SEPTEMBER 1 S Edieij 2 č Štefan, kralj 3 P Sabinn 4 S Rozalija a 5 N 16. pobink. 6 P Delavski dan. 7 T Regina 8 S Mali Šmaren 9 C Peter Klaver 10 P Nikolaj Tol. + 11 S Protus in Hi j. 12 N 17. pobink J 13 P Notburga 14 T Poviš. sv. Križa 15 S Kv. - Mati 7 i.* 16 C Korali j amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Getih: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do emagel GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian Organizations\ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST H ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 177. CHICAGO, ILL., TOREK, 14. SEPTEMBRA _ TUESDAY, SEPTEMBER 14, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Bojno razpoloženje sovjetov proti fašistom. — Parade v . Moskvi in v Rimu. — Italija še neodločena, ali boi . sprejela načrt proti piratstvu, odobren od konference . v Nyonu. — Anglija in Francija boste patrulirale Sredozemlje. Ženeva, Švica. — Konferenca devetih držav, ki je koncem zadnjega tedna zborovala v tukajšnjem bližnjem mestu Nyon, je sicer odobrila načrt za vojno proti piratstvu v Sredozemskem morju, . vendar pa to dejstvo ni posebno zadovoljivo oblažilo napetosti, ki je narastla med sovjetsko Rusijo in Italijo zaradi tega morskega banditstva.Poročila iz Moskve, kakor tudi iz Italije pričajo, da v obeh državah vlada vse prej, kakor pa medsebojno prijateljsko razpoloženje. V Moskvi so se v nedeljo vršile impozantne parade v proslavo takozvanega mednarodnega mladinskega dneva in cela slavnost je imela protifašistični značaj. Na stotisoče oseb je paradiralo pred diktatorjem Stalinom, najprej čete sovjetske mladine in nato odrastli ^n napisi, ki so jih manifestan-ti nosili, so jasno kazali bojno razpoloženje, ki vlada v Rusiji Proti fašizmu. Besedilo na njih je bilo namreč v pretežni večini naperjeno proti "fašističnemu sovražniku", in nekateri so gro-! boto žili, da "fašistični pirati nam ne bodo ušli". Sovraštvo pa so pomagali razpaliti še številni govorniki, od katerih so šli nekateri v svojih besedah do skrajne meje, kakor na pr.: "Naj povemo fašističnim svinjam, da so milijoni sovjetske mladine pripravljeni za obrambo domovine." Isti dan so se v Rimu vršile Parade fašistične mladine, katerim sta prisostvovala Mussolini in njegov zunanji minister Cia-no. Lahko si je misliti, da tudi to niso bile nikake manifestacije za mir. Italijanska vlada je bila tako zaposlena s temi paradami, da je v nedeljo objavila, da se ni ^ela časa baviti z besedilom načrta, ki ga je sprejela konferenca v Nyonu, in se tako tudi izjavila, ali bo sprejela ta načrt, ali ga bo zavrgla. Kakor se nekaterih krogov povdarja, se Italija pomišljala glede spre-Jetja zato, ker nudi načrt preveč u£odne okoliščine španski madridski vladi proti nacionalistom. Načrt, ki ga je sprejela konferenca, v glavnem določa, da boste Francija in Anglija s svo-Jlm brodovjem patrulirale Sredozemsko morje, in sicer bo ^nelija poslala tja 36 rušilcev, APEL KITAJSKE NA LIGO rancija pa 24. Te ladje bodo varovale nevtralne trgovske la-Je Pred napadi podmornikov; zvzete od te protekcije so špan-e ladje. Vendar pa bodo te pa-u'ne ladje smele potopiti kak Podmornik le v slučaju, da se 111 držal pri napadu svoječas-da^T- Tnednar°dnega dogovora, J31 namreč pred napadom ob ®s«l vodstvo ladje, ki jo name napasti, da se lahko rešijo zir .in moštvo- Proti teJ °b- mor°Rti riaPadajočega pod-v 1 lli'da se doseže ta cilj, češ, da so svetovne razmere precej resne. Malo prej je prejel predsednik od enega svojih svetovalcev, B. M. Barucha, ki se je ravnokar povrnil iz tujezemstva, poročilo, da Evropa sedi tako-rekoč na sodčku smodnika in da tam lahko vsak trenutek kaj izbruhne. V govoru je predsednik omenil, da govori v imenu tistih demokratičnih držav, v katerih vlada enako mnenje, kakor ga ima on, namreč, da vojaške priprave v nekaterih državah povzročajo vojno nervoznost, s čimer je menil diktatorske države in militaristično Japonsko. Zadnje . čase je imel predsednik številne konference s poslaniki raznih držav. Iz Jugoslavije Konec žaloigre družinskega očeta v celjski bolnici, katerega je pred mesecem oplazila strela in mu zažgala hišo. — Gosenice uničujejo polja okolu Ježice. — Smrtna kosa in drugo iz starega kraja. nike, predno so jih pripustili k vlkku, ki je pripeljal goste. Med navzočnostjo teh diplomatov so se nazijski govorniki skrbno ogibali vsakih napadov na demokracijo,kar je drugače eden njih priljubljenih predmetov. Ta poset je za Hitlerja velik triumf; to je bilo namreč prvikrat, da so demokratične države uradno obiskale prireditev nazijske stranke, in naziji smatrajo, da so te države končno priznale,da je nazijska stranka in nemška država eno in isto. Brez moči v plamenih lastne hiše Celje, 20. avg. — V noči od 25. na 26. julija je bila nad Šmarjem pri Jelšah huda ura. Grmelo in treskalo je tako, da so hiteli ljudje prižigat luči; prav tako tudi Špi-ljak Vinko, 33 letni posestnik iz Dola pri Šmarju. Vprav ko je prižigal svetilko, ja trašči-la strela v njegovo hišo in oplazila tudi njega, da se je zvrnil na tla. Ko je njegova žena videla nesrečo, je pograbila svoja dva mala otročička in hitela klicati ljudi na po-mož. Mož je bil namreč kakor mrtev, da ga ni mogla nikamor prestaviti, medtem pa se je že skoraj vsa hiša vžgala, ker je bila večinoma lesena. Ko so prišli sosedje na kraj nesreče, že ni bilo več mogoče priti skozi vrata, zato so sneli okno, skozi katero je neki moški skočil in v zadnjem trenutku rešil iz hiše nesrečnega Špiljaka. Špiljak je bil, kakor je pozneje pripovedoval, v hiši pri polni zavesti in je s strašno grozo gledal, kako so se mu bližali plameni in ga že osmodili po rokah in nogah, prav tako po Si zelja niti za dom. Veliko sploh ni bilo sajenega,kar pa so ga kmetje posadili, so se nanj spravile gosenice. Že leta dolgo ne pomnijo ljudje pri nas, da bi gosenice v takih množinah prišle ter tako temeljito uničile vse nasade zelja. Vse njive, kjer se je pred 14 dnevi lepo razvijalo zelje, izgledajo danes kot ena sama nesreča. Nobena zeljna-ta glava nima nobenega lista več, gosenic pa kar mrgoli. Kmetje so sicer skušali gosenice na vse načine na zelju uničiti, pa se to skoraj nikomur ni posrečilo. Za našega kmeta, ki se preživlja samo iz dohodkov svojih skromnih pridelkov, je ta goseničja nadlega seveda velik udarec. Že itak slabo obetajoča letgš-nja letina postaja tako še ob-upnejša. ; ( , j Evharistični križ zopet stoji Iz Metlike na Dolenjskem poročajo, da evharistični križ, katerega je zločinec porušil, so v nedeljo 22. avgusta z veliki slovesnostmi zopet postavili. j -o- Smrtna kosa V soboto 21. avgusta je v ljubljanski bolnici umrl Ma-obrazu. Ker je bil poprej o- tej Kos> gupnik y Legkovid VAROVAT GREDO AMERIKANCE razvidi, da namerava podvzeti korake tudi na svojo lastno pest. Na parnik Chaumont se je nedavno vkrcalo v mestu San Diego, CaJ., 1308 mož ameriške mornariške armade, namenjeni na Kitajsko, da tamkaj čuvajo ameriške interese. Gornja clika kaže vkrcava--nje čet r.a parnih, ki ima dosp3ti v Šangaj 21. ceptembra. , plazen od strele, ni imel moči, da bi se sam prestavil, dim pa ga je tako dušil, da se je njegov rahli glas zgubil med