primorske
novice
Koper, 13. novembra 1990
URADNE OBJAVE
OBČ!N
!URSKA BtSTRtCA, tZOLA, KOPER, PtRAN, POSTOJNA tN SEŽANA
Št. 36
Občina Hirska Bistrica
-	SPREMEMBE in dopolnitve doigoročncga piana občine Hirska Bistrica za obdobje 1986-2(XX)
-	ODLOČBO o uvedbi komasacije na de!u območja občine Hirska Bistrica
OBČtNA tURSKA BtSTRtCA
Na podlagi 193. č!ena statuta občine Hirska Bistrica (Uradne objave št. 30/87) in 5. č!ena Odioka o pripravi in sprejetju sprememb in dopoinitev doigoročncga piana občine Hirska Bistrica za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega piana občine Hirska Bistrica za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 44/87) je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega dcia, zbora krajevnih skupnosti in družbenopoiitičnega zbora dne 18. 10. 1990 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE OD LETA 1986 do leta 2000
Dolgoročni plan občine Hirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave, št. 30/87) se uskladi z obveznimi izhodišči dolgoročnega piana R Siovcnije na osnovi mnenja Medresorske komisije IS skupščine R Siovenije za ugotavijanje uskiajenosti prostorskih sestavin pianskih aktov občin in pianskih aktov SIS ter dopoini in spremeni na podiagi sprememb in dopoinitev Družbenega piana R Siovcnije za obdobje 1986 - 1990 (Uradni list SRS, št. 12/89).
V	poglavju 3.1.1. Kmetijstvo in živalska industrija se spremeni tabela v petnajstem odstavku tako, da se glasi:
»Na področju melioracij se bodo izvajale naslednje aktivnosti: Višinske agromelioracije (planinski pašniki) 1000 ha od tega:
Knežak Bač
Zagorje HI Hrušica Račice-Starod Ratečevo brdo Novokračine Coljak H!
Klobuk 1 Klobuk H Klobuk HI Jelšane
-	Trajni nasadi 100 ha
-	Hidromeiioracije 1400 ha od tega:
Dolina reke Reke - Maia Bukovica Koseze - Dol. Zemon Male Loče
-	Komasacije
Doiina reke Reke - Mala Bukovica Koseze - Do!. Zemon Maic Loče
2.	Pogiavje 3.1.2. Gozdarstvo
V	tretjem odstavku se prvi stavek glasi:
»Do leta 2000 se bodo absolutne lesne zaloge nekohko povečale,
hektarske pa zaradi povečanih površin gozdov nekoliko zmanjšate«.
Na koncu točke sc doda odstavek :
»V ietih 1989-90 bodo v skupni površini gozdov, ki znaša cca 27 680 ha (več kot 57 % površine občine) doiočcni in razgiašeni varovaini gozdovi in gozdovi s posebnim namenom ter s tem omejena oz izkijučena iesno proizvodna funkcija na površinah, k) so pomembne za varovanje (erozija ..) oz druge namene (raziskovanje, zaščito naravne dediščine )«
3.	Pog!avjc3 1.3 L Industrija
Na koncu 2 odstavka 3.1.3 ! pogiavja industrija se doda: »v občini sc bo dovoljevaio širitev take proizvodnje in uvajanje novih proizvodov. ki ne bodo pogojevati večje porabe vode in večjega onesnaževanja okoija.*
4.	V točki 3.1 3.2. Rudarstvo se črtajo 3.. 4 in 6. odstavek in sc na koncu doda:
»Kot repubiiško obvezno izhodišče je v Kartografskem dciu piana na karti TK3 - Zasnova rudnin prikazano raziskovaino območje omenjenega rudnika, sama ckspioatacija pa je opredeijena kot možnost po ictu 2000.«
Doda se nov sedmi odstavek:
»Na karti TK3 - Zasnove rudnin imamo opredcijen tudi raziskovaini in pridobivaini prostor kamnoioma Gabrovce, saniraio pa se bo dva kamnoloma pri mestu H Bistrica«.
5.	V točki 3 ! 7. Turizem in gostinstvo sc črta šesti odstavek v petem pa se spremeni besediio prvega stavka in sc giasi: »Na območju Snežnika sc bo izkoristiio izredne kiimatske in rekreativne danosti ter giede na interes in finančne možnosti razvijato dva do tri turistične centre: Sviščakc. Gomancc in Mašun«.
Na koncu petega odstavka se v zadnjem stavku doda še »predvsem pa v ietnem in kiimatskem turizmu, z možnostjo povezave z obaino-kraško regijo v skupno turistično ponudbo «
V	šestem odstavku sc črtata prva dva stavka.
6.	V točki 3.1.9 Promet in zveze, sc prvi odstavek popravi tako, da se glasi:
»Razvitost prometnega omrežja uvrščamo med najpomembnejše pospeševalne oz. zavirainc faktorje družbeno ekonomskega razvoja vsake skupnosti, saj vpiiva na dnevno in tedensko mobiinost prchivai-stva in s tem tudi na migracijske tokove. Promet pa postaja vedno bolj pomemben tudi za učinkovito in racionaino gospodarjenje «
Na koncu točke se doda nov odstavek:
»Ustrezno se bo razširiio PTT objekte in omrežje v mestu H Bistrica in ostaiih naseljih ter povečalo kapaciteto in kvaiiteto medkrajevnih povezav.
7.	Točka 3.1.9.4 PTT promet
Tabela v četrtem odstavku sc nadomesti z novo tabelo:
ATC leto 1986 1990 2(XX)
Hirska Bistrica 1.200 3.000 6.000
Jelšane 20 100 384
Knežak 160 384 576
Podgrad 3(X) 3(X) 1.000
Prem 20 232 384
Zabiče - 232 384
Pregarje - 160 220
SKUPAJ 1.700 4.476 8.948
V	šestem odstavku sc črtajo L, 2., 3., 4., 11., 12. in 13. alinea ter dodata dve novi :
- postavitev nove ATC Pregarje ter povezava naselij Tominje, Zajelšje, Gaberk, Huje, Pregarje in Rjavče, iz občine Sežana pa Še Tatre in Brezovo brdo na novozgrajeno ATC.
Ureditev povezave Veiikega brda na tciefonsko omrežje.
V	sedmem odstavku se črta besedi »Ostrožno brdo in Veiika Bukovica«.
V	prvi alinei osmega odstavka se doda: »ter ureditev poslovne enote vTrnovem«.
200 ha 60 ha 50 ha 90 ha 60 ha 20 ha 20 ha 100 ha 90 ha 90 ha 150 ha 70 ha
1100 ha 200 ha 100 ha 1300 ha 1000 ha 200 ha 100 ha
224
URADNE OBJAVE
Koper, 13. novembra 1990 - št.36
8.	V desetem odstavku pog!avja 3.1.10. Vodno gospodarstvo se tretja alinea dopolni tako, da se g!asi:
*- širjenje regiona!nega vodovodnega sistema na vododeficitarnem območju Brkinov in v smeri Ilirska Bistrica - Zabiče - Novokračine - Jeišane, z možnostjo priključitve RTC Snežnik «
9.	V tretjem odstavku poglavja 3.1.11.2. Vodooskrba se prvi stavek dopolni tako, da se g!asi:
*Tako naj bi se na sistem A (nižinski vodovod) prik!juči!a nas!ednja naselja: Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Trpčane, Kuteževo, Podgraje, Zabiče, Gor Zemon, Fabci, Sušak, Novokračine, Nova vas, Jeišane, Dolenje, priključitev obrtne cone Jeišane ter RTC Snežnik «
V	celoti se črtata peti in osmi odstavek.
