/Primorski Št. 38 (15.482) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.__________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 04Q/77%600__ GOBCA - Drevored 24 maggio 1 -Tei. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ 1 SZ fin I ID POŠTNINA PlAČANA V GOTOVINI IOUU UK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GHSTLONl PZ-ll/P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE tSvJKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SOBOTA, 17. FEBRUARJA 1996 Volitve bodo, rešitve pa ne Bojan Brezigar Predčasne volitve v Italiji niso nikakršna novost: minilo je že skoraj trideset let, kar je zakonodajna doba trajala pet let, kot to določa ustava. Novost pa je vzdušje, v katerem prihaja do volitev: že dolgo namreč v državi ni bilo tako zastrupljenega ozračja in tako ostre konfrontacije; že dolgo ni bilo tako pomembnih volitev za politično in gospodarsko prihodnost države; že dolgo ni bilo tako majhnih možnosti, da bi volitve res privedle do razjasnitve. Ostra konfrontacija je predvsem posledica dejstva, da je voditelj nacionalne desnice Gianfranco Fini ugotovil, da je ta trenutek zanj najugodnejši. Ankete mu dajejo upati, da bo njegova stranka morda celo prva v Italiji, zagotovo pa naj bi Fini prehitel Berlusconija, kateremu sedaj grozi obsodba zaradi podkupovanja prav tik pred volitvami. V obeh primerih bi bila za Finija to zgodovinska zmaga in te priložnosti ni hotel zamuditi. Zato je zastavil vse sile, da je zrušil sleherno možnost dogovora med Berlusconijem in levo-dredinskim zavezništvom, kajti tak dogovor bi oddaljil volitve in njega vsaj začasno izrinil iz igre. Finija pri tem ni zanimalo, kaj se bo zgodilo z državo. Italija preživlja težko gospodarsko krizo in Dinijeva vlada je začela s pomembnim sanacijskim programom: vendar ta program še ne zadostuje za priključitev maastrichtskim ekonomskim pokazateljem in torej za obstanek v jedru držčav Evropske unije, ki bodo pred koncem stoletje s skupno valuto okronale dolgoletni proces evropske integracije. Zaustavitev tega postopka bi Italijo lahko drago stala, saj bi jo lahko privedla k čedalje večji ekonomski in posledično tudi politični izolaciji. Skratka, če Italija ne vstopi na evropski vlak na začetni postaji, se bo njena razdalja od Evrope iz leta v leto večala, ne pa zmanjševala. Dejstvo, da je lira takoj po objavi volilnih izidov skokovito padla, je za Italijo zelo negativen pokazatelj. Možnosti, da bi volitve privedle do razjasnitve, pa so zelo majhne. Pred leti so spremenili volilni sistem, češ da je za Italijo 12 strank preveč. Spremenili so ga tako, da je bilo sedaj v parlamentu kar 26 strank in strančic. Nobenega pravega razloga ni, da bi bilo po volitvah drugače. To pa pomeni, da Italija tvega, da bo po 21. aprilu številčno stanje v parlamentu tako, da ne bo možno oblikovanje nikakršne trdne večine. Skratka, volitve ne bodo rešile ničesar, ampak bodo verjetno še povečale spore in otežkočile kakrš-nokoli rešitev, ki bi Italijo privedla iz slepe ulice. ITALIJA / PREDSEDNIK REPUBLIKE SCALFARO JE VČERAJ RAZPUSTIL PARLAMENT Po formalni odločitvi predsednika republike je vlada z odlokom določila datum volitev Dini ostane predsednik vlade do volitev, Scalfaro pa je imenoval dva nova ministra RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj popoldne ob 18.30 podpisal dekret o razpustu senata in poslanske zbornice. Tako se je uradno zaključila 12. zakonodajna doba republiškega parlamenta, ki se je bila začela z Berlusconijevo zmago na volitvah marca 1994. Nove volitve bodo 21. aprila, novoizvoljeni parlament pa se bo prvič sestal 9. maja. Do tedaj bo državo vodila vlada Lamberta Dinija, v kateri so prav včeraj imenovali dva nova ministra, prof. Vincenza Caianella in prof. Maria Arcellija, ki bosta vodila resorja za pravosodje oz. za proračun. Na 2. strani »Podkupnine Finančni straži pooblastil sam Berlusconi« MILAN - Silvio Berlusconi je dobro vedel, da so Fininvestovi funkcionarji plačevali podkupnine agentom in častnikom Finančne straže, še več, sam jih je za to pooblastil. Tako je v svojem posegu trdil milanski državni tožilec Gherardo Colombo na procesu, na katerem so na zatožni klopi poleg bivšega predsednika (ki ga včeraj ni bilo na obravnavi) vlade številni funkcionarji njegovega televizijskega koncerna in finančni stražniki, ki so v zameno za nekaj stotin milijonov lir »zatisnili eno oko« pri pregledovanju Fininvestovega poslovanja. Berlusconijev branilec De Luca pa je nasprotno trdil, da je delovanje Fininvesta tako razvejano, da njen lastnik ni mogel vedeti vsega, kar se je v njem dogajalo. Na 2. strani PORTUGALSKE TRDITVE Italijanska mina kriva januarske tragedije? RIM - Kot strela z jasnega je iz Lizbone prišla presenetljiva vest, da je januarsko tragedijo v spalnici italijanskega vojaškega kontingenta v Sarajevu, v katerem so bili ubiti trije podčasniki, dva portugalska in italijanski vodnik Gerar-do Antonucci, povzročila italijanska mina in ne neka bomba, ki naj bi jo portugalski podoficir prinesel v spalnico. To naj bi portugalski zdravniki ugotovili po obdukciji obeh ubitih podča-snikov. Portugalska je torej Italiji vrnila milo za drago trditve, da so tragedijo zagrešili Portugalci s svojim neodgovornim zbiranjem vojnih »spominčkov«. Italijanska vojska je včeraj najodločneje demantirala portugalske obtožbe, ni pa navedla dokazov za svoje trditve, tako da se bodo sumičenja in polemike v prihodnjih dneh stopnjevale. Danes na Opčinah Kraški pust OPČINE - Kraški pust bo danes popoldne zaživel na openskih ulicah v vrvežu šem in drugih pustnih veseljakov. Sprevod naše največje pustne manifestacije bo že devetindvajsetič krenil s svojimi vozovi in skupinami mask proti brdini, kjer bodo razglasili zmagovalce. Letos sodeluje na Kraškem pusti osem voz, pet skupin mask, ob njih pa še gostujoča skupina iz Štarancana: Na 4. strani Fašisti pretepli dijaka TRST - »Sta Slovenca?« so vprašali 17-letne-ga slovenskega dijaka in njegovega 18-letnega italijanskega prijatelja na Ul. Battisti v središču mesta. Trije pobalini so ju nato napadli s pestmi in zlasti hudo poškodovali italijanskega dijaka, ki je še v bolnišnici. Na 5. strani ŠOLSTVO / V SLOVENIJI Številni posegi glede načrta o »racionalizaciji« LJUBLJANA, TRST - dranka Sturm Kocjan Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije je izdaloizjavo, v kateri obžaluje, da se na italijanski strani ponovno pojavljajo tendence po kršenju pravic slovenske manjšine, ki so zaščitene z meddržavnimi dogovori. Tudi poslanka LDS Jadranka Sturm Kocjan je izdala tiskovno sporočilo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi posegov, ki jih načrtujejo v Italiji v škodo zamejskega šolstva. Včeraj sta podpredsednik LDS Igor Bavčar in Ja- obiskala italijanskega veleposlanika v Sloveniji Massima Spinettija in mu izrazila začudenje nad načrtom o »racionalizaciji« slovenske šolske mreže na Tržaškem. Tržaška odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poropat je medtem izjavila, da se bo, med drugim, srečala z enotnim šolskim odborom. Na srečanju bo seveda govor o načrtu o preureditvi šolske mreže, ki ga bo pripravila tržaška občina. Na 3. in 6. strani Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Pust, pust Jutri bo pustna nedelja, danes pa tradicionalni Kraški pust na Opčinah. Tej naši veliki pustni manifestaciji bomo namenili dve strani, seveda z bogato fo-tokroniko. Vendar preidimo takoj na resnejšo tematiko. Pred dvajsetimi leti se je v Trstu začel proces proti zločincem Rižarne. O procesu in o njegovem pomenu piše Vojmir Tavčar, ki je sodni obravnavi pozorno sledil. Daljši zapis namenjamo tudi letošnjemu zborniku Jadranskega koledarja, ki izhaja že 50 let in se tako vključuje med najstarejše »inštitucije« slovenske manjšine v Italiji. Jože Koren opozarja na pomen, ki ga je imel ta zbornik v prvih povokjnih letih in ki se je ohranil do današnjih dni. V svet manjšin nas bo tokrat popeljal Peter Rustja, ki je za nas brskal po internetu in ugotavljal, kaj vse lahko izvemo o manjšinah na tej računalniški mreži. Seveda pa nadaljujemo z objavljanjem drugih informacij o manjšinah in tokrat predstavljamo zbornik z zanimivega zasedanja Unesca, ki je bilo v Ljubljani. Naslovnico Nedeljskih tem pa namenjamo zunanjepolitičnemu dogodku tedna, to je Jelcinovi odločitvi, da ponovno kandidira za predsednika Rusije: Vojko Colja piše o človeku, o katerem govorijo, da bi bil za svojo izvolitev pripravljen ubiti vse čečenske upornike. Danes v Primorskem dnevniku Naprodaj 900.000 stanovanj Vlada je odobrila zakonski odlok, ki pooblašča javne skrbstvene ustanove, da se iznebijo svojih stanovanjskih hiš, kar bo koristilo predvsem državni blagajni. Stran 2 Srečanje DSL o federalizmu Prenos pristojnosti iz Rima na dežele in občine je vse bolj nujna operacija, v nasprotnem primeru se Italija ne bo mogla razvijati. Pomembno vlogo v sedanji fazi pa mora odigrati tudi avtonomna dežela FJK. Stran 3 Dogovor Lucchinnsindikot Dosegli so ga včeraj, predvideva pa vpis 70 (ali manj) skedenjskih železarjev v redno dopolnilno blagajno za največ dva tedna, Stran 6 Rop v posojilnici v Ronkah Oborožena moška sta včeraj okrog 11. ure izvedla' rop v posojilnici v Ronkah. Stran 8 Kostnerjeva druga Na SP v alpskem smučanju v Sierri Nevadi je včeraj Italijanka Isolde Kostner osvojila drugo mesto v smuku za kombinacijo za Američanko Picabo Street. Stran 16 RIM / PRIČAKOVANI ZAKLJUČEK VLADNE KRIZE Nove volitve bodo 21. aprila - Dinijeva vlada ostane - Po javnomnenjskih raziskavah je vsaj ena tretjina Italijanov še neodločena Do predčasnih volitev bo vlado vodil Lamberto Dini RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj popoldne razpustil parlament. Nove volitve bodo 21. aprila. Kot veleva ustava, je Scalfaro najprej ločeno sprejel predsednico poslanske zbornice Irene Pivetti in predsednika Senata Carla Scognami-glia, takoj za tem pa je na Kvirinal prišel predsednik vlade Lamberto Dini. Ob 18.30 je Scalfaro podpisal dekret o razpustu obeh zbornic, pod katerega je potem postavil svoj podpis tudi Dini, s tem pa je bil zapečaten konec 12. zakonodajne dobe italijanske republike, ki se je bila začela marca 1994 z Berlusconijevo zmago na volitvah. Takoj po srečanju na Kvirinalu je Dini sklical vladno sejo, na kateri so odobrili volilne odloke, med njimi onega, ki določa datum volitev: v nedeljo, 21. aprila. Prva seja novoizvoljenega parlamenta pa bo 9. maja. Včerejšnji je bil že osmi predčasni razpust parlamenta od leta 1968 do danes in drugi, ki ga je podpisal Scalfaro. Do volitev bo državo še naprej vodila Dinijeva vlada, ki se je prav včeraj okrepila z dvema novima ministroma (o čemer poročamo tu zraven). Odpadle so torej sicer nekoliko iz trte izvite hipoteze, da naj bi sestavili novo »predvolilno« vlado, za katero se je še posebno zavzemal Mar- co Pannella. Pol svoboščin seveda ni zadovoljen, da bo v času volilne kampanje za vladnim krmilom človek, ki je bil tarča silovitih Berlusconijevih in še zlasti Finijevih napadov, človek, ki ga je desnica na vse načine skušala izgnati iz Palače Chigi. Na desnici pa se predvsem bojijo, da ne bi Dini kandidiral z Oljko, saj bi predsednik vlade s svojim ugledom lahko premaknil zdaj dokaj uravnovešeno volilno tehtnico na drugo stran. Prav zato sta Berlusconi in Fini zdaj potegnila na dan originalno tezo, da naj bi člani vlade ne smeli kandidirati na prihodnjih volitvah. Gre za povsem brezpredmetno zahtevo, ki so jo v le- vi sredini ostro ožigosali, češ da Pol svoboščin škuša omejiti državljanske pravice, ki pripadajo Diniju prav tako kor vsakemu drugemu občanu. Fini je celo osebno obiskal Dinija in ga rotil, naj ne kandidira, vendar ni prejel zaželjenega odgovora, čeprav je po pogovoru dejal, da je glede tega »optimist«. Volilna kampanja se je vsekakor že začela. Berlusconi je že dal vedeti, da bodo po njegovem prihodnje volitve nekakšen referendum o »polpredsedniškem sistemu«, s čimer je že dal razumeti, kako misli njegova politična stran voditi volilno kampanjo. Za Oljko pa je zdaj najbolj nujen problem urediti odnose s Severno Ligo in s SKP oziroma preveriti možnosti takšnega ali drugačnega volilnega zavezništva z njima. Pričakovati je dokaj ostro in glasno, predvsem pa negotovo volilno kampanjo, saj sta si obe zavezništvi po najnovejših javnomnenjskih raziskavah dokaj enakovredni. Najbolj zgovoren podatek pa je, da je vsaj ena tretjina volilcev še neodločena, komu naj odda svoj glas. Zaradi stavke uslužbencev tiskovne agencije ANSA utegnejo biti danes nase vesti pomanjkljive. Bralce prosimo za razumevanje. Vlada pooblastila prodajo stanovanj, ki so last javnih skrbstvenih ustanov RIM - Ministrski svet je včeraj odobril zakonski odlok, s katerim pooblašča javne skrbstvene ustanove INPS, INAIL, INP-DAP in INPDAI, da naposled prodajo svoje nepremičnine, predvsem stanovanjske hiše. Ukrep je bil pričakovan zaradi lanskega izbruha polemik okoli vprašanja razmeroma nizkih najemnin, ki so jih in jih še plačujejo tudi ljudje s srednje visokimi letnimi dohodki. Afero so nekateri časopisi še napihnili, ker so bili med “privi- legiranci” tudi znani politiki in sindikalisti. Naprodaj je torej približno. 90.000 stanovanj, ki jih bodo oddali postopoma v petih letih po naslednjem ključu: luksuzna stanovanja, ki spadajo v kategorijo Al, bodo namenili najboljšemu ponudniku z izklicno ceno, ki bo rezultat pomnožitve katastrskega količnika s 150; vsa druga stanovanja (kategorije A2, A3, A4 in A5) pa bodo ponudili v odkup prej družinam, ki so že v njih, pri čemer bodo te delež- ne posebnih olajšav. Vrednost stanovanja jim bodo na primer izračunali s pomnožitvijo katastrskega količnika s 100, predvsem pa jih bo mogoče nabaviti na obroke v 15 do 25 letih, in sicer v najugodnejših primerih po obrestni stopnji 8, 5 odstotka. V poštev bo prišla seveda tudi višina letnega osebnega dohodka. Kdor stanovanja ne bo mogel odkupiti, bo lahko v njem ostal še največ deset let po dnevu lastninskega prenosa. V Dinijevi vladi dva nova ministra RIM - Dinijeva vlada, ki bo vodila državo do aprilskih predčasnih volitev, je včeraj dobila dva nova ministra. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je namreč včeraj na predlog Lamberta Dinija podpisal dekret, s katerim je bil prof. Vincen-zo Caianello imenovan za novega pravosodnega ministra, prof. Mario Arcelli pa za ministra za proračun in gospodarsko načrtovanje. Po odstranitvi pravosodnega ministra Filippa Mancusa je do včeraj njegovo funkcijo opravljal sam Dini, minister za proračun Rainer Mašera pa je bil še pred časom ostopil ter je njegovo funkcijo začasno opravljal finančni minister Fantozzi. Nova ministra sta včeraj takoj po imenovanju že prisegla pred državnim poglavarjem. Na sliki (telefoto AP) nova ministra Caianello (levo) in Arcelli med včerajšnjo svečanostjo ob prisegi na Kvirinalu. BOMBA / MED DELOM PIROTEHNIKOV V KALABRIJI MILAN / JAVNI TOŽILEC NA PROCESU PROTI FININVESTU IN FINANČNI STRAŽI Začasna blokada »Berlusconi pooblastil izplačilo podkupnin« Javni tožilec je tudi prepričan, da je Fininvest kršil zakon proti koncentracijam Pirotehniki pred začetkom nevarnega razstavljanja angleške letalske bombe (toto AP)) REGGIO CALABRIA - Včeraj dopoldne so pirotehniki pričeli razstavljati letalsko bombo, ki so jo pred dnevi odkrili v kraju Villa S. Giovanni. Predvidevajo, da bo delo trajalo 50 ur, vendar so vojaški specialisti morali prekiniti delo sinoči ob 17. uri in ga bodo spet pričeli ob 8. danes zjutraj, tako da bo nevarni postopek za odstranitev 1.800 kg trotila trajal teden dni. Iz Ville S. Giovanni so zjutraj odpeljali skoraj 5 tisoč prebivalcev, ki so se zvečer lahko vrnili domov, danes pa se bodo morali spet začasno izseliti. Tudi promet je spet stekel na avtocesti in na železniški progi, ki peljeta proti pristanišču, od koder odplujejo trajekti za Sicilijo: v bistvu je otok odrezan od Italije pol dneva. Bomba, ki so jo angleška letala spustila med umikom italijanskih in nemških enot s Sicilije po zavezniškem izkrcanju na Siciliji leta 1943, je ena največjih letalskih bomb druge svetovne vojne. MILAN - Silvio Berlusconi ni bil samo obveščen o podkupninah, ki so jih funkcionarji Fininve-sta plačevali finančnim stražnikom, da bi pri pregledovanju računov koncerna »zatisnili eno oko«, pač pa je izplačevanje podkupnin sam pooblastil. To je teza obtožbe na procesu proti Silviu Berlusconiju, nekaterim vodilnim menedžerjem Fininvesta in nekaterim funkcionarjem finančne straže, ki se je včeraj nadaljeval na milanskem sodišču. Ob odsotnosti najvidnejšega obtoženca - Silvio Berlusconi je tokrat ostal v Rimu - je imel včeraj najprej besedo javni tožilec Gerar-do Colombo, ki je precej podrobno orisal ne samo nečedne posle med Fininvestovimi funkcionarji in finančnimi stražniki, ampak tudi zapletene mehanizme, s katerimi je Fininvest ustvarjal »črne sklade« za izplačevanje podkupnin. Glede Berlusconijeve osebne odgovornosti je Colombo poudaril, da tožilstvo nikakor ne zagovarja teze, ki mu jo nekateri pripisujejo, da »ni mogoče, da bi Berlusconi ne vedel«. Nasprotno, je dejal Colombo, namerava javno tožilstvo dokazati, da je Berlusconi »vsaj v splošnih obrisih« pooblastil izplačilo podkupnin finančnim stražnikom. Pri tem je tožilec zlobno pripomnil, da je bivši predsednik vlade sicer vzdrževal zelo tesne odnose s Finančno stražo: na Milanski tožilec Gerardo D'Ambrosio primer, ko je bil član tajne Gellije-ve lože P2, v kateri je bilo tudi kar 37 visokih častnikov Finančne straže. Milanski sodnik se je tudi vprašal, zakaj so se pri Fininvestu odločili, da plačajo podkupnine. Očitno so imeli kaj skrivati, je ugotovil in se vprašal, kaj bi finančni stražniki lahko odkrili, ko bi preglede na Fininvestovih računih opravili vestno. Colombo se je dotaknil tudi enega najbolj delikatnih aspektov procesa, namreč onega, ki se tiče lastništva tako imenovanih »pay TV«. Kot je znano, je moral Berlusconi na vrat na nos prodati svoj delež pri Telepiu, ker bi sicer kršil zakon proti koncentracijam. Colombo je včeraj brez ovinkov izrazil prepričanje, da je Fininvestov gospodar ohranil v svojih rokah mnogo več od tistih 10 odstotkov, ki jih je smel po zakonu obdržati. Ko bi bila ta obtožba dokazana in sodno potrjena, bi posledice za Berlusconija utegnile biti zelo hude. Zakon v tem primeru predvideva odvzem televizijskih koncesij, kar bi pomenilo konec Finin-vestovega televizijskega imperija. Tega se v Berlusconijevem koncernu dobro zadevajo: verjetno ni naključje, da so razni funkcionarji priznali izplačilo podkupnin finančnim stražnikom v vseh primerih, o katerih raziskuje milansko tožilstvo, razen v primeru Telepiu. Po Colombu je bil na vrsti Berlusconijev branilec De Luca, ki je razvil že znano obrambno tezo: delokrog Fininvesta je bil tako širok, da njen gospodar nikakor ni mogel biti obveščen o vsem, kar se je dogajalo v koncernu. V primeru podkupnin finančnim stražnikom je šlo za nekaj stotin milijonov lir, kar je bila le kapljica v milijardnem Fininvestovem proračunu. TRST / PRED REFORMO TRST / SREČANJE S SKGZ Umiki trgovin naj bodo enaki za male in velike Confesercenti: Prodajni čas podaljšati do 50 ur na teden 50. obletnica SDGZ v znamenju hudih gospodarskih težav TRST - Deželno vodstvo zveze malih in srednjih trgovin na drobno Confesercenti je na včerajšnji novinarski konferenci obrazložilo svoje poglede na to, kako najugodneje in na pravičen naCin razrešiti žgoCe vprašanje urnikov. Okrog problema, kdaj in koliko Časa naj bodo trgovine odprte, se že dolgo razvija huda polemika, in sicer na veC ravneh: po eni strani med trgovci in kupci, na drugi strani med samimi trgovci tudi v enem in istem mestu, potem pa še med vsemi skupaj zaradi okoliščine, da se vedno ved ljudi tako z onkraj meje kakor tudi deželanov odpravlja po nakupih v sosednji Veneto. Zakaj? »Zato, ker so tam trgovine odprte po 54 ur na teden, v Furlaniji-Julijski krajini pa kvečjemu 44,« je pojasnil deželni koordinator Confesercentija Pietro Rosa Castaldo. Jasno je, da skakanje Cez plot prizadene v prvi vrsti pordenonske trgovce, v precejšnji meri pa tudi tržaške. Vso zadevo urejuje na državni ravni zakon št. 426, ki je še iz leta 1971, in na deželni zakon št. 37 iz leta 1989, oba pa je treba temeljito preosnovati. Zakonodajalec mora pri tem seveda upoštevati mnenja in nasvete trgovcev in kupcev, od tod tiskovna konferenca, med katero je Confesercenti iznesla lastne predloge. Ti so: ohraniti obvezno nedeljsko zaporo trgovin, vendar z izjemami, ki so predvidene za gorata območja in turistične kraje oziroma ob božiču, ob Če- mer pa ne bi smeli prekoračiti zgornje meje treh dodatnih dni v letu; urniki jutranjega odpiranja trgovin naj bodo prožni, prožneje pa naj se tolmačijo tudi predpisi o obvezni medtedenski zapori; trgovine naj bodo skozi teden odprte delj Časa kot doslej, nikakor pa ne veC kot 50 ur, kar mora veljati za vse, torej tudi za veliko distribucijo. Gornje je toliko bolj nujno, poudarja Confesercenti, ker so trgovski posli v zadnjem letu za-skrbljivo upadli; to se je zgodilo celo v božičnem in novoletnem Času ter se nadaljevalo v razprodaj-nem obdobju. »Ce k temu prištejemo pritiske za liberalizacijo urnikov, potem je mera zares že polna,« je zatrdil koordinator Castaldo. TRST - Ze dalj Časa se govori o možnosti, da bi Slovenci v Italiji direktno volili skupno predstavniško telo, ki naj bi omogočalo notranji dialog o vseh važnih problemih naše manjšine in ki naj bi nas zastopalo v odnosih z italijanskimi oblastmi, v odnosih s slovensko državo ter na mednarodni ravni. Da bi ta predlog ponudila v Cim širšo razpravo in da bi obenem ugotovila, kaj o njem misli Cim širši krog Slovencev v Italiji, je Slovenska sku- TRST - V letošnjem letu bo Slovensko deželno gospodarsko združenje proslavilo 50-letnico obstoja. To bo za našo skupnost izjemno pomemben mejnik, obenem pa tudi priložnost za oceno aktualnih vprašanj v manjšinskem gospodarstvu in načrtovanje njegovih možnosti za utrditev in nadaljnji razvoj. O položaju slovenskega manjšinskega gospodarstva, še zlasti pa o delovanju SDGZ na različnih sektorjih, je bil govor na srečanju med predstavniki vodstev Slovenske kulturno gospodarske zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. SDGZ, ki je sicer ena izmed ustanovnih Članic SKGZ, je obračun svojega delovanja opravilo na nedavnem občnem zboru ob iz- pnost sklenila, da izvede splošno anketo. Na vse naslove, s katerimi razpolaga, je v teh dneh razposlala pisma z vzvratno dopisnico, na kateri je nastisnjeno anketno vprašanje: »Ste za skupno, demokratično izvoljeno predstavništvo Slovencev v Italiji?«. Kdor se s tem predlogom strinja, je vabljen, da prekriža DA, kdor se z njim ne strinja, pa da prekriža NE. Vsi prejemniki anketnega vprašanja so vsekakor vabljeni, ne glede na njih idoeloško teku lanskega leta, na katerem so bile podcrtane usmeritve dela SDGZ, da bi v CimveCji meri odgovarjalo potrebam svojih elanov. Vodstvi SKGZ in SDGZ sta soglašali v oceni, da je gospodarstvo kot konstitutivni in življenjsko pomemben dejavnik v naši skupnosti potrebno najveeje pozornosti, še zlasti v trenutku, ko se nanj odražajo negativne posledice dogajanj iz zadnjih let v širšem in ožjem prostoru. V tem smislu sta delegaciji SDGZ in SKGZ ocenili, da so ob stiskah in negotovostih, ki jih doživljajo institucije manjšine, prisotne tudi zelo občutne težave na različnih gospodarskih sektorjih, brez uspešne prisotnosti katerih bi si bilo težko predstavljati celovito ali politično prepričanje, da nanj odgovorijo in da vzvratno dopisnico Cim-prej oddajo na pošto, najkasneje do konca februarja. Odgovor bo seveda ostal anonimen, poštnina pa je že vnaprej plačana. Kdor bi želel izraziti svoje mnenje, pa ni prejel anketnega vprašanja, se lahko oglasi na tržaški naslov SSk, Ul. Giacinto Gallina 5, tel. 040/639126, vsak delavnik od 9. do 12. ure. SSk mu bo posredovala dopisnico. SSK ODPOSLALA VPRAŠALNIKE Anketa o volitvah v manjšini Pobuda je namenjena vsem pripadnikom manjšine življenje manjšine. Se zlasti je v zadnjih letih pod hudim pritiskom bančni sektor, objektivnim težavam v gospodarstvu pa so se žal pridružili tudi prav niC nedolžna podtikanja, denunciranja in sistematična dezinformacija. Vodstvi SKGZ in SDGZ sta podcrtali pomen avtonomije gospodarskih dejavnikov manjšine, ki naj zaradi potrebe po širini, strokovnosti in uspešnem delu ostajajo izven poskusov političnih špekulacij, obenem pa je bila na srečanju pozitivno ocenjena povečana vloga in prisotnost predstavnikov SDGZ v krajevnih in deželnih gospodarskih organih, kar je posledica izboljšanega ozračja na krajevni ravni. Izražena je bila tudi nujnost ustvarjanja trdnejših povezav z gospodarskimi strukturami v Sloveniji, ki je za manjšinsko gospodarstvo sogovornik bistvenega pomena. Posebno pozornost sta delegaciji namenili položaju podjetij v Benečiji, ki so zašla v krizo zaradi imponiranega vračanja kreditov goriški Kmečki banki pod komisarsko upravo. Glede tega, za življenje beneških Slovencev bistvenega vprašanja, je bilo storjenih veC korakov tudi v odnosu do Slovenije. Predstavniki vodstev SKGZ in SDGZ so se na srečanju tudi dogovarjali o nadaljnjem skupnem delu, pri Čemer je prišla do izraza tudi želja po ustreznejši zastopanosti gospodarstvenikov v strukturah SKGZ. ŠOLSTVO / IZJAVI Ministrstvo za šolstvo RS in Sturmova proti krčenju šol Vprašanja slovenske šole na Tržaškem so bila v ospredju Četrtkove oddaje na Televiziji Koper, ki jo je pripravila in vodila novinarka Mirjam Muženič. V oddaji so sodelovali tajnica Sindikata slovenske šole Marta Košuta, odvetnik Andrej Berdon in raziskovalec Slovenskega raziskovalnega inštituta Milko Bufon. Udeleženci so spregovorili o poskusih združevanja oziroma ukinjanja slovenskih šol in še o drugih žgočih problemih manjpinskega šolstva. Krčenje slovenske šolske mreže na Tržaškem je vzbudilo tudi onstran meje veliko zanimanje, o čemer pričata tudi odziva iz vladnih in parlamentarnih krogov na odnos ita-lijanskih šolskih oblasti do slovenskega šolstva. Tako je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije izdalo izjavo, v kateri »obžaluje, da se na italijanski strani ponovno pojavljajo tendence po kršenju pravic slovenske manjšine, ki so zaščitene z meddržavnimi dogovori. Ministrstvo za šolstvo in šport nadalje poudarja, da v skladu z mednarodnimi standardi za manjšino ne smejo veljati enaka merila kot za večino, kajti manjšina je že po svojem bistvu ogrožena v svoji kvantiteti. Ministrstvu za šolstvo bo po uradni poti preko Ministrstva za zunanje zadeve, ki je za to pristojno, opozorilo italijansko stran, da naj dosledno upošteva mednarodno dogovorjene obveznosti.