IZ NAŠE DNEVNE KULTURE. Osmero pesmi.
Poročilo g. T. Debeljaka v »Slovencu« o »Osme-rih pesmih« ni točno, ker označuje model glavnega junaka z imenom znane živeče osebnosti. Lik Franca Orešca je povsem historičen in realističen. Tega moža oblikujem s čuvstvom hvaležne pietete. Umetniško izrabljanje mil je jnih in lokalnih črt, ki so gornjo domnevo povzročile, je pa poštena pisateljska pravica.
Za ustno in časopisno reklamo se pa še za-naprej  priporočim.                         Dr. Ivan Pregelj.
PREJELI SMO V OCENO:
F r a n z   Z a c h :   Modernes oder katholisches
Kulturideal? Ein Wegweiser zum Verstandnis der Gegenwart. 3. pomnožena izdaja. Herder, Wien L, 1925. (Vsebina: Beda sedanjosti in njene korenine. — Razvoj človeške kulture od prazgodovine do konca srednjega veka. — Kulturni prelom v renesanški in reformacijski dobi, korenina bede našega časa. — Razvoj v novi dobi. Katoliška cerkev nadaljuje krščansko-germansko kulturo. Kulturni prelom se izživlja v prevratno filozofijo ob času prosvetljenstva. Reformacija poskuša zaceliti rano, zadano človeški kulturi po renesansi. Bankerot renesanske in reformacijske kulture. Knjiga končuje z apelom, da se je treba povrniti h katoliškemu kulturnemu idealu in podaja misli avtorja k reformi humanistične izobrazbe. — Ta pregled priča o aktualnosti knjige).
Tisoč in ena noč. II. z v. Zbirka pravljic z Jutrovega. Za odrasle priredil Andrej Rape. Ljubljana, Učiteljska tiskarna.
Narodna enciklopedija SHS, 6. zv. Drenovac-Finžgar. Zagreb, Bibliografski zavod, 1925.
Agnes E r n s t : Zwei Freunditinen Gottes. Herder & Co., Freiburg im Breisgau, 1926. Krasila bibliofilska izdaja.
Vladimir Le v s t i k : Zrni ji hnizdo. Po drugi slovenski izdaji prestavil Bohuš Vvbiral. Olomuc, R. Promberger, 1925. Prevod, kakor vsi VvbiraLovi, je mojstrski in človek tudi v češčini čuti vonj besednosti originala. Prevajalec je dodal na koncu kratko besedo o Levstiku in nekaj jedrnatih^ za češkega čitatelja potrebnih opazk.
M a r i a Bat z e r : Im griinen Wagen. Herder, Freiburg im Breisgau, 1925. Zgodba tiho ten-denčne idilske sreče je v daljnem sorodstvu Dickensu. Pisateljica se je sama oblikovna našla, ponekod celo predaleč v maniriranost. Dvomim, da bi se naši mladi čitatelji mogli vživeti v to žensko prečijoznost nemškega jezika.               P.
Jon Sv en s o n : Die Stadt am Meer. Nonni's neue Erlebnisse. Herder. Freiburg im Breisgau. Nov poganek ob že proslulih mladinskih romanih malega Nonnija. Dvodelen: križem po Kopenhagnu in čolnu čez Oresund na Švedsko. Priporočim.                                                               P.
Die Geschichte vom holzernen Bengele, lustig und lehrreich fiir kleine und grofie Kinder. Nach C. Collodi deutsch bearbeitet von Anton Grumann. Herder, Freiburg im Breisgau.
S tem delom so dobili Nemci že v tretje predelano slovito italijansko mladinsko knjigo: L e Avventure di Pinocchio. Slovenski otroci berejo odslej tega Pinocchia v Lov r e n č i -cevi   predelavi.                                                      P.
Rast, glasilo slovenskega katoliškega dijaštva na Primorskem. Zadružna tiskarna, Gorica.
Glasnik skopijanskog naučnog društva. Knj. 1. Sveska 1. Urednik dr. Radoslav M. Grujič z uredniškim odborom. Skopi je, 1925. Med drugim prinaša tudi poročilo B. Sarie o rimskih izkopaninah v Stobi.
Ivan Pregelj: Kamposteljski romarji. Pevska igra v treh dejanjih. (Libreto P. Hugolin Sattnerjeve opere »Tajda«). Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, 1925.
Veraikon, umeletka revue. Edice graficka, XI. št. 9—12. Praha-Smichov, 1925. Prinaša članek o bratih Kraljih in reprodukcije njihovih del.
Šibe Mi lici c: Borovi i masline. Beograd, Geca Kon, 1926.
Dr. M. M i k i 1 j e v : Istorija hrišcanske književnosti. Apostolski muževi. Knjiga 1. Beograd, Geca Kon, 1926,
Starinar, Organ Arheološkog društva u Beogradu, 3. serija, knjiga 2. (za 1923). Ur. I. Vulič. Beograd, 1925. (Med drugim tudi sledeči članki: A. Luschin Ebengreuth, Frizaške kovnice novca za trgovino s Hrvatskom i Slavonijom na Dravi i Savi i donjokranjskoj Krki. — B. Saria. Razvitak Mitrine kultne slike u dunavskim oblastima. — V. Mole, Umetnost situle od Vača. — Fr. Štele, Freske u crkvi sv. Primoža kod Kamnika).
Knjige Goriške Mohorjeve družbe:
1.    Koledar G. M. d. za 1. 1926. Opremil S. Šantel. Pod naslovom Naši možje članki o nadškofu dr. A. Pellizzo (Trinko), t dr. A. Gregorčiču (Abram), J. Kompari (Šček), A. A. Uršiču (Domen), Srečku Kumar ju in J. Rijavcu (Šček). V oddelku Naša zemlja piše Fr. Rupnik o starodavnih gradiščih pod Nanosom; dr. H. Turna, Odkod je kralj Alboin zagledal Italijo?; P. S. Ko-zlevčar o Sv. Višarjih, Starodavni grad Vipolže, Fr. Štrukelj, Iz tolminskega podzemeljskega sveta. Zanimiv je članek V. Ščeka, Kako je bilo na Tržaškem pred sto leti.
2.   S o c i a 1 n a čitanka Gor. M. d r. I. del. (Krščanstvo-in človeška družba [Debevec], Družina [Brecelj], Družba [Gosar], Stanovi [Jerajj, Narod, Cerkev). Pregled vsebine in pisateljev knjigo zadostno priporoča.
3.   Fr. Jaklič: Nevesta s Ko r in j a. Ilustriral Fran Kralj. Knjiga je ponatis iz Doma in sveta in ne razumem, zakaj je založnica to zamolčala.
4.    Louis Bertra n d :Sanguis mar-t y r u m. Prevel Ivan Rejec.