10.	V točki 3.1.11.3. - odvod odpadnih vod iz naselij, se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Tovarna TOK je v letu 1988 zgradila svojo industrijsko čistilno napravo in v letu 1989 začela s poskusnim obratovanjem. Zaradi povezave odpadnih vod s te čistilne naprave na centralno čistilno napravo bo moralo biti zagotovljeno konstantno 90 % čiščenje glede na vrednost BPK 5 in ostale kriterije, kar je pogoj za uspešno dokončno očiščenje voda na centralni čistilni napravi «
V	sedmem odstavku se na koncu drugega odstavka doda »oz. 100.000 E«.
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Za naselja, ki so blizu H. Bistrice oz. lokacije centralne čistilne naprave (Kartografski de! plana: Karta TK 6 - Zasnova sanacij) bo potrebno izdelati študijo o možnosti navezave na to napravo oz. gradnji lastne male čistilne naprave. Odločitev o eni ali drugi varianti bo temeljila na ekonomski analizi in čimboljših rezultatih čiščenja vode.
Dvanajsti odstavek omenjene točke se črta.
V	zadnjem odstavku se konec stavka spremeni : »širile tudi kapacitete stacionarnega turizma «
11.	Točka 3.1.!!. Sistem odstranjevanja odpadkov in ravnanja s plodno zemljo
Zadnja dva odstavka se spremenita tako, da se glasita:
Izvajale se bodo dodatne raziskave glede možnosti lokacije novega odlagališča z možnostjo kombiniranega odlaganja komunalnih in nestrupenih posebnih odpadkov.
Formalno pravno bo urejeno tudi ravnanje s plastjo plodne zemlje, ki ostaja pri večjih zemeljskih delih. Zanjo bodo določene začasne deponije, pred njeno uporabo pri urejanju zelenic in saniranju površin po končni graditvi infrastrukturnih omrežij Deponije bodo na čimbolj dostopnih mestih ter čim bližje gradbišč in zainteresiranih uporabnikov«
12.	V poglavju »3.2.1. Izobraževanje« se izpusti de! drugega odstavka tako, da se celotni drugi odstavek glasi:
»še naprej se bo razvijalo program življenja in dela osnovne šole. Izenačevalo se bo razvojne možnosti otrok. V šole se bo postopoma uvajalo sodobnejše metode izobraževanja ter uvajalo kadre z visokošolsko izobrazbo. Na podlagi ustrezne študije bo določena optimalna šolska mreža. Zaključilo se bo izgradnjo 11. osnovne šole v H. Bistrici «
13.	V podpoglavju »3.2.2. Raziskovalna dejavnost« se črta prvi stavek tretjega odstavka. V sedmem odstavku se črta tretja alinea, dvanajsta alinea pa se spremeni tako, da se glasi:
»- analiza onesnaževanja zraka v občini Ilirska Bistrica:«
14.	V podpoglavju »3.2.5. Kultura« se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Spodbujalo in omogočalo se bo razvoj ustvarjalne in kritične misli. Z uresničevanjem pluralizma idej in interesov, kultur in kulturnega ustvarjanja se bo zagotavljalo tako družbeno klimo, ki bo spodbujala ustvarjalnost in inovativnost Skrbelo se bo za skladen razvoj vseh ustvarjalnih kulturnih dejavnosti. Zlasti se bo razvijalo razne oblike ljubiteljskega umetniškega izobraževanja, ki so tudi ena od osnov vrhunske ustvarjalnosti, hkrati pa zagotovilo ustvarjalne oblike izkoriščanja prostega časa.
V	tretjem odstavku se črta stavek »Dokončana bo analiza in valoriziranje naravne in kulturne dediščine ter izvedena osnovna dokumentacija za spomenike«. V predzadnjem stavku istega odstavka se črta še besedilo »ter na graščini v Jablanici«.
Zadnji stavek četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi : »Grad Prem se bo usposobilo za ta objekt primerne dejavnsoti«.
15.	V podpoglavju 3.2.6. Telesna kultura se črta v celoti zadnji (sedmi) odstavek.
16.	Naslov točke 3.3. se spremeni v: Zasnova urejanja prostora ter varstva okolja in dobrin splošnega pomena«.
Temu sledi točka 3.3.1. »Zasnova razvoja v prostoru« Za prvim odstavkom se doda: »To pomeni, da se bo skrbelo za skladen razvoj na celem območju občine ob racionalnem, prostorskih in drugih možnostih ter upoštevanju osnovnih dolgoročnih ciljev, ki jih kot obvezno izhodišče opredeljuje dolgoročni plan republike.
Pri razvoju posameznih dejavnosti se bo upoštevalo razvojne prednosti in omejitve posameznega okolja, predvsem pa bo potrebno
omogočiti hitrejše odpiranje novih delovnih mest ter prestrukturiranje gospodarstva oz njegovo prilagajanje zahtevam trga
Gospodarske dejavnosti se bo razvijalo skladno z modelom poselitve, s katerim želimo doseči zmerno policentričen razvoj. Ohraniti se mora tudi zadosten odstotek kmečkega prebivalstva, ki bo v skladu s prostorskimi danostmi omogoča! intenzivnejšo kmetijsko pridelavo
Na področjih, kjer je to racionalno in obstaja skupni interes (odlagališča, turizem,...) se bo pospeševalo medobčinsko sodelovanje«.
Ostalo vsebino točke 3.3.1. se črta.
17.	Dodajo se nove točke:
3.3.1.1.	»Zasnova poselitve«, ki se glasi:
»Zasnova poselitve in urbanega modela (P 5. - Pregledne karte občine v merilu 1:100000) bo temeljila na modelu zmerno policentričnega razvoja, v katerem igra najpomembnejšo vlogo naravni prirastek prebivalstva. Dolgoročna usmeritev v politiki poselitve je ohranitev prebivalcev na depopulacijskih območjih. To pomeni, da se mora z odpiranjem delovnih mest, razvojem oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti ter z izgradnjo infrastrukturnega omrežja zagotoviti tako razporeditev teh dejavnosti v prostoru občine, da se bo trend upadanja števila prebivalcev po posameznih naseljih ustavil. To želimo doseči tudi s hierarhijo v omrežju naselij. Ilirska Bistrica bo imela še naprej vlogo zaposlitvenega in oskrbnega središča na območju občine. Poleg nje se bo razvilo še dve pomembnejši oskrbni središči. Knežak in Podgrad, kjer se bo poleg višjega nivoja oskrbe in storitev pospeševalo tudi odpiranje manjših in srednje velikih podjetij.
Osnovo poselitvenega modela in politike na tem področju pa predstavljajo lokalna oskrbna središča, ki enakomerno pokrivajo celotno območje občine in svojemu gravitacijskemu zaledju nudijo približno enakovredno raven osnovne preskrbe in storitev. To so: Pregarje, Jeišane, Kuteževo - Zabiče, Bač. Manjša lokalna oskrbna središča, ki nudijo najnujnejšo vsakodnevno oskrbo pa so: Novokračine, Vrbovo, Podgraje, Dolnji Zemon, Koseze, Harije, Topole, Šembije, Bitnja, Prem, Ostrožno brdo, Hrušica, Starod.
Skladno s tem modelom so opredeljena tudi ureditvena območja naselij (Kartografski de! plana na TTN 5) ter zasnova načinov urejanja prostora s prostorsko - izvedbenimi akti. Za naselja do nivoja pomembnejšega oskrbnega središča so glede na zahteve dolgoročnega plana republike izdelane in dopolnjene tudi urbanistične zasnove (11. Bistrica, Podgrad in Knežak pa kot organizacijska naloga).