« Svojo izjavo pa je voditeljici oddaje in rojakom poslala tudi poslanka Liberalne demokracije Slovenije Jadranka Sturm Kocjan. V njej piše, da »pri spremljanju problematike slovenskih manjšin v sosednjih državah žal pogosto naletim na ukrepe, ki lahkopomemb-no in dolgoročno usodno posegajo v življenje in delo naših zamejcev.« »Eden takih posegov se načrtuje sedaj, ko Republika Italija namerava zaradi racionalizacije združiti oziroma uMniti nekatere slovenske vrtce, osnovne in srednje šole na Tržaškem, Predvideni ukrep ni zaskrbljujoč le zato, ker bi Italija z njim kršila svoje mednarodno sprejete obveznosti, temveč tudi zato, ker o tem ni seznanila slovenske manjšine in se z njo posvetovala o predvideni reorganizaciji šolske mreže. S tem tudi zanika spoštovanje posebnih pravic pripadnikov manjšine.« »Kot poslanka Državnega zbora Republike Slovenije in poročevalka delovne sku-pie za problematiko slovenske manjšine se bom tudi v prihodnje zavzemala za to, da ne bi prihajalo do kršitev mednarodnih pogodb ter do sprejetja ukrepov, ki bi prizadeli Slovence v zamejstvu,« je zaključila svojo izjavo poslanka LDS Jadranka Sturm Kocjan. SREČANJE DSL / NA TRŽAŠKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI Federalizem je že nujnost O pomenu reform so govorili M, Budin, M. Pessato in M. De Grassi TRST - Nujnost in splošno občutena težnja, zato so reforme v smislu federalizma veC kot potrebne. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin je bil na včerajšnjem srečanju, ki ga je Demokratična stranka levice posvetila tej žgoCi tematiki, v izvajanju odločen in jasen. Po njegovi oceni je rimsko vodenje življensko pomembnih panog, navedel je gospodarstvo in šolstvo, dandanes povsem neustrezno, zato je nesmiselno in v nasprotju z interesi državljani. Se pred globalnimi reformami, ki jih bodo politične volitve seveda zakasnile, pa ima FJK kot dežela s posebnim statutom precej možnosti, da kaj malega, vendar pomembnega postori. O delovanju deželhe komisije za istitucionalne reforme je govoril Mi-chele De Grassi, medtem ko je Maurizio Pessato podal nekaj okvirnih o federalizmu oz. o ovrednotenju vloge dežel in krajevnih uprav (občin). Kot je uvodoma poudaril tržaški pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, so razpravo o nadvse aktualni temi istitu-cionalnih reform načrtovali še v obdobju, ko volitve niso bile pred vrati. Faza volilne kampanje, v katero smo že zakorakali, seveda obremenjuje tudi to vprašanje s strankarskimi volilnimi interesi in bo trezno medstrankarsko soočanje o njem trenutno nemogoče. Vsekakor pa, je naglasil prvi včerajšnji poročevalec Maurizio Pessato, bo morala država vstopiti v sezono reform in posodobitev, Ce ne bo zašla v nekakšno stagnacijo ah pa bo še bolj vsesplošno nazadovala. Vprašanje prenosa pristojnosti iz Rima na dežele oz. občine pa po Pessato-vi oceni sploh ni tehničnega značaja, kot ga nekateri skušajo prikazati, temveč je pogoj za nadaljnji razvoj posameznih območij in preko povezovanja le-teh celotne Evrope. Na včerajšnjem srečanju pa so se vsi trije poročevalci zaustavih ob vprašanju tržaške Pokrajine, ki je že dolgo pod komisarsko upravo. V zelo strnjeni obliki bi lahko njihovo stališče povzeli kot predlog, da hi v tako imenovani prehodni fazi, se pravi do odobritve zakona o krajevnih upravah (deželi je bila priznana zakonodajna pristojnost o tem vprašanju, vendar pa še niso bile sprejete izvršilne norme) pokrajino upravljali konferenca šestih občin in vladni komisar. Po mnenju predstavnikov DSL je veliko smotrneje razpisati pokrajinske volitve, ko bodo konCno zarisane nove pristojnosti »vmesnega upravnega telesa«, ki ima dandanes zelo majhno težo. Glavni cilj celotne refromatorske operacije pa je ovrednotenje vloge krajevnih, se pravi občinskih uprav, in pa preustroj z nižanjem števila raznih ustanov, zlasti gospodarskih, (bip) PISMO UREDNIŠTVU O smučarskem tekmovanju za pokal prijateljstva 2e vrsto let aktivno delujem na smučarskem področju, zato redno prebiram članke in poročila o smučarskih tekmovanjih v naši dežeh in ki zadevajo predvsem zamejsko smučanje. Tako sem prebral članek oz. pojasnilo SK Devina, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku, dne 10. feb. 96 na športni strani, točneje na 16. strani. Najprej moram povedati, da mi je SK Devin ob priliki tekmovanja za IX. Pokal prijateljstva treh dežel poveril nalogo glavnega sodnika. Za izkazano zaupanje sem jim seveda izredno hvaležen. Kljub temu pa Čutim dolžnost in potrebo, da razjasnim nekatere netočnosti, ki so bile nanizane v pojasnilu. Pred začetkom tekmovanja sem vodji sodnikov na progi in na cilju naročil, naj oštevilčijo progo, ker vsaka zunanja vratca morajo imeti svojo številko od zgoraj navdzol. To pa žal ni bilo storjeno. Tekmovalka s startno številko 45 je bila izključena, ker je spustila vratca št. 8, tako je napisal sodnik na progi. Vsi pa smo dobro vedeli, da imamo še enega tekmovalca s startno številko 45 zelene barve. Ti tekmovalci pa so startali nižje od vratič s številko 8. Od tu tudi gotova izključitev prve številke 45. Po zaključeni tekmi je bilo po mikrofonu najavljeno število izključenih tekmovalcev, seznam le-teh je visel na stencasu poleg neuradnih Casov.Vsi so tako imeli možnost preverbe rezultatov, tako tekmovalci kot vodje skupin. Za morebitne pritožbe, ki morajo biti v pisni obliki in naslovljene na vodstvo tekmovanja, je 15. minut Časa. V primeru pritožbe se nemudoma sestane komisija, ki jo sestavljajo glavni sodnik, predstavniki društev, izključeni tekmovalec in sodnik, ki je atleta izločil. Tistega dne, točneje 28. jan. 96, pa se ni sestala nobena komisija, v kolikor ni bila predstavljena nohena pisna pritožba. Casomerilci so zato po preteklih 15 minutah natiskali uradne lestvice, ki držijo še danes. Kar zadeva Člen št. 643.8 pravilnika RTF-FISI, ki ga navaja vodstvo SK Devin v pojasnilu, velja samo v primeru, ko tekmovalec pravilno prismuCa na cilj, vendar je po pomoti vključen v kategorijo, ki mu ne pripada. Samo v tem primeru se matično društvo lahko sklicuje na zgoraj omenjeni člen in zahteva popravek lestvic. Kot sodnik in kot športni delavec dobro vem, da ima vsaka športna panoga svoja pravila, katera smo dolžni vsi spoštovati. Prav zaradi tega si ne morem razlagati, kako si vodstvo SK Devin privošči, po končanem uradnem tekmovanju in nagrajevanju, spreminjati uvrstitve na uradnih lestvicah in javno poročati o stvareh, ki se niso dogodile. Upam, da v prihodnje ne bom veC priča takim neljubim dogodkom. Športni podrav Rado Suber Spinettija opozorili na problematiko slovenskih šol LJUBLJANA - Podpredsednik LDS Igor Bavčar in poslanka Jadranka Sturm Kocjan sta na sedežu Liberalne demokracije Slovenije sprejela italijanskega veleposlanika v Sloveniji dr. Massija Spinettija. Obe strani sta naCeli vprašanje odnosov med Slovenijo in Italijo, največ pozornosti pa so namenili problematiki slovenske manjšine v Italiji. Predstavniki LDS so izrazili začudenje nad najnovejšo pripravo reorganizacije šolske mreže v Italiji, ki predvideva ukinjanje nekaterih slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Veleposlanik Italije je ponudil pomoč pri posredovanju glede tega problema pri pristojnih italijanskih ministrstvih. KRAŠKI PUST / DANES SPREVOD NA OPČINAH Pustno vprašanje: Kdo bo zmagal? Tako sprašujejo pustni delavci iz Trnovce. Osem vozov in pet skupin v konkurenci Na Opčinah je vse pripravljeno za današnji 29. kraški pust: vozovi so sveže prepleskani, kostumi sešiti, veselega vzdušja med našimi pustnimi delavci je toliko, da bo danes popoldne prekipelo in preplavilo ulice od Pikelca do Brdine. Edina neznanka ostaja vreme. Napovedujejo suho, morda tudi kak sončni žarek. Upajmo, saj si Kraški pust po tolikih urah prosto-volnega dela res zasluži mil vremenski blagoslov. Startna lista alegoričnih vozov je znana. Po kraljevskem, dolinsko-kon-tovelskem paru, bo na čelu sprevoda vozil voz iz Trnovce z neminljivim naslovom Kdo bo zmagal. Sledil mu bo voz iz Praprota, ki bo predstavil Stram-beste heroje. Na tretjem mestu bo peljal voz lanskih zmagovalcev iz Bazovice. Udeležence naše največje pustne manifestacije bo ponesel v sanjski svet Aladinov. Podlonjerci bodo predstavili voz Tantahontas, medtem ko se bo Medja vas omejila na originalno Po-cahontas. Sempolaj se bo lotil politike. vsaj tako napoveduje naslov njihoveda voza: Senat. Svetoivanski voz je verjetno »zgrešil« pot: nosi namreč naslov Holland (po naše Nizozemska), a bo končal na Opčinah. Zadnji voz v letošnji pustni konkurenci bo voz iz Sa-leža-Zgonika s pirotehničnim naslovom Si -Rak Wi Wi Bum Bum. V sprevodu bo peljal še gostujoči voz iz Starancana, ki bo s svojimi 80 maskami pričaral lepote morja. Skupina bo tudi nastopila na Brdini, da bi popestrila pričakovanje na razglasitev zmagovalcev. Poleg vozov in proseške godbe na pihala, se bodo sprevoda udeležile tudi skupine mask. Pet jih bo: skupina Združenih vasi bo predstavila »mrzlico sobotne noči«; skupina vzgojnega središča Mitje Cuka se bo vprašala »ali moramo biti vsi enaki?«; skupina Jabadaba-du je že stara znanka Kraškega pusta, prav tako kot skupina iz Boljunca, ki naj bi na Opčinah nekaj zakvartopirila. Izredno blagodejno bo verjetno učinkovala tudi skupina Devinskih zborov,, ki bo pri- Na lanski izdaji Kraškega pusta je med vozovi prevladal bazovski (foto KROMA) Vašo draguljarna. mololon Vaša draguljarna. OPČINE - TRST - NARODNA UL. 28 - TEL. 0039-40-211465 darilni predmeti bomboniere Promocijska prodaja nekaterih artiklov V/iviana 6.a.=. f\. t^-izijie d 0; Opčine - Narodna ulica 44/b tel. 040/213124 BUFFET - PIZZERIA ^ DARI/01 »da RINO« t OPČINE KOSILA - VEČERJE ^ ^ Narodna ul. 65 PIZZE Tel. 213821 OPOLDNE IN ZVEČER ob nedeljah zaprto Peč na drva pizzeria - bar - gostilna »VETO« DEBENJAK NADA in FABRIZI ERIN0 sne ob torkih zaprto OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. (040) 211629 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Burne FANCLI, KROFI, STRAUBE, MULJETNIKI PROSEK 160 Tel. 225220 PROFUMERIA 90 Na Opčinah - Narodna ul.ll 8-Tel. 040/212061 vam nudi proizvode znanih znamk - Shiseido - azzaro - CLARINS - G. VERSACE - TERME Dl SATURNIA - CACHAREL DESP/01 TRGOVINA JESTVIN SILVE RIO SLAVEC & C. s. n. c. OPČINE, Narodna 63/1 - Tel. 212197 OGLASE ZBRAL 1® PUBLIEST Sri Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 361888 FAX 040 - 768697 DANE/02 ZKBA-02 m y\ IVI E5 ČIŠČENJE ODTOČNIH ^ KANALOV Z VODNIM PRITISKOM ČISTILNIH NAPRAV OPČINE - UL. PEONIE, 3 Tel. (040) 211336 - 213592 - Fax (040) 214802 ZADRUŽNA KRAŠKA ŽENSKA MODNA KONFEKCIJA X. mode PRED KRATKIM ODPRTA ŽENSKA KONFEKCIJA NAJBOLJŠIH ZNAMK BANKA 'jžr/rj/a r/a/mrča //astAvz Opčine - Ul. della Vena 3 Sedež: Opčine - ul. Ricreatorio, 2 GUST/01 Gostilna Tel: (040) 21491 GUŠTIN ZGONIK-Tel. 229123 Paola in Tamara Podružnice: TRST - Trg Liberta, 5 NABREŽINA - Trg Sv. Roka, 106 SESUAN, 44 BAZOVICA - ul. Gruden, 23 domača kuhinja • pizze iz krušne peči NA OPČINAH SMO ODPRTI TUDI OB NEDELJAH OD 10.00 DO 12.00 URE. _______FAŠISTIČNO NASILJE / PREDS1NOCNJIM V UL. BATTISTI_ Slovenska narodnost povod za brutalen napad na dijaka Hujše poškodbe utrpel italijanski prijatelj slovenskega mladoletnika V mestnem središču so predsinočnjim trije nasilni fašistični skrajneži napadli slovenskega dijaka in njegovega italijanskega prijatelja, da sta se morala zateči po pomoč v bolnišnico. 17-letni dijak D. F. in njegov 18-letni prijatelj A. C. sta bila v lokalu Corsia Stadion na začetku Ul. Battisti takoj po Pasaži Penice. Ko sta odhajala iz lokala in sta pri blagajni plačala račun, se jima je približala trojica in za njunim hrbtom na ves glas obsojala odgovornost Slovencev zaradi fojb. Fanta sta stopila na cesto in prečkala Ul. Battisti proti avtobusnemu postajališču, kjer so ju dohiteli in ju vprašali, če sta Slovenca. V lokalu sta se fanta pogovarjala samo v italijanščini, ker je A. C. pač Italijan. O-čitno so nasilneži že poznali slovenskega dijaka D. F. od drugod, če so ga vprašali po narodnosti. Ko jim je D.F. pritrdil, »Sem Slovenec...«, se je začelo. Medtem ko je eden od treh fašistov kričal in ju ozmerjal z »zločinci«, s »pobijalci otrok«, s »komunisti de m...« in podobnim, je drugi fašist brez nadalj-nega bliskovito udaril po obrazu oba fanta, ki nista niti imela časa, da bi reagirala. Ko so zaradi kričanja iz bližnjega lokala prihiteli ljudje, so se fašisti na hitro pobrali in izginili proti Drevoredu XX. septembra. Fantoma so nudili prvo pomoč v samam lokalu; huje je bil prizadet A. C., ki mu je iz nosa tekla kri, D. F. pa je utrpel močan udarec v oko. Kljub vsemu sta se fanta odpravila domov, starši pa so ju nemudoma odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ambulante za prvo pomoč ugotovili, da je A. D. utrpel udarec v oko, zaradi česar se bo moral zdraviti teden dni, medtem ko se bo moral D. F. zdraviti vsaj mesec dni zaradi poškodbe nosnega pretina. Včeraj so D. F. še enkrat pregledali in ga zadržali na opazovanju v katinar-ski bolnišnici, da bi ugotovili, če ni morda pri močnem udarcu po o-brazu utrpel tudi možganskih poškodb. Zaradi hudih posledic napada je sodna preiskava neobhodna, vsakakor SICER MANJ KOT VČASIH V našem mestu še vedno nekaj fašistične navlake Nedvomno Trst ni več tak, kot je bil pred nekaj desetletji, v »vročih« povojnih letih, ko ni bilo nič nenavadnega, če so na cesti pretepli slovenskega dijaka. Velika večina italijanskih someščanov je vendarle obrnila hrbet nacionalizmu, protislovenstvu, fašizmu in to je opaziti tudi na cesti, ko se le poredkoma še kdo sploh zmeni za nas pogovorni jezik. Nekaj te navlake sicer zgodovina še ni odpravila; včasih se še dogaja da predvsem starejši someščan zarenči svoje negodovanje, vendar ne več tako objestno in z viška kot nekoč. Ze dolgo let nismo beležili pretepa dijaka, ker je Slovenec, včeraj pa smo morali priznati, da se vsi fašisti še niso vsi »vrnili v greznice«, kamor se jih je včasih glasno vabilo. Tako je na primer že dalj časa v Ul. Coroneo sedež strankice »Fascismo e liberta«, ki na srečo spada bolj v folkloro kot pa na politično pozorišče, vendar se predstavlja mimoidočim s pravo provokacijo, kot je razvidno z gornje slike. pa so starši stopili do kvesture, kjer so vložili prijavo proti neznancem. Ker se je napad odvil v poltemi in bliskovito, sta oba napadena znala opisati napadalce samo okvirno: gre za tri postavne mladeniče stare okrog 20 let, govorili so z močnim tržaškim naglasom, oblečeni so bili v podložen kratek jopič vrste »bomber«. Fantoma so pokazali zbirko fotografij najbolj znanih tržaških skrajnežev, med katerimi sta menda prepoznala enega od napadalcev. Vsekakor »je treba napad pripisati bolj politični nestrpnosti kot pa rasni mržnji...« so nam povedali funkcionarji, ki vodijo preiskavo na tržaški kvesturi. Dogodek je nedvomno šokanten za slovensko pa tudi za ostalo javnost, saj ni tržaška kronika že dolgo let beležila tako hudega napada, ki mu je bil povod samo slovenstvo. Poleg fantov so seveda najbolj prizadeti starši: »Ko sem bila na srednji, sem jo enkrat fa-sala po gobcu na avtobusu, ker sem govorila slovensko. Kaj smo se torej vrnili v tiste čase?« se je pritožila mati napadenega D. F. in tako izrazila zaskrbljenost vsakega Slovenca, pa še zlasti če ima otroke, katerem ne želi, da bi doživeli take izkušnje, kot so jih pretrpele prejšnje generacije. Napad, pri katerem je najhujše poškodbe zaradi slovenstva utrpel prav italijanski mladenič, pa je ponoven dokaz neumne kratkovidnosti nacionalnega sovraštva. Naj zaskibljujoči napad ne bo znak novega vala nasilja Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin: Samo po sebi umevno je, da napad zasluži najod-ločnejšo obsodbo, da gre fantoma naša sohdamost in da zahtevamo, naj policija popolnoma razčisti zade- dejanje, ki ga po mojem današnje splošno vzdušje v mestu ne sprejema in ne odobrava. Gorje vsem nam, če bi nas potisnih nazaj v čase etnične nestrpnosti in celo fizičnega obračunavanja, saj je nestrpnost vedno bila porazna za našo skupnost. Zato je naša naloga tudi, da z nobeno potezo ne omogočimo, da bi umetno obnovih etnično nestrpnost v našem mestu in bilo bi zgrešeno, če bi se predah takemu toku dogajanj. Sen. Stojan Spetič: Očitno sama kozmetična sprememba ni dovolj zato, da se fašisti prelevijo v demokratično desnico; če bi že sprememba morala biti, bi morala biti globoka, sad krize in stiske, pregleda lastne zgodovine, česar pa ni bilo pri ljudeh, mislim tudi na Finija, ki še vedno menijo, da je bil Mussolini največji državnik stoletja, in prave spremembe si od njih niti ne pričakujem. Da se v Trstu te stvari postavljajo še dosti bolj radikalno, tudi to ni novost. Antifašizem gotovo strpnost in spoštovanje različnih. Pri tem mora biti politična in kulturna bitka neizprosna, javna in ne samo akademska, ker bomo sicer vsakič samo protestirah in zahtevali, da odkrijejo in kaznujejo krivce... Pravo vprašanje je, da se je treba s , pač pa v Trstu konkretna posledica politike preteklosti, kulture, ki je postala skoraj uradna. Prilagajati oceno stopali idejno in kulturno razoroženo. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič: Nasilstvo se je ponovno zneslo, kot je za naše kraje značilno, nad »slovenstvom«, pri čemer ni niti važno, če so žrtve res Slovenci ah ne. Da se je to zgodilo v tem času, zna biti zaskrbljujoče znamenje oz. napoved širšega napada na vse, kar je demokratični Trst poskusil koristnega narediti za spodbudo sožitja v naših krajih. Fašistična in fašistoidna desnica mora po stari in preiskušeni formuh zanetiti kar največ sovraštva, če se hoče uveljavih in uspeh. Za bhžajoče se volitve in čas, ki jim bo sledil, je to napoved, ki mora sprožiti alarm ne samo pri nas Slovencih ampak pri vseh demokratih, če oblasti tudi tokrat ne bodo znah odločno prestreči nasilja in. zgledno kaznovah storilcev. NOVICE Ekonomist Oljke Stefano Zamagni bo predaval v Trstu V ponedeljek 19. februarja bo v našem mestu prof. Stefano Zamagni, docent ekonomske fakultete bolonjske univerze in eden od glavnih piscev programske platforme Prodijevega gibanja Oljke. V bistvu je prof. Zamagni glavni Prodijev svetovalec za ekonomske zadeve. V Trst prihaja na povabilo tržaške Oljke - »Odbora za Italijo, kakršno si želimo«. V ponedeljek ob 13.30 bo predaval v Avditoriju muzeja Revoltel-la o temi »Organizacije družbene koristi kot vzmet za nov razvoj«. Priprave SKP na volilno kampanjo Pokrajinsko vodstvo Stranke komunistične prenove bo v ponedeljek 19. februarja razpravljalo o pripravah na volilno kampanjo. Govorili bodo tudi o kandidaturah. V svojem tiskovnem sporočilu izraža stranka upanje, da bi bilo mogoče tudi v naši deželi skleniti volilne dogovore z Oljko, glede na to, da zaenkrat ni pogojev, da bi prišlo s Prodijevim gibanjem do vladnega sporazuma. Casini odpira volilno kampanjo za KDC Krščansko demokratski center je med prvimi, ki v Trstu že stopa v živo predvolilne kampanje. Prvi gost bo vsedržavni voditelj stranke Pier Ferdinando Casini, ki bo v ponedeljek, 19. februarja ob 18. uri govoril o sedanjem političnem položaju v Italiji in o volilnih perspektivah na Pomorski postaji. Poleg njega bosta govorila deželni tajnik stranke Edoardo Sasco in posl. Raul Lovisoni. Prefekt na obisku pri finančni straži Tržaški prefekt dr. Mario Moscatelli je obiskal sedež deželnega poveljstva finančne straže. Sprejel ga je poveljnik polk. Umberto Picciafuo-chi, ki ga je seznanil z dejavnostjo finančne legije, zlasti kar zadeva preprečevanje ilegalnega priseljevanja, tihotapstva ter kriminalnega trgovanja z orožjem in mamili. Prefekt je poveljniku in drugim častnikom finančne straže čestital za dosedanje opravljeno delo. Jutri sejem antikvariata V tržaškem starem mestu bo jutri tradicionalni prodajni sejem antikvarjata. Sejem bo odprt od 9. do 20. ure. V ta namen je tržaška občinska uprava odredila za to časovno razdobje prepoved vožnje In parkiranja v vseh ulicah okrog prodajaln antikvariata. Dovoljenje za ogrevanje Tržaški župan je izdal dovoljenje, na podlagi katerega bodo ogrevalne naprave v razdobju od 19. februarja do 4. marca lahko delovale šestnajst ur dnevno v vseh javnih poslopjih tržaške občine. IACP / ZA OBDOBJE 1996-97 Najemnine bodo zvišali Vseh pet zavodov za ljudske hiše v Furlaniji-Ju-lijski krajini, torej tudi tržaški, je mnenja, da bo treba za obdobje 1996-97 povišati najemnine vsaj za 3%. Do tega zaključka so njihovi upravitelji prišli na podlagi ugotovitve, da se je zgornja meja letnega osebnega dohodka v družinah, ki naseljujejo stanovanja lacp, v zadnjih nekaj letih bolj ah manj povzpela. V najslabšem primeru pa bodo stanarine zvišali za 2%, vendar samo v primeru, ko bi deželna vlada revidirala svoj nedavni sklep glede dodeljevanja finančnih sredstev tem zavodom iz temu namenjenega sklada; ko tega ne bi ukrenila, bi bili le-ti v prihodnje prisiljeni zatekati se k posojilom, kar bi jim preprečilo speljavo novih gradbenih načrtov, čeprav dotekajo državni prispevki redno. Povprečni letni dohodek stanovanjskih upravičencev lacp v deželi znaša okrog 12 milijonov lir, vendar je med pokrajinami razkorak, saj znaša ustrezni podatek za Trst 10, 5 milijona, za Pordenon pa 14 milijonov lir. Količnik, prek katerega se sproži zvišanje najemnine, znaša zdaj 20% dohodka, kar je po zatrdilu uprav lacp premalo, zato ga nameravajo povzdigniti vsaj na 30%. A ne samo to, do zdaj je minimalna stanarina znašala 16.000 lir mesečno, po novem pa naj bi jo povišali na 45.000 lir, kolikor pač porabi človek na mesec, če vsak dan posrka eno skodehco kave... V bistvu bo torej potrebno izdelati novo lestvico najemninskih zneskov, kar so že poverili deželni ustanovi Insiel. ZDRUŽENJE / CONFESERCENTI Vlak proti oderušivu v bran podjetnikov V ponedeljek, 19. februarja bo iz Palerma odpotoval proti italijanskemu Severu »vlak proti oderuštvu.« Prireja ga združenje Confesercenti, da bi opozorila javnost in politične sile na brezbrižnost, ki vlada do tega kriminalnega pojava in do njegovih žrtev. V parlamentu že dobro leto čaka na obravnavo zakonski predlog proti oderuštvu, ki naj bi določil stopnjo obresti, nad katero bi morali posojila obravnavati kot zločinsko dejanje. Predlog tudi predvideva ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada za prispevke žrtvam oderuštva. Združenje Confesercenti v svojem tiskovnem sporočilu poudarja, da se o tem žalostnem pojavu spregovori le ob njegovih Posvet LS o Krasu Ljudska stranka prireja danes z začetkom ob 9.uri na svojem sedežu na Trgu S.Giovanni 5 v Trstu posvet o zaščiti Krasa. Srečanje bodo z uvodnimi poročili uvedli nekdanji poslanec Corrado Belci, ”oče“ Kraških rezervatov, bivši poslanec Sergio Co-loni in tržaški občinski svetovalec VValter Godina, ki je tudi član upravnega sveta Kraške gorske skupnosti. Zaključke bo podal podpredsednik Dežele Cristiano Degano, nadvse aktualni posvet pa bo vodila pokrajinska tajnica stranke Elettra Dorigo. najhujših posledicah: samomorih, nasilju, posilstvih. Usoda tisočev podjetnikov in posameznikov je v rokah kriminalnih organizacij, to pa predvsem zaradi bank, ki zahtevajo za posojila majhnim in srednje velikim podjetjem tako rekoč nemogoče pogoje. Nič čudnega, če je od leta 1992 do leta 1994 propadlo kar 115 tisoč trgovin, piše Confesercenti. Vlak proti oderuštvu bo po Palermu privozil v Reggio Calabrio, Neapelj, Rim, Firence, Bologno in Milan. Prihodnje leto naj bi pripeljal po jadranski strani tudi do Trsta. Združenje Confesercenti bo vsekakor od 19. do 26. februarja na razpolago za pomoč posameznikom na sedežu v Ul. Battisti 2 ali preko zelenega telefona št. 1670/10808. r SKEDENJ / MED SINDIKATI IN LUCCHINIJEM n Pogajanja so vendar stekla Dopolnilna blagajna za 70 ljudi Na sedežu združenja industrijcev so se včeraj deloma obnovila pogajanja med sindikati kovinarjev in družbo Servola, ki pod vodstvom jeklarske grupe Giuseppeja Lucchinija upravlja škedenjsko železarno. Pogajanja so se razbila pred nekaj tedni zaradi znanega spora med delojemalci in delodajalcem v zvezi z nespoštovanjem sindikalnih dogovorov, ki je slo na rovaS varnosti pri delu. Potem ko je dal tovarnar pomnožiti delovne izmene in vanje tudi vključiti komaj zaposleno mlado silo, obenem pa zvišati Število nadur, so se delavci uprli s stavko, odnose pa je Se dodatno skvarila nesreča znotraj plavža, ki le po golem naključju ni imela hujših posledic. Njene vzroke še zmeraj raziskuje dvanajsterica strokovnjakov iz Brescie in Piombi-na, delo v plavžu pa bo steklo prihodnji teden, saj bodo jutri speljali prve poskuse. Zaradi dramatičnega dogodka, ki je prekinil proizvodni cikel, je podjetje predlagalo vpis 70 železarjev v redno dopolnilno blagajno, in sicer retroaktivno od preteklega ponedeljka pa do 26. februarja. Temu vprašanju so tudi posvetili včerajšnji sestanek. Lucchinija je na njem zastopal Giovanni Panella, ki je v družbi odgovoren ravno za sindikalne odnose, sindikate pa pokrajinski tajniki Fim-Cisl Filiberto Steli, Fiom-Cgil Bruno Galante in Uilm-Uil Umberto Miniussi, ki so jih spremljali predstavniki tovarniškega sveta Tonino Pantuso (Fiom), Ernesto Sicuri (Uilm) in Vincenzo Timeo (Fim). Kakor nam je pojasnil Steli, bo lahko število delavcev, ki pojdejo v dopolnilno blagajno, še nižje, kakor bo lahko tudi krajši čas, ki ga bodo v tem režimu prebili. Zdaj bo treba rešiti Se kopico drugih nerešenih vprašanj, zaradi tega se bosta strani ponovno sesli enkrat v prihodnjem tednu. Med drugim gre izpolniti obveznost o izplačilu odpravnine ljudem, ki so se upokojili, kar je zdaj odvisno od zavoda Inps in ministra za delo. (dg) ________ŠOLSTVO / TR2ASKA OBČINA _ Odbornica za šolstvo o »racionalizaciji« šol Srečala se bo z enotnim šolskim odborom »Srečala se bom s slovenskim šolskim odborom in bom prisluhnila njegovemu mnenju o preureditvi šolske mreže v tržaški občini.