lipiškega rodii, žebec „Sir Etbin" po imenu pa kot drugi plemenjak v Grm poleg Novega mesta. — (Laib. „Tagblattu) je te dni svetu oznanil novico , da so usmiljene sestre, ki oskrbujejo našo deželno bolnišnico, v Kravji dolini kupile hišo s zemljiščem, ki je bila po eksekutivni dražbi za 11.500 gld. prodana. Gledite — piše Špitalarjev list — ki se \ ___ 102 ___ na „maternice" kaj dobro zastopi — to je „ein Ableger des Grazer Mutterhauses" in kmalu dobimo nov k!oster v Ljubljani!" Drugi pa so za „Tagblattom" kričali: ;,no, zdaj saj vidite, kako si sestre žepe polnijo z deželnim denarjem, da si kupujejo že tudi tukaj hiše!'' — Vse pa je laž ! „Tagblattovci" so slišali nekaj , pa ne vedo , kaj in kako. Sestre niso n i č kupile, in če bi tudi denarja imele, po pravilih svojega reda si nič n e smejo kupiti v svojo lastnino. Kupljena pa je bila od druge strani ona hiša, in mi bi le želeli, da se vresniči preblagi namen, ki ga imajo dotični človekoljubi, kajti, ako se to zgodi, doide naši deželi neprecenljiva dobrota — hiša namreč za revne bolehavce (Siechenhaus). — {Škandal v Šoli za obrtnijske učence,) Profesor Knappitsch (Knapič) na tukajšnji realki je po rodu sicer Slovenec, rojen na spodnjem Koroškem, a vendar je hud sovražnik vsega, kar je slovensko, in zlasti Kranjce na vsa usta grdo obrekuje, kjerkoli se mu prilika za to ponudi. Vrh tega pa je še na vso moč surov in zarobljenega obnašanja, kar je pokazal ponedeljek preteklega tedna v šoli za obrtnijske učence. Bral je namreč imena učencev, da bi zvedel, koliko jih ni nazočih, in ko so nekateri izmed njih, ki ne umejo nemščine, odgovarjali „tu" in „tukaj", jim jezno ukaže, da se mora vsak s „hier" oglasiti. Ko pa vkljub temu nek fant vendar-le oglasi se s „tukaj', se profesor kipeče jeze zakadi va-nj in na vsa usta kričeč: ,,Ich werde Ihnen das „tukaja sehon austreiben, Sie kraine-rischer L . ...b" zgrabi ga ter mu založi par zaušnic. Al to še ni zadosti, marveč ko fant po njegovem ukazu beži iz šole, se spusti do vrat za njim, da bi mu dal brco z nogo, pa ga ni več dosegel, ker je bil fant uren. Se ve da je ta surovost in nespodobnost vzbudila pri drugih fantih glasno nevoljo, jeli so godrnjati in teptati z nogami. Zato jih je pa olikani (?) nemški „profesor" tituliral s priimki, kakoršni se slišijo le med najsurovejšo neomikano druhalijo. To je resnična dogodba. — Mi se zdržimo vseh druzih opazek tukaj in prašamo le: Ali se bo pričela zoper tega „od-gojitelja mladine" disciplinarna preiskava? Ali moramo res mi Slovenci in naši otroci trpeti vsake surovosti prenapetih ultranemčurskih profesorjev? Pričakujemo pa na vsak način , da bo ta zagrizeni ponemčenec kmalu premeščen med Nemce kam, kjer ga narodnost slovenska ne bo v oči zbadala, kakor purana rudeče platno. Naj potem nemške otroke tako odgojuje, če mu jih bodo pustili, mi pa in naši otroci take „omike" ne potrebujemo. — (O čudnem oskrbovanji Sencurskega poštarja Ma-selna), ki je bilo v 4. in 7. listu ,,Novic" očitno grajano, je c. k. poštno vodstvo v Trstu z dopisom od 12. dne t. m. št. 2462 vrednistvu naznanilo, da je ono do-godbo, ki so jo ^Novice" grajale, natanko preiskavati dalo. Ta preiskava je razodela to, da se je Masel s tem izgovarjal, da je zarad drugih opravil izročenih mu 100 gl. založil in potem na pošto v Št. Vid poslal. Zarad tega očitne graje vrednega postopanja je poštno vodstvo tako ostro prijelo Masel na, da se kaj tacega menda ne bode več prigodilo. — Mi smo si. poštnemu vodstvu v Trstu hvaležni, da v časnikih razodetih pritožeb zoper nemarne poštarje ne prezira, Senčurskemu poštarju M a-selnu, iskrenemu prijatelju Kranjskega c. k. okrajnega glavarja Derbitscha, pa priporočamo, naj bi se v prihodnjič svoje poštne dolžnosti bolje v glavo ubil, in opustil druge posle, da se mu ne bo treba izgovarjati — s pozabljivostjo! — (Novi zvonovi v Polji), kakor se „Novicam" poroča, so res izvrstno delo Hilcerjevo; hvala je enoglasna. — (Slovensko gledišče.) Zadnja predstava „Zaprav-ljivca" je bila po vsem odlična, a le slabo obiskana. Gospodičina Podkrajšekova, katera šteje nalogo „Cheristane" med najboljših eno, nas je res očarala, gospod Schmidt, dasiravno je komaj ozdravel po hudi bolezni, je igral z navdušenostjo, gospod No 11 i je be-raca predstavljal po vsem razumno brez pretiranja, in i komični par gospodična P i škarje v a in gospod Kaj' želj sta vzbudila sila smeha. Dober je bil tudi gosp. Sušteršič, gosp. Paternoster pa se nam je zdel za Francoza premalo gibčen. Občinstvo je ploskalo igri in igralcem, pa tudi vojaška godba zasluži javno pohvalo. — Prihodnja in zadnja redna predstava bo velikonočni pondeljek, potem se začno benefice. — [Poslano.) Čas ti ti m p. n. volilcem za deželni zbor v Postojnsko-Planins*ko-Senože-ško-Ložko-Bistriškem volilnem okraji! Odgovarjaj e na velecenjena vprašanja od raznih strani se usojam izjaviti, da sem z ozirom na zdanje razmere volilnega gibanja prevzel ponujeno mi kandidaturo za izprazneno mesto deželnega poslanca, ter pristavljam, da si bodem štel v posebno čast, sprejeti poslanstvo iz Vašega okraja, slovečega po vrlih slavjanskih narod-njacih. V Ljubljani 23. dan marcija 1875. Peter Grasselli.