V skladu s specifičnimi pogoji so opredeljena tudi ureditvena območja s posebnimi funkcijami - turistična: Sviščaki, Mašun in industrijska: Piama, Jeišane.
3.3.1.2.	»Organizacija dejavnosti v prostoru«, ki se glasi : »V dolgoročnem planu občine je glede na razvojne funkcije naselij opredeljena tudi organizacija dejavnosti v prostoru, ki upošteva skupne elemente strategije razvoja in globalne usmeritve republiškega plana.
Racionalizacija oskrbe bo prišla do izraza pri prostorski razmestitvi družbenih in storitvenih dejavnosti, pri čemer bo upoštevana prometna dostopnost posameznih središč in pospeševanje skladnejšega razvoja na območju občine. V skladu z omrežjem naselij se bo razvijalo tudi infrastrukturna omrežja in objekte ter zagotavljala ustrezna zmogljivost in kvaliteta. Pri razporejanju novih proizvodnih zmogljivosti se bo poleg ostalih kriterijev upoštevalo tudi ekološki vidik in sicer tako, da skupni škodljivi vplivi teh dejavnosti na okolje ne bo porušil ekološkega ravnotežja.
Razvoj ruralnega prostora bo prilagojen potrebam in možnostim posameznega podeželskega okolja, osnovna funkcija pa bo kmetij-skain gozdarska proizvodnja razen na območjih, ki so primerna za intenziven razvoj turizma in rekreacije. Poleg tega pa se bo vzpodbujalo odpiranje različnih manjših proizvodnih obratov na vaseh in po možnosti tudi razne oblike dela na domu, da bi tako zmanjšali dnevne migracije in preprečili odseljevanje prebivalcev.
Pri stanovanjski gradnji se bo upoštevalo lokalno tipko in značilnosti krajine. Na podlagi raziskave o zanimivosti in primernosti prostora bodo opredeljena tudi območja za gradnjo sekundarnih bivališč «
3.3.1.3.	»Raba prostora in krajinska preobrazba«, ki se glasi: »V dolgoročnem planu občine je za vsa zemljišča opredeljena zasnova namenske rabe prostora in organizacija dejavnosti v prostoru (Karta TK 8: Zasnova namenske rabe).
Pri opredelitvi kmetijskih zemljišč in njihove rabe (Karta TK 1A: Zasnova kmetijstva) je upoštevano varstvo predvsem zemljišč trajno namenjenih kmetijski proizvodnji, njihovo urejanje in izboljševanje ter prilagoditev kmetijske proizvodnje specifičnim razmeram. Postopno preobrazbo podeželja bo spremljala tudi komunalna infrastruktura in lokalna oskrba, ki zahteva razmejitev rabe prostora tudi izven naselij.
Poselitev bo usmerjena predvsem v strnjena naselja, kjer se bo proste površine čimbolj racionalno izkoristilo, predvsem pa preprečilo propadanje stavbnega fonda. Stavbna zemljišča namenjena kompleksni graditvi, so opredeljena v dolgoročnem planu, določijo pa se s srednjeročnim planom. Pri novi stanovanjski gradnji se bo zagotovilo primerno gostoto poselitev in s tem tudi smotrnejšo rabo površin. Z
Koper, 13. novembra 1990 - Št.36
URADNE OBJAVE
225
načrtovanjem naselij in oblikovanjem objektov bomo zagotovili tudi čimbolj normalno gibanje telesno prizadetim ljudem. Za pomembnejša lokalna oskrbna središča in občinsko središče bodo izdelane urbanistične zasnove po potrebi pa tudi za ostala oskrbna središča.
Območja in objekte posebne kulturno zgodovinske in naravne vrednosti se bo zavarovalo in tudi ustrezno prezentiralo (Karta TK 4: Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine).
V	kartografskem delu - karta št. TK 3 - Zasnova rudnin je kot obvezno izhodišče republiškega plana opredeljeno raziskovalno območje premogovnika pri Kosezah, ki pa še ni predviden za izkoriščanje. Kot obvezno občinsko izhodišče pa je opredeljen raziskovalni in pridobivalni prostor apnenca Gabrovec in sanacija dveh kamnolomo vpri I! Bistrici.
Na območju Snežnika kjer se prepletajo interesi varstva naravne in kulturne dediščine, razvoja turizma in rekreacije ter primerne rabe - gozdarstvo, je kot dopolnitev plana sprejeta krajinska zasnova. Izdelana je v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana republike in v sodelovanju z občino Cerknica.
18.	Točko 3.3.2. »Varstvo okolja in dobrin splošnega pomena« se spremeni in dopolni:
»Posebna skrb pa bo veljala sanaciji reke Reke in varstvu zraka, zaradi neposredne povezave z zdravjem prebivalcev na tem območju ter negativnim vplivom hrupa. Varstveni vidik mora postati vsaj enakovreden vidik pri odločanju in načrtovanju novih posegov v prostor. Omenjeno področje prikazuje karta št. TK $ - Zasnove sanacije«.
3.3.2.2.	Za zadnjim odstavkom se doda:
Na karti TK 4 kartografskega dela plana: Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine, so prikazani objekti in območja kulturnozgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti občine«.
3.3.2.3.	Za prvim odstavkom se doda:
»Sanacija reke Reke je kot obvezno izhodišče republiškega plana in zahteva mednarodnih sporazumov prednostna naloga. Poleg skupne komunalne čistilne naprave za mesto Ilirska Bistrica, bodo na manjše čistilne naprave pirključena tudi vsa naselja ob reki, potrebni pa bodo tudi ukrepi v industriji za izboljšanje njihovih odpadnih voda (sprememba tehnologije, predčiščevanje...).
Mesto I! Bistrica leži v III. območju onesnaženosti zraka, zato je osnovna naloga na tem področju ugotovitev dejanskega stanja in virov onesnaževanja ter na podlagi tega sprejeti potrebne ukrepe za sanacijo. Vse to je potrebno tudi zaradi zaščite gozdov pred propadanjem, saj je položaj ponekod že kritičen.
V	sanacijo virov onesnaževanja moramo vključiti tudi odlagališča odpadkov, med njimi pa zahtevajo posebno skrb posebni odpadki. Kot organizacijska naloga je opredeljena raziskava primernosti prostora za odlagališča, ki bo tudi podlaga za medobčinsko dogovarjanje na tem področju, ki je predvideno v republiškem planu
Varstvo pred hrupom se bo zagotavljalo z ustreznim saniranjem proizvodnih in stanovanjskih območij, načrtovanjem prometnih površin in organizacijo dejavnosti v prostoru, predvsem pa z raznimi ukrepi aktivne in pasivne zaščite pred hrupom s pomočjo sodobnih tehnologij in materialov.
Večja skrb bo posvečena tudi varstvu ta! in nadzoru nad uporabo raznih kemičnih sredstev v kmetijstvu. Pripraviti bo potrebno temu primerne strokovne podlage, ki bodo opredelile tudi potrebne sanacije na tem področju.
Vzgoja in izobraževanje se mora aktivno vključiti v prosvetljevanje ter redno in dopolnilno izobraževanje kar bo bistveno prispevalo k dvigu ekološke zavesti «
V	drugem odstavku točke 3.3.2.3., ki je sedaj osmi, se črta prvi in zadnji stavek.