«'Tako je včeraj zagotovila občinska odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poropat. Slišala bo tudi za mnenja drugih šolskih predstavnikov in institucij, in šele zatem bo pripravila dokončni načrt. Poropatova je šele pred dobrim mesecem postala odbornica za šolstvo. Podatek je pomemben, ker to pomeni, da ni odgovorna za »dokument« s pripombami k predlogom o racionalizaciji šolske mreže, ki so jih iznesli izvedenci tržaške univerze potem, ko so pripravili študijo o položaju šolstva v tržaški občini. Tisti dokument je bil pripravljen že decembra; izdelal ga je eden od občinskih funkcionarjev, ki očitno ne pozna, kakšna je sploh zamejska šolska stvarnost. Studija tržaške univerze po mnenju odbornice odlično fotografira stanje šolskih poslopij v občini in posreduje tudi vrsto koristnih informacij, ki so neobhodno potrebne za začetek del na tem zelo delikatnem področju. »Raziskava je eno, njena uporaba pa drugo,« je pripomnila Poropatova in napovedala, da se bodo morali o tej zadevi izreči ustanove in institucije, ki so za to poklicane in so pri tem tudi neposredno soudeležene. V prvi vrsti je omenila tržaško šolsko skrbništvo, pokrajinski šolski svet, didaktične ravnatelje in ravnatelje srednjih šol. Pogovori z njimi bodo stekli konec meseca. Na vprašanje, ali se bo obrnila tudi na slovenske šolske organe, da bi izvedela tudi za njihovo mnenje, je odbornica odgovorila, da bo to storila. Prav včeraj je vzela v poštev možnost srečanja z enotnim šolskim odborom. Pri obravnavanju slovenskega vprašanja bo treba seveda upoštevati pravne aspekte, saj so te šole zaščitene po Londonskem sporazumu. S te plati ne bi hotela, da bi prišlo do ostrih"konfrontacij, ki bi škodili vsem. Omenila pa je tudi, da je število učencev, ki obiskujejo slovenske šole majhno. To je objektivno dejstvo, je poudarila, in bi ga morali navsezadnje upoštevati. Seznanjena je bila tudi z dejstvom, da je Slovenski raziskovalni inštitut pripravil svojo raziskavo o položaju slovenskih šol v občini. Na vprašanje, koliko časa bo še potrebno, predno bo občinska uprava izdelala svoj načrt o racionalizaciji šolske mreže, je Poropatova odgovorila, da bo to treba storiti čimprej. Omenila je, da bi bila morala tržaška univerza dokončati študijo že pred enim letom, a jo je predala občini z zamudo prav zaradi kompleksnosti vprašanj, ki se jih je v študiji lotila. Prav zaradi tega bo prišlo tudi do zamud pri pripravi dokončnih predlogov občinske uprave. (M.K.) Zelena številka 167*822150 0 informacijah o aidsu in raku Združenje ALA za boj proti aidsu, združenje Prevenire in Prostovoljci v boju proti raku so dala na razpolago vsem, ki bi to želeli, novo telefonsko številko, preko katere bodo posredovala vse potrebne informacije o boju proti aidsu in rakastim obolenjem. Nova zelena številka je sledeča: 167-822150. Nato številko bodo odgo-varjah izključno zdravniki, člani omenjenih organizacij, in to v popoldanskih urah (od 15. do 19. ure) od ponedeljka do petka. ZNANOST / IZPOD OKRILJA UNIDO ŠOLSTVO / DAN SLOVENSKE KULTURE ICGEB se bo osamosvojil To bo nova pridobitev za Trst, kjer je generalna direkcija Prešernova proslava Prešemovcev Nastop dijakov, profesorjev in kabaretnega dua Verč-Kobai Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo ICGEB se bo ločil od ustanove UNIDO, v katere sklopu je leta 1987 nastal, in postal povsem samostojen. Listino o odcepitvi bosta generalna direktorja Unida Mauricio de Maria y Campos in Icgeba Arturo Fala-schi podpisala v torek, 20. februarja, s tem pa tudi formalizirala dozorelost centra in njegovo posledično samostojnost. ICGEB bo ba ta način postal druga najpomembnejša institucija OZN (prva je FAO) ter prevzel sleherno juridično in administrativno odgovornost za raziskave in strokovno oblikovanje raziskovalcev tako v Trstu kot v New Delhiju. Kakor je znano, je generalna direkcija Icgeba prav v našem mestu, kjer bodo torej odslej neposredno upravljali vse njegove dejavnosti in osebje - gre za več kot 250 znanstvenikov, tehnikov, upravnih uslužbencev in štipendistov iz 28 držav. Genetsko inženirstvo in biotehnologija sta bistvene važnosti predvsem za nerazvite države, saj jim bodo njuni sadovi v prihodnje odločilno pomagali pri premoščanju dramatičnih pojavov, ki so značilni za tretji in četrti svet, to je bolezni, lakote in pomanjkanja energije. Na področju zdravstva so na primer raziskovalci Icgeba iznašli novo cepivo zoper hepatitis B, in sicer na podlagi sintetične pepsine, ki je mnogo stabilnejša, pa tudi odpornejša od dozdajšnje. Izjemnega pomena so tudi raziskave in testi v okviru boja proti aidsu, pa še izdelovanje posebnih penicilinskih kultur oziroma encimov, potrebnih v zdravilstvu. Trenutno ima ICGEB 37 članic, med njimi sta tudi Slovenija in Makedonija. H V GLEDALIŠČU M1ELA h Glasbeni večer v spomin na Franca Vallisnerija Tržaški glasbeniki, ki jih je - kot Franca Vallisnerija - zajel val ameriških ritmov iz let ’50, se bodo s posebnim koncertom spomnili umrlega prijatelja. V soboto, 2. marca, bo v gledališču Miela Koncert za Franca -glasbeni večer v spomin na Franca Vallisnerija, ki ga prireja krog prijateljev v sodelovanju z glasbeno šolo Scuola di Musiča Cinquantacinque, trgovino Mušicah Ros-soni, gledališčem Miela, zavarovalnico Assi-curazioni Generali in bančnim zavodom CRT. Izkupiček večera (vstopnica stane 20 tisoč lir) bodo dali v dobrodelne namene. Seznam glasbenikov, ki bodo oblikovali spominski večer, je precej dolg, saj je bil Vallisneri uveljavljen pianist, poznan zlasti med ljubitelji jazza. Glasbenik, ki je umrl pred nekaj meseci, je namreč pripadal povojni generaciji glasbenikov, ki so se navduševali nad »novimi ameriškimi ritmi«. Zelja organizatorjev večera pa je, da bi se tokratni poklon prijatelju spremenil v stalno glasbeno srečanje v duhu »Trsta v jazzu«. Zato so tudi veseli, da se je vabilu odzvalo veliko tržaških glasbenikov, med temi je tudi pianist Aleksander Vodopivec. Spominskega večera pa se bodo udeležili tudi Ser-gio Conti, Guido Cer-goli in Franco Russo, ki so se kot Vallisneri uveljavili v vsedržavnem in mednarodnem merilu. Za dodatne informacije se lahko interesenti obrnejo na šolo Scuola di Musiča Cinquantacinque, in sicer v popoldanskih urah (tel. 040/307309). ŠOLARJI NAM PIŠEJO / OŠ A. SIRKA IZ KRIZA Dmžina flavt na obisku S kriške osnovne šole smo prejeli ljubek dopis, ki ga z veseljem objavljamo. Letos smo učenci os. š. »A. Sirk« iz Križa sklenili proslaviti dan slovenske kulture na nekoliko drugačen način. Na šolo smo povabili profesorje Glasbene matice. Našemu vabilu so se odzvali prof. Erika Slama z gojenko Tamaro, prof. Aljoša Starc in prof. Mitja Pernarčič. Naše proslave so se udeležili tudi malčki iz vrtca, katerim smo mi najprej prikazali življenje in delo Franceta Prešerna. Pod vodstvom uč. Olge smo zapeli še Pršernovo Zdravico in nekaj drugih otroških pesmi. Po našem nastopu nam je profesorica Erika predstavila družino flavt: mamo, očeta, deda in dojenčka, glede na njihovo višino in barvo glasov. Najbolj nas je pritegnil dedek-flavta, ker je imel tudi pipo. Profesor Aljoša nam je predstavil pihali: klarinet in saksofon. Zaigral nam je nekaj motivov, ki jih poznamo iz televizijskih reklam. S spremljavo profesorja Aljoše je naš sošolec Matija zaigral na saksofon kratko skladbo. Vsi smo mu zaploskali. Prof. Mitja nam je predstavil harmoniko in kako z enim samim inštrumentom lahko zaigramo celo družino glasov: od dedka do dojenčka. Za konec smo ob spremljavi harmonike in klarineta zapeli še Mi se imamo radi in Marko skače. Profesorjem in gojenki Tamari se prisrčno zahvaljujemo za njihov obisk v upanju, da se bomo lahko se kdaj srečali. Učenci OS Albert Sirk - Križ »Bila je ena najlepših Prešernovih proslav na naši šoli, predvsem po zaslugi kabaretnega dua Verča in Kobala.« Tako so dijaki liceja Franceta Prešerna pokomentirali včerajšnji praznik Dneva slovenske kulture, M so ga sami soustvarili v mali telovadnici Stadiona 1. maja pri Sv. Ivanu. Prireditev se je začela s skupnim nastopom profesorskega in dijaškega pevskega zbora, ki sta skupno zapela Prešernovo Zdravico; sledile so glasbene točke dijakov (igrali so na kitaro, klavir in saksofon) in recitacije Prešernovih poezij. Mnogo Prešernovega je bilo tudi v nastopih glasbenih skupin, ki so se, med drugim, tudi predstavili z uglasbenimi deli pesnika iz Vrbe, Balado o povodnem možu in Kam. Mnogo odobravanja sta požela oba pevska zbora: profesorski, ki ga je vodil ravnatelj Tomaž Simčič, in dijaški (pod vodstvom Martina Vremca). Gosta prireditve sta bila kabaretista Sergej Vere in Boris Kobal. Najprej je Verč, lanski dobitnik nagrade iz Prešernovega sklada, spregovoril o pomenu Dneva slovenske kulture, nato pa je v duu s Kobalom s satiro, zbadljivkami in duhovitostmi pozabaval pozorno mlado občinstvo, ki je oba protagonista nagradilo s toplimi aplavzi. OBNOVITVENA DELA PRED KONCEM Pokrita tržnica bo kmalu nared Delo so se prekomerno zovleklo V torek pričevanje dr. Antona Vratuše V torek 20. februarja ob 17. uri bo v Vili Primc na Greti tretje od štirih srečanj iz niza »Priče težkih let: Trst 1940 - 1954«, ki jih prireja Deželni inštitut za zgodovino odporništva Furlanije - Julijske krajine v sodelovanju z rajonskim svetom za Rojan, Greto, Barkovlje, Kolonjo in Skorkljo. Tokrat bo na vrsti srečanje z dr. Antonom Vratušo, uglednim slovenskim politikom, ki je imel pomembno vlogo med narodnoosvobodilnim bojem. Gosta bo intervjuvala prof. Licia Chersevani. Dr. Vratuša, ki je doktoriral na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, se je v narodnoosvobodilno borbo vključil že leta 1941. Po 8. septembru in nastanku prvih edinic odporniškega gibanja v Italiji je prevzel vlogo predstavnika Jugoslovanske osvobodilne vojske pri poveljstvih italijanskega odporništva. V tej vlogi je julija 1944. leta pripravil sporazum med jugoslovansko partizansko vojsko in italijanskim odporniškim gibanjem, ki je med drugim predvideval odložitev reševanja teritorialnih vprašanj med obema državama na povojni čas. Po osvoboditvi je bil osebni tajnik Edvarda Kardelja, nakar je bil imenovan za veleposlanika Jugoslavije pri Združenih narodih ter za predsednika vlade SR Slovenije. Njegovo pričevanje bo vsekakor zanimivo, saj je bil med glavnimi akterji dogajanj v letih od 1940 in 1954 ter dober poznavalec italijanskega odporniškega gibanja. Dela za obnovo pokrite tržnice v središču mesta, na začetku Ul. Car-ducci, se bližajo koncu. Dela so bila dolga in zamudna, zlasti kar zadeva obnovo notranjosti tržnice, kar je ustvarilo precej zaskrbljenosti med tistimi, ki so imeli svoje prodajne prostore v tem objektu. Zunanja obnovitvena dela so torej končana. Proti koncu marca bi se morala zaključiti tudi dela v notranjosti, tako da bodo prodajalci zelenjave, sadja in drugih jestvin lahko končno zasedli svoje prostore; v prvo in drugo nadstropje pa se bodo končno spet vselili prodajalci drugega blaga: od tekstila, do obutve, igrač, raznih gospodinjskih pripomočkov ipd. Kako bo porazdelitev prostorov potekala sicer še ni dokončno definirano. Ostaja na primer Se odprto vprašanje cve- Danes, SOBOTA, 17. februarja 1996 SILVO Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.34 - Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide ob 5.39 in zatone ob 16.04. Jutri, NEDELJA, 18. februarja 1996 SIMEN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1022,6 mb pada, veter 5 km na uro severovzhodnik, vlaga 35-odstotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,7 stopinje. ROJSTVA , SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Stefano Biasin, Matteo Bamobi, Fa-brizio Meretto, Mia Belluz-zi. UMRLI SO: 89-letni Giuseppe Čerin, 85-letni Carlo Zernovitz, 75-letni Giovan-ni Lenardon, 71-letni Mario Micheli, 92-letni Carlo Ciuffarin, 74-letni Giuseppe Sineri. OKLICI: delavec Mauro Benini in gospodinja Ma-nuela Biagi, trgovec Roberto Bucci in gospodinja Isi- tličarjev, ki so imeli tu svoje stojnice in se bojijo, da bodo z novo ureditvijo dobili tako malo prostora, da se bodo počutili nelagodno. »Utrpeli smo veliko materialno škodo v času, ko so potekala obnovitvena dela,« so nam povedali mnogi prodajalci. »Mnogi zvesti klienti so nas zapustili, ker nismo mogli razstaviti blaga, ki smo ga imeli na razpolago; poleg tega so sama obnovitvena dela omejevala prostor in zavirala vsakršno prodajno dejavnost«. Sedaj upajo vsi, da so glavne težave rešene, da bo tržnica ponovno zaživela, z vso svojo bogato ponudbo tako v pritličju, kot tudi v prvem in drugem nadstropju. Vsi zainteresirani se pripravljajo, da se bodo kupcem predstavili na najboljši način, s čim boljšimi cenami, so nam še povedali. Neva LukeS mara Melendrez Hernan-dez, uradnik Umberto Fer-nandelli in uradnica Laura Bressan, električar Luca Marchi in uradnica Federi-ca Verin, uradnik VValter Lonzar in prodajalka Rosy Love lovino, delavec Mas-simo Cibin in frizerka Ga-briella Braini, delavec Gianluca Pecchiar asistentka za ostarele Elena Mascia, elektronski tehnik Davide Guštin in estetistka Mariagrazia Mazzini, uradnik Eliseo Dho in uradnica Nicoletta Legrottaglie, električar Diego Fantini in prodajalka Renata Bertani, slaSCiCar Mauro Mattei in knjigovodja Katia Scattu. j ] LEKARNE Od PONEDELJKA, 12., do NEDELJE, 17. februarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE (Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. VCERAJ-DANES ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ ŠPORTNA SOLA TUST 3 X PllSt na 1. maju Jutri, 18. februarja od 15. do 20. ure: otroško pustno rajanje. Igra ansambel ZVEZDE. V ponedeljek, 19. februarja od 20. ure dalje: mladinski pustni žur Igra Status symbol. V torek, 20. februarja od 20. ure dalje: tradicionalno pustovanje Igra Adria kvintet. Za torek priporočamo rezervacijo miz na tel. St. 51377 KD Rovte-Kolonkovec Po starem običaju bo pustna skupina obiskala danes, 17. t.m., spodnji del in jutri, 18. t.m. zgornji del področja. KD F. VENTURINI priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z ansamblom ADRIA KVINTET jutri, 18. in v torek, 20. t. m., od 15. do 18. ure v Centru A. U. Miro pri Domju. Jutri bo rajanje poživel čarodej Vikj. Danes bo “odločno in veselo" zadonela svečana poročna koračnica za Stojana in Tadejo ki stopata na skupno življenjsko pot. Da bi jo prehodila v soglasju in harmoniji v družbi malih pevcev jima želi združen družinski zbor “allegro con brio“ Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mereNOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 14.30, 16.30, 18.35, 20.40, 22.45 »Vž do-ve ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EXCELSIOR - 15.30, 18.30, 21.30 »Heat - La sfi-da«, i. Al Pacino, Robert De Niro, Val Kilmer. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La dea dell’amore«, r-i. Woody Allen. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Pensieri pericolosi«, i. Michelle Pfeiffer. NAZIONALE 1-15.40, 17.50, 20.00, 22.15, 0.20 »La sindrome di Stendhal«, r. Dario Argento, i. Asia Ar-gento, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.10, 0.20 »Corsari«, i. Gina Davis, Matthew Modine. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.00 »Babe, un maialino coraggioso«; 18.45, 20.30, 22.15, 24.00 »I laureati«, i. Maria Grazia Cucinotta, Gianmarco Tognazzi. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Desperado«, i. Antonio Banderas. MIGNON - 16.00, 18.00 20.05, 22.15 »II presiden-te«. CAPITOL - 17.20, 19.50, 22.10 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. ALCIONE - 18.30, 21.30 »Underground«, r. E. Ku-sturica. LUMIERE - 17.30, 21.00 »Lo sguardo di Ulisse«, i. Harvey Keitel. i^i PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBORAZENCEVv Trstu ALLAH HABAK - Z NAHRBTNIKOM PO IRANU. Predavanje z diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30. Predavatelj Bruno Križman. g_____________IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. t. m. avtobusni izlet v Forni di Sopra ob priliki 15. zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah od ponedeljka, 19. do srede, 21. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 ali 299573. □ OBVESTILA V BORIS SPORTS CLU- BU bo jutri, 18. t. m., ob 21. uri nastopila skupina Huara Pachanga z latinskoameriškimi in brazilskimi plesi. Do torka vsak dan pustno rajanje. Pustne šeme toplo vabljene! SD POLET organizira na kotalkališču na Opčinah, Repentabrska ulica, danes, 17.t.m., od 16. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni vsi otroci in maske. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskalo naslednje vasi: danes, 17. t. m., Medja vas, Stivan in Sesljan, jutri, 18. t. m. Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Sempolaj in Praprot ter v ponedeljek in torek, 19. in 20. t. m. Vižovlje, Sesljan, Trnovco in Nabrežino. PUSTNI ODBOR v Doli- ni prisrčno vabi vse radožive in veseljaške vaščane, prijatelje in somišljenike na običajno koledovanje po Dolini in Krogljah. Kot vsako leto se zberemo na pustno nedeljo, 18. t. m., ob 8.30 na K’luZi: ape, godci in nadebudne zbrane škrmate krenemo na pot ob 9. uri. Zamudnike Čakamo na posameznih zbirnih mestih! KD F. PREŠEREN iz Boljunca priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 18. t. m., ob 14.30 v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. V sredo, 21. t. m., ob 14.30 bo na “Gorici" v Boljuncu deseti spust pusta iz Boljunika v vesolje. Toplo vabljeni! SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGA- NIZACIJA veje volčičev in veveric priredi PUSTOVA-NE za svoje najmlajše elane. Plesali bomo jutri, 18 .t.m. v župnijski dvorani v Nabrežini od 15. do 18. ure. Vabljeni so tudi prijatelji in sošolci. SKAVTI in skavtinje 1. stega priredijo jutri, 18. t. m. v župnijski dvorani v Nabrežini PUSTOVANJE za izvidnike, vodnice in njihove prijatelje ter Starejše elane SZSO. Pridite od 19. ure dalje! SKD VIGRED vabi otroke na tradicionalno PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih jutri, 18. t. m. od 16. do 18. ure. ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD Škamperle OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 18. t. m. od 15. do 19. ure na Stadionu I.maj (Vrdelska cesta 7 - Sv. Ivan). Igral bo ansambel Zvezde. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo v torek, 20. t. m. od 15. do 18. ure v slovenskem dijaškem domu S. Kosovel v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 573141. Ob prijetnem rajanju s klovnom Pikijem bo obilo zabave z bogatim srečelovom. KD PRIMORSKO priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE .. ZABAVA TUDI ZA ODRASLE v torek, 20. t. m. v Srenjski hiši v Mackoljah od 16. ure dalje. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek, 20. t. m.od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Otroci pridite, ker bodo ve- oplp iprp VESELO PUSTOVANJE V TREBČAH - učenci in učiteljice GOS P. Tomažič v Trebčah obveščajo vaščane, da bodo na pustni torek male maske obiskale vse domove. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v Ljudskem domu v Križu v ponedeljek, 19. t.m., ob 16.30. V MLADINSKEM KROŽKU V DOLINI se bo 22. februarja ob 19. uri začel teCaj šivanja in krojenja. Informacije: tel. 225231. KRUT obvešča elane, da v torek, 5. marca, ponovno začnejo PLAVALNE URE v termalnih bazenih v Gra-dežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Stari obiskovalci naj svojo prisotnost potrdijo do 20. t.m. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, ul. Cice-rone 8, tel. 3720062. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA v restavraciji Urdih v Mavhinjah. Ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet” bo pel slovenski pevec Braco Koren. Informacije in rezervacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. OB PRILIKI dneva žena priredi SKD VIGRED v soboto, 9. marca, ob 20. uri DRUŽABNOST z večerjo in plesom z narodno-za-bavnim ansamblom v kmečkem turizmu Švara v Trnovci. Za rezervacije pustiti sporočila na telefonski tajnici št. 200071. MALI OGLASI tel. 040-361888 NUDIM lekcije iz slovenščine in matematike. Tel. 312935. SLOVENSKI družini nudim varstvo otroka - zanesljiva, poštena. Tel. št. 51048. DINAMIČNIM in ambicioznim osebam s smislom za prodajne veščine in organizacijo nudimo zanimivo možnost zaslužka, tudi part-time, na področju netvvork marketinga. Za dodatne informacije pišite na: M.B.E. int.235, Ul. S. Francesco 15/A- 34133 Trst. 28-LETNI kuhar, resen z dolgoletno izkušnjo na potniških ladjah isce zaposlitev, tudi partime. Tel. št. 0431/96570. POHISVO z izrednimi popusti, raznovrstno novo rabljeno in tudi avtentično starinsko. Tel. št. 54390. TROSOBNO stanovanje na Opčinah dajem v najem za ambulanto ali urad. Tel. št. 420604 ob večernih urah. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedellka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBLES1-UI. Vddirivo36-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697 OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vas 7. OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. OSMICO je odprl Igor GrgiC, PadriCe 139. ToCi belo in Crno vino. PRISPEVKI Ob 19. obletnici smrti mame Ivanke GrgiC daruje hci Marija z možem 30.000 lir za Bazovski dom. Ob 5. obletnici smrti dragega moža Ivana Bana darujejo žena Marcela ter sinova Valter in Andrej 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Jožefa Košuta darujeta Judita in Adolf Močnik 100.000 lir za Dijaško matico. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. V počastitev spomina Danila Guštin daruje družina Guštin ( Col 29) 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob obletnici smrti dragega očeta Ivana Ukmarja darujeta Mara in Angel 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob obletnici smrti mame Gizele Blazina daruje sin Angel z Maro 25.000 lir za SD Primoije. Bratranci žene pok. Da-nilota Guštin (Voglje) darujejo 50.000 lir za pro-seško cerkev in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Majdinega oCeta Josipa Corbatti darujeta Majda in Lojzka 40.000 lir za SKD Slavec -Ricmanje. Namesto cvetja na grob Elizabete Pregare vd. Grahonja daruje brat 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Danila Guština darujeta Palmira in Stelio Krmac 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Stano Stu-belj-Budin darujeta Janko in Ivanka Simoneta 20.000 lir, Jožica Guštin 30.000 lir, Zmaga Blazina 30.000 lir ter Zvonko in Tamara Simoneta 50.000 lir za SK Kras. Za popravilo novih prostorov TPPZ Finko Tomažič so darovali: Angel Grijane 100.000 lir, Peter Krmec 50.000 lir, Vesna Zahar Tul 25.000 lir, Branko Pahor 100.000 lir, Karla Dekleva 100.000 lir, Basilio Corbatti 30.000 lir, Al do Ciak 100.000 lir, Rudolf Mikesch 200.000 lir, Albin Žvab 30.000 lir, Um-berta Žerjal 50.000 lir, Silvana Žafran 50.000 lir, Damjan Žerjal 50,000 lir, Vera Udovič 50.000 lir, Marija in Pepi PeCar 50.000 lir, Aleks in Alma Pertot 100.000 lir, sekcija VZPI-ANPI Nabrežina 200.000 lir, Pepi Starc 50.000 lir, Marcelo Malalan 100.000 lir, Slavko in Marija Sosič 100.000 lir, Marija Rodella vd. Castel-lani 200.000 lir, Antonio Volčič in Jerica Macus 100.000 lir, Stanislava Orel 22.000 lir, Stanka Hrovatin 500.000 lir, sekcija VZPI-ANPI Trebče 200.000 lir, Lucija in Livij Malalan 100.000 lir. V spomin na Stano Stu-belj por. Budin darujeta Ivanka in Marija Furlan 50.000 lir za SKD RdeCa zvezda. V spomin na Josipa Košuta (Lojze Kmetov) darujeta Anica in Drago Stoka 50.000 lir za SD Kontovel. SPREJEM OSMRTNIC od Donedeljka do petka od 8.30 do 15. ure ' PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikjh redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 NOVICE BRATINA / BOLNIŠNICA SKUPŠČINA ČLANOV TREH SEKCIJ VZPI/ANPI Tečaji tujih jezikov za neštudente Center za jezikovno izobraževanje (GLAV) pri Videmski univerzi prireja tečaje angleščine, francoščine, nemščine, ruščine in španščine za neštudente. Tečaji trajajo 48 učnih ur, po 4 ure tedensko od 4. marca do 31 maja. Prijave bodo sprejemali 26. februarja od 9. do 12. ure v tajništvu GLAV (tel. 556670), kjer nudijo podrobnejše informacije. Za sprejem v nadaljevalne tečaje bo 23. februarja od 12. do 13. ure test za določitev stopnje manja. V baru Cicchetteria razstava fotogrfij na pustno tematiko V baru Cicchetteria je te dni na ogled zanimiva razstava fotografij na pustno tematiko. Pripravili so jo člani kluba CM, posnetki pa so z lanskega pusta. Ne gre za fotografske zapise dogajanj ampak, kakor pravijo razstavljala, za nekakšno pustovanje s fotografskim aparatom, pri čemer je pač treba upoštevati tudi možnost hecov. Gradivo o natečaju je na vpogled interesentom Šolsko skrbništvo obvešča interesente, da imajo na osnovi predpisov o prozornosti upravnih postopkov do 8. marca pravico do vpogleda dokumentacije o natečaju na podlagi naslovov in izpitov za administrativno šolsko osebje. Kdor želi, lahko za vpogled dokumentacije zaprosi na šolskem skrbništvu s pisno utemeljeno prošnjo. Franco Obizzi spet predsednik odvetniške zbornice Člani odvetniške zbornice v Gorici so pred kratkim izvolih organe te stanovske zbornice. Predsednik je odvetnik Franco Obizzi, tajniške posle bo opravljal prokurator Franco Anotnutti, blagajniške odvetnik Vezio Boni, starejši svetovalec je odv. Rambaldo Zucalli, člani sveta pa so še Alfredo Russo, France-sco Donolato, Mario Corubolo, Maurizio Rizzatto in Foscarina Pascoh. Pokrajinski svet bo zasedal Pokrajinski svet bo v prihodnjem tednu zasedal trikrat: v ponedeljek, sredo in četrtek. Dnevni red obsega šest točk, ki so v glavnem vse vezane na finančni načrt za tekoče leto. Ponedeljkova seja je napovedana za 20. uro. Padajoče drevo potrgalo žice Nekaj težav je bilo včeraj popoldne pri Bonetih, v doberdobski občini, kjer so prebivalci ostali brez elektrike, morali so poseči gasilci in dežurna ekipa družbe ENEL. Med podiranjem so se namreč veje drevesa zapletle v žice elektrovoda, teža pa je povzročila svoje. Žice so se pretrgale in tako je izpadel eletrični tok. Gasilci so delali približno eno uro, nekaj več pa delavci družbe ENEL. Hujših posledic na srečo ni bilo. Zmikavti prebrskali avtomobil Nemanci so v noči od srede na četrtek iz avtomobila parkiranega na dvorišču hiše št. 42 v ulici Ro-selli odnesli okrog 180 tisoč lir in elektronsko igračo. Tatvino je na kvesturi prijavil lastnik B.M. Obstoj preko sodelovanja Mednarodni sporazum Senator Darko Bratina je najprej v pristojni komisiji in nato v senatni zbornici, kjer je bil po-, ročevalec o zakonskem osnutku glede niza pomembnih ukrepov ministrstva za zunanje zadeve, izpostavil tudi vprašanje ureditve sodelovanja med goriško in šempetrsko bolnišnico. Ob tem je posebej naglasil, da tako sodelovanje že obstaja v praksi, vendar ga je treba tudi formalno urediti in to na podlagi mednarodnega sporazuma. Dosedanje sodelovanje na nekaterih specifičnih področjih bi nedvomno zadobilo, poleg uradnega pečata, tudi drugačne možnosti obstoja in predvsem razvoja dveh zdravstvenih struktur. Senator Bratina opozarja predvsem na dejstvo, da bi se s pravilnim in usklajenim nastopom za obe bolnišnični strukturi odprle večje možnosti obstoja in predvsem razvoja, izrazito pa bi se povečalo zaledje, kar je eden od elementov, ki jih upoštevajo ob načrtovanju reorganizacije zdravstva in posebej bolnišnic za prihodnja desetletja. Bratina poudarja, da bi institucionalna ureditev sodelovanja med goriško in šempetrsko bolnišnico pomenila tudi način za uspešno premagovanje postopka marginalizacije goriške bolnišnice. Pomembno je tudi, da bi tak sporazum z zakonom lahko uredili že v nekaj mesecih. $ . ■ ■ Upepeljevalnik v Moram so zaprli Državno pravdništvo pri preturi v Gorici je odredilo zaprtje upepeljevalnika pri Morani zaradi domnevnega onesnaževanja okolja (ozračja in vodnih virov) in nekaterih drugih kršitev. Zgleda, da so karabinjerji posebne enote iz Benetk (Noe) zbrali dovolj obtežilnih podatkov in da je državni pravdnik le te upošteval ob sprejetju sklepa za takojšnje zaprtje naprave. Podrobnosti bodo znane v prihodnjih dneh, morda pa bo prišlo do prve razjasnitve že danes, ko je napovedano srečanje med predstavniki medobočinskega konzorcija, ki je lastnik naprave in sodnikom. Vest o zaprtju upepeljevalnika je prišla nepričakovano in, kakor pravijo pri konzorciju, tik preden so napravo nameravali zapreti zaradi rekonstrukcije. Odpadke iz osmih občin, Id jih jih doslej uničevali pri Moram, bodo do nadlnjega vozili v odlagališče pri Krminu. Čeprav niso znane podrobnosti in razlogi za tako oster in hiter ukrep sodstva, ki bo najbrž utemeljen, pa se ob tem vendarle vsiljuje primerjava s sovodenjskim primerom, leta 1989. KRONIKA / VČERAJ NEKAJ PO 11.URI Roparja v podružnici posojilnice v Ronkah Odnesla sta kakih 18 milijonov lir ZAGRAJ Ugodno mnenje za odprtje sejma Združenje trgovcev ASCOM je izdalo ugodno mnenje glede prirejanja tedenskega sejma v Zagraju. Krošnjarji naj bi stojnice postavljali ob ponedeljkih. Po šestih mesecih naj bi preučili posledice širitve trgovinske mreže. Združenje ASCOM priporoča županu, naj bi ob izdaji dovolilnic upoštevali načelo, da bi bila ponudba na sejmu kar se da razvejana, omejili pa naj bi število stojnic. Zagotovo bo zanimivo ugotavljati, kako bodo občani reagirali na novo ponudbo z ozirom, da se redni sejmi z dolgoletno tradicijo odvijajo v bližnjem Gradišču. Po skoraj trinajstih letih so v Ronkah včeraj dopoldne spet zabeležili rop v banki. Dva oborožena moška sta nekaj minut po enajsti uri vstopila v podružnico zadružne kreditne banke iz Stanrancana, v ulici Dante ter se polastila približno osemnajst milijonov lir. Podvig sta opravila zelo hitro, ob odhodu pa sta kot ščit, oziroma zato da bi se zavarovala, odpeljala s seboj ravnatelja podružnice Paola Ermacoro. Uslužbenca sta sicer takoj zatem izpustila in se oddaljila. Odvrgla sta tudi orožje - pištolo za katero so preiskovalci ugotovili da je šlo za igračo in nožek za rezanje papirja. V podružnici je bilo takrat deset uslužbencev in kakih sedem klientov. Vsi so na srečo ohranili mimo kri. Eden od dveh zakrinkanih roparjev je preskočil pult in ravnatelja prisilil, da mu je odprl blagajno in izročil denar. Policija je bila o ropu takoj obveščena, vendar je prišlo do nesporazuma. Odhiteli so v Staran-cano, kjer je sedež posojilnice. Roparja pa sta se medtem nemoteno oddaljila. Novi predpisi glede registracije podjetij Goriška trgovinska zbornica opozarja na vrsto novosti glede obvezne registracije podjetij. V ponedeljek, 19. t.m. namreč stopa v veljavo takoimeno-vani Register podjetij v katerega bodo vpisane, poleg družb, tudi manjša podjetja, zasebni kmetijski podjetniki itd. Zakon, ki uvaja načelo prozornosti in preglednosti tudi na področje gospodarskega delovanja je bil odobren pred dobrima dvema letoma. Borci odločneje za demokracijo Obračun pobud v letu 1995 in nove naloge - Priprava na pokrajinski kongres V okviru priprav na pokrajinski kongres, ki bo 23. marca, je bila včeraj v Kulturnem domu skupščina članov mestne, podgorske in štan-dreške sekcije združenja VZPI/ANPI. Silvino Poletio je podal izčrpno poročilo o pobudah, ki jih je organizacija bivših borcev, skupaj z združenjem AVL in ANED uresničila v lanskem letu, ki je bilo v znamenju 50-letnice konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašiz-mom. Združenje je dalo pomemben, vendar še zmeraj nezadosten prispevek k ohranjanju in utrjevanju vrednot odporništva zlasti s publicističnim delom, je poudaril Poletto in posebej podčrtal pomen razstave o odporništvu v prostorih Univerze ter mednarodno srečanje zgodovinarjev o dogajanju na Goriškem v razdobju 1943-1945. VZPI/ANPI želi ohraniti vlogo pomembnega družbenega dejavnika tu- PUST di v prihodnje, posebej v naših krajih, je dejal Poletto in občini ponudil nekaj konkretnih primerov, ki bi prav gotovo pripomogli k krepitvi posebne vloge Gorice v tem prostoru. Udeležence kongresa sta pozdravila predsednik združenja AVL Mario Merni in predsednik združenja bivših deportirancev ANED Milovan Bressan in vsak s svojega zornega kota poudarila pomen ohranjanja vrednot odporništva in potrebo po zavestnem nastopanju v obrambo svobode in demokracije, proti najrazličnejšim avtoritativnim težnjam. Vilma Bregantova je v slovenščini prebrala dokument z lanskega vsedržavnega kongresa VZPI/ANPI ter podčrtala globok pomen prireditev s katerimi so v lanskem letu v raznih krajih obeležili petdesetletnico. O vlogi in pomenu antifašizma danes je razmišljal pokrajinski tajnik CGIL Giuliano Bon. Eg ČRPALKE Omenimo naj, da so se kongresa udeležili tudi predstavniki Zveze borcev iz Nove Gorice, strank DSL in SSk, Gio-vanniju Padoanu - Van-niju, ki je bil osebno prisoten, pa so na kongresu izrekli solidarnost ob zadnjih podlih napadih. Podelili so tudi priznanja in se dogovorili o sklepnem dokumentu. (Na sliki - s sinočnega kongresa - foto Bumbaca). 'M PRIREDITVE SKD KREMENJAK vabi na pustovanje v Jamljah, od danes do 20. februarja. Zabavali vas bodo Kraški kvintet z Bracom Korenom, Adria kvintet in disco mu- KD DOL/POLJANE prireja jutri, ob 16. uri, "Otroško pustovanje” v nekdanji osnovni šoli na Palkišču. IZLETI SPD GORICA vabi jutri na prvi spomladanski pohod v Stmaver. Zbirališče ob 13. uri, na goriški strani pevmskega mosta. Popoldne shod in sprevod pustnih mask Na pobudo krožka Arniči del taieto bo danes popoldne enajsti sprevod in nagradni natečaj pustnih mask. Udeleženci - posamezniki in skupine - se bodo ob 14.30 zbrali na Travniku, od koder bodo ob 15. uri šli v sprevodu po Rimski ulici, Crispijevi ulici, Verdijevem Korzu, Oberdanko-vi in preko Travnika in Gosposke ulice na Koren. Tu bo ob 16. uri še ocenjevanje. V pričakovanju rezultatov bo za dobro voljo skrbela godba iz Orzana, ob 17. uri pa bo v ljudskem vrtu koncert godbe iz Fiumi-cella. Jutri popoldne pa bodo, v okviru pustnih prireditev, goriški grad "zasedli” junaki Divjega zahoda. GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Mu-nicipio 20 AGIP - Ul. L. Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO-Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TR2IC AGIP - Ul.Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO-Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Republike 2 KRMIN AGIP - Drevored Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia _______PRISPEVK| Namesto cvetja na grob Pepce Mucci vd. Braini, daruje družina Mucci 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika v NOB padlih vaščanov v Standrežu. KINO GORICA CORSO 18.45- 22.00»Heat - la sfida«. Al Pacino in Robert De Niro. TRZIC COMUNALE 18.00-20.00-22.00»! laureati«. L. Pieraccioni. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TR’ZTCTT OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. POGREBI Ob 9. uri, Aldo Zimolo, iz splošne bolnišnice; ob 19.15, Agnese Spazzapan, iz splošne bolnišnice; ob 10.15, Maria Manzin vdova Meden, iz splošne bolnišnice v Gradišče; ob 10.30, Cino Ruzzini, iz bolnišnice Janeza od Boga, ob 11. uri, Carmela Dal Mas, iz splošne bolnišnice. MONETARNA UNIJA / OMEJEVANJE JAVNOFINANČNEGA PRIMANJKLJAJA Šibkejše članice EU so bolj disciplinirane od močnih Tudi Nemčija presegla 3-odstotno razmerje med dolgom in BDP kajti vse ostale kriterije država v celoti izpolnjuje. Povsem drugačnega mnenja je Bundesbank, ki ne skriva nejevolje nad politiko nemške vlade in jo poziva, naj poskrbi za znižanje javnih izdatkov. »Za znižanje javnega deficita pod tri odstotke BDP do leta 1997, tistega, ki je bilo določeno za preverjanje kriterijev politično-finančne konvergence, bo treba še veliko prizadevanj,« je zapisano v februarskem mesečnem poročilu nemške centralne banke. Lani je nemški javnofinančni primanjkljaj porasel na 3, 6 odstotka BDP, za letos pa vlada načrtuje, da bo ostal pri 3,5 odstotka, kar je za pol odstotka nad v Maastrichtu določeno ravnijo. RIM - Razprava o evropski monetarni uniji se nadaljuje in širi, nekatere države, ki so najbolj zagovarjale maastrichtske kriterije (mislimo predvsem na Nemčijo), pa v zadnjem času kažejo znake oklevanja. To je seveda posledica težav, ki so znova zajele najbolj razvite evropske gospodarske sisteme, in tako so se našli tudi tisti, ki napovedujejo, da bodo nazadnje stroge kriterije iz maastrichtskega dogovora še najbolj spoštovale prav najšibkejše članice Evropske unije. Nek italijanski raziskovalni zavod, Studio Ambrosetti, je v teh dneh objavil študijo, iz katere izhaja, da so v zadnjih petih letih dosegle največje uspehe na področju sanacije javnih financ prav države, ki so v največjih težavah, torej Irska, Belgija, Italija in grčija, medtem ko sta se Francija in Nemčija od maastrichtskih kriterijev oddaljili. Analiza Studia Ambrosetti temelji na dveh osnovnih kazalcih, in sicer na razmerju med javnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom (ki po Maastiictu ne sme presegati 3 odstotkov) ter med javno zadolžitvijo in BDP (najvišja dovoljena meja je 60 odstotkov). Iz analize izhaja, da sta v zadnjih petih letih Nemčija in Francija na splošno presenečenje prenehali spoštovati omenjene kriterije in prepustili vlogo edine »pridne« države Luksemburgu, ki bi torej danes edini lahko stopil v monetarno unijo. Nemško razmerje med javnim opri-manjkljajem in BDP je namreč višje od 3 odstotkov, francosko pa je prišlo do celo 6 odstotkov. Res je sicer, da ostajajo daleč nad tem razmerjem tudi Italija (7, 4%), Belgija (4,5%) in Grčija (9, 3%), vendar so njihovi javnofinančni trendi veliko bolj opogumljajoči. Toliko, da so v Bruslju že trdno prepričani, da bo Belgija sodelovala v tretji fazi Evropske gospodarske in monetarne unije, ki bi morala 1. januarja 1999 privesti do uvedbe skupne evropske valute. V to sodelovanje je še posebno prepričana belgijska centralna banka, za katero raven javnega dolga ne more biti edino merilo za maastrichtsko Evropo, IMI/vSI PON tor SRE čet pet 15 72,7 151 '0,2 151 32,1 151 LZ 39,7 158 5(4 Z 10 DM 56y4 10< >3,6 101 '6,6 101 v* 335 108 2,2 # Seja prenovljenega vrha družbe Friuua TRST - Pod vodstvom predsednika Flavia Presacca se je včeraj v Trstu sestal prenpvljeni upravni svet deželne finančne družbe Friulia. Po pozdravu deželnega odbornika za finance, Lepreja, in za industrijo, Morettona, ki sta v imenu največjega delničarja Friulie, deželne uprave podčrtala pomen te družbe za gospodarski razvoj FJK, so člani upravnega sveta za novega podpredsednika izvolili Giorgia Demar-chija. Preden so se lotili tekočih zadev, so upravitelji imenovali tudi tehnični posvetovalni odbor, ki ga bodo za naslednje triletje sestavljali inž. Bruno Baldi, inž. Alessio Vessel, Bruno To-non in Maurizio Zanette, vodi pa ga generalni direktor Friulie inž. Giorgio Frassini. SDGZ / OBVESTILO ZA ČLANE Občni zbor konzorcija Congafi za jamstvo posojil v trgovini Vabilo k udeležbi in včlanjenju TRST - Sekcija za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju obvešča, da bo v ponedeljek, 19. februarja v sejni dvorani tržaške Trgovinske zbornice (Ul. San Nicold 5) redni občni zbor konzorcija za jamstvo posojil za trgovske dejavnosti Congafi. Na dnevnem redu zborovanja, ki bo ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju, je odobritev bilance za leto 1995. Člani se bodo seznanili z gibanjem kreditne dejavnosti in poslovanja konzorcija v zadnjem obdobju, ki je bilo za področje trgovine posebno kritično. Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi operaterje, tako iz vrst trgovcev kot tudi z gostinskega in medna- rodnega sektorja, ki so člani Congafija, naj se občnega zbora udeležijo v čim večjem številu. Obenem poziva člane in druge podjetnike naštetih področij, naj se včlanijo v konzorcij, saj bodo imeli z minimalno pristopnino možnost najetja posojil z izključnim jamstvom prometa svojega podjetja. Pri tem gre poudariti, da se je delokrog konzorcija po zadnjem izrednem občnem zboru razširil na vsa mala in srednja podjetja terciarnega sektorja. Za vse informacije se lahko podjetja obrnejo na tajništvo SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 10) ali neposredno na Zadružno kreditno banko, ki je s Congafijem konven-cionirana in lahko torej uredi vse formalnosti v zvezi s temi posojili. ^^_^^TEDENIIA^TRGIH^^__^ Predpustni čas italijanskim trgom ni prinesel nobenega veselja ..; Predpustno obdobje ni prineslo veliko veselja italijanskemu finančnemu sistemu. Negativni zasuk v političnem dogajanju, ki mu tržišče do zadnjega ni hotelo verjeti, je imel zato še bolj drastične posledice. Glede na sedanjo situacijo tudi ni pričakovati razjasnitve v kratkem: najprej bo treba počakati na volitve, potem še na sestavo nove vlade. Bistvene posege na področje javnega dolga je torej pred koncem leta težko pričakovati, kakšne posledice pa bo to imelo na kriterije Evropske monetarne unije, si lahko predstavljamo. Tudi če bodo prihodnji podatki o gibanju inflacije ugodni (zavod Istat jih bo za januar objavil šele 21. februarja) in bo to lahko privedlo le do nadaljnjega znižanja kratkoročnih obrestnih mer, bodo ostale dolgoročne obrestne stopnje pod negativnim vplivom politične negotovosti. Dogajanje na tržišču je ta teden tesno sledilo razvoju dogajanja na politični sceni; v ponedeljek je borza še trdno verjela v pozitivno rešitev Maccanico-vega poskusa za sestavo vlade, prav tako so rasle tudi cene državnih vred- : , Eva Vesel nostnih papirjev: na dražbi BOT so čisti donosi na tri in šest mesecev navzdol prebili mejo sedem odstotkov. Reakcija na novico, da nove vlade ne bo, je bila sunkovit padec vseh cen: indeks najbolj kapitaliziranih delnic MIB-30 je v enem samem dnevu izgubil skoraj 4 odstotke. Sibitev na vseh tržiščih se je nadaljevala do konca tedna s kratkimi premori tehničnega značaja: cene državnih vrednostnih papirjev so padle tako v emisiji kot na sekundarnem trgu (donosi novih vrednotnic BTP so zaradi tega zrasli za 40 do 60 stotink), future na 10-letnih BTP so zgubile več kot 3 točke, lira je spet ošibela in se ustalila pri tečaju z marko na ravni 1.080 - 1.085. Vse to je pustilo v ozadju domala zgodovinsko spremembo v načinu poslovanja na italijanski borzi, in sicer prehod od sistema terminskega plačevanja poslov na sistem gotovinske poravnave: kupoprodaj vseh delnic ne bomo več plačevali zadnji dan naslednjega meseca, ampak pet dni.po operaciji. Diskusij o posledicah uvedbe tega sistema poravnave za vse delnice je bilo ve- liko: zelo verjetno bo prišlo do zmanjšanja poslovanja, do prehoda špekulacije na derivativce, do večje transparentnosti cen. Vsekakor bo treba še nekaj časa, predno bomo lahko izrekli utemeljeno sodbo o tej spremembi. Na svetovnih tržiščih vlada še vedno velika negotovost: nemška Bundesbank ni znižala uradnih obrestnih stopenj in tako dokazala, da ji je pri srcu predvsem strog nadzor nad kriteriji, ki jih predpisujejo dogovori iz Maastrichta; 1, 5-odstotna inflacijska stopnja je sicer zadovoljiva, vendar je treba znižati državni primanjkljaj od lanskih 3, 6 na »maastrichtske« 3 odstotke domačega bruto proizvoda. Zato bo v prihodnje potrebna restriktivna monetarna politika, kar pa je v nasprotju z vse težjim gospodarskim položajem. Tako sta še naprej pod vprašajem bodisi uresničevanje Evropske monetarne unije v predvidenih rokih, bodisi kratkoročni razvoj nemške ekonomske politike. Skrajno negotovo je tudi dogajanje na ameriških trgih, ki bodo do konca leta pod vplivom tamkajšnje predsedniške volilne kampanije. 16. FEBRUAR 1996 v LIRAH 1 £2 S valuta nakupni prodajni 1 ? ameriški dolar 1561,00 1609,00 nemška marka 1066,00 1099,00 3 francoski frank 309,00 319,00 it 'E S, holandski gulden 951,00 980,00 belgijski frank 51,60 53,60 sl funt šterling irski šterling 2403.00 2469.00 2476.00 2545.00 fs danska krona 275,00 283,00 grška drahma 6,40 6,80 II kanadski dolar 1131,00 1165,00 japonski jen 14,70 15,30 švicarski frank 1303,00 1343,00 avstrijski šiling 151,20 155,80 33 s norveška krona 243,00 251,00 it švedska krona 225,00 232,00 portugalski escudo 10,20 10,60 španska pezeta 12,60 13,20 1 avstralski dolar 1180,00 1216,00 $ madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,40 11,90 s hrvaška kuna 265,00 290,00 16. FEBRUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1569,00 1599,00 nemška marka 1072,00 1090,00 francoski frank 308,00 318,00 holandski gulden 947,00 972,00 belgijski frank" 51,55 53,35 funt šterling 2396,00 2476,00 irski šterling 2463,00 2558,00 danska krona 274,00 284,00 grška drahma 6,33 6,93 kanadski dolar 1128,00 1163,00 švicarski frank 1306,00 1331,00 avstrijski šiling 150,87 155,37 slovenski tolar 11,40 11,90 16. FEBRUAR 1996 v LIRAH 1 valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1585,420 — ECU — 1985,740 — nemška marka — 1082,200 — francoski frank — 314,260 — funt šterling — 2445,030 — holandski gulden — 966,420 — belgijski frank — 52,610 — španska pezeta — 12,840 — danska krona — 279,810 — irski funt — 2541,790 — grška drahma — . 6,540 — portugalski escudo — 10,390 — kanadski dolar — 1149,270 — japonski jen — 15,070 — švicarski frank — 1327,040 — avstrijski šiling — 153,860 — norveška krona — 247,720 — švedska krona — 229,350 — finska marka — 346,460 — avstralski dolar 1197,780 16. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4625 1.4665 1.4705 funt šterling 2.2528 2.2598 2.2668 irski funt 2.3180 2.3250 2.3320 kanadski dolar 1.0583 1.0623 1.0663 nizozemski gulden 89.195 89.305 89.415 švicarski frank 122.57 122.67 122.77 belgijski frank 4.8520 4.8620 4.8720 francoski frank 28.989 29.049 29.109 danska krona 25.790 25.850 25.910 norveška krona 22.838 22.898 22.958 švedska krona 21.166 21.226 21.286 italijanska lira 0.0210 0.985» 0.9293 avstrijski šiling 14.199 14.219 14.239 španska peseta 1.1830 1.1870 1.1910 portugalski escudo 0.9584 0.9614 0.9644 japonski jen 1.3887 1.3902 1.3917 finska marka 31,940 32.020 32.100 AVTORSKA GLASBA / V TRŽAŠKEM ROSSETTIJU Guccini navdušil publiko vseh starosti Otožni pogled France-sca Guccinija s plakatov, ki so prekrili tržaške mestne zidove, je privabil v gledališče Rossetti mlajše in starejše ljubitelje italijanske avtorske pesmi. Čeprav so bile vstopnice razprodane že več dni pred Četrtkovim večerom, si je vseeno množica Guccinijevih fansov tik pred koncertom skušala priboriti vstop v nabito polno dvorano. Vsem pa prav gotovo ni uspelo. Sivolasi, zaradi tega pa nic manj mladosten kanatavtor (foto KROMA), je tržaškemu občinstvu predstavil svoj zadnji album »Parnas-sius Guccinii«, ki je istočasno ime pred nedavnim odkritega metulja v toskansko-emilj-skih Apeninih. Kraj odkritja naj bi srečnega ento-mogola spominjal na vzdušje Guccinijevih pesmi in zaradi tega je metulju dodal ime priznanega kantavtorja. Sam glasbenik pa se je oddolžil temu z imenom novega albuma, ki predstavlja bodisi vsebinski kot oblikovni korak naprej in obenem vračanje k nekdanjim tematikam. Na vrsto je ponovno prišel tisti vsem razumljiv ljudski naCin pripovedovanja, ki ga zaobjema balada. V času družbene zmede (že pred koncertom je avtor primerno obdelal italijansko politično sceno) ponuja predstavljeni album pravo potrebo po iskanju resnice, enostavnosti in Čistosti. V tipičnem Guccinije-vem slogu se prepletajo avtorjevi dvomi, občutki, razmišljanja in spomini. Po neštetih pesmih o nesrečni ljubezni, pa je tokrat prekinil z ustaljeno tradicijo (Canzone delle colombe e del hore z latinsko-ameriško me- lodijo govori o ljubezni neprizadeto). Da je vedno pripravljen postaviti samega sebe pod vprašaj, je potrdil s samoopredelitvijo - besedni lutkar (burattinaio di parole) -v pesmi Samanta. Poleg pravih lirskih podvigov (Acque, Scirocco) pa je tudi v tem albumu ostal zvest družbeno kritičnim idejnim motivom (No-stra signora dell’ipocri-sia, Canzone p er Silvia) iz prejšnjih albumov. V koncertni program so bile vključene še vse tiste pesmi, ki so spremljale utopije mladih konec šestdetih in v sedemdesetih letih in katere je publika nagradila z burnim ploskanjem. Potem ko je občinstvo na koncertih že celih dvajset let spraševalo ali kratkoma-lo zahtevalo pesem L’av-velenata, jo je Guccinije-va skupina (Ares Tavo-lazzi - bas, Ellade Bandini - bobni, Juan Carlos »Flaco« Biondini - kitara, Vincenzo Tempera -klaviature, Roberto Ma-nuzzi ter Antonio Ma-rangolo - saksofon) na letošnji turneji končno zaigrala. Med eno in drugo kitico pa se je avtor zaustavil, se razgovoril, hu-domuško zafrkaval ter tako dal tej že klasični pesmi novo podobo. Bradati glasbenik se bo v Trst vrnil kaj kmalu, vendar ne v glasbeni preobleki. Pred kratkim je najavil izdajo svoje tretje knjige, kjer bo nekaj strani posvečenih našemu mestu, saj je davnega 63. leta opravil vojaški rok v vojašnici pri Banih in ga še cel kup spominov veže na te kraje. Kdor je zamudil tržaški Guccinijev nastop, pa bo lahko nadoknadil zamujeno že devetega marca, ko bo priljubljeni kantavtor nastopil v Pordenonu. Matej Caharija VIDEM / SEZONA CENTRA CSS Enzo Jannacci uvedel komični niz teatra Contatto r Z nastopom Enza Jannaccija se je v Četrtek v Vidmu zaCel letošnji niz komičnih predstav z naslovom Contatto Gornico, ki ga prireja videmski center CSS. V precej polnem gledališču Cri-stallo je v Četrtek in petek zveCer milanski kantavtor, kabaretist in zdravnik Enzo Jannacci predstavil delo La Scommessa (Stava). VeCer je bil razdeljen na dva dela. V prvem so nastopili komiki, ki so stalni gostje v njegovem lokalu Bolgia Umana v Milanu. Jannacci je pred dvema letoma s sinom Paolom odprl kabaretni klub v središču Milana, v katerem ponuja možnost nastopanja mladim kabaretistom. V dveh letih je med vsemi temi nastopajočimi izbral tri pare, ki ga izmenično spremljajo na tej zadnji turneji.V Vidmu sta v Četrtek nastopila Andrea Bove in Enzo Limardi, vCeraj pa Osvaldo Ar-denghi in Chiara Maio. Bove in Limardi, doma iz Cala-brie, sta zrasla v Bologni. Predno sta se pridružila Jannacciju sta delala v rimskem Bagaglinu ter zmagala prestižno nagrado Zanzara d’oro. Njun videmski nastop pa nas kljub premisam ni prepričal. Razen redkih posrečenih trikov nista pokazala nic originalnega in tudi Časovno sta