pokanjem sten. Šele ko ga je zgrabil sosed in odnesel iz hiše in je zadihal sveži zrak, se je onesvestil^ V nezavesti je bil do prihodnjega dne, ko so mu v celjski bolnišnici nudili pomoč. Od strele in ognja je bil oplazen skoraj po vsem telesu in je moral te strašne bolečine prenašati do včerajšnjega dne,ko je izdihnil. V vsem svojem strašnem trpljenju je vedno mislil zgolj na svoja dva mala otročička in ženo ki so v rojstnem kraju brez strehe in brez njegovega varstva in pomoč. Žena ni mogla moža niti obiskovati, ker ni imela denarja. Razen tega pa jim je pogorela vsa obleka; saj niti na sebi niso imeli drugega kakor spodnjo obleko. Pri vsej tej nesreči pa se je na-kupičila še ta, da je dal Špiljak zavarovati svojo hišico šele pred dobrim mesecem, vendar še niti prve premije ni plačal, ker ni imel denarja. V takih mislih, skrbeh in bolečinah je moral živeti ta revež skoraj mesec dni. -o- Uničevalke polja Ježica, 20. avg. — Obširno ljubljansko polje je v letih pred vojno zalagalo s svojim zeljem ne samo ljubljanski, marveč tudi skoraj ves tržaški in reški trg. Letos pa ne bodo v tej krajih pridelali nad Škofjo Loko. Rojen je bil v Št. Janžu na Dolenjskem leta 1867. V mašnika je bil posvečen leta 1892. Kot kaplan je služboval v Starem trgu pri Ložu', v Škocjanu pri Mokronogu, v Cerkljah pri Kra-njah, kjer je bil tudi župni upravitelj na Dobovi. L. 1906 je prišel za upravitelja v župnijo Leskovica. -o- Kjer ni bilo toče... Kakor poročajo z Dolenjskega, zlasti okolu Metlike, kjer ni pobila toča,vinska letina zelo dobro kaže. Drašič-ke gorice so obložene z grozdjem, da se kar trte šibe. -o- Nesreča Pri sušenju hmelja se je Jakob Pekošak, gostilničar in posestnik v Novi cerkvi naslonil utrujen od ponočnega čakanja na sušilnici ob zidan steber na hodnik,u in 2adre-mal. V spanju je omahnil in padel kakih pet metrov globoko na trdo cesto. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da je moral iskati zdravniške pomoči. !._;...'J —o- Obupanec Tik studeniškega gozda pri Mariboru na obrežni cesti so našli ljudje v mlaki krvi 45 letnega bivšega trgovca Franca Furmana iz Studencev, ki si je v samomorilnem namenu pognal kroglo iz samokresa v trebuh. Prepeljan je bil v bolnico. •ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Stran 2 1 'AMERIKANSKI SLOVENEC Torek", 14. septembra 1937' Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 , Naročnina ? Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ............................-.......... 2 50 Za četrt leta ...................................... 150 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ..................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3-00 Za četrt leta ...................................... J'7S Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ..........................-.......$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ........................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ............................„...$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ...............-........... 1-75 Single copy ....................................... 3c V tekmi življenja je treba napeti vse sile in kdor bi hotel našo miroljubnost napačno tolmačiti, ta bo moral pač poizkusiti, da nismo več pripravljeni popuščati, pa najsi gre za katerokoli bitno vprašanje našega naroda, za njegove duhovne vrednote, za narodno ali kulturno samolastno življenje. Narod je bil, je in bo ostal. Po dolgih stoletjih, v katerih smo se morali sami upirati na vseh straneh močnejšemu pritisku, smo končno prišli zopet do svobode in do ustvaritve narodne države z brati Hrvati in Srbi. To je močna državna zajednica, ki šteje danes 15 milijonov ljudi. Čez nekaj desetletij se bo to število podvojilo. Kajti mi imamo velik naravni prirastek, dočim mnoge visoko-stoječe in bogate države propadajo, tako, da je naš pogled v bodočnost optimističen. Vprav letos smo praznovali 20-letnico osvobodilnega gibanja, kjer so v neštetih krajih veliki ljudski tabori pokazali, kako strnjen je naš narod v svoji zavesti. Med tem praznovanjem naše narodne misli, pa se je izmaknil iz naše srede mož, ki je bil poleg dr. Kreka skozi desetletja duhovni vodja naroda, naš nadpastir vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič. Prav je, da se ga tudi tu danes spomnimo. Tako velik in tako izklesan je bil ta izredni človek, tako visoko iznad vsakdanjosti se dviga njegova stoletna postava, njegov pomen je tako velik in njegov spomin tako svetal, da bo ostal združen s svojim narodom do konca. Ko se boste razkropili po naši zemlji in odšli pogledat svoje domove, boste videli, da je naš narod od tega časa, odkar živi v svoji narodni državi, mnogo napredoval v vsakem oziru. Seveda je bil ta napredek v zadnjih letih, odkar se je svet zvijal v bolečinah gospodarskih kriz, močno zavrt. Zlasti je bil zopet hudo udarjen kmet, ker so prišle cene njegovim pridelkom tako na nič. Vendar se pa že kaže zboljšanje. Tudi v težkih in hudih časih, ne sinemo izgubiti poguma in vere. Preživel je naš narod neprimerno težje čase. Želim Vam, dragi rojaki, da bi Vam bilo bivanje v domovini zares prijetno. Da bi ponesli s seboj iz stare Vaše domovine najlepše spomine!" Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ______________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. j Dr. Anton Korošec govori izseljencem V verskem središču slovenskega naroda v domovini, pri Mariji Pomočnici na Brezjah, je v nedeljo dne 22. avgusta letos se slavila desetletnica Rafaelove družbe, kateri predseduje znani bivši slovenski misijonar in župnik v Ameriki, preč. g. Kazimir Zakrajšek. Nad 4000 tisoč ljudi se je vdeležilo te slavnosti. Udeležila sta se je tudi beograjski nadškof Dr. Ujčič in ljubljanski nadškof Dr. Gregorij Rožman. Prvi je daroval pont. slovesno sv. mašo, drugi pa je imel v cerkvi prekrasen govor o veri, ohranjevalki narodnosti. Na ta shod je prihitel pa tudi sam notranji minister Dr. Anton Korošec in imel na zborovanju zelo važen in pomenljiv govor, ki je vreden, da ga čita vsak Slovenec in Slovenka v tujini. Glasi se: "Dragi rojaki! Izmed vsega, kar globoko zajeda v meso in kri našega naroda, me vedno najgloblje presune misel na izseljence. Ali ni četrtina našega naroda razsejanega po svetu, po vseh njegovih delih, da ne omenjam onih, ki žive na strnjenem slovenskem ozemlju, a izven meja naše države ? Tako ozko in nehote se veže misel o izseljencih z vso našo narodno preteklostjo: z izgubo velikega ozemlja, ki je utonilo v teku stoletij v morju potujčevanja. In iz ozemlja, ki je še ostalo, pa so zopet odšli stotisoči: v Ameriko, na Westfalsko, na vse kontinente ... za trdini kruhom. Zato sem izredno vesel, ko vidim tukaj, na današnjem izseljenskem slavju zbranih tako veliko število rojakov-izseljencev in sem prepričan, da so v mislih z vami tudi ostali, ki niso mogli priti semkaj, da so tudi oni po vas poslali pozdrave svojcem in vsem Slovencem. Domovina! Glej, nisi izgubila svojih sinov! Po širnem božjem svetu so razmetani — ali tvoji so. Nate jih veže najiačja vez, ki na svetu obstoja, —vez krvi in jezika. Dragi rojaki! Za kratek čas vas je prignalo domov pred