19.	V poglavju 3.3.3. Načini urejanja posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti, se točka 3.3.3.4. spremeni tako, da se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji se bodo izdelali za celotno območje občine, razen za komplekse kjer so sprejeti prostorski izvedbeni načrti. V svojih določilih pa bodo upoštevali specifičnost posameznih okolij in območij občine kot na primer: samo mesto 11. Bistrica, dolina reke Reke, Brkinski predel. Podgrajsko podolje in območje Snežniške planote.
Načini urejanja s PIA so prikazani na pregledni karti občine - P 6: Zasnova načinov urejanja prostora«.
20.	Spremeni se vsebina točke 3.3.4. Usmeritve za usklajevanje navzkrižnih interesov in globalne zasnove razvoja v prostoru, tako, da se sedaj glasi :
3.3.4.1.	V dolgoročnem planu občine so pri namenski rabi prostora določena območja izključne rabe in območja, kjer so možne različne dopolnilne oz. pogojne rabe. Občina bo v skladu s tem razrešila navzkrižne interese, ki se pojavljajo kot posledica družbeno-ekonom-skega razvoja. Pri tem usklajevanju se bo upoštevalo obvezna izhodišča dolgoročnega plana SRS in dodatna obvezna občinska izhodišča.
3.3.4.2.	Pri razreševanju navzkrižnih interesov med varovanjem dobrin splošnega pomena in ostalimi dejavnostmi se bo v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana republike upoštevalo:
-	pri opredeljevanju za varovanje posamezne dobrine bomo izhajali iz dolgoročnih družbenih potreb in upoštevanju nenadomestljivih vrednot,
-	usklajevanje interesov med varovanjem in infrastrukturnimi posegi bo temeljilo na vrednotenju različnih rešitev in upoštevanju variante, ki najbolj varuje dobrine splošnega pomena,
-	konflikte s poselitvijo bomo reševali z upoštevanjem vloge naselja v omrežju naselij, njegovo opremljenost in izkoriščenost zemljišč ob čimvečjem varovanju dobrin splošnega pomena.
Usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru je potrebno tako v dolgoročnem kot srednjeročnem procesu planiranja in to na podlagi navedenih usmeritev ter na podlagi projektov in analiz.
Namenska raba najboljših kmetijskih zemljišč se lahko spreminja le na podlagi zakonskih določil in usmeritev dolgoročnega plana SRS, ki ta zemljišča tudi določa kot obvezno izhodišče.
Pri varstvu naravne in kulturne dediščine se bo izhajalo iz možnih različnih načinov rabe oz. njene vključitve v družbeno reprodukcijo.
Območja za razvoj turizma in rekreacije se bo uskladilo z varstvom dobrin splošnega pomena ob upoštevanju gospodarskih učinkov in možnostjo kompatibilne rabe.
3.3.4.3.	Globalno zasnovo v prostoru lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
-	povečala se bo stopnja urbanizacije predvsem v središčih višjega nivoja,
-	izenačevalo se bo pogoje življenja in dela vseh prebivalcev,
-	vzpostavljen bo sistem celovitega in rednega spremljanja kakovosti okolja, da se omogoči preventivno ukrepanje in uspešno odpravljanje negativnih posledic,
-	težilo se bo k čimbolj racionalnim in naravnim danostim primerni rabi prostora,
-	prvine globalne zasnove so konkretno opredeljene v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana kjer je opredeljena namenska raba in organizacija dejavnosti ter obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih dokumentov.
21.	Preštevilčijo in spremenijo se vse ostale točke do poglavja 3.4., tako da sedaj vsebujejo:
-Točka 3.3.5. »Obvezna izhodišča za pripravo planov«
V kartografskem delu in kartografski dokumentaciji dolgoročnega plana občine so na vseh področjih opredeljena republiška in občinska obvezna izhodišča.
Točka 3.3.6. »Kartografski de! in kartografska dokumentacija dolgoročnega plana«.
Kartografski de! plana obsega: topografske karte - TK 1:25000:
1.	Zasnova kmetijstva - TK I A
2.	Zasnova gozdarstva - TK I B
3.	Zasnova vodnega gospodarstva in vodnih virov - TK 2 4 Zasnova rudnin - TK 3
5.	Zasnova naravne in kulturne dediščine TK 4
6.	Zasnova sanacij - TK 5
7.	Zasnova območij za poselitev - TK 6
8.	Zasnova osnovne rabe prostora občine - stanje 1. 2000 - TK 7 publikacijske karte:
1.	Zasnova rekreacije v naravnem okolju - P I
2.	Zasnova energetskega omrežja - P 2
3.	Zasnova prometnega omrežja - P 3
4.	Zasnova omrežja zvez - P 4
5.	Zasnova naselij - P 5
6.	Zasnova načinov urejanja prostora - P 6
izseke temeljnih topografskih načrtov - TTN 1:5000 s prikazom ureditvenih območij naselij
Kartografska dokumentacija na preglednih katastrskih načrtih -PKN 1:5000 pa vsebuje prikaze z odločbami in drugimi akti zaščitenih zemljišč.
-	Točka 3.3.7. »Zasnove«
Sestavni de! dolgoročnega plana občine sta tudi Urbanistična zasnova mest 11. Bistrica in Krajinska zasnova za območje Snežnika.
O	DOSEDANJI RAZVOJ
Naselje Ilirska Bistrica z 4897 prebivalci je glavno urbanizacijsko središče v občini, ki leži v t i. Reški kotlini. Linearna oblika mestnega tkiva je nastala s povezovanjem dveh naselij. Ilirske Bistrice in Trnovega ob glavni prometnici.
Porast prebivalstva je bil v posameznih obdobjih zelo neenakomeren. Šele po letu 1948 pa je vidna stalna rast populacije, predvsem zaradi vedno večjega števila delovnih mest v Ilirski Bistrici
Ihrska Btstrica predstavlja glavni zaposlitveni center v občini (75 % vseh delovnih mest). Za industrijo je bil opredeljen kompleks zemljišč med železniško progo in reko Reko.
226
URADNE OBJAVE
Koper, 13. novembra 1990 - Št.36
Stanovanjska gradnja je bita usmerjena na območju med obe prvotni nasctji. na S Trnovega in JV Hirske Bistrice proti Jasenu Tja so bite tocirane tudi centratne dejavnosti - šota, VVZ. zdravstveni dom.
L SKUPN! INTERESI !N CHJ! DOLGOROČNEGA RAZVOJA
-	usktajen razvoj sociatnc sfere z materitano bazo
-	smotrnejše prostorsko razporejanje dejavnosti in ustrezna namenska raba prostora
-	varstvo kmetijskih zemtjisč in čtovekovega okotja
-	zmanjševanje onesnaženosti in zaščita vode. zraka in ta!
-	upoštevanje obtikovatskih izhodišč in kriterijev, pritagojenih potrebam čtoveka in krajine.
Za dosego teh citjev se ho pridobita ustrezna urbanistična dokumentacija in pravočasno zagotovita stavbna zemtjišča.