bila morda predolga. Po krajšem premoru se je pojavil Jannacci, ki je že prej opomnil furlansko publiko na njegovo prisotnosti v teh krajih pred dvajsetimi leti, ko so ga le nekaj dni pred potresom poklicali v službo v videmsko bolnišnico. Ob spremljavi zelo dobrega jazz benda v sestavi Andree Braida na kitari, Stefana Venierja na bobnih in Marca Rizzija na basu (manjkal je njegov sin Paolo, ki so ga zadržali v kasarni, kjer služi vojaški rok) je milanski kantavtor, ki je zgledal precej utrujen, v dobri uri podal nekaj svojih uspešnic, katerim je popolnoma spremenil glasbeno shemo. Tako smo lahko z novo, zelo lepo in premišljeno jazzovsko podlago med drugim poslušali tudi klasike El purtava i scarp da tennis, Armando, Contejeve Bartali in Sotto le stelle del jazz in seveda skladbo Quelli che, ki jo je tokrat prikrojil delno svojemu drugemu poklicu (zdravniškemu) delno trenutni italijansko politični situaciji. Jannacci se bo v Vidmu ustavil še danes in jutri, ko bo na videmski univerzi skupaj s Pierom Chiambrettijem za tretjo mrežo ustanove RAI posnel televizijsko oddajo II Laureato-bis Aleš VValtritsch DEŽELNI SEDEŽ RAI / NIZ SLOVENSKIH FIL M OV Grenak film o povratku sina političnih emigrantov Razseljeno osebo je Marjan Ciglič posnel leta 1982 RAZSELJENA OSEBA. Režija: Marjan Ciglic. Scenarij: Drago JanCar. Fotografija: Rado Likon. Scenografija: Janez Kovic. Kostumi: Milena Kumar. Glasba: Jerko Novak. Montaža: Andrija Zafrano-vič. Igrajo: Matjaž Višnar (Peter Dolenc), Draga Potočnjak (Vida), Miloš Battelino (Gorazd Zidan), Sandi Krošl (profesor), Polde Babic (Židan), Volodja Peer (Lojze), Ivo Ban (Tomaž Kladnik), Slava Maroševic (Petrova teta). Proizvodnja: Viba film in Vesna film, Ljubljana 1982. Jutri s ponovitvijo v Četrtek, 22. februarja, bo po televizijskih poročilih na slovenskem progamu deželnega sedeža RAI filmski večer. Serija Slovenski film predstavlja tokrat prvenec Marjana Ciglica. Ge je Moj ata, socialistični kulak Matjaža Klopčiča obračal politična vprašanja povojnega Časa v Jugoslaviji in Sloveniji v humorno anekdotičnost, ni v Razseljeni osebi ne Cigliču ne scenaristu Dragu Jančarju prav nic do smeha. Razseljene osebe, povojni politični begunci, so po skoraj petih desetletjih sicer lahko ponovno vstopili v Slovenijo, vendar zgodovinski kontekst vsega medvojnega dogajanja še vedno buri duhove. V filmu sicer ne gre za razčiščevanje medvojnih dogajanj, ampak za soočanje z zgodovinsko dediščino sovraštva, ki je sedaj vendarle našlo oblike demokratične dialektike. Vprašanje domobranstva in zahtevo po preraščanju sovraštva je zapisal na filmsko platno Andrej Mlakar leta 1985 s filmom Christopho-ros. V devetdesetih letih pa se je kar nekaj televizijskih del spustilo v osvetljevanje bele lise. Novinarka Ljerka Bizilj je razmišljala o vprašanju z dokumentarcem, ki predstavlja vsebino že v naslovu: Narodno osvobodilna vojna ali državljanska vojna? Tudi Filip Robar-Dorin pokaže v naslovu svoje prizadevanje: Za resnični konec vojne. Se najbolj pa je problematiko, ki jo tematizira film Razseljena oseba, obdelala dokumentarna serija Pričevanja o zvestobi - Slovenci v Argentini, prav tako v proizvodnji TV Slovenija. Avtor Andrej Rot, Jaroslav Srušny in Slavko Hren so posneli pričevanja tistih, ki so bili prej zamolčani desetletja. A zakaj se je prekletstvo razseljenosti prenašalo tudi na sinove? Peter Dolenc, arhitekt, je sin političnih emigrantov v Agentini, ki pride v Slovenijo na delovni študij, predvsem pa da bi spoznal domovino staršev in seveda zato tudi svojo. Ljudje'pa ne morejo še pozabiti, očetje še vedno z muko nosijo v sebi sovraštvo, ki se po naravni liniji prenaša na sinove. Kaj pa sinovi emigrantov? Peter ne more najti ne doma ne v Sloveniji plodnega odnosa z okoljem. Ponuja se mu ljubezen, a on jo žrtvuje na oltarju zgodovinske določenosti. Režiser Marjan Ciglic je posnel leta 1990 drugi film, Ječarji. V njem obravnava v znanstveno fantastičnem tonu metaforo onemogle ge-rontokracije. Gledalcem je znan tudi po zgodovinski TV nadaljevanki Kugy, o življenju in delu velikega avstrijskega Tržačana, alpinista Juliusa Kugyja. A.D. GLEDALIŠKA SEZONA V TRŽAŠKEM ROSSETTIJU i? V I fini W Il\#l Z dobro predstavo je gostoval Ravenna Teatro Nogomet kot prispodoba vsakdanjega preživetja v dokaj klavrni obrobni realnosti, ki jo prežema odsev bleščeče navideznosti s televizijskih ekranov - to, a še marsikaj veC, je učinkovita in sugestivna predtava skupine Ravenna teatro z naslovom Incantati - Parabola dei fratelli calciatori (Začarani - Prilika o bratih nogometaših), ki je ta teden le dva dni gostovala v tržaški dvorani Rossetti v okviru sezone Deželnega stalnega gledališča. Avtor dela je Marco Marinelli, ustvarjalni protagonist gledališkega življenja v zgodovine polnem mestu v Ro-magni. Predstava, v kateri se harmonično spajata naturalizem in simboliCnost, pripoveduje o družini, (bratih Primu in Stefanu ter sestri Palmi), ki dejansko živijo za malo nogometno društvo, Primo je predsednik, Stefano pa je eden glavnih igralcev v moštvu odraslih in obenem trenira ekipo osnov-nošolckov. Društvu, ki ne premore bogatih finančnih sredstev, tako da je oguljeno igrišče podobno saharski puščavi, kot porogljivo ponavljajo navijači nasprotnih ekip, se konCno nasmehne sreCa, saj se med Stefanovimi malčki pojavi naravni nogometni talent, ki bi lahko postal novi Maradona: Primo bi ga rad prodal velikemu vsedržavnemu klubu, Stefano, ki se je skoraj očetovsko navezal na fantka, pa bi ga rad obdržal pri sebi, dokler ne bi odrastek Sanje obej se kruto razblinijo, saj otrokova naivna nezakonska mama otroka prepiše v konkurenčno društvo. Med razpletanjem zgodbe se razkrivajo osebnosti protagonistov ins vet, v katerem živijo: Primovo doživljanje vloge odgovornega za društvo, Stefanovo naraščajoče neugodje, ki se izraža v sicer ozdravljeni poškodbi, vendar je vzrok ali le pretveza da se noCe vrniti na igrišCe; možata robatost sestre Palme, ki si kot ženska s težavo izbojuje skromno mesto v iz- razito moškem svetu; nedoraslost otrokove mame lastnemu težavnemu življenju. V skrajno naturalističnem podajanju nastopajočih (zlasti Luigia Dadi-nija kot Prima, Maurizia Lupinellija kot Stefana in Ermanne Montanari kot Palme, medtem ko je Fio-renza Montanari kot mati prikazana bolj ekspresionistično abstraktno, a povsem prepričljivo) in tudi v živem pogovornem jeziku, v katerem je prisoten prizvok narečja, zaživi trdo vzdušje nogometnega društva v proletarskem predmestju, obenem pa predstava res postane "prilika” o mehanizmu, ki nas uničuje in ki se mu ne moremo upreti. Dogajanje je postavljeno v učinkovito sceno Cosette Gardini in Ermanne Montanari, ki nakazuje rob nogometnega igrišča, z dramatičnim rdeCim platnom v ozadju, ki ga luCi Enrica Isole krvavo ožarjajo. Sugestivni Monteverdijev! korali navdajajo prizore s pridihom svečanosti. (bov) LJUDJE IN DOGODKI Sobota, 17. febraarja 1996 ZDA / ZARADI ANTIBIOTIKOV IN PLJUČNE DRENAŽE Po sedmih letih se je prebudil iz nezavesti Zaradi operacije pa je spet v kritičnem stanju VVASHINGTON Zdravstveno stanje 42-let-nega policista Garyja Dockeryja (na sliki AP), ki se je v ponedeljek prebudil iz sedemletne nezavesti, a so ga morali nato zaradi pljučne infekcije v aneseziji operirati, je stabilno. To je sporočil predstavnik za tisk bolnišnice Columbia Parkridge Medi-cal Center v Tennesseejski Chattanoogi, kjer so policista operirali. Sorodniki so pristali na to kočljivo operacijo, ker se je v plevri nabralo preveč tekočine in bi bolnik lahko podlegel zaradi pljučnice. Obstajala pa je resna nevarnost, da bi ga anestetiki ponovno pahnili v komo. Kot kaže, se to ni zgodilo, zdravniki pa so si vseeno pridržali prognozo, ker bi lahko vsak trenutek nastopila nova kriza, ki bi bila usodna za tak organizem, ki ga je do skrajnosh ošibila sedemletna nezavest. Prejšnji teden je bil Dockery v kliniki za težke bolnike, kjer je preživel skoraj vseh sedem let nezavesti. Njegovo zdravstveno stanje pa se je poslabšalo zaradi pljučne infekcije, ki je že grozila s pljučnico. Takoj so ga pre-mestih v Chattanoogo, kjer so antibiotiki in zasilna pljučna drenaža napravili pravi čudež. V ponedeljek se je telesna temperatura znižala in Dockery je zaCel nekaj mrmrati, je povedala njegova sestra. »Ko sem ga pogledala, je imel izraz, ki ga nisem nikoli opazila. Bil je miren in z odprtimi očmi,« je povedala. Sestra pa se ni omejila na nemo opazovanje, začela je z njim govorih in dobila prve odgovore po sedmih letih. V naslednjih urah je Dockery neprenehoma govoril s svojci in s sinovoma, ki imata sedaj 12 in 20 let. V torek je bil manj klepetav, saj je že vedel, da ga čakata anestezija in opera- cija.. Dockery je padel v nezavest 7. novembra leta 1988, potem ko ga je s strelom v glavo iz 22-kahbrske pištole težko ranil 68-letni Samuel Frank Downey, ki ga je v tennesseejski gorski VValden zvabil z lažnim pozivom. Maščevati se je hotel nad policijo, ki mu je zaradi kaljenja nočnega miru pela levite. Dow-neyja so obsodih na 37 let zapora, tako da ne more priti na začasno prostost pred letom 1998. Dockery se v ponedeljek ni spomnil tega napada, prav tako je pozabil na vse, kar se je zgodilo tri mesece pred napadom. Ni pa pozabil na svojo razvezo in niti na osem let, ki jih je z otrokoma preživel kot policist v Lookout Mountainu. Ekološka katastrofa zaradi izlitja šesttisoč ton nafte LONDON - Jugozahodni obali Wa-lesa grozi ekološka katastrofa zaradi izhtja 6 tisoč ton nafte, ki je včeraj iztekla iz liberijskega tankeraja Sea Em-press, potem ko je nasedel na Ceri pred pristaniščem Milford Haven. Oljni madež na morski površini je dolg osem kilometrov, širok pa 500 metrov. Madeža so se lotih s kemikalijami in s plovnimi pregradami. V neposredni bližini se namreč nahaja zaščiteno območje, kjer domujejo razne morske ptice in tjulenji. Nič Čudnega torej, da so britanski naravovarstveniki zaskrbljeni in zahtevajo nepristransko preiskavo in pojasnilo, zakaj je tanker brez dvojnega dna plul tako blizu obale. Pristaniške oblasti so že sporočile, da je nesrečo skoraj gotovo zakrivila človeška napaka. Sedaj bodo poskušali tanker izvleči s Ceri (na sliki AP) in pretočiti del vskladišCene nafte. Na tankerju je bilo pred nesreCo 128n tisoč ton severnomorske nafte. r PUST / NAJBOLJ NOREGA PRAZNIKA SE UDELEŽUJE PO VSEM SVETU STARO IN MLADO b rajanju tudi bičanje Pust so marsikje izkoristil da so posmehljivo obsodili zadržanje nekaterih političnih mogotcev ~r----- NAPETOSTI NA DALJNEM VZHODU AT • * x J- * LI m. m ■ Vojna ima neki zelo zahrbten simptom: bolj ko sprti kričijo, da si je ne želijo, bolj grozeče visi nad njimi. Ne velika komunistična Kitajska, ki skuša postati svojevrsten fenomen in se razviti v cvetočo tržno ekonomijo, ne da bi se lotila političnih reform; ne mali azijski tiger Tajvan, ki v senci dolgoletne diplomatske osamitve, v _____________ katero ga je pahnil Peking, LukQ Senica uspešno prodira na sleherni svetovni trg; še najmanj pa načelni tajvanski zaveznik Washington, ki po sili razmer v mednarodni skupnosti opravičuje vlogo številke ena, a ima sam s seboj več kot dovolj dela - nihče si ne želi vojne. Pač pa vsi radi rožljajo z orožjem ali vsaj z zvenečimi besedami, saj so interesi velikanski in hkrati nezdružljivi, zaradi česar se prisila vsiljuje kot najbolj logična rešitev. Za Kitajsko je Tajvan že od leta 1949, ko je bil še For-moza in se je nanj pred Mao Ce Tungovo vojsko umaknil poraženi Cankajšek, nič .drugega kot uporniška provinca, ki ji dajejo potuho ameriški imperialisti. Za tajvansko oblast, naslednico kitajskih nacionalistov, ki so do prihoda komunistov vladali v Pekingu, pa je Kitajska tista matična domovina, kjer še vedno traja boljševistična revolucija. Tajpej se zaveda, da se bo nekoč moral vrniti v kitajski objem, in zatrjuje, da je na to pripravljen, toda pod pogoji, o katerih noče Peking niti slišati. Prav tu nastane nevaren problem, ki je v srži zgodovinsko-ideološke narave. Da bi se s Pekingom lahko o morebitni vnovični združitvi pogajal kot enakopraven sogovornik, je Tajpej sprožil tiho ofenzivo za mednarodno politično uveljavitev, ki je dosegla vrhunec z lanskim obiskom predsednika Li Teng Huia v Združenih državah. Za Kitajsko je bilo to več, kot lahko prenese, in odtlej v sleherni tajvanski komunikaciji z mednarodno skupnostjo vidi nov korak proti dokončni, formalni neodvisnosti, v zagotovilih o tajvanski dobronamernosti pa golo pretvezo. Peking, ki bi moral »de rerum natura« najprej poskrbeti za manjše zalogaje od Tajvana, torej za Hongkong in Makao, se je začutil ogroženega in posegel po nasilju - sicer verbalnem, a podkrepljenem s pretečimi vojaškimi premiki. Najnovejši obsežni manevri Ljudske osvobodilne armade, ki naj bi se začeh te dni v Južnokitajskem morju v neposredni bhžini enega od manjših otokov, ki si jih lasti Tajvan, imajo zelo konkreten cilj. Vphvali naj bi na razpoloženje tajvanskih volilcev, da bi se ti na marčnih predsedniških vohtvah odrekli trmastemu Liju in izbrali katerega od kandidatov opozicije, ki je bolj popustljiv in dovzeten za grožnje Pekinga. Ali bodo Tajvanci res klonih - ah pa bo kitajska strategija poniževanja sprožila revolt in dosegla nasproten namen od predvidenega, bo kmalu jasno. Vseskozi pa obstaja nevarnost, da se nasprotniki preveč zatopijo v svojo psihološko igro in prepozno opazijo, da jim je ušla iz rok. Med »sprehodi« kitajskega bojnega ladjevja skozi Tajvansko ožino namreč lahko hitro prasne kakšna iskra, ki zna zanetiti velik požar. Poleg tega se utegnejo kitajski voditelji na čelu s predsednikom Jiang Zemi-nom ujeti v zanko lastne ultimativne retorike, iz katere se ne bodo mogh rešiti drugače, kot da preidejo od besed k dejanjem. Seveda bi se na tej točki končno morah izjasniti tudi Američani, ki zdaj vodijo politiko dvoumja, saj skušajo na deklarativni ravni prijateljevati s Kitajsko, hkrati pa še naprej oskrbujejo Tajvan z orožjem. Čeprav so številne oči uprte prav v IVashington, Pentagon skrbno skriva svoj rezervni načrt, Bela hiša pa le sem ter tja opozori Peking, naj se ne igra z ognjem, pri tem pa zatrjuje, da se Kitajci gotovo ne bodo spustih v kakšno noro avanturo, češ da bi s tem po gospodarski in mednarodnopohtični plati preveč izgubih. Le kdo bi zaradi otočka z 20 mihjoni prebivalcev (!) postavil na kocko eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, pravijo modri možje v Washingtonu in nejeverno odkimavajo. Pozabljajo pa, da konservativni Kitajski (kljub prebhskom pragmatičnosti) zahodnjaška tržna miselnost še ni prišla do živega, saj je veliko predaleč od tradicionalnih kulturnih vzorcev. Modri možje v Pekingu se sicer zavedajo pomena gospodarskega vzpona, toda kaj je to v primerjavi s skelečo narodovo rano, kot je Tajvan... Ce bo splet okohščin to zahteval, bodo zavpih »najprej čast in oblast!« terpritisnih na sprožilec. Za to, kar bi sledilo, obstaja več scenarijev, odvisnih predvsem od reakcije ZDA, ki bi se znašle vzelo nehvaležni vlogi. Ce bi se ameriška vojska odkrito vmešala v spopad, kar Tajvanci, svetovni »komunistofobi« in pravičniško nastrojeni del domače pohtične javnosti od nje pričakujejo, bi bil izid bržkone poguben. Prišlo bi do grozljivega prelivanja krvi in v skrajnem primeru celo do resne grožnje svetovnemu miru. Ce pa bi Striček Sam izbral manjše zlo in se zadovoljil zgolj z moralno podporo Tajpeju, bi pri svojih zavezniki izgubil dobršen del verodostojnosti in vphva, pri sovražnikih pa strahospoštovanje. Izgovori, da je bilo kaj takšnega nemogoče predvideti, bi le redkokoga prepričah. Cia vendarle še ni tako iz forme, da bi ne bila sposobna zavohati, kaj se kuha v kitajskem loncu. Na Wa-shington bi se z vseh strani zgmih razumljivi očitki, da se je prestrašil soočenja z drugo jedrsko silo in se odločil, da bo Kitajski stopil na prste »kdaj drugič«, ah pa, da je preprosto žrtvoval Tajvan in torej storil tisto, kar je polagal na srce Kitajcem - dal žepu prednost pred častjo, v upanju, da se bo Peking iz tega zgleda kaj naučil ter neposlušnim kitajskim bratom prizanesel z neusmiljenim obračunom in zgolj potolažil svoj ozemeljski apetit. Tako upanje bi bilo, milo rečeno, naivno. Ne gre pa odpisati možnosti, da bi lahko Kitajski štrene zmešal sam Tajvan, ki ima sicer desetkrat manjšo vojsko, toda tiger je žilav borec in se utegne zmaju zatakniti v grlu. za prihodnje tisočletje TAJPEJ (Reuter, dpa) - Ob obalah Azije se je razširil nemir. Južna Koreja in Japonska sta le s težavo spravili pod nadzor ozemeljski spor zaradi neobljudenega otočka Tokdo (japonsko: Takešima). Med Japonsko in Kitajsko je še naprej odprto vprašanje, kdo ima pravico do otočja Senakaku. Zaradi otočja Spartly v južnokitajskem morju se prepirajo Kitajska, Filipini, Vietnam in Malezija; poglavitna vprašanja v zvezi s tem so zgodovinske pravice, podmorska nahajališča nafte in mednarodne prometne poti. Kitajska v tem sporu nastopa zelo samozavestno, in sicer v vlogi bodoče svetovne sile, ni pa edina, ki seje nemir na tem koncu sveta. Vprašanje, ki kitajskemu vodstvu dela največ preglavic, je seveda tajvansko vprašanje. Izjave iz Pekinga so nedvoumne: Tajvan je provinca, ki še ni vnovič združena z Ljudsko republiko Kitajsko; obstaja le ena Kitajska - kdor želi ta otok ločiti od Kitajske, tvega vojno. V zadnjih dneh Peking ni več tako glasen, tajvanski politiki, ki so sredi predvolilnega boja - 23. marca bodo v državi prve demokratične predsedniške volitve -pa si prizadevajo, da bi omejili razsežnosti te živčne vojne. Včeraj je tajvanski premier Lien Can v pogovoru za ameriški časnik Foreign Af-fairs povedal, da so napetosti med Tajpejem in Pekingom zgolj začasne -da bodo popustile, ko bodo zglajeni »nesporazumi«. Hkrati je Lien pozval k manjši skrivnostnosti pri vojaških dejavnostih obeh strani, pri čemer je imel nedvomno v mislih »v meglo zavite« kitajske priprave na obsežne vojaške vaje ob jugovzhodni kitajski obali, v katerih naj bi sodelovalo vsaj 150 tisoč vojakov. Znak, da ima Peking z manevri resne namene, je včerajšnje sporočilo s tajvanskega otočka Kimnen, ki leži le dva kilometra od kitajske obale. Ribiči so se namreč pritožili, da so jim kitajske oblasti prepove- Tajvanski topničarji so pripravljeni na morebiten napad sonarodnjakov s celine (Reuter) dale vpluti v pristanišča. Poznavalci sicer trdijo, da je edini namen kitajske vojske zastraševanje Tajpeja in poskus manipulacije s tajvanskimi vo-lilci, toda tajvansko vodstvo se ne more znebiti suma, da se utegne za va- jami skrivati tudi neposredna vojaška grožnja. Kljub vsemu pa Združene države, ki so glavni tajvanski zaščitnik, očitno niso zaskrbljene, saj je poveljnik ameriške vojske John Shalikashvi-li pred dnevi izjavil, da Peking sploh nima potrebne tehnologije za mornariško invazijo, poleg tega pa ameriški »viri« menda niso opazili nenavadnih dejavnosti kitajske vojske, ki bi spominjale na pripravo napada. Pesimisti odštevajo zadnjih 500 dni HONGKONG (Reuter) - Zadnja javnomnenjska raziskava, v kateri je na vprašanja odgovarjalo 627 odraslih prebivalcev Hongkonga, je pokazala, da so se številni meščani te britanske kolonije sprijaznili z usodo - čez petsto dni bodo postali kitajski državljani. To je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril akademik Lo Shiu Hing, član skupine strokovnjakov, ki je pod vodstvom Michaela DeGolyera raziskovala proces predaje Hongkonga Kitajski - to se bo zgodilo 30. junija naslednje leto. Projekt z naslovom Tranzicija 1997 je pred šestimi leti pokazal, da večina prebivalcev Hongkonga nasprotuje priključitvi h Kitajski, vsak četrti vprašani je celo predlagal nemogoče - samostojnost. Nekateri so menih, naj bo Hongkong še naprej britanska kolonija ali pa dominion. Izidi vzporedne raziskave, ki so jo strokovnjaki izvedli na hongkonški univerzi, kažejo, da so prebivalci zelo zaskrbljeni glede prihodnosti - pesimistov je kar dvakrat več kot optimistov. Letos naj bi se iz Hongkonga izselilo od 90 do 100 tisoč ljudi, v prejšnjem desetletju pa se jih je vsako leto približno 60 tisoč. KRIZNA ŽARIŠČA V VZHODNI AZIJI Ostri ozemeljski spori, predvsem naraščajoče napetosti med Kitajsko in Tajvanom, kažejo, da vzhodna Azija ni le gospodarsko uspešen del sveta, marveč tudi regija, kjer poteka srdit boj za prevlado. A /KOREJA Peking ®S | B' KITAJSKA V; TAJVAN „""■ffongkong VIETNAM i Južna Koreja / Japonska /\/ Seul in Tokio sta sprta zaradi otočkov v Japonskem morju. V četrtek je južnokorejska mornarica začela izvajati vojaške Tokdo / vaie v vodah okoli otoka, ki ga Takešima Korejci imenujejo Tokdo, Japonci pa Takešima. Severna Koreja Zadnja trdnjava stalinizma, ki je v velikih gospodarskih težavah, vendar obenem načrtuje jedrsko orožje, mora odpraviti še hudo lakoto, ki se je pojavila letos zaradi poplav in slabe letine. Kitajska / Tajvan Kitajska, ki Tajvan še naprej obravnava kot uporniško pokrajino, bo v bližini otoka tik JAPONSKA pred tajvanskimi predsedniškimi volitvami izvajala vojaške vaje. Peking je že večkrat zagrozil z napadom na Tajvan, če bo ta razglasil neodvisnost. Otočje Spratly Skupino skoraj 200 otočkov in čeri si delno ali v celoti lastijo Kitajska, Vietnam, Filipini, FILIPINI Malezija, Brunej in Tajvan. Na otočju naj bi bile po nekaterih ocenah velike zaloge nafte in zemeljskega plina, zato poznavalci napovedujejo, da bo km to novo azijsko krizno žarišče. 13» - Wmu / /Tf 1 cP^Jj0 ? Tokio e* t * 500 OBOROŽENE SILE VZHODNOAZIJSKIH DRŽAV Kitajska Tajvan Japonska J. Koreja S. Koreja ^ vojaki tanki fregate / ' rušilci podmornice bojna letala ^ jedrski izstrelki 2,2 milijona 7500 - 8000 5825 100 240.000 570 430 151.200 1160 450 520.000 2050 461 1 milijon 3400 509 REUTER SEVERNOKOREJSKA DINASTIJA »ljubljeni voditelj" Kim Džong II raste v »velikega voditelja« PJONGJANG, SEUL (Reuter) - V Severni Koreji so včeraj z velikimi slovesnostmi proslavili 54. rojstni dan voditelja Kirn Džong Ila, sina nekdanjega dolgoletnega predsednika Kim H Sunga, ki je umrl pred dvema letoma. Osrednja proslava je bila na štadionu v Pjongjangu, kjer je več deset tisoč pionirjev in mladincev sodelovalo v velikem gimnastičnem nastopu, kjer so vzklikali »ljubljenemu voditelju« Kirn Džong Ilu. Severnokorejska glasila množičnega obveščanja so bila polna hvalnic državniku. Ta še ni prevzel funkcij predsednika države in generalnega sekretarja delavske stranke (komunistične partije), ki ju je do smrti opravljal njegov oče. »Dokler nas bo vodil general Kim Džong II, veliki državnik, bo naše življenje polno radosti in optimizma, ljudstvo pa bo uživalo v naši rajski deželi. Za velikega tovariša Kim Džong Ila ni nobena naloga neizvedljiva,« se je bleščalo v vladnem časniku Rodong S imun. Opazovalci napovedujejo, da bo »mladi« Kim kmalu povzdignjen na prestol socialističnega vladarja, kar bi bila prva dinastična zamenjava oblasti v kakšni socialistični državi. Najverjetneje bo dolžnosti šefa države in partije začel opravljati 8. julija, ob drugi obletnici smrti »velikega voditelja«. Novinar tokijske agencije Radi-opress Norijuki Suzuki ugotavlja, da so prav ob včerajšnjih slovesnostih severnokorejski mediji bolj kot kdajkoli poudarjali, da je Kim Džong II naslednik Kim D Sunga. Po njegovem mnenju oblasti pripravljajo še zadnje podrobnosti za uradno zamenjavo na vrhu. Anahtiki v Seulu poudarjajo, da se v strogem in skrivnostnem stalinističnem režimu v Pjongjangu začenjajo kazati prve razpoke. V sredo je neki narednik severnokorejske vojske ubil tri stražarje, ko je skušal vdreti na območje ruskega veleposlaništva v Pjongjangu. Po poročilih iz Moskve naj bi se podčastnik nato ustrelil, urgdna severnokorejska tiskovna agencija pa sporoča, da so moškega hospitalizirali zaradi psihičnih težav. Južnokorej-ske oblasti še poročajo, da je v zadnjih dveh letih v njihovo državo pribežalo več kot dvesto sonarodnjakov s severa, med njimi naj bi v Seul skušala prih tudi Sung Hje Rim, Kim Džong Ilova prva žena, ki se zdaj skriva na Zahodu. Zanimivo je, da na veliki proslavi v Pjongjangu ni bilo predsednika severnokorejske vlade Kang Song Sana, kar je verjetno znamenje, da se njegova kariera bliža zanesljivemu koncu. Poleg Kim Džong Ila so bili namreč na slovesnostih ob največjem državnem prazniku, ki je bil doslej Kim II Sungov rojstni dan, navzoči vsi pomembnejši predstavniki severnokorejskega režima. SVET Sobota, 17. febraarja 1996 SREČANJE PODPISNIKOV DAVTONSKEGA SPORAZUMA V RIMU Holbrooke miri poroke miru Gronić in izetbegović rešujeta Federacijo BiH RIM (Reuter) - Zahodni diplomati upajo, da bo krajši sestanek treh podpisnikov daytonskega mirovnega sporazuma v italijanski prestolnici, te spomnil, Cernu so se novembra zavezali v Ohiu. Osrednji akter iz Daytona, ameriški posrednik Holbrooke, je v Rim prispel že včeraj, da bi - v zadnjem tednu svoje diplomatske službe -pripravil vse potrebno za sestanek s predsedniki Izetbe-goviCem, Miloševičem in Tuđmanom. Daytonski mirovni sporazum je »zašel v težave« po vec zapletih v zvezi z izmenjavo ujetnikov, novo napetostjo v odnosih med Muslimani in Hrvati v Mostarju ter izročitvijo dveh Častnikov vojske bosanskih Srbov mednarodnemu sodišču za vojne zloCince v Haagu. Voditelj civilnega dela daytonskega sporazuma Carl Bildt je včeraj spomnil, da bo na sestanku v Rimu govor tudi o odločitvi vodstva bosanskih Srbov, da po zajetju srbskih častnikov pretrga vse stike s predstavniki Iforja. Bildt se je včeraj mudil na Palah, kjer se je sešel s pre-mierom Republike srbske Rajkom Kasagičem in predsednikom parlamenta Mom-Cilom Krajišnikom. Predstavnik za izvajanje civilnega dela daytonskega sporazuma se je s srbskimi sogovorniki pogovarjal o statusu sarajevskih četrti, ki jih še vedno nadzorujejo Srbi. Holbrooke je ob prihodu v Rim izrazil pričakovanje, da se bodo voditelji vseh treh strani vnovič zavezali k izpolnitvi določil daytonskega sporazuma, ne le z besedami, marveč zlasti z dejanji. Daytonski mirovni sporazum ogroža tudi to, da sta voditelj bosanskih Srbov Karadžič in poveljnik srbske vojske v BiH Mladič še na- Ifor odkril teroristično oporišče v bližini Fojnice SARAJEVO (STA, Reuter) - Pripadniki Iforja so včeraj v Fojni-ci, ki leži 40 kilometrov zahodno od Sarajeva, odkrili teroristično oporišče s tremi inštruktorji iz Irana, je povedal tiskovni predstavnik Iforja Mark Rayner. Povedal je Se, da so pripadniki mednarodnih enot v terorističnem oporišču zajeli enajst oseb: tri Irance, Sest državljanov (študentov) BiH in dve neznani osebi. Iforjevi vojaki so v izobraževalnem oporišču odkrili 60 različnih kosov orožja, med njimi puške vrste AK 47, granate, detonatorje in različne vrste razstrehva. Poveljnik Natovih enot v BiH Leighton Smith je bil ogorčen nad odkritjem. Dejal je, da je urjenje teroristov potekalo v neposredni zvezi s predstavniki sarajevske vlade. Predstavnik Iforja je povedal, da so Iranci »uCence« urili po naročilu Ministrstva za notranje zadeve BiH, saj so na mizah našli beležke z imeni uglednih predstavnikov bosanske varnostne službe. prej na oblasti. »Ce bo Mladic še nemoteno opravljal svojo funkcijo, bo izzval daytonski mir, kar je resno dejanje,« je dejal ameriški posrednik Holbrooke. Zahodne diplomate poleg tega skrbijo domnevni stiki med vodstvom bosanskih Srbov in Hrvatov, ki spodkopavajo temelje muslimansko-hrva- ske federacije. Bolj navdušeni so nad skupno akcijo policije bosanskih Srbov in francoskih vojakov, ki so zajeli srbska ostrostrelca, osumljena streljanja na civilni avtobus na Ilidži. Pogovori med Muslimani in Hrvati pa niso zamrli. Včeraj je namreč Sarajevo obiskal hrvaški zunanji minister Mate Granič, ki se je sešel s predsednikom Izetbegovičem, s katerim se je pogovarjal o krepitvi federacije. Odposlanka Združenih narodov za človekove pravice Elisabeth Rehn je vCeraj izjavila, da zmanjkuje denarja za nadaljevanje njene misije, zato je vlade pozvala, naj priskrbijo nova sredstva. »Zdaj le Se prosja- čimo,« je dejala Rehnova, ki raziskuje domnevne množične poboje in etnično čiščenje na območju nekdanje Jugoslavije. Rehnova je na tiskovni konferenci v Ženevi povedala, da nimajo niti osnovne pisarniške opreme, kaj šele, da bi imeli na voljo vozila, s kateremi bi se lahko odpravili na teren. JELCIN STOPNJUJE PREDVOLILNO KAMPANJO »Vojaška operacija v Čečeniji je bila morda napaka« Ruski predsednik je prepričan, da bi bila zmaga vodje komunistov Zjuganova prava katastrofa za gospodarstvo ČELJABINSK (Reuter) - Boris Jelcin je včeraj v Čeljabinsku, ki je središče ruske kemijske industrije, v pogovoru s tamkajšnjimi gospodarstveniki zaCel trd predvolilni boj. Poudaril je, da se bo v kampanji osredotočil zlasti na gospodarska vprašanja. Opozoril je, da bi morebitna zmaga Genadija Zjuganova povzročila gospodarsko nazadovanje, saj bi tuji kapital začel odtekati iz države., »Težko si je predstavljati, kaj se bo zgodilo, Ce bo za predsednika izvoljen kdo drug. Reforma bi se obrnila v nasprotno smer,« je dejal Jelcin in dodal, da verjame v podporo ruskih gospodarstvenikov. »Šestnajsti junij bo odločil, ali bo kapital začel pritekati v Ru-sijio - ali pa jo bo zaCel zapuščati.