teboi- gora> na kateri po_ "hrepenenje; iztrgali ste se od vsakdanjega dela, da poro-,nosno stoji dvostolpna cerkev z mate v svoj rojstni kraj, poromate k hiši očetovi, kamor,' vem, da se vaše misli tako prečesto povračajo. Za kratek čas ste se iztrgali vsakdanjemu delu, da se vaša duša v domovini napije novega zdravja za nadaljnjo življenjsko borbo. Da, življenjsko borbo! Današnjega časa pač ne bi mogel bolje oznamenovati, kakor z besedo: borba. Borba posameznika za košček kruha, za obstoj, borba malih narodov za obstoj, borba velikih narodov za ustvaritev imperialnih ciljev. Pred 19 leti je bil podpisan mir po štiriletnem razdejanju. Ali boj ni prenehal. Nadaljuje se samo z drugim orožjem. In poleg te materialne borbe posameznika in narodov se bije drug in nič manjši in morda pomembnejši boj na duhovnem področju — za človeka, za njegovo dušo. Še nikoli ni bil svet tako sam v sebi razdejan, še nikoli niso s tako silo butale najekstremnejše struje duhovnih tokov druga proti drugi, kakor danes. Res je bil boj, odkar svet obstoji. Ali s tako silo in da bi tako zajel vsakega posameznika — tega, se mi zdi, pač ni bilo nikoli. In v tem boju ne more nihče stati ob strani, ker gre povsod za njega samega, za otroka in njegovo vzgojo, za pošteno, na krščanskem zakonu zgrajeno družino ali za raznarodovanje in propast naroda, gre za pravičen, na krščanskih temeljih zgrajen socialni red ali pa za brezglavo razdejanje, ki bo posledica zablodelih materialističnih svetovnih naziranj. Naš narod — odpadniki, izkoreninjenci ne štejejo — je v svojem jedru tako zdrav in pošten in ni nikoli dvomil, po kateri poti mora hoditi. Vi pa, dragi rojaki, ki ste z naroda izšli, mu tudi v tem oziru sledite in mu ostanite tudi v tem oziru zmeraj in vsekdar zvesti. Naš narod po •svoji poti ni kolebal. Če bi mu bilo kaj očitati, bi bilo le to, da je bil preveč skromen in pohleven, premalo borben. Miroljuben po svoji naravi, zraščen s svojo zemljo, ki jo je napajal s svojim znojem, pošten in skromen, ni nikoli segal po tujem, in je bil le prečesto žrtev tujega, močnejšega, brezobzirnega nasilja. Ali tudi v tem oziru se je zavedal samega sebe. Današnji čas zahteva vsega človeka. najvažnejše uloge pri vzgoji človeštva in vsepovsod. Svoj res lepi govor bi moral preč. gospod objaviti, ker je poučen in res lep. Mnogo bi koristil tudi drugim. Važno je to, da tu rojen Slovenec, kakor je preč. gospod, govori v tako lepi čisti slovenščini. S kora pa je mogočno donela pesem. Ni lahko peti v tako obširni cerkvi, da res kaj zaleže in da pride petje do svoje veljave v takem prostoru. Toda vrli slovenski pevci iz Sheboygana, so v polni meri izvršili svojo nalogo in še tujci so se radovedno ozirali na kor, s katerega je prihajalo tako lepo petje. Zlasti petje litanij je tujce očividno zanimalo. Po maši so bile pete litanije in nato je sledil blagoslov z Najsvetejšim. Bilo je res lepo. Po slavnosti v cerkvi so se ljudje okrepča vali pod goro po svoji romarski navadi, nato pa so odhajali nekateri skupno z busi, drugi posamezno nazaj proti svojim domovom. Taki romarski izleti so lepi in Slovenci se jih radi udeležujemo. Tistim, ki imajo zasluge za to romanje vse priznanje in čast. Prihodnje leto zopet kaj priredite! X. je ubila elektrika v majni pri delu in sedaj imajo v Clevelan-du svoj dom. Mladi Anton je zrastel v postavnega mladeniča. Hvala ti dragi prijatelj za kartico, katero si nam poslal iz Yellowstone parka. Kadar pa zopet prideš tod mimo, ne pozabi s seboj pripeljati tudi svoje matere, vsaj za en mesec počitnic. S prvim septembrom so obiskali naše mesto in svoje sorodnike in prijatelje ter znance pri družini Fred Rosel in Josephini Hribar Mr. in Mrs. Centa ter sin in Mr. in Mrs. Pritekel in sin; Mr. in Mrs. Jenko in mati Helena Skull iz Pueble, Colo. Tudi moja malenkost je bila z njimi in ne morem se dovolj laskavo izreči o prijaznosti in uljudno-sti, ki smo jo tam preživeli. Kaj hitro so minevale ure v njihovi družbi. Hvala lepa za prijaznost! Z delom v majnah gre za enkrat bolj počasi. — Hladna jesen s,e bliža in večeri postajajo daljši. Pričakovati je več dopisov v cenjeni list Amerikanski Slovenec in želeti je, da bi se na- Dolgo čakanje. — Žena: "Pijanec grdi tri ure sem te čakala." "Mož: "Prava reč. Penelo-pa je čakala moža dvajset let. pa mu ni ničesar zalega rekla, ko se je vrnil". Zavarovalnina. — Lastnik novega kina je podpis?.! novo zavarovanje in prijatelj ga vpraša: "Koliko bi pa dobil, če bi ta kino jutri zgorel ?" Pri železniškem izpitu. — "Zakfij železničar v služb'! ne sme piti alkohola?" "Zato. da ni kaznovan" * * * Umesten predlog. — A: "Kaj, pomaga zdaj študirat, ročniki na ta hvalevreden list ko človek ne dobi službe?1 KAKO JE BILO NA SVETI GORI? Milwaukee. Wis. Na Delavski praznik 6. septembra smo imeli Slovenci iz Wisconsin, to je iz Milwaukee, Sheboygana in drugih krajev letno romanje na znano sveto Goro, ki se nahaja kakih 25 milj severno zapadno od Milwaukee. Od tukaj vodi tja cesta štev. 41. in kakih pet milj naprej od Menominee Falls, blizu Richfielda, se krene s ceste 41 na stransko cesto, ki vodi še kakih 7 do 8 milj preko valovitega polja do svete Gore. Potem se pa pojavi visokima zvonikoma, zidana z rudeče opeke jako lepega sloga. To božjepotno cerkev upravljajo oo. karmeliti. Prav letos dozida-vajo na severni strani štirinadstropno stavbo, ki bo vezana z cerkvijo in bo najbrže služila za redovno rezidenco. Kraj sam je res lep. Priprosta pot, podobna potom v starem kraju, ki vodijo na slične gore, se vije po gori navzgor, mimo krasnih velikih postaj križevega pota. Nato te pot pripelje pod cerkev, odtam pa vodijo naprej stopnjice, ki te pripeljejo v mogočen in obširen hram božji. Cerkev je res prostorna, kakor n. pr. kapiteljska cerkev v Novem mestu, le da ima zunaj še dva mogočna viso- ka zvonika. Kakor kaka bazilika zgleda od zunaj. Cerkev sama je krasno dekorirana, posebno veliki altar. Že več zadnjih let romajo vsako leto na Delavski praznik Slovenci iz Wisconsin na to goro. Imajo skupno slovesno sv. mašo z slovensko pridigo. To oskrbe slovenski gg. župniki iz Sheboygana in Milwaukee ter tudi Waukegana. Letos so sodelovali pri tej romarski slavnosti preč. g. župnik Anton Schif-frer od sv. Janeza Evang. iz Milwaukee, je pel sv. mašo, preč. g. župnik M. J. Butala, iz Waukegana, kot dijakon in preč. g. pom. župnik Louis J. Koren, od sv. Janeza Evang. iz Milwaukee, kot subdijakon ter preč. g. župnik James Cherne, župnik v West Allisu, pa kot ceremoni-jar. Slavnostno slovensko pridigo pa je imel preč. g. Louis J. Koren, ki je v lepi čisti slovenščini imel prelepi govor o Mariji. Tako temeljitega govora za slične slučaje res še nismo čuli. Govornik je točno dokazal, zakaj je postala Marija vzor žen-stvu. Posegel je v pred Marijino dobo ter pokazal, kako je svet ravnal z ženo v paganskih dobah. j§e le Marija Mati samega božjega Sina, je svetu pokazala, da žena ne sme biti sužnja, am- pak da je najvažnejša stvar v družbi, ki igra najodličnejše in'svojo materjo Terezijo. ROCKSPRINGŠKE NOVICE Rock Springs, Wyo. Dne 14. avgusta se je ustavila gospa štorklja pri slovenski družini John in Anna Shifler in jim za spomin pustila