2. USMER!TVE ZA RAZVOJ DEJAVNOST! V PROSTORU
V hierarhiji nasetij. ki jo dotoča repubtiški ptan. je Hirska Bistrica opredetjena kot občinsko oskrbno središče in tako voditni urhanizacij-ski center v občini Mesto bo še naprej upravno, skrbno in zapostitveno središče z gravitacijskim zatedjem cetotne občine
Demografska projekcija za nasetje Hirska Bistrica predvideva porast prebivatstva od 4.897 (za teto !988) na 5.300 (za teto 2000). Gtede na demografsko prognozo bodo:
-	zagotovtjene tokacije za nove industrijske dejavnosti in pretokacije starih zaradi njihove sanacije
-	dopotnjcna ponudba oskrbnih in storitvenih dejavnosti
-	zgrajena dodatna stanovanja
Detovna mesta so močno skoncentrirana v mestu Hirska Bistrica (75 % detovnih mest v občini) Števito teh mest sc bo po napovedih do teta 2000 povečato od 3.520 (teto !988) na 4.473. kar še vedno znaša skoraj 75 % vseh v občini
Znotraj tega števita sc ho zagotovito tudi ustrezno razmerje detovnih mest po sektorjih dejavnosti, ki bo omogočato nemoteno družbeno reprodukcijo
Projekcija gibanja prebivatstva predstavtja osnovo za oceno potreb po stanovanjih Gtede na to bo do teta 2(XXt zgrajenih 475 stanovanj za potrebe novih prebivatccv. nadomestnih stanovanj na račun dotrajanosti in prenove ter dviga stanovanjskega standarda To bo doseženo s kombinacijo nižjih, srednjih in višjih gostot pozidave na novih površinah in predvidenimi prenovami
3 ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA UREDITVE NEM OBMOČJU MESTA
Zasnova organizacije dejavnosti
-	centratne dejavnosti bodo razporejene tako. da bo zagotovtjena enakomerna oskrba in dosegtjivost ustug. ustrezna povezanost z obstoječimi dejavnostmi ter dvig njihove kvahtetc.
-	individuala gradnja nižjih gostot (cca 65 preb /ha) se umika na retiefno hotj razgibane površine, družbeno usmerjena gradnja večjih gostot (cca 150 preb/ha) pa na že načete cone na nižjih tegah
-	industrijsko-proizvodne cone in cone za drobno gospodarstvo se bodo širite na ustreznih obstoječih tokacijah. kamor se bo setita tudi nesprejemtjiva proizvodnja iz stanovanjskih območij
-	športne površine, ki se navezujejo na rekracijske aktivnosti in na aktivnosti prebivatccv v prostem času. se bodo z ureditvijo osrednjega športnega parka povezate v zaktjučen sistem
-	zetene površine predstavljajo v strukturi pretežne namembnosti območij vetik detež: od tega predstavljajo že obstoječe gozdne površine cca 45 %, vktjučene pa so zaradi varovatne funkcije in kot t i. *zc!cna ptjuča*. saj mesto teži v III območju onesnaženosti zraka
-	infrastrukturni objekti in naprave bodo sanirani oz dograjeni tako. da bo zagotovtjeno kvahtetno funkcioniranje predvidenih con in dejavnosti v njih
Zasnova namenske rabe prostora na ureditvenem območju nasetja (Kartografski de! - KD : karta št 3)
a)	Zasnova razporeditve stanovanj
!z karte namenske rabe površine v ureditvenem območju nasetja je razvidna razporeditev stanovanjskih območij katerih skupna površina je 22 ha
b)	Zasnova družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti Centratne dejavnosti se navezujejo na obstoječe dejavnosti s
poudarkom na koncentraciji teh dejavnosti v dveh že obstoječih centrih (Trnovo in !!irska Bistrica) in dograditvijo tretjega, ki bo oba povezovat (cona C!).
Osnovna preskrba, ki je sestavni de! stanovanjskega standarda in spada k tako imenovanemu razširjenemu stanovanju, bo vktjučena kot sestavni de! v vsa stanovanjska območja.
Staro mestno jedro in tokacije ob gtavnih prometnicah se bo oživito z gostinsko in turistično ponudbo, ki jo bodo dopotnjevatc tudi dotočene storitvene dejavnosti
c)	Zasnova razporeditve proizvodnih dejavnosti
Tem dejavnostim je namenjen nižinski de! ureditvenega območja, kjer je že obstoječa industrijska cona. ki se razširi in dopotni z nekaj conami drobnega gospodarstva.
Ob upoštevanju koncepta točenih smeri razvoja industrije in stanovanjskih območij, ki ga pogojujejo tudi naravne danosti (konfiguracija. vetrovnost), se bo v ta prede! setita tudi neustrezna industrijska proizvodnja iz stanovanjskih con.
Zaradi stanja okotja bodo imeti prednost ekotoški pogoji, t j. varovanja zraka, ta! in vode. kar zahteva tudi sanacijo obstoječe industrije
d)	!nfrastrukturni objekti in naprave
-	Nadatjni razvoj zahteva razširitev obstoječe RTP postaje, v novih stanovanjskih in ind območjih pa bo postavtjeno ustrezno števito transformatorskih postaj (KD : karta štev. 8)
-	Na območju nasetja bo dograjeno kanatizacijsko omrežje - predvidena so tri priktjučna območja in dva sistema odvodnavanja - mešani in točeni. (KD : karta štev. 7)
Za čiščenje odpadnih vod bodo zgrajene čistitne naprave - več industrijskih in centratna komunatna čistitna naprava.
-	Vodovodno omrežje (KD : karta štev. 6) bo sanirano, tako da se bodo zmanjšate izgube vode v sistemu in bo zagotovtjena kvatitetna oskrba s čisto pitno vodo.
Za potrebe industrije je kot organizacijska natoga opredetjena izdetava projekta oskrbe z industrijsko vodo. da bi se zmanjšate potrebe po pitni vodi.
-	Tranzitni promet, bo dotgoročno prevzeta nova magistrat na cesta. Zaradi hrupa in onesnaževanja na obstoječi gtavni cesti skozi mesto, pa bo usposobtjena tudi obvoznica ob žetezniški progi.
Mrežo stanovanjskih cest se bo kvahtetno izbotjšato (ptočniki. razsvettjava) v novih conah pa uredito v sktadu z izvedbeno dokumentacijo. (KD : karta štev. 5)
-	Gtede na usmeritev, da se do teta 2000 zagotovi 45 priktjučkov / !00 preb. (stanje je 24 priktjučkov/ !00 preb ), bo potrebno razširiti PTT omrežje za cca 900 novih tetefonskih priktjučkov. Poteg tega je potrebno dvigniti kvahteto vseh PTT ustug. za kar bo dograjen in adaptiran obstoječ objekt.
-	V dotgoročnem ptanu je predvidena izgradnja ptinovoda. ki poteka V od ureditvenega območja in omogoča navezavo mesta na ta ekotoško čist vir energije (organizacijska natoga).
e)	Rekreacija in šport
Tej dejavnosti so namenjene zetene površine in tetesnokuttumi objekti (KD : karta štev. 3 in 4)
V	osrednje športno-rekreacijsko območje bo vktjučen attetski stadion, večnamenska športna dvorana, igrišča za košarko, tenis ipd
V	sktopu sistema zetenih površin (ob vodotokih in drugih zetenih površinah) bodo spetjane peš poti za sprehode in rekreacijski tek. na razgtedno točko na Gradišče pa trim steza in sprehajatna pot
4 OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE IN OBLIKOVANJE SUMERITVE
a)	Način urejanja s prostorsko izvedbenimi akti (PIA) - (KD karta št 9)
Za vsa območja v mestu bodo sprejeti ustrezni PIA V okviru srednjeročnih pianov se bodo izdetate programske zasnove za izdetavo PIN. s katerimi se bodo urejata posamezna območja v nasetju
b)	Usmeritve za varovanje naravne in kuttume dediščine ter krajinskih vrednot
Spomeniško varovani objekti in obe!eija se bodo vzdrievah. urejati in prezentirali na osnovi smernic spomeniško-varstvene stužbe Ambientalo značitno zetenje se bo varovato in dopotnjevato z novimi nasaditvami (KD : karta štev. 4)
Območje starega mestnega jedra, s trgom in cerkvijo je zaktjuček tineamega sistema mesta in je v sktopu prenove predvideno za stanovanja in centratne dejavnosti.