krepkega sinčka. Oba, mati in sinček sta zdrava. Častitamo! — V zakonski jarem sta se vpregla Rudy Stalik in Mary Chesnovar. Ženin je iz Rock Springsa, nevesta pa iz Superior. Poročni obredi so se izvršili v Omaha, Nebraska, kjer je ženin zaposlen. Na oklicih sta ko to poročam, Mr. John Vampy in Miss Frances Demšar, oba iz domače fare. Ženin ima svoje starše v Denver ju, Colo., on je pa že dalje časa zaposlen v tukajšnjem mestu in je tudi član Kolumbovih vitezov; nevesta je pa članica Marijine družbe in izvrstna pevka cerkvenega zbora. Vsem no-voporočencem želimo obilo božjega blagoslova in sreče v zakonskem stanu. Dne 11. avgusta je za vedno v Gospodu zaspal previden s sv zakramenti za umirajoče John Mrak, mlajši, oče treh mladoletnih otrok, star šele 34 let. Zapušča žalujočo vdovo Mary in kakor že omenjeno tri otroke, očeta John Mraka, enega brata Franka in še tudi starega očeta Jakoba Mraka, ki je pa že 92 let star ter več sorodnikov. — Po dolgi in mučni bolezni je mirno v Gospodu zatisnila svoje trudne oči Mrs. Mary Porenta, ki zapušča žalujočega moža Johna in dva sina. — Umrl je tudi slovaški rojak, tukaj dobro poznani Joseph Hegedus, previden s sv. zakramenti, star 30 let, ki zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. — Vsem pokojnim večni mir, žalujočim ostalim pa iskreno sožalje. Koncem zadnjega meseca nas je na potu v Yellowstone park obiskal Mr. Anthony Sedey iz Clevelanda. Omenjeni je bil rojen tukaj v Rock Springsu in se nekako pred 17 leti preselil s Očeta množili, ker Amerikanski Slovenec, edini naš slovenski katoliški dnevnik je vreden, da bi bila nanj naročena vsaka zavedna slovenska družina. V list bi naj mnogo dopisovali, da bi se tako medsebojno bolj spoznavali. To je list, ki se mu ni treba skrivati zaradi nepoštenja ali potvar-janja. — Dragi sorojaki. Ne plač ujmo težko prisluženih denarjev za nič vredne in resnico potvarjajoče liste. Neumno bi bilo, da bi zajemali puhlo učenost iz tako imenovanih naprednih listov, kjer je največ potvar-janja in grdega norčevanja iz vere in Boga; tajenja krščanskih čednosti in božjih zapovedi. Zdi se, da je ta napfedna gospoda prav taka, kot so bili tako imenovani "munšajn kuharji" in butlegerji za časa prohi-bicije. Sami niso pokušali tiste brozge, za druge nerazsodne sloje so jo pa imeli cele potoke. Seveda, vtopil se je v njej le ta, ki je sam hotel. — Tisti pa, kateri odobravajo krvava nebesa v Rusiji in Španiji, v Nemčiji in Meksiki itd., naj bi pa pobra-. Ii šila in kopita in se tjakaj izselili, ker le tja spadajo, ko odobravajo take traparije. Vsi drugi pa, ki imate količkaj zdrave pameti v glavah, podpirajte katoliško čtivo in naše slovenske katoliške liste, kakor po možno^ sti in razmerah angleško katoliško čtivo. Kar pa je protiver-skega m proti moralnega, pa vse iz naših hiš in čitalnic, če ne, bodo tudi v Ameriko prišla taka nebesa, kot so drugod v prizadetih deželah, kjer je geslo, imej kakoršno vero hočeš, če jo imaš ali ne, se boriš za pravice in sam ne veš za kakšne. — Dragi sorojaki, odprimo oči dokler ne bo prepozno, dokler nas ne umori pogubonosni strup. — Pozdravljeni. M. T. Nar. B: "Ali bi se ne dalo to urediti tako,da bi mladi ljudje študirali, dokler bi ne imeli pravice do pokojnine?" * * * Z njegovimi zobmi. — Žena (svojemu možu, ki je zobni zdravnik) "In kaj je dejal, ko si ga spomnil na njegov dolg?" Zobni zdravnik: "Škripal je z mojimi zobmi!" * * >t Prepir med zakonci. — Žena: "Takšne žene, kakršna sem jaz, niti ne zaslužiš..." Mož: "Prav praviš, zaslužil bi boljšo..." * * * Čudna reč. — Sinko: "Oče, zakaj imajo žirafe tako dolge vratove?" Oče: "Da lahko obirajo listje z visokega drevja". Sinko: "Zakaj pa je drevje tako visoko ?" Oče: "Da ni potrebno žira- fam pripogibati vratov." * * * Pouk. — Oče :"Trgovec mora biti pošten in pretkan." Sinko: "Kaj je pošteno, oče?" Oče: "Ce držiš, kar si obljubil." Sinko: "In kaj je pretkano?" Oče: "Če ničesar ne obljubiš,.." V šoli. — Učitelj: "Da te le sram ni hoditi v šolo v tako umazanih čevljiv." Učenec: "To so čevlji mojega brata". -o- Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. Škotska. — Škot sedi v sobi zunaj brije oster veter. "Hej stara, koliko toplote imamo v sobi?" "Sedemnajst stopinj." "In koliko zunaj?" "Dve stopinji!" "Hej stara, brž odpri okna, še dve stopinji zraven, pa bomo imeli v sobi' devetnajst stopinj." * * * Nič ne de.—Režiser: "Zdaj se vržete čisto naravno z vso silo v brezno." Igralec: "Za božjo voljo, saj se bom ubil!" Režiser: "Nič ne de! V naslednjem dejanju tako več n® nastopite". -o-- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (100) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Etlgai* Rice BlllTOUghs Komaj je tega pijanega moža obsijal svit ognja, je bil takoj trezen. Naglo je skočil na noge in začel kričati po templju: "Ogenj! Ogenj!" Kakor bi jih začel s kakim ostrim predmetom zbadati, so s- po tem kriku zhčdi I.eo-pardski ljudje dramiti i/ svoje pijanosti. Eden teb je zbudil tudi poglavarja Luljmija. Komaj se je veliki duhovnik in poglavar l.ulimi predramil in videl kaj je, je naglo stopil in poiskal Bobola, ki je pijan ležal pod neko mizo. "Bo-bolol Bobolo!" je kričal ves razburjen. Ko pa ni bilo dolgo nikakega odgovora, se je l.ulimi začel posluževati bolj domačega pripomoči i, brcal ga je z nogo. Precej časa se je moral Lulimi'truditi, da je Bobola zbudil iz omotične pijanosti ter mil zapoyedal; "Vzemi si može in pogasite plamene v naselju. Ce vas zgori, zapomni si, čaka te smrti" Naglo je Bobolo vstal in zbral večje število l.eopardskih mož ter se v čolnih odpravil po leki proti goreči vasi. V svyji omotičnosti je llobolo popolnoma pozabil pogledati kaj je z YValttrjem In Kali Bwano. Ta (Iva .sta pa že vozila v velikem nerodnem čolnu po reki. Le počasi se je dal čoln voditi, dasi sta si nba na vso moč prizadevala, da bi čimpreje prišla na drugi breg. V tem sta že tudi opazila od ognja obžarjeno nebo. t POVERJENO MU POVELJSTVO S5SSS3SSK5SSS MMMm I Društvo Policija v Belgrada, Jugoslavija, je nedavno aretirala nekega tajinstvenega Indijca, po imenu Abdul Ha-mid Khan (na levi), o katerem se je sumilo, da je s pomočjo hipnoze pridobil bogato češko dekle, 10 letno Marijo Kratka (na desni), da ga je poročila. ročila g. Miroslav Furlrtn in gdč. Petrica Cerkveničeva. Čestitamo! da se ogenj razširi. Požrtvoval- j Poroka. V Trstu sta se poni gasilci-vaščani pa so to preprečili. Škoda je cenjena na 7000 lir, lastnik, 72 letni Ivan Miška, pa upa, da jo bo kril z zavarovalnino. — V Rihember-ku je zagorela streha pekarne Karla Cehovina. Ker so se pa sosedje z vnemo lotili gašenja, se jim je posrečilo ogenj udušiti. Škoda je malenkostna. ---o- Zrelostni izpiti Na klasičnih gimnazijah in učiteljišču v Trstu, na realni gimnaziji v Gorici ter še na nekaterih drugih srednjih šolah v Julijski krajini so se vršili zrelostni izpiti. Z uspehom so napravili izpit med drugimi Risto Delak, Svoboda Peganova, Marija Vidmarjeva in Robert Car z obeh tržaških klasičnih gimnazij, Lavra Abramova, Silva Cerničeva, Ema Kukanja, Lavra Mavričeva, Milena Sila, Eda Tominčeva, Irma Tujakova, Draga Valentičeva in Zor Vuče-tičeva s tržaškega