Obcestni prostor ob Gregorčičevi in Bazoviški cesti bo ta tineami ststem poudarja! tako v funkcionatnem (centratne dejavnosti), kakor v obtikovatskem vidiku.
c)	Urbanistično-obtikovatske usmeritve
\ primeru, ko se cona deti in ureja z dvema raztičnima izvedbenima aktoma, se bo s programskimi izhodišči podato smernice za enotno urejanje cetotne cone
Pri izdetavi izvedbene dokumentacije za območje proizvodnih dejavnosti je potrebno upoštevati ureditev obrečnega prostora (zeteni pas) in ustrezne banere proti nasetju.
Koper, 13. novembra 1990 - §t.36
URADNE OBJAVE
227
Podrobnejša oblikovalska izhodišča so podana v strokovnih osnovah za izdelavo urbanistične zasnove in se jih bo v procesu planiranja in izdelave izvedbenih aktov upoštevalo in po potrebi dopolnilo
Edini večji predvideni poseg je prestavitev ceste na Sviščakih, tako da se bo varovalo jaso in zagotovilo funkcioniranje načrtovanega centra.
KRAJINSKA ZASNOVA SNEŽNIK
PARKIRIŠČA
I	SKUPNI INTERESI IN CILJI TER MERILA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV V OBČINAH ILIRSKA BISTRICA IN CERKNICA
-	Republiški dolgoročni plan opredeljuje območje Snežnika kot območje prednostno namenjeno razvoju turizma, obenem pa je velik de! predlagan za razglasitev krajinskega parka.
-	Posege v prostor se bo načrtovalo in izvajalo v skladu s specifično identiteto prostora, vključujoč krajinsko-ekološke značilnosti, kulturno zgodovinske. etnološke in ambientale vrednote s ciljem ohranjanja kulturne krajine.
-	Ohranjale in izboljševale se bodo gospodarske in splošno koristne funkcije gozdov.
- Ohranjalo sc bo ekološko ravnovesje in zagotavljalo pogoje za obstoj ogroženih in drugih vrst divjadi - predvsem medveda, volka, gamsa, divjega petelina ter delno risa.
- Zagotavljali se bodo pogoji za rekreativno - turistične dejavnosti tako zimskega kot letnega turizma vendar morajo te biti podrejene ohranjanju prostorskih kvalitet in ekološkega ravnovesja.
2	USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI NA OBMOČJU KRAJINSKE ZASNOVE - ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Razvoj dejavnosti na območju Krajinske zasnove temelji na usmeritvah občin Ilirska Bistrica. Postojna in Cerknica po skupni, oziroma zaključeni turistični ponudbi Snežnika in Notranjskega regijskega parka.
V skladu s konceptom turističnega razvoja na območju obdelave se bodo širile turistične kapacitete na Sviščakih (celoletna ponudba) in obnovile v Leskovi dolini.
Oblike in načine turistične ponudbe se bo usmerjalo v čimvečje ohranjanje prostorskih kvalitet in ekološkega ravnovesja.
Glede na takšno usmeritev, se bo razvijalo tudi vse ostale dejavnosti.
3	PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA OBMOČJU KRAJINSKE ZASNOVE SNEŽNIK
3.1	ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI
3.1	I RAZPOREDITEV PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
GOZDARSTVO (Karta št. 2.)
Na območjih kjer so predivdeni posegi v gozdni prostor se bodo zmanjšale površine lesno proizvodnih gozdov, zato se bo izpad nadomesti! z večjo produktivnostjo na ostalih površinah tako. da se bo še ohranja! njihov naravni prirast.
LOVSTVO
Področje varstva in gojitve divjadi je po zakonu področje posebnega družbenega pomena, kamor spada tudi ohranjanje, vzdrževanje in izboljševanje življenjskih pogojev za divjad. V skladu s tem bo sklenjen tudi ustrezen sporazum glede načina in časa gospodarjenja z gozdom.
Območja medvedjih brlogov in rastišča divjega petelina se bo ohranjalo v čimbolj naravnem stanju, brez večjih posegov v prostor.
IZKORIŠČANJE RUDNIN
Na celotnem območju krajinske zasnove ni dovoljeno izkoriščanje rudnin.
3.1.2.	REKREACIJA V NARAVNEM OKOLJU (karta št. I)
Kot turistično dopolnitev uslug Kvarnerja, slovenske obale, cerkniškega in postojnskega območja - tako poleti kot pozimi se bo dopolnilo ponudbo že obstoječega turističnega centra na Sviščakih in kvalitetno izboljšalo infrastrukturo.
3.1.3.	INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE (karta št. I)
CESTE
Za obstoječe in predvidene dejavnosti na tem območju je prometno omrežje dovolj razvejano. Pri nadaljnjem gospodarjenju s cestami se bo skrbelo za:
- vzdrževanje obstoječih cestnih povezav v smislu kvalitetne izboljšave obstoječih vozišč, za povečanje njihove prometne varnosti (ureditev izogibališč, nevarnih ovinkov in odcepov, podpornih zidov ipd.) in povečanje varstva okolja (lovilci maščob, preprečevanje erozije, zavarovanje jas,...).
-	Posodobilo in opremilo se bo ustrezno število parkirišč na Sviščakih ŽIČNICE
V sklopu rekreacijskega centra Sviščaki. se bo funkcionalno zaokrožilo obstoječi sistem žičnic in smučarskih prog za potrebe rekreacijskega smučanja.
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Za oskrbo z električno energijo zadošča obstoječe daljnovodno omrežje za transformacijo pa bo potrebno zgraditi trafo postaje, katerih dimenzije in lokacije bodo opredeljene na podlagi kvantifici-ranih potreb v prostorskih izvedbenih aktih.
OSKRBA Z VODO
Na Sviščakih se bo v prvi fazi usposobilo obstoječe zbiralnike. V primeru dodatnih potreb, pa se bo na podlagi posebnih raziskav določi! način izvedbe razrešitve.
ODVAJANJE ODPLAK
Območje Sviščakov leži v IV. varstvenem pasu izvira Bistrice, zato je nedopustno odvajanje neprečiščenih odpadnih vod v podzemlje. To nevarnost bo preprečilo učinkovito zbiranje in čiščenje odpadnih vod čemur najbolj ustreza kanalizacija s čistilno napravo.
ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV Na celotnem območju ho urejeno zbiranje odpadkov in organiziran odvoz na centralno odlagališče izven območja obdelave.
PI^T
Glede na planiran razvoj turizma bo potrebno zagotoviti ustrezno telefonsko povezavo Sviščakov.
3.2.	ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA NA OBMOČJU KRAJINSKE ZASNOVE SNEŽNIK
3.2	I VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE IN DRUGIH VREDNOT OKOLJA (Karta št. 2.)
Na območju krajinske zasnove so predlagane oz. že razglašene naslednje naravne znamenitosti:
krajinski park: De! ombočja Krajinske zasnove, ki se nahaja v občini Ilirska Bistrica. leži v predlaganem Krajinskem parku Snežnik, naravni rezervat: Botanični rezervat Snežnik (195,59 ha), ki sc z odlokom varuje že od leta 1964 (Ur. list LRS št. 4-27/64), bo po novem predlogu razširjen in se ho imenoval Naravni rezervat Snežnik
-	Zdrocle. De! rezervata, ki sega v območje krajinske zasnov cmeri 433,12 ha. Severni de! predlaganega naravnega rezervata Zatrep -Planinc.
naravni spomenik: Snežniško brezno Velika Padežnica
gozdni rezervati, ki so razglašeni kot gozd s posebnim pomenom: Gozdni rezervat Snežnik, 19,2 ha (Ur. list SRS št. 35/79) de! Gozdnega rezervata Zatrep - Planinc, 30,36 ha (Odločba SO Ilirska Bistrica, št. 321-4/79-4/5, 29. 1. I9H0)
Poleg navedenih objektov in območij so evidentirani še številni objekti in območja naravne dediščine, ki so bodisi republiškega, regionalnega ali lokalnega pomena in bodo zato varovalni z ustreznimi režimi.