učiteljišča. Podatkov o abiturijentih drugih srednjih šol italijanski listi, iz katerih smo povzeli zgoraj navedene informacije, niso objavili. Za župnega Ilrenovicah na pred kratkim Ivan Bidovec, Upravitelja v Krasu je bil imenovan g. ki je bil pred konfinacijo upravitelj župnije v Dolini pri Trstu. Svoje novo službeno mesto je že nastopil. V Brestovico je šel za upravitelja tamkajšnje župnije g. Bernard Špacapan. G. Anton Zbogar pa je bil imenovan za župnika na Colu pri Ajdovščini. Novi grobovi. V Goric: so umrli 47 letni Valentin Fur-lan, 54 letni Alojzija Kome-Ijeva, dalje Josip Marc v starosti 63 let iz Ajdovščine, 30 letni Avguštin Krasna iz Ajdovščine in 37 13t stari France Skočir iz Kobarida, v Trstu pa 72 let stara Ivana Grižonova, 78 letni Josip Trampuš, 64 let stari Josip Kobal in Josipina Keršev:.no-va v starosti 70 let. i vino, na potu proti domu ga I je pa zadela kap. -o- Nevarna nesreča dveh srbskih dijakinj na Begunjščici. Na Begunjščici sta se ponesrečili dve dijakinji iz Niša irt sicer 16 letna Anka Jovanovičeva, hči državne uradnice, in pa Ivka Knjtže-vičeva, hči državnega uradnika, stara 14 let. Na planini sta padli tako nesrečno čez neko skalo, da sta pri padcu dobili hude in nevarne notranje poškodbe. Bilo je potrebno mnogo napora, preden so ju spravili v dolino in od tam v ljubljansko bolnišnico. -o- Nesreča pri poljedelskem stroju V vasi Cesta v občini Vi-dem-Dobrepolje se je pri delu ponesrečil 14 letni sin ko-čarice Ivan Mitlič, ki ga j< stroj za čiščenje žita tako ne srečno zgrabil, da mu je zmečkal prst na desni roki. Nesreča Ana Sodnikar, 42 letna delavka na Viču, stanujoča v Križevniški ulici, je bila v bližini železniškega prelaza na Viču povožena od nekega brezobzirnega kolesarja, ko je šla na delo. Zaradi poškodb ki jih je dobila, je bila pripeljana v bolnico. -o- Novost V soboto 21. avgusta je vozil elektromotorni vlak iz , smeri Rakeka proti Zagrebu, I ki je bil natrpan z izletniki, { kateri so se peljali na ve'ese- KRATKE NOVICE Šmartno v Brdih. Tukajšnja gostilničarka Štefanija Marinič je bila zatožena, da je dala še piti gostom, k: so bili že močno, močno v rož-cah. Sodišče jo je pa oprostilo, ker se ji je posrečilo dokazati, da je bila obtožba krivična. * Ljudsko gibanje v goriški pokrajini. V mesecu juniju je umrlo 190 oseb, rodilo se jih je pa 320, porok je bilo 95. V juliju je bilo 198 smrtnih slučajev, 317 rojstev in 62 porok. •j.-.—.—' 11 letni deček po nesreči ustrelil 6 letno sestro V vasi Lipice v bližini Oguli-na sta šla brat in sestra, 11 letni Marko in 6 letna Jelena Vu-kovič, z živino na pašo. Na paši sta se otroka igrala z drugo vaško otročadjo. Naenkrat je Marko nekje našel revolver. Vsi o-troci so se zbrali okrog njega in si ogledovali orožje. Zaradi nespretnega rokovanja Marka pa se je revolver sprožil in krogla je zadela malo Jeleno na sredo Tekočina se je razlila po njem ter mu zadala take opekline, da je čez nekaj ur umrl. --o- Smrtna nesreča v Poljanski dolini Iz vasi Lučine v Poljanski dolini, obč. Trata, so pripeljali pred kratkim v ljubljansko bolnišnico 30-letnega kmetskega fanta Janeza Oblaka. Fantje so na vasi pregledovali staro puško ter za poskušnjo streljali z njo. Po nesreči pa je en strel zadel čela. Dekletce so sicer prepelja-j Oblaka ter ga tako nevarno ra-li v ogulinsko bolnišnico, toda je nil, da je proti jutru v takoj po operaciji umrlo. -o-- Smrt od vroče kave Usodna smrtna nesreča se je pripetila v Selovcu pri posestniku Karlu Kosikerju. Ko so bili domači vsi na polju, je kuhala Kosikerjeva dekla Marija Jo-van na štedilniku kavo. Mali 3-letni Kosikerjev sinček se je motal po kuhinji, pa si je vil pručico in pogledal na štedilnik. Naenkrat se mu je pručica izpodnesla, pri padcu pa je otrok potegnil za seboj lonec, v katerem je bilo 2 litra vrele kave. ljubljanski bolnišnici podlegel. Kap zaradi alkhola Na cesti v bližini Sv. Barbare v Slovenskih goricah so našli ljudje nezavestnega 48 letnega kovača Jakoba Budjo iz Spodnje Korene. Skušali so ga s polivanjem in ribanjem obuditi k življenju, pa je bilo vse prizadevanje (zaman Bud-ja je umrl od kapi, ki jo je povzročil alkohol. Bil je močno vdan pijači in usodnega dne je ves dan pil žganje in jem v Zagreb. Je to prvi elektromotorni vlak na tej progi. -o- Nadloga za nadlogo Letošnje leto bo slabo zapisano v kroniki kamniškega okraja. Poleg toče, ki je zlasti v Tuhinjski dolini uničila v nekaterih vaseh 100 odstotkov pridelkov, so obiskale kmeta še druge nadloge. Tako so ponekod gosenice uničile zelje, drugod je pa spet mnogo škode na krompirju in fižolu, ki ga je napadla rja; na nekaterih njivah se je pa pojavila neke vrste črna uš, ki je uničila dober del pridelka. -o- Stroga sodba Za rop 120 dinarjev, je bil pred kazenskim sodiščem v Ljubljani obsojen Anton Zavnšnik iz Spod. Pirnič na 10 mesecev strogega zapora. Obtožen je bil, da je v Tacnu podrl na tla kolesarja Tva-na Rotarja in mu iz žepa vzel ves zaslužek 120 dinarjev. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA ALI STRELOVOD ZADOSTI) VARUJE? Strokovnjaki so se nedavno lotili vprašanja varnosti strelovodov in dognali, da strelovod, veliko manj brani pred strelo, kakor so dosedaj povsod sodili. Izkušnje učijo, da udari strela; največkrat v visoke stavbe in drevesa, katerih korenine segajo globoko v zemlji do gladina talne vode. Dalje privlačijo strelo zbiralci vode (pa tudi strešni žlebovi) na strehahi stavb. Ti zbiralci in rezervoarji, kljub^temu da so vzemljeni, pri-, vlačijo strelo, katera udari V| nje ter uniči skoro vedno tudi streho. Radi tega sestavljajo sedaj v inozemstvu nove predpise za zavarovanje pred strelo visokih zgradb in tehnišnih naprav, katere so največkrat železne, pa tudi visokih dreves, ki stoje v bližini človeških bivališč in jih ogrožajo. .r --O-- POZABLJENI IN NFPOZAB-LJENI JEZIKI Ljudje govorijo na svetu 2796 različnih jezikov, ali bolje rečeno, toliko jezikov je danes znanih. Predvsem bi utegnilo zanimati koga,kateri je tisti jezik, ki ga govori največ ljudi in na drugi strani, kateri je najmanj razširjen. Na vrhu te razpredelnice iezikov stoji angleščina, čisto na koncu pa jezik, ki ga govori v Indiji neko ljudstvo z imenom Weddah. Tega jezika se poslužuje komaj petdeset ljudi. Sploh je Indija tista pokrajina, kjer je v primeri s številom tamkajšnjih prebivalcev največ samostojnih jezikov na svetu. Pri tem je treba poudariti, da to niso morda kakšna narečja Indija ima po zadnjem štetju 364 milijonov ljudi, ki govore nad dve sto raznih jezikov, dočim biva v Evropa 440 miljonov prebivalcev (brez Rusije), pa je tod znanih le 56 jezikov. Jasno je tudi, da ti jeziki, ki jih ljudje danes govore po svetu, niso bili v veljavi že pred davnimi tisočletji, in da jih bodo ljudje sčasoma — vsaj manjše — tucli morda pozabili. Že dosedaj je znanih štiri tisoč jezikov, ki veljajo za pozabljene. Hvala Bogu, slovenskega še ni med njimi! General J. C. Beaumont (na de^ni), ki je odpotoval na Kitajsko, kjer mu je izročeno poveljstvo nad vsemi ameriškimi mornariškimi četami v Šan- DENARNE P0ŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. — Včeraj so bile naše cene: NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. * Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. V JUGOSLAVIJO: V ITALIJO: Za: $ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $11.65 $23.00 $45.00 Za: $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50 V DOLARJIH: Pošljite $ 5.75 $10.85 $16.00 $21.00 $41.25 $51.50 za........ za........ Dol.: $ 5.00 $18.00 $15.00 $20.00 $40.00 $50.00 mo Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje pošilja-j tudi potom kabla. Pošiljatve naslavljajte na: TATTM TT7,"PTPW 1849 WEST CERMAK ROAD, JOHN J KHLL ri, CHICAGO, ILL. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure Tsak dan od 9. ijutraj do 8:30 zvrčer. WMJBl sv. Jožefa ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Csllinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v cerkveni dvorani ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, sc vas opozarja, da se takoj, vpišite dokler niste še prestari. V, društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tildi razne vrste športa za mladino. Lawrence Leskovec, preds. Matt Kostelc, podpreds. John Pezdirtz, tajnik, 15606 Holmes Ave. John Omerza, bbgajnik John Trček, boln. tajnik BmSBSi ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 Nedeljski pomenki 58BBHM Vital Vodušek TRETJA NEDELJA V SEPTEMBRU Bog ve, kaj si bo tisoč ljudi mislilo ob tem nedeljskem evangel ju o mrtovudniku iz Kafar-nauma, ki mu je Jezus najprej grehe odpustil in ga potem o-zdravil. Morda bodo mislili samo na to, kako je Jezus s čudežem dokazal, da ima oblast odpuščati grehe. Mnogo več pa bodo našli v evangeliju, če se bodo zamislili tud vase: hude so telesne rane, bolezni in bolečine, tisočkrat hujša pa je bolezen in okuženost duše in srca. Prav zato je večja sreča, če Jezus s svojim usmiljenim odpuščanjem ozdravi dušo, kot da bi me ozdravil vsega gnojnega, razmesarjenega ali gobavega, ležečega pred njim. Kdor bo tako premišljal, bo začutil ob evangeliju še večjo srečo kot jo je našel mrtvoudni takrat. . . šel božje odpuščanje. Prelepo je popisal svojo pot do spovedi, ki jo je opravil v nekem samostanu, posvečenemu naši Ljubi Gospe. Ko je prejel obhajilo, ki ga ni že od mladosti, se je kar zamahknil v neizmernem veselju. * * * Ali ne čutite srečo odpuščanja, ki je večja, kot da bi bilo sto bolezni ozdravljenih? In ko bi Jezus ne imel namena dokazati judovskim množicam, da ima oblast odpuščati grehe — saj bi bilo mrtvoudniku dovolj, da mu je vsaj dušo ozdravil. Ali ne mislite? In ta sreča ni bila samo zanj; ni bila samo za enega. Po tisočletjih je Jezusovo ljubeče odpuščanje isto in še večje. Po tisočletjih, ko se ne piše noben evangelij več, lahko pridemo Jezusu k nogam in pri njem najdemo srečo in odpuščanje, najsi je * * * naša duša še tako ranjena in Slavni francoski pisatelj Kari obolela. Na pol mrtvi prihaja-Hysmans je napisal v znanem' mo> z novim življenjem odha-romanu 'Na poti' čudovito zgod- jamo. bo svojega spreobrnjenja. Morda'' Če bomo tako premišljevali ni še nihče s toliko pisateljsko darovitostjo opisal umazanosti greha in okuženosti srca. On sam je vse doživel; hujše se mu je razgnojila duša, kot se gobavcu razgnoji telo. V strašnih grehih se ni drznil misliti na odpuščanje. Jokal je . . . Ko bereš njegovo knjigo, se ti zdi, kakor bi gledal napol mrtvega človeka, ki je padel Jezusu k nogam. Ko mu je bilo najhujše, je na- današnji evangelij, ne bomo vedno stegovali rok za telesnimi čudeži, ki naj bi jih Jezus storil nad nami. Vedeli bomo, kaj je več in kaj je največ: pri Jezusu najti zdravje duše in srca .. . Zato pa je tudi Jezus dejal, da je laže ozdraviti telo kot srce. Pa je vendar vsak hip pripravljen : duše ozdravljati . . . IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Hranilnice in posojilnice v likvidaciji Iz italijanskih listov posnemamo tale seznam naših hranilnic in posojilnic, ki se sedaj nahajajo v likvidaciji: ljudske posojilnice in hranilnice v Kam-ftem, Drežnici, Podbrdu, Prva- v. , t cmi in Solkanu; kmetske posojilnice in hranilnice v Biljani, Kostanjevici na Krasu, Crničah, Kozani, Lokavcu, St. Viški Gori, Oseku, Otaležu, Šmarju (Ri-hemberk), Šmartnem pri Koj-skem, Šturljah in Trnovem na trnovski planoti; okrajna hranilnica v Kanalu, centralna posojilnica v Gorici, posojilnici v Podmelcu in Šebreljah, delav-sko-kmetska posojilnica v Rentah in agrarna hranilnica v Ri-hemberku. -o-- Duhovniška imenovanja v goriški nadčkofiji Duhovniška imenovanja v gorski nadškofiji: g. Rajne Jakob, bivši dekan solkanski, ki je šel že pred časom v pokoj, je ad interim imenovan za upravitelja 8°lkanske. župnije. — Novomaš-nik gosp. Franc Bizjak iz Idri-^ gre za administratorja v Zg. ^ribušo. — Novomašnik g. Mirko File j iz Medane je postal dru-Jj kapian v Idriji. — G. Edko j^rjančič, župnik v Šlovrencu v Jl'dih,' bo upravljal tudi sosed-Fojano. — Novomašnik g. „?2e Kušman iz Idrije je name-® en za župnega upravitelja v ^ogeh prj Breginju. — Novo-jjaijnik g. Bernard Špacapan iz lrria je imenovan za župnega Pravi tel j a v Brestovici na Kra-...' Novomašnik g. Hermene-11 Srebrnič iz Medane bo u-j^'jal župniji Soča in Trenta j Triglavom. — Izmed ime-g-VHnJ med italijansko duhovni110. Navajamo naslednja ime-(j.' u »o pomembna in važna tu-v /a slovensko prebivalstvo: „a V.°mašnik gosp. Štefan Gimo-tj, Gradeža je postavljen za ju v'6pa !faplana pri Sv. Ignaci-Žu. . ;'°ric{ ;ker šteje travniška Hia zelo veliko Slovencev, je škoda, da se mora novi kaplan slovenščine šele učiti. — Prof. Angel Agostini je poklican za tajnika škofijskega administrativnega urada, ki ima svoj sedež na ordinariatu. — G. dn. Gvido Del Mestri je imenovan za tajnika gimnazije v Malem semenišču. -o-v Nekaj številk V aprilu je bilo v goriški pokrajini 299 rojstev, kar je nekoliko manj od povprečnega števila v prejšnjih treh mesecih. Prebivalstvo je zaradi presežka porastlo za 84 oseb. Priselilo se je 488, izselilo pa 487 oseb. S tem se je torej prebivalstvo povečalo za 85 oseb (v marcu za 58). Porok je bilo v aprilu 157 (v marcu samo 21). Indeks življenskih potrebščin se je zvišal za 1 točko, to je v aprilu porasel od 82.12 na 83.18. Število znaša sedaj 7409 (4468 trgovin, 2941 industrij). --o- Zgodovinski dan Za Gorico je 8. avgust zgodovinski dan: dne 8. avgusta 1916 je italijanska armada po težkih, krvavih bitkah prvikrat zasedla Gorico. Ta dan goriško mesto zato vsako leto slovesno obhaja. Letošnjo 21 letnico so praznovali s slovesno sv. mašo, katero je darova! v stolnici mons. Tarbao. Udeležili so se je zastopniki ob-I as lev in razne organizacije. Po 3v. maši so je razvil izpred stolnice številen sprevod na staro pokopališče, kjer stoji spomenik padlim Goričanom; razne organizacije so položile pred spomenik lovorjeve vence. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno. Goriški grad je po deveti uri zablestel v čaru umetnih ognjev in žarometov. Vsa obletnica je bila posvečena spominu padlih. Dva požara Na Erzelju nad Vipavo je zgorel skedenj s 40 kvintali sena in raznim kmetijskim orodjem. Ker ie bil skedenj prizidan k domači hiši, je bila nevarnost, Stran O "AMERIKANSKI SLOVENEC* Torek, 14. septembra 1937 1 mmm "Dušica" S ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paulus « _ da ste Chauvelinu pomagali izslediti "Dušico" -?" _ . I Pokimala je. ~ $ "Nima pemena trenutno, da bi vam razlagala, kako me je k tem a prisilil. Ar-mand je zame več ko brat, v se mi je — m — in — kako bi naj bila slutala — ? Toda, ospod Andrej, čas mineva — vsak trenu- je dragocen — V imenu božjem — mc. mož je v smrtni nevarnosti, on — vaš prijatelj, vaš zapovednik, — pomagajte mi, da ga rešim!" Andrejev položaj je bil skrajno težaven in kočljiv. S prisego je obljubil svojemu voditelju pokorščino in molčečnost. Toda lepa ženska, ki je stala pred njim vsa v solzah in s krčevito sklenjenimi rokami, je brez dvoma govorila resnico, -njegov prijatelj in zapovednik je bil v nevarnosti in —. "Gospa Blakeney," je dejal končno, "Bog vedi, da ste me iznenadili! Ne vem, kaj naj storim. Povejte ml, kaj hočete od mene! Devetnaist nas je, vsi smo pripravljeni, da damo življenja za "Dušico", ako je v nevarnosti." "Ni še treba za sedaj da bi dajali življenje zanj! Moj zdravi razum in štirje brzi konji, — to bo za nekaj časa zadostovalo. _ pa vedeti moram, kje ga naj iščem. Poglejte," je pravila in iznova so ji solze zalile oči, "ponižala sem se pred rami, priznala sem vam moj greh — ali se vam naj izpovem tudi svoji slabosti? S Percyjem sva se razdvojila, odtujila sva se drug drugemu, on mi ni zaupal, jaz pa sem bila preveč zaslepljena, da bi ga bila razumela. Priznati morate, da je z debelimi povoji povezal moje oči. Ni čuda, da nisem spregledala. — Toda sinoči, koj ko sem ga nevede poslala v smrtno nevarnost, tedaj so mi padli povoji z oči. — Ako mi nočete pomagati, gospod Andrej, bom pa sama šla, da ga rešim, vse bom storila zanj, vse bom žrtvovala, — pa zaman utegne biti, prepozno utegnem priti, in drugega mi ne bo ostalo ko grenko kesa-nje, dokler bom živa, in — strto srce —." "Gospa Blakeney," je rekel mladi mož ves ginien, "ali veste, da zahteva posel, ki se ga vi hočete lotiti, da zahteva moža — in celega moža? Sami vendar ne morete v Calais! Mislite na nevarnosti! In možnost, da najdete soproga — če bi vam kraj in čas še tako natančno opisal — ta možnost ie skrajno majhna!' "Oh — upam, da pot ne bo brez nevarnosti! Želim si trpljenja!" Mehko, otožno je govorila. "Mnogo sem zagrešila in pokoro moram storiti! — Pa zdi se mi, da se preveč bojite zame. Chauvelin bo mislil * ' pazil le na "Dušico" in na njegove po-i 'nike, zame se ne bo brigal! — Torej, gospod Andrej, voz je pripravljen, niti trenutka ne smeva zamuditi! — Moram ga najti, moram!" je ponavljala s skoraj divio odločnostjo. "Posvariti ga moram, povedati mu, da mu je njegov najhujši sovražnik za petami —! Ali ne uvidite, ali ne razumete, da moram k njemu, tudi — tudi če bi bilo prepozno — pa vsaj da sem ob njegovi strani — njegova zvesta žena — do zadnjega trenutka —." Zakrila si je obraz z rokami, telo se ji je treslo, vsa je ginevala v razburjenosti, v strahu in v žalosti. Andreja je premagalo. Kakor sneg'na solncu so se topili njegovi pomisleki pod žarom te vroče, požrtvovalne ljubezni žene do moža. . i , Hlastno je dejal: "Zapovedujte, gospa! Z veseljem^ bi vsak izmed nas dal življenje za vašega soproga. Ako pa hočete sami —." "Ali ne razumete, da bi znorela, če bi pustila vas oditi, sama pa bi morala doma čakati — brez dela —!" "Zapovedujte —!" je ponovil, preprosto pa odločno. "Poslušajte torej! Moj voz je pripravljen. Takoj lahko odpotujem v Dover. Pridite za menoj, vzemite najhitrejše konje ! Zvečer se vidiva v "Zadovoljnem ribiču". Chauvelin se bo izognil gostilni, poznajo ga, zato mislim da sva tam najbolj varna. — Spremljali me bodete v Calais, kajne? Ker pravite, da bi sama u-] tegnila zgrešiti Percyja —. Najela bova brzo jadrnico v Doveru in potovala čez "Rokav" po noči. Ako se preoblečete in napravite za strežaja, vas mislim nihče ne bo tako lahko spoznal. — Se strinjate z mojim načrtom?" "Popolnoma, gospa! Zaupam v Boga, da zagledamo "Zoro", še preden dospemo v Calais. Kajti na francoskih tleh je gospod Percy s Chauvelinom za petami, vsak trenutek v smrtni nevarnosti." "Bog daj, gospod Andrej, da bi nam šlo po sreči! — Sedaj pa na svidenje! Zvečer se vidiva v Doverju! In po noči bo tekma na življenje in smrt čez "Rokav" med menoj in med Chauvelinom — in cena zmage je življenje "Dušice"." Poljubil ji je roko in jo spremil na ulico, kjer je čakal njen izvošček. V pol uri je bila "Pri kroni". Sedla je v svoj voz in trenutek pozneje so se v divjem diru podili njeni spočiti konji proti Doveru. Ni več obupavala. Andrej ji bo pomagal in storila bodeta vse, kar bo v njunih močeh. In Bog bo usmiljen. Ne bo dopustil strašnega zločina, da bi bila kriva smrti plemenitega, blagega človeka, — ona, njegova žena, ki ga je ljubila, oboževala, ki bi z veseljem dala svojo kri zanj —. Margaretine misli so pohitele nazaj k "Dušici", k skrivnostnemu, bajnemu junaku, ki ga je ljubila še preden ga je poznala. Kolikokrat ga je v šali imenovala "kralja svojega srca" — in danes je vedela, da sta skrivnostni junak, ki ga je oboževala in častila, in mož, ki ga je ljubila tako strastno —- da sta oba ena in ista oseba. Ni čuda, da ji je srce udarilo v podvojeni, blaženi ljubezni in da so ji sladki upi napolnili dušo —. Kaj mu bo povedala, ko se bodeta spet srečala —? Njenemu splašenemu, razburjenemu srcu so dobro dele te prijetne misli, kočija se je mehko zibala, kolesa so enakomerno ropotala, njeni napeti živci so odjenja-li, njene oči, vse razbolele od prelitih in pridržanih solz, so se trudno zaprle in rahel sen jo je objel. (Dalje prihodnjič) -o- Katoliški Slovcnci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! JUPITER V LEDU Že dolgo se raziskovalci z o-pazovalnice na Mountu Wilsonu trudijo, da bi dognali, kaj se prav za prav dogaja na Jupitru. Ker je ta premičnica, ki je prilično 110 krat večja od zemlje, prišla v precejšnjo bližino, jo je mogoče ta čas bolje opazovati. Astronomom je šlo predvsem za to, da bi dognali skrivnost njenih peg in njene površinske temeperature. Za to uporabljali pripravo, ki meri toplotne žarke z najbolj oddaljenih zvezd. Medtem ko smo doslej menili, da je Jupiter v poltekočem stanju, kažejo raziskovanja ameriških učenjakov, da vlada na njem temperatura kakšnih 100 stopinj pod ničlo. Če je to res, tedaj to pomeni, da Jupiter ni v poltekočem stanju, temveč, da je prešel že davno v trdo stanje, kakor naša zemlja. Njegova površina pa je pokrita z debelim oklepom ledu. List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev \ \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod jira katoliške Slovence v Ameriki. JPisuM® polje J. M. Trunk Še — konkordat. List "The Christian Century ' zastavi meč za krščansko pojmovanje sveta in življenja vsaj tupatam. To je dobro, ako gre za resnico tega naziranjo, saj hudo davijo to ' naziranje vsepovsod. Ampak pri katoliški cerkvi je pa ta protestantovski kristi-jan stari sršen. Povodom demonstracij v Jugoslaviji zoper nameravani konkordat piše ta list: "The situation illustrates anew the historic proclivity for the Roman Catholic to fish in troubled waters", in dalje smelo trdi list, da "Rome is seizing a political advantage even when by doing so it endangers the whole political and social order within a nation". Ta per-fidna katoliška cerkev! Ribari v kalni vodi, in ta perfidna katoliška cerkev se ne obotavlja, da podere Jugoslavijo in pogubi cel narod! Si more- I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! - 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ! To je geslo akcije za novi list-mesečnik Še nikdar ni bila potreba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotniki bruhali iz sebe toliko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Protiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda vobče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj navedli. Iz tega razloga ie razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika. Ustanovnina je $3.00 in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00. K ustanovnini se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres. Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta-novniki in naročniki novega lista. Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca." — Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika se zaključi z DNEM 1 OKTOBRA 1937. Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj. Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika. [KUPON------- i UPRAVA "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. Cenjeni: — S tem vam pošiljam svoto $............................. s katero se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam s tem I pridržkom, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vr-I nete Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov: Ime ...............................................................— Naslov ............................................................. Mesto................................................ Država. V__ Ni jih krajev in goric, kakor jih ima "DOLENJSKA" Ta knjiga je ilustrirana z mnogoterimi slikami dolenjskih mest, trgov, vasi, goric in hribov. Vsi, ki ne morete iz enega ali drugega vzroka v stari kraj, lahko vidite v tej knjigi lepe domače dolenjske kraje. To knjigo, brez katere bi ne smel biti noben Slovenec, kaj še le Dolenjci, smo prodajali po $1.50. Zdaj jo dobite za samo $1.00 -J 1 dokler zaloga traja. Zgto pišite takoj po njo in zraven pošljite znesek $1.00 in poslali jo vam bomo. Pišite po njo na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois mo misliti, kako perfiden mora biti pred vsem in pred vsemi ta dr. Korošec, ki je prej stal tik pod gavgami,ko je snoval Jugoslavijo, pa se zdaj veže najmanj s perfid-nim Rimom, da podere prav vse, kar je prej zidal. Ampak nihče drugi ni kriv, vsi so nedolžni, kriva je samole kato- s liška cerkev. Ni le slep ta protestant in še mnogi z njim, tudi strasten je in kakor vedno še danes strupeno nestrpen, dasi tupatam pobožno zavije oči, da gine krščanstvo. Pravijo, da so za krščanstvo, ampak Rim jim je trn v peti, in Rim (katoliška cerkev) je perfiden in kriv vseh homa-tij, vsa krivda tudi na Rimu, ako razpade radi verskih ho-matij Jugoslavija. .Kako je v resnici ? Tisti katoliški krogi, in ime dr. Korošca je na prvem mestu, ki so snovali zedinjenje Jugoslovanov in največ storili, da je do tega prišlo,so že naprej dobro vedeli, da bodo morali nastopiti pri tem trnje-vo in križevo pot. Niso se u-strašili, ker katoliška cerkev se ne boji nobenih težkoč, ko gre za izvrševanje njene vzvišene naloge. Kdor je zasledoval razvitek razmer v novi Jugoslaviji in zamore soditi nepristransko, ne more govoriti o nobeni perfidnosti Rima. Prav Rim je videl možnost, da bi se mogel premostiti razpad med pravoslavjem in katoliško cerkvijo ravno v Jugoslaviji, in je zato bil potrpežljiv do skrajnosti in bo še potrpežljiv, ker se prav nikoli ne razburja. Pravoslavje je bilo navidezno nekaj časa bolj mirno, sam kralj Aleksander je resno mislil na zedinjenje, in konkordat je njegova misel, da bi prišlo vsaj do verskega pomirjenja. Ampak pravoslavje je kmalu pokazalo konjsko kopito in v zvezi s prostozidarskimi elementi v vladi je napravilo pot katoliške manjšine hudo trnjevo. Ti framazonski krti so izključili tri člane iz lože v Beogradu, ker so v skupščini glasovali za konkordat. V šolah so morali katoliški učenci rabiti knjige, ki so vsebovale grda obrekovanja njih katoliške vere in naravnost potvarjala zgodovino. Skupino goriških Slovencev so prisilili, da prestopijo v pravoslavje, ako hočejo dobiti nekaj zemlje. Tekom zadnjih dveh let so pj-avoslavni elementi sistematično podpihovali ogenj mržnje in sovraštva zoper vse, kar je katoliškega. V resnici je vsa krivda za homatije, ki razjedajo notranji mir v Jugoslaviji, na strani pravoslavnih elementov, ne na strani Rima, ampak pravoslavje, prostozidar-stvo, liberalci, radikalci, na-cionalci, fašisti in tudi protestantovski kristijani (?) okoli lista Christian Century...prav vse govori in piše le o — per-fidnem Rimu. Rim je videl vse to že naprej in — potrpi, ker — ima vremena. * Najmanj zanimivo. Pred časom se je veliko govorilo in pisalo o Einsteina in njegovi novi teoriji. Razen morda Einsteina samega nove teorije prav nihče ni razumel. Poleg tega je vse le teorija. Le najbolj spretni strokovnjaki morejo soditi in razpravljati. O Einsteinu je zdaj precej potihnilo. Vsekako zanimivo pa je, da je znani učenjak in strokovnjak Nikola Tesla izjavil, da je Einsteinova teorija o "skrivljenem prostoru" prav po svojem bistvu nemogoča. Proglašali so Einsteina za največjega učenjaka. Kaj, ko bi zdaj prišel Hrvat in Slovan Nikola Tesla, pa bi ga posekal? Slava Hrvatom, ako bi bilo tako. Končna sodba je pa pri strokovnjakih. i- --o- ŽELJA SE MU NI IZPOLNILA New York, N. Y. — Skozi 34 let se je 49 letni čevljar John Montelione bavil s krpanjem čevljev po raznih krajih Zed. držav, zadnjjih šest let v E'vanstonu, 111., ter šte-dil z denarjem, da si bo lahko privoščil obisk v svojo rojstno domovino, Sicilijo. Zdaj se je končno zdelo, da bo dosegel svoj cilj. Zadnji teden si je kupil nov avto in se pripeljal semkaj, da se vkrca na ladjo. Ko pa je pretekli torek sedel pri pristanišču v avtomobilu in gledal, ko so nalagali na ladjo njegovo prtljago, jje nenadnjo omahnil in, 'zadet od srčne kapi, na mestu izdihnil. CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM IN DRUGIM ■ i I $ H priporočamo, da si nabavijo novo zbirko lepih slovenskih f cerkvenih pesmi, ki jih je založil te dni č. g. župnik Viktor Cadež. Ta zbirka cerkvenih pesmi nosi naslov: "Po Mariji k Jezusa" Vsak slovenski cerkveni pevski zbor si naj omisli to no-| vo lepo in zanimivo zbirko. Razdeljena je: 2 božični pesmi ; 2 obhajilni; 1 postna; 2 šmarnični in 2 splošni Marijini. 40C S poštnino vred stane pbsamezna partitura ...................................... Kdor naroči ducat partitur skupaj, 20% popusta. Naročila pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec | 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois le^sa^sa&ssmmmmmmmmmm* Učbenik Angleškega fezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ld je bival več let v Ameriki. Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdo vezan v platno-- $1.50 Broširan mehko - .........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1819 West Cermak Road, Chicago, Illinois