3.2.2.	GOZDARSTVO
Pri gospodarjenju z lesnoproizvodnimi gozdovi bo posebna pozornost posvečena živalski komponenti ekosistema v varovalnih in gozdovih s posebnim namenom pa se bo dosledno izvajalo zakonske zahteve.
Zaradi poudarjenih okoljetvomih in kulturno pogojenih funkcij gozda na obravnavanem območju se praviloma ne bo gradilo novih gozdnih prometnic.
3.2.3.	REKREACIJA IN TURIZEM (karta št. I)
REKREACIJA
Na območju Krajinske zasnove sc bo razvijalo take oblike zimske in letne rekreacije, ki bodo kvalitete tega prostora ohranjale in najustrezneje izkoriščale,
a)	zimska rekreacija:
-	rekreacijsko smučanje, sankanje in igre na snegu (Sviščaki - Udnik)
-	turno smučanje in tek na smučeh (celo območje, razen NR)
228
URADNE OBJAVE
Koper, 13. novembra 1990 - št.36
-	tov (ceto območje, razen NR).
b)	rekreacija v ostatiti tetnih časih:
-	ptaninarjenjc. pohodništvo, iztetništvo. jahanje, sprehodi (cc!o območje - v NR pa !c po markiranih poteh) sprehodi (ceto območje
-	v NR pa !c po markiranih poteh)
-	!ov (ceto območje, razen NR)
-	individualni in kotektivni športi na igriščih (Sviščaki).
TURIZEM
Sviščaki so že de)no opremtjeni s sptošno infrastrukturo, kar pomeni, da je družba z investicijskimi vtaganji vp!iva)a na povečano vrednost zemtjiške rente na tem območju Da bi to izkoristiti, se bo razvijato organizirano turistično ponudbo s tako obtiko nočitvenih /mogtjivosti. ki bodo dajatc maksimatne rezuttate ob upoštevanju ekotoških. naravovarstvenih in ambientatnih značitnosti območja
Za razvoj turizma se bo Sviščake dokončno opremilo s komunatno in rekreacijsko infrastrukturo za okrog MK) - KKK) stacionarnih gostov, oziroma za !$(K) vseh gostov Dokončno števito bo opredeti! prostorski izvedbeni akt To števito bo osnova za dimenzioniranje komunatne infrastrukture
Pri obtikovanju turističnega centra na Sviščakih se zahteva tudi sanacijo obstoječega nasetja in smučišč na Udniku
4	USMERtTVE ZA URESNtCEVANJE KRAJtNSKE ZASNOVE
4 t N AON) UREJANJA (karta št 4)
-	Sviščaki
Puristično nasetje z razvito turistično-rekreacijsko ponudbo se bo ure jato z zazidatnim načrtom
-	Udnik
Smučišča s pnpadajivčimi infrastrukturnimi objekti in napravami se bei urejato s prostorskimi ureditvenimi pogoji
-	Ostate) obmeičje
Pretežno gozdno območje namenjeno varovanju naravnega ekosistema. eksphiatiranju ge)zde)v. gojenju divjadi in rekreaciji v naravnem okolju sc be) urejato s proste)rskimi ureditvenimi pogoji
4 2 URBANlSTlCNO-OBLlKOVANJE SMERNICE (karta št 3) Predvidene šihtve in graditev novih objektov se bo izvajata v opredetjenih ureddvemh e)bmočjih Izven njih je mogoče postaviti oz uspe)se)bm te pe)samičen manjši objekt brez turističnih ne)čitvenih kapacitet (pe)ste)janka. pe)čivatišče. okrepčevatnica. ki pa me)ra u^štesati tipsko krajevne arhitekture Vs* pevseg) se morajo čimbevtj pritagoditi retiefu. tako da so potrebna čimmanjša zemetjska deta Poteg tega se tudi čimbotj čuva drevje, tako da se med več variantami izbere tisto, ki zahteva manjši posek drevja in je vizuatno manj izstopajoča
Krajinske dominante in posebnost) kot so gozdm rob. značitne reliefne obhke. naravne dominante, kvahtetni ambient) (karta št 3) se maksimatno čuvajo in ustrezno označijo ter vktjučijo v turistično pc)nudbc) Isto velja tudi za varovane pogtede in ruzgtedišča. ki se ne smejo okrnit) z nobemm pc)segom Pe)!eg naravmh razgledišč, se bodo za popestritev in razbitje monotonosti in nepreglednosti gozdnih območij, postavih tud) razgtedm stolp) (opazovatnice). ki bodo ustreza!) vsem prej naštetim zahtevam Zaradi obsežnih gozdnih površin m slabše orientacije v njih. se mora doseči temu ustrezno gostote) oznak in markacij, ki morajo bit) enotno oblikovane in ustrezati celostni grafični podobi (izdelata naj bi se za celotne) obme)čje Snežnika)
SVlSCAKl UDNIK
Obstoječe vikend naselje se mc)ra saturati in s plombam) doseč) pnmernc) ge)ste)tc) Lc)kaoje novih objektov se določijo znotraj uredi-tvenega obmc)čja. arhitektonsko oblikovanje pa mora ustrezati krajevni nptki
Obste)ječa smučišča na Udniku se samrajo in funkcionalno zaokro-žije) ter izvedejo v sktadu z zahtevami krajinske zasnove Gozdm rob se fornura ob celotm površim smučišč, potek in izgled smučarskih naprav ut prog pa mora biti čimbolj prilagojen okolju
$t 3$4-l/p*-4/l
Hirska Bistrica. IS oktobra 1990
Predsednik
mag STANE PROSEN, dipl vet . ! r
Na podtagi 81. čtena Zakona o kmetijskih zemtjiščih (Uradni tist SRS. Št. 17/86), Navodita za izvajanje komasacij kmetijskih zemtjišč (Uradni tist SRS, št. 29/86), 202. čtena Zakona o sptošnem upravnem postopku (Uradni tist SFRJ, Št. 47/86), na predtog Hmezad Kmetijske zadruge Hirska Bistrica ter t93. čtena statuta občine Hirska Bistrica, je Skupščina občine Hirska Bistrica na skupnem zasedanju dne 18. 10. 1990 sprejeta nastednjo
ODLOČBO
t. Uvede se komasacijski postopek na komasacijskem območju Vrbovo, ki obsega de! k o. Jasen, de) k o. Vrbovo, de! k o. Jabtanica in de) k o Dotnji Zemon. Komasacijsko območje je dotočeno z mejo, ki poteka v k o Jasen od preseka ceste Hirska Bistrica - Dotnji Zemon (parccta št. 480/4. k o. Hirska Bistrica) in potoka Žabovica (parceta št. 1113/1, k o. H Bistrica) proti vzhodu po severnem detu parcete št. 1102 in št. 1103 do parcete št. 292/1. kjer se obrne proti jugu in poteka po zahodni meji parcete št. 292/1 in št. 316. Meja območja se nato obrne proti vzhodu in poteka po severnem detu parcete št. 317/1 do parcete št. $69. kjer se obrne proti severu in poteka po zahodni meji parcete št. $69 do parcete št. $83, kjer se ponovno obrne proti vzhodu in poteka po severnih mejah parce! št. $69, $67. $66, $6$, $63. $61. $60. $$9. $$8, $$7. $$6, $$4. $$3, $$2, $$1. $$0. $49. $48, $46. $4$. $44. $43. $41. $38, $37/2. 631/2. 632/2. 634, 636/1, 638/2. 639/!. 639/2 do parcete št. 6$0, kjer se obrne proti severu in poteka po zahodni meji parcete št 6$0 do regionalne ceste Hirska Bistrica -Zabiče.
Meja komasacijskega območja poteka nato proti vzhodu po južnem detu ceste Hirska Bistrica - Zabiče (parcetne števitke ceste so: v k o Jasen št. 1101. v k o. Vrbovo št. 1$04. v k o. Jabtanica št !$96) do poti št. parcete l$71/3. k o. Jabtanica. kjer se obme proti jugu oziroma jugozahodu in poteka po zahodnem detu poti (parceta št. l$7!/3). po severnih detih parce! št. 876/7. 876/2. 876/3. 876/4. prečka reko Reko in poteka nizvodno po tevem bregu reke Reke (parcetne števitke reke Reke: v k o. Jabtanica št !$89. v k o. Vrbovo št. 1246/$. 1246/4. 1246/3. v k o. Jasen št. 1097) do parcete št. 27$2 v k o. Dotnji Zemon, kjer ponovno prečka reko Reko in se nadatjuje v k o Jasen po vzhodnem detu parcete št. 326 po južnem in zahodnem detu parcete št. 32$. po zahodni meji parcete št. 324 in št 319. po zahodni meji parcete št. 318. 317/1 in 1102 do izhodišča, kjer smo pričeli z opisom meje
2.	Komasacijski udeteženci. ki so navedeni točeno po katastrskih občinah na straneh od 3 do $7. vlagajo parcete v komasacijski sklad
3.	Zemtjišča v komasacijskem območju, ki so izpisana na straneh od $8 do 67. se ne urejajo v komasacijskem postopku, ampak so predmet nove izmere, ki se izvaja po dotočihh Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS. št. 16/74).
4 Sekretariat za ptaniranje in gospodarstvo pri Skupščini občine Hirska Bistrica (v nadatjnem beseditu: sekretariat) imenuje komisijo za izvedbo komasacijskega postopka (v nadaljnjem beseditu komisija)
$. Z uv edbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemtjišči. parceliranje zemtjišč. graditev. sajenje nasadov ter gozdnega drev ja Izjemoma je dovotjen promet z zemljišči do konca razgrnitve etaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, če gre za zmanjšanje števila tastnikov in solastniških deležev. za formatno dokončanje pravnega posta, za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen, ali če postane zemljišče družbena tastnina PotTdito o tem. da gre za izjemen pnmer. izda komite
6 Sekretariat določi rok in način razgrnitve:
a)	idejne zasnove ureditve komasacijskega območja Komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju, kakšen na zakonsko upravičen pravni interes, pozivamo, da v času razgrnitve podajo prsne pnpombe na idejno zasnovo Pripombe obravnava komisija Sekretariat tahko v upravnem postopku odloča o manjših spremembah meje komasacijskega območja, če gre za povečanje ali zmanjšanje površine komasacijskega območja do $ %
b)	elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju Zoper razgrnjene podatke teh dveh elaboratov lahko komasacijski udeleženci podajo pisne ugovore, ki jih komisija obravnava v komasacijskem postopku Komite o njih odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč
c)	elaborata nove razdetitve zemljišč na komasacijskem območju Stranke v postopku imajo v času razgrnitve možnost podati pripombe in predloge na ta e ta bo rat Komisija obravnava pisne pnpombe in predloge v komasacijskem postopku in predlaga spremembe projekta razdelitve zemljišč Sekretariat o spremembah odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč
7.	Ce se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ah zmanjša površina poti. melioracijskih jarkov in drugih objektov, se dodeli vsakemu komadjskemu udeležencu, sorazmerno z vloženim zemljiščem, manjša oziroma večja površina zemljišča
Koper, 13. novembra 1990 - Št.36
URADNE OBJAVE
229
8.	Pri razdetitvi zemtjišč iz komasacijskega sk!ada se bodo po!eg do!oči! 89. č)ena Zakona o kmetijskih zemtjiščih za območja, za katera je več, oziroma ni interesentov, upoštevata naslednja načeta:
-	na zemtjiščih in gospodarskih objektih imajo prednost tastniki teh objektov,
-	v posamezni taheti ima prednost tisti tastnik-uporabnik, ki je ime! v tej tabti pred komasacijo v posesti večji de! zemtjišča,
-za komasacijske udetežence, ki prejmejo zemljišče v dotočeni tabti, se upošteva vrstni red tastnikov v tej tabti pred uvedbo komasacijskega postopka.
Načeta se bodo upoštevata po takem vrstnem redu, kot so navedena v tej odtočbi, če to ne bo v nasprotju z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja in proizvodnim programom.
9.	Metioracijska deta na komasacijskem območju ter dotinosti in pravice strank v zvezi s temi deti se urejajo v okviru metioracijske skupnosti.
10 Podatki o parcetah komasacijskega območja so prevzeti iz katastrskega operata geodetske uprave pri Skupščini občine Hirska Bistrica, podatki o tastništvu parce! pa iz zemtjiške knjige pri Temetjnem sodišču Koper. Enota v ttirski Bistrici. Navedeni podatki so na vpogled pri teh dveh organih.
11. Mejnih znamenj (mejnikov), ki so postavtjeni v mejnih ugotovitvenem postopku, ni dovoljeno uničevati, poškodovati ati samovoljno premeščati (t2. čten Zakona o zemetjiškem katastru (Uradni tist SRS, št. 16/74).
!2. Meje med katastrskima občinama Jasen in Dot. Zemon se na komasacijskem območju spremeni zaradi urejanja zemtjišč z melioracijo in komasacijo. Obstoječe in predvidene meje katastrskih občin so vrisane na idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja.
13.	Skupščina občine Hirska Bistrica pooblašča Geodetski zavod RS, da v njenem imenu opravtja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemtjišč na komasacijskem območju in etaborata vrednotenja zemtjišč na komasacijskem območju ter seznanitev komasacijskih udetežencev z dodetjenimi zemtjišči v naravi.
14.	Odtočbo o uvedbi komasacijskega postopka sc objavi v Uradnih objavah, razen seznam zemtjišč. tastnikov in njihovih začasnih zastopnikov iz 2. točke izreka te odtočbe. Cetotna odtočba je na vpogted pri sekretariatu za planiranje in gospodarstvo. Posameznemu komasacijskemu udetežencu se vroči odtočba o uvedbi komasacijskega postopka v taki obtiki. da izrek odtočbe vsebuje te tisti det, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeteienca.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odtočbo ni pritožbe, dopusten je upravni spor pri Vrhovnem sodišču R Slovenije v Ljubtjani v 30 dneh od dneva vročitve odtočbe. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vtoži ati da ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču ati pri katerem drugem rednem sodišču.
§t.: 32-1/89-4/13
H. Bistrica, 18. oktobra 1990	Predsednik
mag. STANE PROSEN, dipt. vet., t.r.