« Jelcin je izjavil, da bi zmaga Genadija Zjuganova Rusijo pahnila v novo boljševistično revolucijo. »Le poglejte jih. Predlagajo razlastitev ljudi, odvzem zasebnih domov, nacionalizacijo zasebnih podjetij. Želijo si novo leto 1917. To ne bo v nikogaršnjo korist. Rusija še enega leta 1917 ne bi preživela.« Jelcin je obljubil, da bo v tretji fazi reforme izboljšal bančni sistem. Občutno namerava zmanjšati število bank, ki jih je zdaj v Rusiji približno 2500, in odpraviti podkupovanje. Po Jelcinovem mnenju so mnoge banke le krinke majhnih špekulativnih preprodajalcev tujih valut, navadnih mafijcev. Gospodarstvenikom iz Čeljabinska je zagotovil, da bo vsak mesec stopnjo inflacije znižal za dva odstotka. Ruski predsednik upa, da mu bodo na poti k vnovični izvolitvi pomagale tudi televizijske mreže. VCeraj je potrdil, da je odstavil predsednika dru- gega kanala ruske državne televizije Olega Poprova. Jelcin ga je obtožil nenatančnosti, vendar je Popcov obtožbe nemudoma zavrnil. Ruski predsednik je spregovoril tudi o Čečeniji. Priznal je, da je bila vojaška operacija v Čečeniji morda napaka. »Nekaj napak sem naredil. Morda je bila Čečenija ena od njih,« je dejal Jelcin, ko je predstavljal osnutek nove mirovne pobude. Dejal je, da takojšen umik vojske iz Čečenije ni mogoC, na drugi strani pa se Rusija zaveda, da do umika mora priti. Jelcin se je zato zavzel za postopen umik ruskih vojakov. Ti naj bi se iz notranjosti Čečenije preselili na obmejna območja, od koder bi se lahko - Ce bi politični poskus rešitve krize spodletel - hitro vrnili na stare položaje. Na Jelcinovo in Zjuga-novo uradno napoved kandidature so se odzvali tudi v Združenih državah Amerike. Dejali so, da se ne zavzemajo za nobenega kandidata, vendar so na drugi strani jasno izrazili nasprotovanje politiki, za katero se zavzema Zjuganov. Ameriški State Department je poudaril, da si želi zmage enega od ruskih reformistov, najraje pa bi videli, da bi vse reformistično usmerjene sile podprle istega kandidata. Jutri pa bo v Moskvo odpotoval nemški kancler Helmut Kohl. Nemški mediji so začeli namigovati, da je Kohlov obisk namenjen podpori vnovični Jelcinovi izvolitvi. Bonn je ta ugibanja zavrnil in dejal, da je zanj Boris Jelcin povsem običajen politični partner. »Podpiramo konkretne rezultate reformistične politike, ne posameznikov,« je dejal nemški zunanji minister Klaus Kinkel. ANALIZA Mavrični komunisti in njihove reforme Ze sam začetek ruskega volilnega boja je dal odgovor na vprašanje, kdo bo novi ruski predsednik. Naslednjih pet let bo v Kremlju sedel komunist. Ali bodo ruski volići izbrali komunista Genadija Zjuganova, komunista v ultranacionalistični preobleki Vladimirja Zirinovskega, ali pa se bodo morda vnovič odločili za Borisa Jelcina, navsezadnje niti ni pomembno. Bolj pomembno je, da se utegne proces demokratičnih in tržnih reform občutno upočasniti ali celo ustaviti. Ce za trenutek preslišimo Jelcinove predvolilne obljube in se osredotočimo na njegova dejanja, lahko ugotovimo le to, da so vsi, ki bi tržne reforme lahko izpeljali, že zunaj Kremlja. Izjema je le premier Viktor Cernomirdin, ki pa naj bi ga Jelcin na Čelu vlade zadrževal le tako dolgo, da se mu ta ne bo mogel postaviti po robu na predsedniških volitvah. Zahodu prijazni ministri v Kremlju nimajo veC kaj iskati. Namesto njih oblast prevzemajo jastrebi, kakr- šen je sedanji podpredsednik vlade Oleg Soskovec, ki se zavzema za velike subvencije državnim podjetjim, ter generala Mihail Barsukov in Aleksander Korža-kov, ki sta postala znamenita po »reševanju« krize v Čečeniji. Zaradi komunistov v Kremlju pa Jelcin pri komunistih med ljudstvom ni nic bolj priljubljen. Zanje je še naprej izdajalec, ki je porušil »stari, dobri sovjetski imperij«, za liberalce pa je postal izdajalec, ki se je izneveril vsem demokratičnim načelom. V resnici so pet let Jelcinove vladavine označili vojna, strm padec življenjskega standarda, korupcija, plenjenje nacionalnih bogastev in s tem vrtoglavo bogatenje izbrancev... Nihče več ne verjame, da bo Jelcin izvedel reforme, za katerimi skriva svojo nesposobnost. Demokratične reforme so postale le termin, okoli katerega se deli rusko politično življenje. Kako različno ga pojmujejo določeni akterji, kažejo tudi zavezništva med strankami v parlamentu. Zdaj najpogosteje sodelujejo poslanci Cernomirdinove stranke Moj dom je Rusija in »liberalni demokrati« Zirinovskega, drugi blok pa se počasi in neformalno oblikuje okrog komunistov in reformistov iz Jabloka. Ta neverjetna kombinacija pa utegne - prav tako neverjetno - ugajati tudi Zahodu. Demokratične reforme, ki jih zagovarjajo komunisti, sicer upoštevajo vrsto socialnih blažil-cev, ki bodo upočasnili, a vendarle nadaljevali proces tranzicije, liberalni Jabloko pa bi ob primerni udeležbi v kremeljskih procesih odločanja zagotavljal varnost zahodnih naložb. Zahod se srečuje z dejstvom, da načelna in finančna podpora demokratičnim in tržnim reformam brez podpore določenemu voditelju ni dovolj, za zdaj pa lahko izbira le med različno obarvanimi komunisti. Ali je najbolj modro staviti na »že videno«, pa Čeprav neustrezno, bodo v naslednjih mesecih preverjali številni tuji državniki. Miran Starič H * ■ I NOVICE HDZ zavrnila tudi Radoša ZAGREB - Vse kaže, da hrvaška opozicija, ki je pred tremi mesecemi in pol zmagala na volitvah v Zagrebu, ne bo mogla ustoličiti svojega župana in predsednika zagrebške upravne enote. Včeraj je namreč opozicija javnost obvestila, da je predsedstvo stranke HDZ, ki bi moralo liberalca Joža Radoša potrditi za Zupana, zavrnilo njegovo imenovanje, zato naj bi enako storil tudi predsednik Tuđman. Do novih volitev naj bi bil začasni zagrebški župan Franjo Gregorič, Tu-dmanov bližnji strankarski sodelavec in svetovalec za gospodarstvo. (G.G.) Irsko preplavile mirovne pobude DUBLIN (Reuter) - Irsko so včeraj preplavile številne mirovne pobude. Zunanji minister Dick Spring je tako rimokatolike kot protestante pozval, naj si nadenejo bele trakove in s tem pokažejo, da si želijo, da bi Ira obnovila premirje. »Z belim trakom bomo pokazali, da smo vsi na strani miru,« je dejal Spring. K obnovitvi miru so pozvali tudi voditelji irskih in britanskih sindikatov na Severnem Irskem. Tretjo mirovno pobudo pa je sprožilo pet severnoirskih časnikov. Svoje bralce so namreč povabili, naj pokličejo posebno telefonsko telefonsko številko, imenovano »ohranite mir«. Tudi privrženci stranke Sirni Fein so po ulicah hodili s transparenti »vsestrankarski pogovori - zdaj«. Buchananv rasističnih vodah VVASMNGTON (Reuter) - Voditelj republikanske večine v senatu Bob Dole in konservativni komentator Pat Buchanan - oba sta republikanska predsedniška kandidata - sta se štiri dni pred strankarskimi volitvami v New Hampshiru podala v oster dialog. Umazana tekma za republikansko kandidaturo se torej nadaljuje tudi po predhodnih strankarskih volitvah v Iowi, kjer je zmagal Dole. Bitka pred torkovim glasovanjem v New Hampshiru se je osredotočila le na Dola in Buchanana, ki pa se je vCeraj že soočil z dokaj resnimi obtožbami, ki utegnejo zmanjšati njegove možnosti za zmago v New Hampshiru. Najpogostejši očitek Buchananu, ki je ves Cas kampanje kritičen predvsem do gospodarskih sporazumov ZDA - denimo Gatta in Nafte - je namreč ta, da s svojimi skrajno konservativnimi desničarskimi pogledi priteguje zlasti naklonjenost skrajnežev. Predvčerajšnjim je moral Buchanan »opravičevati« odsotnost enega od voditeljev njegove kampanje Larryja Pratta, ki se je zagovarjal zaradi domnevne povezanosti z Gibanjem bele nadvlade in različnimi desničarskimi milicami. Pratt je obtožbe, da je leta 1992 govoril na shodu tega gibanja, zanikal, Buchanan pa je njegovo »nedolžnost« potrdil. Ko bele rokavice zamenjajo boksarske Pahor je večji optimist kot kolega v odboru Jelinčič LJUBLJANA - Ko smo prejšnji teden prebirali uradna poročila z ljubljanskega srečanja parlamentarnih odborov za mednarodne odnose slovenskega državnega zbora in hrvaškega sabora, je kazalo, da se odnosi med državama vendarle nekoliko izboljšujejo. Zato smo se odločili o novem položaju kot tudi o sestanku obeh delegacij, ki je potekal za zaprtimi vrati, kaj več izvedeti od predsednika slovenskega parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Boruta Pahorja in poslanca Zmaga Jelinčiča, ki je znan po svojem rednem spremljanju odnosov s Hrvaško in številnih predlogih v zvezi z določitvijo državne meje med državama. »Najprej moramo vedeti, da več kot leto in pol ni bilo srečanja med predstavniki obeh parlamentov,« nam je povedal Borut Pahor. »V tem času sva se z Žarkom Domijanom, ki je tudi vodja hrvaške delegacije s statusom opazovalke v Svetu Evrope, večkrat srečevala v Strassbourgu in Parizu in na teh srečanjih smo skušali odpraviti zadržke z njihove strani, ki so leteli na naš zakonon o lokalni samoupravi, s katerim naj bi po njihovem mnenju prejudicirali odločitev o spornem ozemlju na Dragonji. Spori so bili odpravljeni, pred dnevi smo se sešli v Ljubljani in po mojem je to uspeh za obe delegaciji. Za to srečanje se mi zdi pomembno spoznanje, da glede nekaterih nerešenih vprašanj obstajajo tako nasprotujoča si stališča, da jih parlamentarci (čeprav to tudi ni naša naloga) ne moremo koncilirati. Na drugi strani pa obstajajo vprašanja, ki jih lahko rešimo sporazumno. Rad bi spomnil, da sem na odboru že pred časom opozoril, da bi bilo koristno vprašanja, ki so rešljiva, podpisati in ratificirati s sporazumom, tista, ki niso zrela, pa naj čakajo. Doslej je bilo stah-šče vlade, da je treba stvari reševati v paketu, ker je s tem izboljšan naš pogajalski položaj za rešitev vprašanj v zvezi z mejo v Istri in za naš izhod na morje. Zdaj pa tudi v poslanskih skupinah prevladuje mnenje, da je treba paket 'razvezati’ in čim-prej reševati nekatera zanjo življenjsko pomembna vprašanja v gospodarskih odnosih s sosednjo Hrvaško. Sem vsekakor sodijo lastninsko-premo-ženjska vprašanja, pri če- mer ne gre za zasebno lastnino in vprašanje vikendov, ampak predvsem za družbeno oziroma državno lastnino Republike Slovenije, ki naj bi znašala približno štiri milijarde mark. Ker na Hrvaškem poteka proces lastninjenja, bi pravno neurejeno področje lahko predstavljalo nevarnost, da se slovenska lastnina izgubi. Sem sodijo tudi vsi sporazumi, ki zadevajo gospodarsko, znanstveno in raziskovalno sodelovanje. Hrvate pa zanimajo cestne povezave, prehodnost Slovenije. Na sestanku je bilo jasno povedano, da ne bomo razpravljali o nobenih koridorjih, o nobenem eksteritorialnem pasu. Konec koncev si Hrvati z urejanjem odnosov s Slovenijo avtomatično odpirajo možnost za prehodnost slovenskih tranzitnih poti. Ce bi Slovenija reševala nerešena vprašanja tako s Hrvaško kot z Italijo in se pospešeno vključevala v Evropsko unijo, bi bili Hrvati Evropski uniji še bliže,« je poudaril Borut Pahor. Kljub različnim opozorilom na nerešena vprašanja je Pahor vendarle mnogo bolj optimističen od njegovega kolega iz odbora Zmaga Jelinčiča. »Zadnje slovensko-hrva-ške pogovore ocenjujejo za dobre ali za dobronamerne samo tisti, ki ne vedo, kako poteka politika, ki ne poznajo diplomacije, pasti in diplomatskega 'vlečenja za nos’. Hrvati so prišli naredit v Slovenijo vtis. Ali če citiram izjavo gospoda Domijana, ki jo je po pogovorih dal enemu od novinarjev: 'Sem smo prišli zato, ker se bliža turistična sezona. Pred turistično sezono moramo biti kooperativni, po njej pa bomo zadeve spet zaostrili.’ Ta izjava pove vse. Bilo bi zelo neprevidno, če bi nasedali hrvaškim obljubam. Na pogovorih nismo govorili o nobeni žgoči zadevi. Nismo govorili o vprašanju avtohtone slovenske manjšine, o slovenskem premoženju v Istri, niti z besedico se nismo dotaknili etničnega čiščenja Istre. Kar zadeva meje, naj povem, da je Žarko Domjan izjavil, da so meje med Slovenijo in Hrvaško 98-odstotno rešene in dogovorjene, kar ni res. Zanimiva je tudi njegova izjava, da nimamo možnosti dobiti Piranskega zaliva in da lahko prosimo tudi za mednarodno arbitražo, pa se ta ne bo končala v našo korist. Seja je bila zaprta, namen zaprtosti seje pa je bil tudi ta, da bi se pogovori prikazali kot del otoplitve odnosov, do katere pa v resnici ni prišlo. Do sestanka je prišlo na hrvaško pobudo. Pri tem slovenska stran ne bi smela spregledati, da je raven kredibilnosti Hrvaške in njenega predsednika izredno padla. Ne gre zanemariti židovskega lobija, ki čedalje glasneje opozarja, da so Tudmanova stališča zelo podobna stališčem Anteja Paveliča, pa tudi ne dejstva, da njihov parlamentarni odbor ni na enaki ravni kot sloven- ski odbor za mednarodne odnose. Na Hrvaškem imajo polpredsedniški sistem, kar pomeni, da bi se moral naš odbor pogovarjati z njihovim zunanjim ministrom, naš zunaji minister pa bi moral imeti za sogovornika ne le hrvaškega zunanjega ministra, ampak tudi predsednika Tuđmana.« Poslanca Jelinčiča smo vprašali, ali so ga gostje s Hrvaške pokarali zaradi njegovih izjav, po katerih je znan kot precej nenaklonjen njihovi državi. »Opozoriti moram predvsem na to, da nisem nasprotnik Hrvatov, temveč zagovornik Slovencev. O mojih stališčih se nismo pogovarjali. Povedal sem svoje mnenje, nisem pa se spuščal v polemike. Povedal sem jim, da so meje zgolj administrativne, na kar je ostro reagiral Domijan, češ da so podobne stvari slišali v Beogradu. Po drugi strani pa je Domijan izjavil: 'Od polovice Piranskega zaliva do Prevlake ne pristajamo na noben pogovor in pri tem ne bomo odstopili niti za milimeter! ’ Malce kasneje, ko smo govorili o Trdinovem vrhu, pa je v smehu dejal : 'Če bo treba, bomo pač vrnili nekatere zadeve s silo.’ Taka izjava, ki je danes povedana v smehu, lahko jutri postane resna,« je dejal Jelinčič. In kaj se je zgodilo? Samo dan po našem pogovoru z obema poslancema se je Jelinčičeva napoved uresničila, ko se je v splitski Nedeljni Dalmaciji pojavila Domljanova izjava : »Slovenskim kolegom sem med nedavnim obiskom v Ljubljani povedal, da so od tujih vojaških enot na hrvaškem ozemlju nameščene samo slovenske in srbske enote, to pa ni dobra družba za Slovence. Dejal sem, da ne bomo izvedli nobene nasilne akcije, čeprav bi lahko z dvajsetimi specialni rešili vprašanje Trdinovega vrha!« Borut Pahor je izjavo prebral z zaskrbljenostjo, vendar še vedno verjame, da Domijanov namen ni bil grožnja z uporabo sile. Kaže, da se bo morala Slovenija vendarle tudi zavedati, da se diplomacija ne dela vedno v rokavicah, še zlasti, če si druga stran namesto belih natika boksarske. Janja Klasinc ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Pripravljeni so podpisati zahtevo za referendum Državljani naj bi odločali o ustreznosti zakona o osnovni šoli LJUBLJANA - »Poslanke in poslanci ZLSD smo pripravljeni v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi podpisati zahtevo za razpis naknadnega referenduma o potrditvi zakona o osnovni šoli,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine združene liste v državnem zboru Miran Potrč. Do takšne pobude je prišlo, ker v zakonu o osnovni Soh - ki ga je državni zbor sprejel v sredo, sprejetju pa so najbolj nasprotovali ravno poslanci ZLSD, pa tudi demokrati, Jelinčičevi nacionalisti in nekateri poslanci iz vrst liberalne demokracije - v 17. členu piše, da morajo osnovne šole v sklopu izbirnih družboslovno-hu-manističnih predmetov obvezno ponuditi tudi nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki. Po mnenju ZLSD je ta predmet ustavno sporen, prav tako pa naj bi to pomenilo, da se katohška cerkev, ki je bila eden od pobudnikov za uvedbo tega predmeta, vrača v javno in obvezno šolstvo kot odločilen dejavnik, verjetno pa bo tudi dejanski izvajalec pouka tega predmeta. V ZLSD tudi menijo, da za omenjeni predmet ni pripravljene nobene osnove, da je z zakonom in brez vednosti, za kaj gre, vsiljen šoli, staršem in otrokom in da je nepotreben, ker ga razen rimskokatoliške cerkve ni zahteval nihče. Združena lista je zato vsem poslankam in poslancem državnega zbora, ki so v sredo glasovali proti sprejemu 17. člena zakona o osnovni šoli - takih je bilo poleg poslancev ZLSD dvaindvajset -predvčerajšnjim poslala vabilo, naj se s svojim podpisom pridružijo zahtevi za razpis referenduma. Ker mora biti takšna zahteva po zakonu vložena najpozneje sedem dni po sprejetju zakona, v ZLSD pričakujejo dokončne odgovore do ponedeljka. Trenutno so zbrali trinajst podpisov - potrebujejo jih še sedemnajst -vendar so nekateri poslanci že zagotovili podporo predlagani zahtevi ZLSD. O konkretnih imenih Potrč še ni želel govoriti. Bernard Pesjak SKD / MEHČANJE KOALICIJE liberalni demokrati so kršili koalicijski dogovor LJUBLJANA - Glavna tajnica Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Hilda Tovšak - M je vodila včerajšnjo strankino tiskovno konferenco - je opozorila na prvi pomemben razkol, ki ga je doživela nova vladna koalicija, liberalna demokracija Slovenije (LDS) naj bi kršila koalicijski dogovor o sprejemu šolske zakonodaje v državnem zboru. Nezadovoljstvo stranke SKD je povezano zlasti z ravnanjem koalicijske partnerice ob sprejemanju amandmaja o predmetu o verstvih in etiki v osnovni šoli. Kršitve dogovora po zatrjevanju Hilde Tovšak koaticija še ni obravnavala. Krščanski demokrati pričakujejo pojasnilo LDS zakaj ni podprla njihovega amandmaja, saj je stranka SKD prepričana o nujnosti vedenja o verstvih in etiki v osnovni Soli. Glavna tajnica je izrazila prepričanje, da se bodo koalicijska razmerja kljub temu razkolu uredila V ponedeljek, 19. februarja naj bi se nadaljevala pogajanja koalicijskih partneric o spremembi volilne zakonodaje. Na zadnjem srečanju sta stranki SKD in LDS uskladili stališče o petodstotnem pragu za vstop v državni zbor. Hilda Tovšak je poudarila, da so krščanski demokrati pred uskladitvijo stališča zagovarjali nižji, 4, 5-odstotni prag, saj so želeli manjšim strankam - glavna tajnica govori o »satelitskih« strankah, ki šele ob vstopu v parlament pokažejo svojo resnično politično barvo - onemogočiti dostop do poslanskih mest. Vladni stranki naj bi v ponedeljek sprejeli tudi končno odločitev o mestih državnih sekretarjev. Minister za kulturo Janez Dularje že sprejel ponujeni odstop državnega sekretarja Ostermana, minister za znanost in tehnologijo Andrej Umek pa se o ponujenih odstopih še ni odločil. Bojan Šuštar Spomeničarjev ne zmanjka fW;v Peter Bose »Drugi opciji, ki se je oblikovala in učvrstila med narodnoosvobodilnim gibanjem druge polovice osemdesetih let, pa so...« In naprej: »Demosovo vodstvo je sestavljala preprosto vsota ljudi podobnega političnega in vrednostnega izvora v narodnoosvobodilnem gibanju osemdesetih let...« Tako je v zadnji Sobotni prilogi Peter Jambrek uvedel novo sintagmo zase in za svoj krog razumnikov. Taki prispevki pravzaprav ne bi bili vredni posebnega komentarja, saj gre v njih predvsem za silno subjektivno optiko, ki nima javnih dokazil in dokumentov. Imajo tudi približno taksno zgodovinsko vrednost, kot so jo imeli prispevki Vladimirja Dedijerja k Titovi biogmfiji, Ce ne bi bilo te sintagme o narodnoosvobodilnem gibanju, ki se je zaCelo leta 1985. Zakaj to sprenevedanje že pri določitvi? Zato, ker lahko tako gibanje obstaja samo, Ce traja nekaj let. Ce to ni tako, potem ni gibanje. In tako je tudi v resnici bilo. Tega gibanja namreč ni bilo nikjer in Jambrekova ambicija je veC kot prozama. Ce ustanoviš tako gibanje leta 1985, potem pred tem nobenega ni bilo, torej tudi ne narodnoosvobodilne vojne. Posebej pa gre v tem prispevku za to, da Peter Jambrek sebe razglasi za narodnoosvoboditelja par excellence, Čeprav o tem, vsaj do tistega časa, ko se je zaCelo razmišljati o obeh opcijah, ni niti sledu kake izrazite narodnoosvoboditeljske misli. Naj mi gospod Peter Jambrek pove, kateri je tisti članek, ki ima narodnoosvobodilne konotacije, kakršnih je med NOB pobio. Vsak plakat, vsako pismo, vsak dekret, radio in Časniki so med NOB polni take narodnoosvobodilne vsebine, dejanj, bojev, herojev in podobnega. Kje je en sam tak Članek ali pa en sam tak refleks na tako vsebino izpod peresa vseh tedanjih Demosovih veljakov, za katere sem sam Sele tedaj slisal prvič? Naj navedem imena, in Ce mi kdo ne verjame, naj gre v dokumentacijo Časopisne Čitalnice v NUK in si vzame Cas, tako kot sem si ga jaz, in najprej poiSCe imena, potem pa naslove njihovih prispevkov v Časopisih in revijah. Tja do debate o dveh opcijah ne bo našel niti ene izrazite misli, kaj Sele danka ah eseja o narodnoosvobodilnih težnjah, kot je tega bilo Se in Se med NOB. Gre za Cisto izmišljotino in laž ustavnega sodnika, ki se hoče vsem dejstvom navkljub danes vsihti javnosti kot njen narodnoosvoboditelj. Na-rodnoosvoboditeljsko skupino v Demosu naj bi tvorili Bajko Pirnat, Andrej Capuder, Dimitrij Rupel, France BuCar, Jože Pučnik, Rudi Sehgo, Drago Jančar, Dane Zajc, Veno Taufer, Jože Snoj, Jože Zagožen, Lojze Peterle, Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Peršak, Katja Boh, Borut Trekman, Matjaž Šinkovec, Janez in Matjan Podobnik, Viktor Blažič in drugi. Edini zapis, ki bi ga lahko imeh za narodnoosvobodilnega, je leta 1988 anonimno prispeval Samo Resnik. V njem je bila, tako kot se za pisanje s Inko vsebinsko namvnanostjo spodobi, natančno izražena zahteva po neodvisni Sloveniji. Ta zapis je bil ravno pri teh, ki sem jih imenoval, javno povsem ignoriran, zasebno pa so ga vsi po vrsti obsojali kot provokadjo in neresnično utopijo. Enako so se ravno ti gospodje posmehovah Slavoju Žižku, ko je na TV trdil, da je JLA papirnat tiger. Ali naj dodam Se to, da na velikem zborovanju za Janšo tik pred dejanskimi razpravami o obeh opcijah ni bilo niti enega gesla, ki bi bilo nacionalistično, vsa so bila v znamenju liberar-nih vrednot? Ustavnemu sodniku ne gre v Čast, da ne loCi nacionalističnih gesel od liberalnodemokratskih. In kaj zdaj? Jambrek, človeka nikar. Ne vem, kdo me bo osvobodil od tebe in od tebe ves slovenski narod. Spomeničarjev smo imeh že v prejšnjem režimu do grla dovolj, novih, lažnih danes ne potrebujemo. Pogajanja z ministrom Voljčem se kljub zameri nadaljujejo LJUBLJANA - Včeraj naj bi se z ministrom za zdravstvo in ministrom za delo, družino in socialne zadeve sešli predstavniki vseh treh reprezentativnih sindikatov na področju zdravstva. Vendar so se nadaljevanja pogajanj o spremembah in dopolnitvah panožne kolektivne in kolektivne pogodbe udeležili le minister, državna sekretarka ministrstva za delo in predstavniki sindikata zdravstva in socialnega varstva. Ti so pogajanja nadaljevali tudi kot predstavniki stavkovnega odbora, ki jeza 27. marec napovedal opozorilno stavko, če njihove zahteve ne bodo izpolnjene do konca tega meseca. Do zapleta je prišlo pri aneksu številka 2 h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki predvideva nagrajevanje v obliki količnika. Sporno je, je na tiskovni konferenci povedal predsednik sindikata dr. Igor Kodrič, da se je minister s sindikati pogajal ločeno. Posebno sporen se sindikatu zdi člen 69b, ki obvezuje zdravnike, da bi z vodstvi zdravstvenih ustanov sodelovali pri ukrepih za racionalizacijo. Dvomijo, da bi se sindikat Fides in zdravniška zbornica s tem strinjala, zato ga sindikat ne more podpisati, čeprav racionalizaciji sicer ne oporekajo. Glede panožne pogodbe menijo, da minister nima vedno enakih meril za pravno in socialno varnost zaposlenih v zdravstvu. Zato bodo, kot je dejala generalna sekretarka sindikata Nevenka Lekše, stvar »zamrznih«, ministru pa so že ponudili predlog svojega aneksa, ki bi zagotavljal enakopraven položaj delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu. Izpolnitev zahtev stavkovnega odbora bi, kot so povedali, pomenila povečanje letne mase sredstev za nagrajevanje za osem milijard tolarjev. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden. (KaN) NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 17. februarja 1996 GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 17. t. m., ob 20.00 (red L): Carl Orff »Carmina Burana«. Zadnja ponovitev jutri, 18.2., 16.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« -v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: V sredo, 21. t.m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Bal-let Lausanne« - »Ce que 1’amour me dit», koreografija Maurice Bejart. Ponovitve bodo trajale do 2. marca. V Dvorani Satumia Pomorske postaje bo v sredo, 21. t. m., ob 11.30 srečanje z Mauri-ceom Bejartom. Vstop prost. Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave. Gledališče Rossetti Danes, 17. t. m., ob 20.30 »II paese dei campanelli« s Sandrom Massiminijem. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. Zadnja ponovitev jutri, 18. t. m., ob 16. uri V torek, 20. t. m., ob 20.30 (red premiera): Stalno gledališče iz Turina - »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli«. Režija VValter Pagliaro. Predstava v abonmaju: odrezek 7 rumen. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Le cognate« (odrezek 14-moder) na programu od 27.2. do 3.3. in »Enrico IV« na programu od 19. do 24.3. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 17. t. m., ob 20.30: Ginette Beau-vais-Garcin »II elan delle vedove«. Režija Patrick Rossi Gastaldf, nastopa Valeria Va-leri. Ponovitev jutri, 18. t.m., ob 16.30 Nedeljska otroška matineja - Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri. GORICA Kulturni dom Danes, 17. t.m., ob 9.00 in 11.00 predstavi za osnovne in srednje Sole - Podrekove lutke »Varieta delle marionette-I piccoli di Podrecca*. Informacije na tel. St. 0481/33288. Kulturni dom Gorica. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 17. t.m., pb 19.00 -VV.A.Mozart: La finta giardiniera. V sredo, 21. t. m., ob 19.30 »Kasimir und Karoline«. Pri Joklnu: V petek, 1. marca, ob 19.30 -Janko messner bere iz svojih del (dvojezično). ŠENTJANŽ V ROŽU Društvena soba SPD: danes, 17. t.m., ob 16.00 - Nastop uCencev slov. glasbene šole. Farna dvorana: V nedeljo, 18. t.m., ob 14.00 -Pustovanje, ki ga prireja Društvo upokojencev. K & K Center: v petek, 1.3., ob 19.30 parodija starih popevk »Manner, Liebe, Leiden-schaft«. GLOBASNICA Pri Sostarju: Danes, 17. t.m., ob 20.00 - Ples Slovenskega atletskega kluba. Igra Planinski sekstet, Duo Peugeot in Se dve skupini. VOGRČE Pri Florjanu: Danes, 17. t.m., ob 19.30 - Ve-seloiogra »MoC uniforme« - nastopa gled. skupina KKD VogrCe. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: Jutri, 18. t.m., ob 19.00 - Pustna prireditev. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela Od 17. do 21, t.m. bo v gledališču na sporedu pregled televizijskih in kinematografskih del Ken Loacha, ki ga organizira Zadruga Bo-nawentura v sodelovanju z British Film Ciuhom. Velika dvorana: danes, 17. t.m., ob 18.00 -»Family life»(italijanska verzija); ob 20.00 »Poor cow» (v originalu s podnapisi v ital.); ob 22. ponovitev filma »Family life». Video dvorana:ob 18.00 - »Cathy come home»(v originalu) in ob 20.30 - »The Ga-mekeeper» (v originalu). GLASBA TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30 - Nastop skupine Brodsky Quartet. Na sporedu Schubert, Berg in Smetana. Gledališče Miela V soboto, 2.3., ob 20.30 »Koncert za Franca« v spomin na Franca Vallisnerija. XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30: nastopila bosta zbora Goro dei piccoli cantori in Goro giovanile della Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Sofianopulo, Ille-sberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, Elgar in Orff. RTŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 21. t. m., ob 20.30 koncert pianista Gianluce Cascioli. Na programu van Beethoven, Schoenberg, Boulez in Debussy. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 -Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Cartesius Do 22. t.m. razstavlja slikarka Dusedda Orio-lo. Urnik: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.; ob praznikih od 11.00 do 13.00. Zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): Se jutri, 16. februarja je na ogled razstava Leonor Fini. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Galerija ISIS (Ul.Corti3/a) Od sobote, 17. do 23, t.m. bo na ogled razstava »Segni e pennelate* Ferruccia Berninija in Nevia Pereza. GORICA Kulturni dom Do nedelje, 18. t.m., je na ogled skupinska razstava goriških slikarjev Nadje BevCar, Davida Faganela in Hermana KosiCa, ki jo prireja ZSKD in ZSKP. Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen KrmpotiC. SEŽANA Kulturni center S.Kosoveb-na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Dežena Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rai- nerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17. marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. TINJE Dom prosvete»Sodalitas» Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka kaste-lica iz Sežane. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan. ROŽEK Galerija Sikoronja-Semislavce: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselber-ta Hokeja. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana Sofokles: FILOKTET Danes, 17. februarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Ponedeljek, 19. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI PRVI in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Torek, 20. februarja, ob 19.30, za abonma TOREK in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Mala drama A. Nicolaj: PRVA KLASA Danes, 17. februarja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana aovtMeeo* TOUoetam. atm*u4£* v uutum Sobota, 24. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO. J. Massenet: MANON Sobota, 2. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 T. Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI Danes, 17. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Jutri, 18. februarja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Ponedeljek, 19. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI B in IZVEN. A. Jarry: KRALJ UBU Torek, 20. februarja, ob 19.30, za abonma RED U in IZVEN. Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Danes, 17. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. Sreda, 21. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 23. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 Veliki oder Danes, 17. februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: SAPRAMISKA, za IZVEN. Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od tretjega leta naprej. Torek, 20. februarja, ob 17. uri. Četrtek, 22. februarja, ob 17. uri. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Danes, 17. februarja, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAŽA: VESELO PUSTOVANJE IN RAJANJE. Otroke bodo zabavali Čarodej Marko, Pika Nogavička in gusar Polde. Lorenzo da Ponte: DON JUAN. Torek, 20. februarja, ob 20. uri. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 1J ■ Lubliana Petek, 1. marca, ob 19. uri: Damir Zlatar Frey: LEPA VIDA. Koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja. SNG MARIBOR Slovenska 27 Drama F. Villon: VELIKI TESTAMENT, Sobota, 24. februarja, ob 17. uri, za RED UPOKOJENCI. Opera in balet R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Jutri, 18. februarja, ob 17. uri, za RED UPOKOJENCI, NEDELJA, POPOLDANSKI, ABONENTE in IZVEN. Sreda, 21. februarja, ob 19.30, za RED TOREK, ABONENTE in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Bina Stampe-Zmavc: URE KRALJA MINA (foto) Jutri, 18. februarja, ob 11. uri: za otroke od 5. leta naprej. Nedelja, 25. februarja, ob 11. uri PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Danes, 17. februarja, ob 12.15: Amaterski mladinski oder: BUTALCI. Gostovanje v Desklah. SamShepard mi5eIiažnivka KdHaer Boris Cavazza Drama o nežnosti tn drama o nasilju Premiera tl. februar ob 20.00 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Zijah Sokolović: CABAres, CABArei. Danes, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, Danes, 17. februarja, ob 10. uri. Gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane. CANKARJEV DOM Po londonski premieri septembra lani in gostovanjih v Rimu, Dublinu, Melbournu in New Yorku skupina CHEEK BY JOWL na odru Cankarjevega doma. John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA. Režija: Declan Donnellan. Danes, 17. februarja, ob 20. uri. Film Danes, 17. februarja, ob 20. uri: ELDORADO. Režija Charles Binarne, Kanada, 1995. Od 20. do 24. februarja: ZVOČNA VIZIJA SVETA. Retrospektiva zvoCno-filmskih del (1974-1995) in inštalacija Skrivnosti SoCe Andreja Zdravica. Glasba Jutri, 18. februarja, ob 19.30: SIMFONIČNI ORKESTER ORF, Dunaj. Dirigent Pinchas Stein-berg. Torek, 20. februarja, ob 20. uri: gala koncert ob 45-letnici delovanja SLOVENSKEGA OKTETA. Razstave Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca). GLASBA KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 19. februarja: Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent Uroš Lajovic. Petek, 23. februarja: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO. Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10, Ljubljana Jutri, 18. februarja, ob 11. uri: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM. Dirigent Uroš Lajovic. Solisti: Aleš Kacjan, flavta; Matej Sare, oboa; Svava Bernhardsdottir, viola; Gal Faganel, violončelo. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 23. februarja, ob 22. uri: MEATHEAD. SoniCno kitarski cyber-noise iz Italije. Kot pred-skupina bodo nastopili domaCegrudni funkijaški povver-trasherji-SKYTOWER. RAZSTAVE . ... e. . •» .s*. -v! + FOKUS-NUKCAFE, Turjaška 1, Ljubljana Miha Knifc: FOTOGRAFIJE Razstava bo na ogled do 17. marca. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana V galeriji je do 3. marca na-ogled razstava grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 6. marca na ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla V spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana Biggibilla, avstralski aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. NARODNI MUZEJ Muzejsko 1. Liubliana SOL INVICTVS SOL IVSTITIAE, Zgodnje krSCanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca. GALERIJA ŠKUC. Stari trg 21, Liubliana V galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo: Zbignievv Libera, Mariola-Przyjemska in Roman Stanczak. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Tra celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je na ogled razstava TRA, TRA, TRA, BUM, BUM, BUM, s podnaslovom Razstava o soški fronti. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Liubliana V galeriji je do 3. marca na ogled razstava objektov, risb in akvarelov Heinija Linkshande-rja z naslovom Vzhod -zahod, razbijmo led na ustnicah. NOVICE Chicago šele po podaljšku DETROIT - Košarkarji v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA so v četrtek odigrali sedem srečanj. Najbolj razburljivo je bilo v Detroitu, kjer so Chicago Bulls šele po podaljšku dosegli že 14. zaporedno zmago nad domačimi Pistons s 112:109. Najzaslužnejši za zmago gostov je bil - kdo drug - gospod Michael Jordan, ki je dosegel 32 točk, od tega osem od skupno enajstih točk Bullsov v podaljšku. Podaljšek je Chicagu prinesel Dennis Rodman (19 skokov) s košem sekundo pred koncem tekme, zelo dober je bil tudi Hrvat Toni Kukoč (19), ki je dosegel kar tri trojke. Izidi: Toronto - Cleveland 76:95, Detroit - Chicago 109:112 (podaljšek), Miami - Den-ver 97:91, Houston - San Antonio 112:108, Utah -Dallas 106:103, Mihvaukee - VVashington 109:98, Portland - Phoenbc 84:96. Je Rileyeva res jemala le tabletke proti glavobolu? CANBERRA - Avstralska plavalka Samantha Ri-ley, M so ji dokazali uživanje prepovedanih poživil na tekmovanju za svetovni pokal v Riu de Ja-neiru, je po izjavah svojega trenerja zaužila le tableto proti glavobolu, ki pa je vsebovala prepovedano poživilo. Toda avstralski strokovnjaki za mamila in poživila trdijo, da je mogoče z uporabo zdravil, kot so sredstva za blaženje blečin, prikriti uporabo ostalih prepovedanih poživil, predvsem steroidov. Slogašice pokrajinske prvakinje Borove mladinke so včeraj v povratnem mladinskem derbiju sicer premagale Koimpex s 3:2 (15:4, 6:15, 14:16,15:3, 15:7] in ga dohitele na vrhu lestvice, naslov pokrajinskih prvakinj pa so vseeno osvojile slogasice, ki so na prvi tekmi zmagale s 3:0. ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO Kombinacijski smuk brez presenečenj 1. Street 2. Kostner, a favoritinji za kolajno sta Katja Seizinger in Renate Gotschl SIERRA NEVADA - Na svetovnem prvenstvu v Siena Nevadi je bil včeraj na sporedu ženski kombinacijski smuk. Dobila ga je Američanka Picabo Street pred Italjianko Isolde Kostner in Nemko Katjo Seizinger. Po dvodnevnih težavah z vremenom se je včeraj nad Sieno Nevado povsem zjasnilo. Organizatorji so vso noč odstranjevali novozapadli sneg, tako da so imele tekmovalke, ki so pred tekmo izvedle Se eno trening vožnjo, v kateri je bila spet najhitrejša Ko-stnerjeva, idealne pogoje. Večjih presenečenj ni bilo. Pri vrhu so namreč najboljše smukačice letošnje sezone Streetova, Kostnerjeva in Sei-zingerjeva. Američanka in Italijanka pa kljub današnjemu uspehu nimata veliko možnosti v kombinaciji, medtem ko je Nemka vsekakor kandidat za medaljo. Ce pa jo bo osvojila, je odvisno od nekaj smučark, ki so se dobro odrezale v smuku, v slalomu pa so prav tako sposobne priti na vrh. Tako je prvi favorit za zlato kolajno Avstrijka Renate Gotschl, ki je bila včeraj šesta. »Ce bo Gotschlova slalom izpeljala, bo svetovna prvakinja,« je napovedal direktor slovenske reprezentance Tone Vogrinec. Pri naštevanju favoritov ne smemo pozabiti tudi na olimpijsko prvakinjo iz Calgaryja Avstrijko Anito Wachter, včeraj 11., in olimpijsko prvakinjo iz Lilleham-merja Svedinjo Pernillo Wi-berg, ki je v zasedla 17. mesto. Za kolajne se ne bo potegovala nobena izmed Slovenk. Solidno se je odrezala Mojca Suhadolc, ki je med 40 tek-movalkmami zasedla 13. me- sto (+ 1.50), Katja Koren pa je bila 30. (+ 4.53). Korenova je sicer imela nekaj možnosti za vrh, vendar je preslabo opravila s smukom, tako da je visok zaostanek praktično nemogoče nadoknaditi v slalomu. Mariborčanki se pozna, da smuka Se dalj časa ne trenira. Tudi sama proga tu ji ne ustreza, saj tehnično ni ravno najbolj zahtevna. Suhadolčeva pa je med drugim prehitela nekaj specialistk za smuk, kot so Italijanka Barbara Merlin, Rusinja Svetlana Gladiševa, Švicarka Heidi Zurbriggen, a ne bo nastopila na slalomu za kombinacijo. Kolajne v ženski kombinaciji naj bi bile podeljene v ponedeljek, ko bo še slalom. Danes naj bi bil ob 14. uri moški smuk. Zaradi vremenskih težav pa se lahko zgodi, da bo program spremenjen. Izidi: 1. Street (ZDA) 1:41.95, 2. Kostner (Ita) 1:42.15, 3. Seizinger (Nem) 1:42.16, 4. Gerety (ZDA) 1:42.23, 5. Zeller-Bahler (Svi) 1:42.37, 6. Gotschl (Avt) 1:42.46, 7. Lindh (ZDA) 1:42.47, 8. Perez (Ita) 1:42.67, 9. Zelenskaja (Rus) 1:42.82, 10. Marken (Nor) 1:42.83... 13. Suhadolc (Slo) 1:43.45, 14. B. Merlin (Ita) 1:43.46, ...30. Koren (Slo) 1:46.48. Lebedejeva ni jezna SIERRA NEVADA - Nesrečna ruska smučarka Tatjana Lebedjeva (na sliki) , ki se je na sredinem treningu smuka na svetovnem prvenstvu ob trčenju s funkcionarjem FIS na progi huje poškodovala, je povedala, da ni jezna na krivca trčenja Harolda Schonhaarja. Schoenhaar, ki je brez dovoljenja prečkal progo, je prevzel vso krivdo nase: »Mislil sem, da po prekinitvi treninga smukačic ne bodo več spuščali po progi.« Lebedjeva je v intervjuju za avstrijsko televizijo dodala, da se ne spominja dobro celotnega poteka trčenja: »Vem samo, da sem letela po zraku in nato treščila v Schoenhaarja. Ko sem drsela po pobočju, sem sprva mislila, da je z mano vse v redu. Toda ko sem nato zagledala svojo nogo, se mi je zdelo, kot da ne pripada meni.« Lebedjeva je utrpela več zlomov kosti in so jo že operirali. Schonhaarja, ki ima prav tako zlomljeno nogo, so prepeljali v miinchensko bolnišnico. r NAMIZNI TENIS / ADRIA CARAVAN DANES V ZGONIKU PROTI VERONI -n ROKOMET / C LIGA Kraševke se ne bojijo nekdanje velesile Zenska Al liga Drevi ob 18. uri bo veronski San Marco vrnil obisk postavi Krasa Adria Caravan v okvira 11. kroga prvoligaškega ženskega namiznoteniškega prvenstva. Z gostovanja so se Krasova dekleta vrnila z zmago, čeprav so bile pred tekmo na tmjih. Nekoč priznana in slavna veronska ekipa, ki je nekajkrat posegla tudi po državnem naslovu - pred desetimi leti ga je odvzela prav Krasovi ekipi -se je na domačem terenu slabo odrezala. San Marco je zajela velika kadrovska kriza. Verono je zapustila dobra mlada moč iz Rusije, igralke obrambe Evgenija Drigval. V tekmo proti Krasu Adria Caravan so vključih rezervno igralko, njeno rojankinjo Allo Schelkovsko. Zvedelo se je, da se je tudi nekdanja državna reprezentantka Silvia Delugan odpove- dala nastopu z njihovo ekipo. 2e lani ob zaključku prvenstva pa se je govorilo, da Verona sploh ne bo igrala več v Al ligi. Posledica teh dogodkov je, da si Verona deli zadnje mesto s Che Linom. Obe ekipi se neizbežno približujeta izpadu iz najvišje lige. Vse te kadrovske spremembe pa govorijo v prid zgoniški ekipi (Wang, Ana Bersan, Vanja in Katja Milič), ki se bo pod vodstvom trenerke Sonje Milič drevi v domači telovadnici v Zgoniku trudila poseči po novem paru prvenstvenih točk, da si utrdi svoje peto mesto na prvenstveni lestvici tri kroge pred koncem. Drznemo si tudi napovedati izid: 6:1 ali 6:2, Naša dekleta po predvidevanjih lahko izgubijo le proti dolgoletni članici Verone, Tržačanki Marzii Parm. Moška Cl liga Svojo predzadnjo tekmo v ok- viru moške C-l lige bo Kras Acti-va odigral v gosteh pri videmskem Cusu. Po izločitvi zadnjeu-vrščene tržaške Pellicane so se možnosti za obstoj Krasu Activa Se zmanjšale. Četudi bi Krasovim fantom (Bertolotti, Stocca, Santi-ni) uspelo premagati Cus in za tem še Rangers, se vseeno ne bi mogli izogniti nazadovanju. Domačo tekmo s Cus Udine je Kras Activa izgubila z izidom 3:5. Ob pomanjkanju pravega stimulansa težko verjamemo, da bi se iz Vidma vrnil s pozitivnim izidom. V drugoligaškem ženskem prvenstvu bo Kras Corium počival zaradi odstopa bocenske ekipe Lana po nekaj tekmah. V deželnem C2 moškem prvenstvu bo Krasova članska ekipa in ekipa Under 14 Kras Tehtal v zadnjem krogu gostila jutri dopoldne ob 10. uri ekipi Rangers. (J.J.) Kras Trimac v Coneglian z optimizmom V drugem kolu povratnega dela bodo rokometaši Krasa Trimac gostovali pri ekipi Pallamano Coneglia-no (v prvi tekmi zmaga naših s 15:13), ki trenutno ima na lestvici le točko manj od krasovcev, ki imajo vsekakor tekmo manj. Po spodbudni sobotni zmagi proti Videmčanom pričakujejo krasovci novo zmago, saj nasprotnik ne bi smel biti pretrd oreh za izkušene Mahničeve varovance. Kot v prvi tekmi bosta odsotna zaradi službenih obveznosti levi bek Nait, zaradi poškodbe pa Oberdan; potrjena pa je prisotnost desnega beka Čebulca, ki bo zagotovo povzročil nemalo preglavic nasprotnikovi obrambi. Trenutni vrstni red: Sanfiorese 17, Principe 15. Cus Videm 12, Bel-luno 12, paese in kras 10, Conegha-no 9, Team 5. Anspi Aurora4, Musile 0. (Kras in Team s tekmo manj). Iztok Obvestila RITMIČNA GIMNASTIKA / INTENZIVNE PRIPRAVE SK BRDiNA organizira v nedeljo, 25. t.m., avtobusni izlet v For-ni di Sopra ob priliki 15. zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba - Proseška ul. 131 -Opčine od ponedeljka, 19. do srede, 21. t.m., od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 ab 299573. SK DEVIN organizira v nedeljo, 25. t.m., ob priliki zamejskega prvenstva, avtobusni izlet v Fomi di Sopra. Informacije, rezervacije in prijave na tekmo sprejemajo na tel. st. 220423 (Stojan), st. 327196 (Jordan) in St. 200236 (Bruno). SD MLADINA - smučarski odsek vabi elane, ki bi se radi udeležili 15. Zamejskega smučarskega prvenstva v nedeljo, 25. trn. v Fomi di Sopra, naj se javijo najkasneje do 21. l.m. pri odbornikih društva za informacije in vpisovanja. Borove telovadke čaka dolga sezona Poleg nastopov v Italiji še turnirji akademije in tekmovanja v Sloveniji - Dobri pogoji Borove gimnastičarke se tudi letos intenzivno pripravljajo na prihajajočo tekmovalno sezono. Pogoji za vadbo so, seveda, letos povsem drugačni od onih v prejšnjih letih, saj omogoča delo v prenovljenem »balonu« povsem drugačne rezultate, v primerjavi s treningi v stari stavbi. Vadba v prijetnih, toplih prostorih, v katerih ni čutiti nobenih zunanjih vremenskih vplivov, je za ritmičarke uspešnejša tudi zato, ker glasbene spremljave ne moti več burja, kot se je prej dogajalo v zimskem času. Vodstvo gimnastične sekcije si je letošnjo aktivnost zastavilo v petih sklopih. Poleg nastopov v okvira raznih prvenstev italijanske gimnastične zveze bodo na vrsti Se notranja prvenstva, turnirji, akademije in sodelovanje na raznih tekmovanjih v Sloveniji. Prvi nastop Borovih ritmičark bo na sporedu že v prihodnjih dneh in sicer v torek, 27. t.m., ko bo na vrsti notranje društveno tekmovanje za telovadke prve in druge sekcije. Skupno bo nastopilo 26 telovadk od četrtega do osmega leta starosti. Prva selekcija bo prikazala vaje brez orodja, z osnovnimi elementi ritmične gimnastike. Draga selekcija pa bo nastopila s standardno obvezno vajo s kolebnico. Tekmovanje bo v bistvu preglednega značaja, ki naj pokaže trenutno stopnjo znanja in priravljenosti posa- meznih najmlajsih borovk, ki osvajajo začetno ritmično »znanost« kot predpripravo za kasnejše vključevanje v tekmovalno vrsto. Pot do tega cilja za mlade telovadke sicer ne bo kratka, ne lahka, toda med tistimi, ki že zdaj kažejo dovolj prizadevnosti in sposobnosti, je že nekaj takih, ki imajo vse pogoje za uveljavitev tudi na najvišji tekmovalni ravni, (-boj-) KOŠARKA / V B LIGI Jadranovci jutri v Odemi S tekmami 22. kola se bo končal redni del prvenstva B lige, sledila pa bo druga laza, kjer se bo prvih šest uvrščenih iz obeh skupin potegovalo za napredovanje, ostalih dvanajst (po šest iz vsake skupine) pa se bo skušalo izogniti nazadovanju v Cl ligo. Kot znano, si je Jadran Tkb že tri tekme pred koncem zagotovil nastop v boljši skupini, tako da zadnji dve tekmi naše združene ekipe nimata velikega pomena. Jutrišnja tekma »plavobelih« v Oderzu bo v bistvu dober trening za nadaljnji potek sezone, z edinim ciljem, ob prestižu seveda, da bi zmaga, ob porazu Čedada v Monzi, Jadranu zagotovila končno četrto mesto v skupini. Vsak drugačen razplet bo jadranovce pribil na peto mesto skupine. Zanimivo je, da bo ime še-stouvrščenega moštva znano šele po razpletu v zadnjem kolu, saj kar 5 ekip ločita 2 točk. Možnosti je zato na pretek TAKO NAPREJ: Ne glede na razplet zadnjega kola, jadranovci že vedo, da bodo v nadaljnji fazi (pričetek čez 15 dni) v skupini X z Biello, Čedadom in s tremi moštvi iz B skupine, saj pravilnik predvideva naslednji sistem razdelitev prvih šest uvrščenih: Skupina X: Al; A4, A5, B2,B3,B6. Skupina Y: Bi, B4, B5, A2, A3, A6. Nastopajoča moštva se bodo pomerila dvakrat med seboj (doma in v gosteh) za skupnih 10 kol, v elitno B ligo pa bosta napredovala le zmagovalca obeh skupin. Tekma z Oderzoni je na sporedu jutri ob 18.00, glavna motivacija jadranovcev pa je v tem, da bi z novo zmago postavili rekord lige z osmimi zaporednimi uspehi v gosteh. Oderzo je v bistvu največje presenečenje letošnje sezone, saj ga ni nihče uvrščal med glavne favorite za prva mesta. Mešanica »starih mačkov« (Teso, Cadorin, Colladon) in mladih upov ter solidna obramba pa sta Oderzu omogočila, da je nanizal kar 14 zmag in že dalj časa je na drugem mestu, prav po porazu v zadnjem kolu pa ga je ujelo moštvo Riva del Garda. POSTAVA - play-makerji: VV.Teso (67' -188 cm), Fioretti (71 - 191) ; branilci: Casonato (76 -198), Zecchin (64 - 191), Cadorin (69 - 197): krila: A.Rusconi (74 - 198), Sar-tor (74 -197), F.Sauro (73 - 197) : centri: Cappellazzo (71 - 198), Zanatta (72 - 198) ; trener Giovanni Teso. TAKO VI. DELU PRVENSTVA Jadran Tkb - Oderzo 83:72 (40:32) Z odličnim začetkom so si jadranovci nabrali kar 17 točk prednosti, 70 sekimd pred koncem pa so gostje pokukali celo na -4. S prostimi meti Oberdana so tekabejevci vsekakor spet povišali prednost in zmagali petič zapored. JADRAN: Oberdan 20, Rauber 14, Calavita 11, Vitez 9, Budin 8, Pregare 7, Arena 6, Samec 4, Hmeljak 4, Klabjan nv. ODERZO: Cadorin 21, VV.Teso 16, Colladon 8, Zecchin 8, Rusconi 8, Fioretti 7, Casonato 2, Cappellazzo 2, Ganio, Sartor. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 22. KOLA: SS Giovanni - Varese -14, Cas-sano - Riva del Garda +3, Desio - Scame +17, CoEe-gno - Biella -9, Monza - Ci-vidale+5. Vanja Jogan NOVOSTI Rimski mlini meljejo počasi O prenovi lig šele 9. marca V vsakem športu morajo biti pravila igre jasne. Samo po sebi umevna trditev, ki pa očitno ne velja za odbojkarsko zvezo. Drugoligaški in tretjeligaški klubi so pričakovali, da bodo pred nadaljevanjem bojev v povratnem delu prvenstva izvedeli, ali so se možje v Rimu odločili za napovedano rerstmk-turacijo prvenstev, ki bi že v letošnji sezoni bistveno spremenila določila glede števila napredovanj in ukinila izpade. Izvedeli pa so le, da bodo o zadevi spet sklepali Sele 9. marca. Iz zanesljivih virov smo dobili informacijo, da bo do restrku-turacije tedaj tudi dejansko prišlo. Toda dokler stvar ni zapisana črno na belem, ji ne gre verjeti. Smo pač v Italiji... ŽENSKA CT LIGA / DANES NA OPČINAH Koimpex proti vodilni Porcii Bor Mercantile v gosteh pri Coneglianu 2e v prvem povratnem kolu ženske Cl lige kaka igralke Koimpexa ena ključnih tekem sezone. Domači nastop s Porcio seveda Se ne more biti odločilnega pomena, bo pa pokazal, kakšna je trenutna moč Slogine šesterke. Pred uspešnim nastopom v derbiju z borovkami so namreč slogašice doživele tri zaporedne poraze proti direktnim tekmecem- v boju za napredovanje, danes pa se bodo spopadle z ekipo, ki je po nepričakovanem porazu veronskega Battagli-na v Trstu proti ekipi Vol-ley 93 ostala sama na vrhu prvenstvene lestvice. V Sloginem taboru seveda upajo, da se bo današnja povratna tekma končala kot prva v Porcii. Dre-višnjega nasprotnika so namreč slogašice v gosteh Tamara Vidall (Koimpex) premagale po petih setih igre, potem ko so že izgubljale z 2:0. Zdaj lahko zapišemo, da je takratni uspeh imel dvojno vrednost in je še naprej najbolj od- meven rezultat, kar jih je Koimpex do zdaj dosegel v prvenstvu. Trener Sain si je pred današnjim spopadom na Opčinah spet ogledal videoposnetke s prve tekme in se prepričal, da je Porcia v prvih dveh setih prevda-lala predvsem po krivdi slogašic, ki lahko torej spet zmagajo, če ne ponovijo nekaterih napak. Koimpex bo nastopil v popolni postavi, saj na poškodovano podajačico Piccoli za letos ne gre več računati, ker se bo operirala. Borovke bodo sezono nadaljevale v Coneglianu, kjer jih čaka resnično težka naloga. Conegliano zaseda 4. mesto, a je v prvem delu pokazal večkrat celo boljšo igro od nekaterih bolje uvrščenih šesterk. Zmagal je tudi na prvi tekmi v Trstu. Pri Boru Mercantile so dva tedna odmora izkoristi- _______MOŠKA B2 LIGA / CARPIJU Imsa pričakuje osmo zmago Brez Luče Populinija - Podajač Marchesini spet trenira Drevišnji gostitelj Valovih odbojkarjev Carpi ima na lestvici samo štiri točke. V preteklem kolu je z zmago v neposrednem dvoboju prepustil Collechiu zadnje mesto na lestvici, v prvih trinajstih tekmah pa je premagal samo Se modenski CUS. Edini boljši rezultat je na domačih tleh dosegel še proti močni Asoli, pred katero je klonil sele po petih setih igre. Jasno je torej, da se Goričani podajajo na gostovanje s trdnim upanjem, da dosežejo svojo osmo prvenstveno zmago in ohranijo stik z ekipami, M so na vrhu lestvice. Dokler se v Rimu ne bodo odločili glede napovedane prenove prvenstev, ostaja to tudi »začasni« cilj, čeprav je glavni še naprej obstanek v ligi. Na drevišnjem gostovanju trener Zamo ne mo mogel računati na Gianluco Populinija, ki si je v zadnjem nastopu zvil gleženj. Nabolj učinkovit Valov tolkač je sicer že pričel trenirati, a zelo previdno. Na mestu napadalca iz druge linije ga lahko nadomestita Aleš Feri ali pa mladi Matej Cemic. Se dobro, da s polno paro spet vadi Igor Flore-nin, tako da ima Zamo tudi na krilu alternativo več. Glavno novost pa nedvomno predstavlja dejstvo, da z ekipo spet trenira veteran Fabrizio Marchesini Jutri bo Stefane Rigonat odpotoval na tritedenski tečaj v Španijo, zato bo Imsa ostala brez svojega glavnega podajača, Marchesini pa naj bi predstavljal zamenjavo za mladega Simona Černiča, M je že dokazal, da se lahko tudi v tej ligi enakovredno kosa z mnogo bolj izkušenimi nasprotniki. Pa še to: po nekaterih govoricah naj bi se Volley Pordenone po današnjem kolu odpovedal nastopu v ligi zaradi pomanjkanja finančnih, sredstev. Kaže torej, da je v Pordenonu bogati poletni borzi sledila sušna zima... li za »celjenje ran« in izpopolnjevanje forme igralk, ki so društvu priskočile na pomoC, potem ko so se poškodovale nekatere standardne igralke. NaCrt so skoraj v celoti uresničili. Paola Gregor! je že zelo blizu optimalne forme, zelo verjetno pa bo v začetni še-sterki na centra debitirala tudi Elena Maver, ki je doslej odigrala le nekaj setov. Počasi je s treningi znova pričela tudi Katja Vodopivec, ki pa še nekaj časa ne bo mogla igrati. Enkrat na teden z ekipo zdaj vadi tudi Betty Nacinovi, ki vedno lahko predstavlja »zlato rezervo«. Tanja Pitacco je v Četrtek prestala operacijo na poškodovanem kolenu. Kirurški poseg za obnovo ligamentov in odstranitev poškodovanih meniskusov je popolnoma uspel, rehabilitacija pa bo seveda zahtevala precej časa. Hmoska ci ligaU Soča bo skušala presenetiti S. Giuslino Koimpexdoma proti Vivilu V moški Cl ligi igrata oba naša predstavnika na domačem igrišču. Posebno zanimivo bo v Sovodnjah, kjer se bo Soča Sobema srečala s Cetrtouvrščeno S. Giustino. Cilji obeh ekip so torej različni, saj se gostje potegujejo za napredovanje, medtem ko bodo soCani skušali presenetiti favorita in se še bolj približati obstanku. Trener Jakopič danes ne bo mogel računati na Mu-scaua in MučiCa, medtem ko je podajač Tomšič ta teden začel trenirati, toda trener ni Se odločil, Ce bo Tomšič tudi začel tekmo. V prvem delu prvenstva je S. Giustina zmagala brez večjih problemov, toda danes bo srečanje prav gotovo bolj izenačeno, sočani pa bodo poskusili izkoristiti domače igrišče. Koimpex se bo srečal z Vivilom, ki ima na lestvici 8 točk, je pa vedno zelo nevaren. Slogaši si vsekakor ne smejo privoščiti drugega zaporednega spodrsljaja na domačem igrišču, tudi ker jih čakajo potem tri zelo zahtevne tekme z Moglianom, Sočo in S. Giustino. Zal bo tokrat odsoten Zuc-con, ki je diskvalificiran za eno kolo in ga bo na centru verjetno zamenjal Riolino, med tednom pa je bil bolan Božic. (A.M.) DEŽELNE LIGE / PO PREKINITVI DANES VRSTA ZANIMIVIH SREČANJ domači šport Danes Sobota, 17. februarja 1996 ODBOJKA MOŠKA B2UGA 21.15 v Carpiju: Carpi - Imsa MOŠKA Cl LIGA 20.00 v Sovodnjah: SoCa Sobema - Santa Giustina; 20.30 na Opčinah: Koimpex - Vivil ZENSKA C1UGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Porcia; 20.30 v Coneglianu: Špes Veltro Conegliano - Bor Mercantile MOŠKA C2UGA 18.00 v Maniagu: Volley bali Maniago - Bor Fortra-de; 20.30 v San Giovanniju al Natisone: Eltor -01ympia CDR ZENSKA C2 LIGA 20.30 v Nabrežini: Sokol - Danone Rivignano; 20.30 v Gorici, Slovenski športni centrer: 01ympia K2 sport - Farra MOŠKA D LIGA 20.30 v Trstu, Sola Suvich: Rozzol - Espego; 20.30 v Ronkah, UL. Fratelli Cervi: Adi Rodu - Korting ZENSKA D LIGA 18.00 v Trstu, Sola Don Milani: Altura - Sloga; 20.30 v Repnu: Koimpex - Val Zadružna kredtina banka MLADINCI 15.00 v Trstu, 1. maj: Korting - Prevenire MLADINKE 15.30 v Trstu, šola Rismondo: Sant’Andrea - Sloga B DEKLICE 15.30 v Trstu, Sola Don Milani: Altura - Bor Friulex-port; 16.00 v Trstu, Ul. Petracco: Virtus - Kontovel NARASCAJNICE 15.30 v Trstu, Galilei: Nuova Pallavolo A - Breg; 18.30 na Proseku: Kontovel A - Sokol; 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Ricreatori TENIS ZENSKA C LIGA 15.00 na PadriCah: Gaja - TS San Vito NAMIZNI TENIS ZENSKA Al LIGA 18.00 v Zogniku: Kras Adria Caravan - San Marco Verona ZENSKA B LIGA 18.00 v Meranu: Spori Verein Lana - Kras Corium ROKOMET ZENSKA B LIGA 16.00 v Zgoniku: Kras - Pregona MOŠKA C LIGA 18.00 v Coneglianu: Coneglian o - Kras Trimac NOGOMET MLADINCI 14.30 v Standrežu: Juventina - Aquileia; 15.00 v Locniku: Ludnico - Sovodnje; 15.00 v Križu: Vesna - Domio; 15.00 v Vižovljah: Sistiana - Primorje NAJMLAJSI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Como ZAČETNIKI 15.00 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana A - Primorje Telita! KOŠARKA (12 LIGA 20.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Virtus Friuli D LIGA 18.15 v Trstu, »1. maj«: Cicibona Helvetius - Kontovel, 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest - hiter 1904 PROMOCIJSKA LIGA 18.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Godiva - Polet Metra; 20.30 v Trstu, Ul: Frescobaldi: Viale Sport - Breg KADETI 17.30 pri Brišdcih, »Ervatti«: Jadran - Servolana; 19.30 pri Briščkih, »Ervatti«: Jadran - Servolana DEČKI 16.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom Sprintauto - Ar-dita; 15.30 v Trstu, »1. maj«: Bor A Ediauto - Panau-to Milje Se bo proti Eltorju začel preporod 0lympie CDR? Olympia K2 sport se mora paziti Farre - V Repnu derbi med Koimpexom in valovkami - Važno tudi za Kčrting Sobotna napoved: Tanja Zadnik Tanja Zadnik (letnik 78) je svojo odbojkarsko pot začela pri Bora, kjer je tudi vedno ostala. V mladinskih kategorijah je osvojila več pokrajinskih naslovov, na članski ravni pa je najprej igrala v D ligi, zadnji dve sezoni pa nastopa v Cl ligi Najboljši igralec: A. Giani Naša najboljša mešana šesterica: A. Kralj, Gombač, Riolino, Ciocchi, P. Gregori, Čok ^ Boste vi dosegli obstanek? Da. Bodo dekleta Koa impexnapredovala? Mislim, da ne. Sobotna napoved Carpi-Imsa0:3 Koimpex (M) - Vivil 3:0 Soča Sobema - S. Giustina 2:3 Koimpex (Z)- Porcia 1:3 Conegliano - Bor Mercantile 1:3 Natisoma - 01ympia CDR 3:1 Maniago - Bor Fortrade 1:3 Sokol - Rivignano 3:0 Olvmpia K2 sport - Farra 3:1 Rozzol - Espego 1:3 Adi Ronki - Korting 1:3 Koimpex (Breg) - Val Zadružna kreditna banka 0:3 Pallavolo Altura - Sloga 2:3 V moški C2 ligi bosta Bor Fortrade in 01ympia CDR začela povratni del prvenstva v gosteh. Pred skoraj nemogočo nalogo so Goričani, ki se bodo srečali z vodilno Natisonio. Ta je v prvem delu le enkrat okusila poraz: v predzadnjem kolu jo je namreč premagala Porcia. Če se 01ym-pia hoče še potegovati za napredovanje, pa mora prav gotovo nadoknaditi v gosteh nekaj izgubljenih točk v prvem delu, zato bi bila današnja zmaga več kot dobrodošla. Zal bo še vedno odsoten Ferfo-glia, Domi pa po operaciji še vedno ni v najboljši formi. »Ce bomo zdržali v sprejemu, igrali borbeno in imeli nekaj več sreče kot na prvi tekmi, lahko tudi odnesemo zmago,« je dejal trener Domi. Bor Fortrade igra v Maniagu proti zadnjeuvrščenemu Maniagu. Ta ima na lestvici le dve točki in ne bi smel povzročati borovcem večjih težav. Cellovi varovanci vsekakor nasprotnika ne podcenjujejo in so se na tekmo dobro pripravili, saj so odigrali tudi prijateljsko tekmo s Fincantierijem. Prav te tekme so namreč za borovce izredno pomembne, da si čimprej zagotovijo obstanek v ligi. Tokrat bodo nastopili v popolni postavi. V ženski C2 ligi bo zanimiv zlasti goriški obračun med 01ympio K2 šport in Farm, ki imata na lestvici enako število točk. V prvem delu prvenstva je 01ympia zmagala brez večjih težav, toda v nadaljevanju prvenstva se je Farri pridružilo nekaj bolj izkušenih igralk, tako da je bila vedno bolj uspešna. V zadnjem času je v odlični formi, saj je zmagala štirikrat zaporedoma, v zadnjih sedmih kolih pa je izgubila samo enkrat. Današnja tekma bo torej izredno važna, saj bo poraženka imela precej manj možnosti v boju za napredovanje. Sokol igra na domačem igrišču proti zadnjeuvrščenemu Rivignanu. Po dveh zaporednih porazih je danes zmaga skoraj obvezna, saj bi se drugače lahko Na-brežinke znašle tudi v nevarnih vodah. Toda ta dva tedna sokolovke niso trenirale najbolje, ker jim je precej nagajala gripa, nazadnje je zbolela Vidalijeva, ki pa bi morala vseeno biti na igrišču. V D ligi je največja pozornost uperjena v derbi med Koimpexom in Valom Zadružno kreditno banko. Favorit je Val, ki je na drugem mestu na lestvici in ima šest točk več od brežank, čeprav je v prejšnjem kolu nepričakovano izgubil v Fiumicellu. Koimpex je v dosedanjih nastopih precej razočaral, saj je njegova moč precej večja. Obeta se torej zanimivo srečanje. Težko nalogo pa bo imela Sloga, ki igra v gosteh proti ekipi Pallavolo Altura, saj bi bila njena zmaga lepo presenečenje. V moški D ligi bo Espego skušal ohraniti stik z vrhom na težki tekmi proti izkušenemu Rozzolu, medtem ko je današnje kolo izredno važno za Korting. Igra namreč z Adijem iz Ronk, ki ima na lestvici dve točki več. Zmaga je za Drasičevo ekipo skoraj nujna, saj se bo drugače izredno težko izogniti zadnjemu mestu. (A.M.) Jutri Nedelja, 18. februarja NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 15.00 v Trstu: San Luigi - Juventina; 15.00 v Staran-canu: Staranzano - Sovodnje 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici: Zarja - Primorje, 15.00 v Forgarii: Forgaria - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Primorec - Moraro 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - Azzurra, 12.00 v Dolini: Breg - Cus Ts, 15.00 na Padričah: Gaja - Servola, 15.00 v Zavijah: San Vito - Dolina, 15.00 v Vremlja-nu: Vermegliano - Kras NARAŠČAJNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans; 10.30 v Trstu, pri Sv. Seigiju: San Sergio - Zarja Adriaimpex : NAJMLAJSI 9.00 v Dolini: Costalunga - Gaja ODBOJKA MLADINKE 9.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Breg NAMIZNI TENIS MOŠKA Cl LIGA 10.00 v Vidmu: Cus Videm - Kras Activa MOŠKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Rangers KOŠARKA BUGA 18.00 v Oderzu: Oderzo - Jadran TKB 1. DIVIZIJA 17.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Sokol - Stella Azzurra NARAŠČAJNIKI 11.30 pri Briščkih, »Ervatti«: Kontovel - Poggi; 11.00 v Ronkah: Acli Ronchi - Bor Ediauto DEČKI 9.30 v Trstu, »1. maj«: Bor B Autocarrozzeria Boris -Santos ( \ I Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4: Pritisnili boste na dolžnika in izterjali več, kot boste pričakovali. Naučili se boste, da dobrota kaj hitro postane sirota, če sloni na veri.v dobroto slabih. BIK 21.4-20. 5.: V sproščenem razgovoru z življenjskim sopotnikom boste pri sebi odkrili marsikatero pomanjkljivost, vendar se boste odločili, da se ne boste spreminjali, dokler se ne spremeni on. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ker ste se minulo obdobje posvečali predvsem svojim notranjim zankam, se bodo vaše delovne sposobnosti izrazito povečale. Ne pretiravajte, sicer boste prekmalu pozabih nase. RAK 22.6. - 22. 7.: Svojo drago osebo boste vrgli pod kritično lupo, vendar ne boste razočarani: v njej boste odkrili toliko prijetnih novosti, da se boste brez omahovanja lotili še samokritike. LEV 23.7. - 23.8.: Le malo stvari vas bo zanimalo, saj bo vaš um utrujen in naveličan. Ne prebijajte duševne sivine s posedanjem pred televizorjem, kajti tedaj se bo stopnjevala v črnino. DEVICA 24 8. - 22.9.: Pogrešali boste toplino človeškega dotika, zato brste partnerju predlagdi nov začetek. Ne bo ravno navdušen, bo pa zagotovo razmislil in vam čez kakšen dan predlagal enAo. TEHINiCA 23.9. - 22.10.: V želji po spremembi si boste v glavo vbili privlačen cilj. V vaš vsakdan se bo vrnil smisel, hudič bo le, da ga bo vseskozi spremljal koristen dvom o uresnidjivosti cilja. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Obogateni z novimi spoznanji o tioveški naravi boste veliko lažje krmarili med pastmi medosebnih odnosov. Opustite torej stare predsodke, odprite dobro knjigo in se učite. STREIEC 23.11. • 21.12^ Ce boste pretiravali, se boste morah vrniti na začetek, če pa boste napredovali zmerno, se vam ne obeta le postavljeni cilj, ampak tudi nagrada, ki si jo zaslužijo edinole strpni. KOZOROG 22.12. - 20. L: Ugledah boste čudovito priložnost za poslovni podvig, Ce boste potovati z lastnimi močmi, vam bo uspelo, če pa boste napredovati na račun poražencev, se vam obeta popravni izpit. VODNAR 21.1. -19. 2.: Do ljubezenskega partnerja boste danes nenavadno pozorni, zato lahko pričakujete, da boste jutri morati biti še bolj pozorni, kajti ljubezenska lakota vašega sopotnika je nenasitna. RIBI 20.2. - 20. 3.: Povabljeni boste v družbo, čeprav vas bo vseskozi žrl mučen občutek, da niste za-željeni. Ne nasedajte mu; odzovite se vabilu, sicer se ne boste nikoli prepričali o nasprotnem. KULINARIKA Jedi iz sladke rdeče čebule V čebuli je veliko vitamina C Čeprav čebula izvira iz Azije, jo danes poznajo po vsem svetu. Značilno barvo daje rdeči čebuli naravni pigment, ki jo obarva v mahagonijeve odtenke, ki krasijo solate, omake, juhe in kolače. Nekatere vrste imajo rahlo obarvane lupine, meso pa je le prepredeno z rdečo barvo ah celo belo. Vse vrste pa so sladkega in prefi-njenjenega okusa, brez ostrine, značilne za čebulo z zlatimi lupinami. Ker gojenje čebule ni zahtevno, so jo nekoč imeli za prehrano revnih. Danes jo cenijo po vsem svetu in dodajajo jedem, kjer prideta do izraza njena barva in okus. Piščanec in repa z džemom iz rdeče čebule Prehrambena vrednost Čebula ima nizko kalorično vrednost, saj ima sto gramov le 25 kalorij. V stotih gramih je celo en gram beljakovin in 5,2 grama ogljikovih hidratov v obliki naravnega sladkorja. Zato narezana čebula porumeni in lepo karamelizira, če jo na majhnem ognju kuhamo v maslu in vodi. V čebuli je veliko vitamina C, ki je potreben za zdravo kožo, dlesni in ligamente. Ker je vitamin C topljiv v vodi in občutljiv na vročino, se ob nepravilnem kuhanju in shranjevanju čebule zlahka uniči. Največ vitamina se ohrani, če surovo čebulo dodamo solatam, sendvičem in omakam.Poleg tega čebula vsebuje manjše količine kalcija in kalija. Nasveti za pripravo - Z rdečo čebulo lahko okrasimo hrustljavo zimsko solato iz jabolk, koščkov piščančjega mesa, rdeče čebule in zelene, ki jo prelijemo z majonezno omako. Za štiri osebe razpolovimo in očistimo dve rdeči jabolki, ki jim dodamo malo limoninega soka. Dodamo še oprano in sesekljano zeleno, 350 gramov koščkov kuhanih in olupljenih piščančjih prsi ter eno olupljeno in drobno sesekljano rdečo čebulo. Sestavine prelijemo s 150 mililitrov majoneze, ki smo ji dodali štiri žlice kisa. Dodamo sol, sveže zmleti črni poper in sveže iztisnjen limonin sok. Vse dobro premešamo in takoj ponudimo. -Rdečo čebulo lahko zaradi izrazite barve in blagega pikantnega okusa uporabimo za pripravo bogatega govejega raguja: Za štiri osebe segrejemo 25 gramov masla ali dve čajni žlički olja. Dodamo eno drobno sesekljano rdečo čebulo in kuhamo, dokler se ne zmehča. Primešamo dve narezani rdeči jabolki in kuhamo še kakšno minuto. Narežemo pol rdečega zelja in dodamo omaki skupaj s 150 mililitri piščančje ali zelenjavne juhe. Počakamo, da zavre, nato počasi kuhamo, dokler se zelje ne zmehča. Dodamo eno čajno žličko belega vinskega kisa in začinimo. Preden postrežemo, omako prelijemo v posodo in potresemo s svežim peteršiljem. - Rdeča čebula se prileže tudi ostro začinjenim jedem. Olupimo in sesekljamo eno rdečo čebulo. Dodamo dve čajni žlički drobno sesekljane kumarice, en olupljen in narezan paradižnik, ki smo mu odstranili semena, in eno čajno žličko grobo narezanih Ih stov koriandra. Začinimo in prestavimo v posodo. Ohladimo in postrežemo. Piščanec in repa z džemom iz rdeče čebule Sestavine za štiri osebe: štiri neolupljena piščančja prsa brez kosti štiri Cajne žličke sojine omake dve Cajni žlički olja sol in sveže zmlet cmi poper čajna zidca olja 25 gramov masla štiri olupljene, grobo narezane čebule strok olupljenega in zmletega česna čajna žlička rjavega sladkorja pol kozarca suhega belega vina 450 gramov olupljenega in na koščke narezanega krompirja olupljena in narezana repa petdeset gramov masla dve čajni žlički olja peteršilj za okras Piščanca, sojino omako, olje in poper damo za pol ure v posodo. Pripravimo džem: Segrejemo maslo in žličko olja ter dodamo čebulo in česen. Posujemo s sladkorjem in počasi kuhamo, da se sladkor raztopi. Počakamo, da čebula potemni, prilijemo kis in belo vino. Začinimo in počasi kuhamo, dokler ne povre pol tekočine in se ostanek zgosti. Odstavimo in shranimo. Ločeno skuhamo krompir in repo, ki ju odcedimo in zmešamo z maslom. Začinimo in shranimo na toplem. Piščanca vzamemo iz posode, segrejemo ostalo olje in popečemo piščanca do zlato-rjave barve. Obrnemo in popečemo še drugo stran. Zmanjšamo ogenj in spečemo. Krompir in repo damo na štiri globoke krožnike, dodamo piščančje fileje in postrežemo s čebulnim džemom, okrašenim s peteršiljem. Cas priprave: trideset minut Cas kuhanja: štirideset minut Približna hranilna vrednost na osebo: 640 kalorij, 77 gramov beljakovin, 35 gramov maščobe, 39 gramov ogljikovih hidratov. Juha iz rdeče čebule Sestavine za štiri osebe: dve čajni žlički olja štiri olupljene in narezane rdeče čebule štirje narezani korenčki narezana rdeča paprika, ki smo ji odstranili semena dve čajni žlički sladke paprike majhna konzerva (štiristo gramov) narezanih paradižnikov setsto mililitrov piščančje juhe en cel rded dli dva paradižnika, narezana na večje koščke čajna žlička drobno narezanih listov koriandra sol in sveže zmlet črni poper Segrejemo olje in dodamo čebulo, korenje in papriko ter počakamo, da vse sestavine potemnijo. Potresemo s sladko papriko in malo pokuhamo. Prelijemo v večjo posodo, odporno proti vročini, prifijemo paradižnik iz pločevinke in tekočino. Počakamo, da zavre, nato zmanjšamo ogenj in počasi kuhamo. Dodamo čili in kuhamo, dokler se korenje ne zmehča. Pet minut pred koncem kuhanja dodamo sveži paradižnik in narezani koriander, zacinimo, odstranimo čili in postrežemo okrašeno s koriandrom. Cas priprave: petnajst minut Cas kuhanja: približno 25 minut Približna hranilna vrednost na osebo: 80 kalorij, 2 grama beljakovin, 6 gramov maščobe, 10 gramov ogljikovih hidratov SKANDINAVSKA KRIŽANKA X PRETEPANJE KNJIŽEVNIK BORIS FAKl(l KLADA ZA SEKANJE JOSIP (LJUBKO- VALNO) VRSTA FRANCOSKIH PREPROG GALIJ IGRALKA BLVTH ALPSKI SMUČAR STRAND REJEC PSOV KREPKO RAZVIT MOŠKI PREPIRANJE IGOR OZIM AVTOR: LUKA PIBER LJUBLJANSKI IGRALEC MATI PERZEJA JUNAK GOTOVČEVE OPERE KRAJ PRI ČRNEM KALU LANA TURNER OSUSEN DEL CVETICE SLOVENSKI SMUČARSKI CENTER SLOVENSKI FINANČNI MINISTER IDEJNI VODNA NEVEDNOST ZAŠČITA SLOVAŠKO MESTO AVSTRALSKI MEDVEDEK VREČAR AFRIŠKA ANTILOPA VRV ELEMENT PUŠČAVSKI RIS OTOČJE OB ZAH. IRSKI MESTO V JUŽNI FRANCIJI SLIKAR JAKOPIČ GRENAK OKUS OVIRA STAR SLOVAN VERSKA KRŠITEV DROBEN DENAR ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA CELOTA NACE SIMONČIČ BIVŠA SL. DRSALKA MESTO OB NILU TERITORIALNA OBRAMBA TURSKI IZMIR KRAJ V SREMU PESNIŠKO IME ZA IRSKO ARALSKO JEZERO MESTO V INDUI (TADZ MAHALI BIVŠA ŠVICAR SKAALP. SMUČARKA IGRALEC RANER AKTINU AFRIŠKI VELETOK NEMŠKI TENORIST (KARL) VECVRHOV NAD PLANICO GANSKI POLITIK (KWAME) JENKI (ORIG.I JOSIP STRITAR SIBIRSKI VELETOK VIKI GROSEU ULICA NEON INDIJSKO MESTO DZAIPUR AMERIŠKA IGRALKA ROBERTS ZELO IZURJEN MOŠKI - STARA ENOTA ZADELO TOMAŽ DOMICEU AMERIŠKI SLIKAR (CLVFFORD) OBLIKA IMENA BLAŽE viazvia 'TOJLS ‘CLL '083 ‘HHNLLna ‘vnnl ‘maivl ‘OA ‘ao ‘3a>INVA ‘HVMltDIN ‘VDNCM ‘ov ‘ssanvmi ‘TVW ‘n™ ‘VNtfflAlS ‘01 ‘aaaoNvvsvli 'oa 'ois ‘INV ‘vao)iNHao ‘ssrorv ‘Ta ‘dONOtt ‘VTVIN ‘VTVOH ‘OA1SHVA ‘OAISINVHONOI ‘ooToacn ‘ravdSvoviiM :A3USa>I RAI 3 slovenski program ® RAM 7.00 9.00 9.55 10.20 10.50 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.20 15.50 16.50 17.55 18.00 18.15 18.30 19.35 20.35 20.50 23.15 23.20 0.10 0.30 2.15 3.30 3.45 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ " albero azzuro Dok.: Velike razstave Tedenski pregled televizijskih programov: La-Raichevedrai Film: I figli del Leopardo (kom., It. ’65, r. S. Cor-bucci, i. F. Franchi, C. " Ingrassia, E. Marandi) Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Izžrebanje lota Dnevnik in tri minute... Rubrika o zdravju in lepoti Piu sani piti belli Sedem dni v Parlamentu Risanke: Gorogyles Variete: Dinsey Club, vmes risanke Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan - Nedeljski evangelij Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved, dnevnik, šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Variete: Mille Ure al me-se (vodita Pippo Baudo, Giancarlo Magalli) Dnevnik Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Film: Delitto in pieno sole (krim., Fr. ’59, r, R. Clement, i. A. Delon, Marie Laforet, M.. Ronet) Variete: Su e giti (’68, vodita Corrado, Raimondo Vianello, 7. oddaja) Nočni dnevnik Dok.: Elena Giusti RAI 2 6.55 10.05 12.00 13.00 14.00 14.55 15.00 15.30 16.20 18.05 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 040 1.10 Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Evropski dnevi, TGR v Evropi, Potrebujem te Variete: V družini Dnevnik, športna odd. Dribbling Aktualno: Od besed k dejanju, 14.05 glasb. odd. Mio capitano Izžrebanje lota Tvoj bližnji Nan.: I due volti della giustizia-Dvojni obraz pravice Film: Maciste 1’ uomo piti forte del mondo (’61) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile I giustizieri della notte Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik ob 20.30 Film: Sotto controllo (krim., Kan. ’94, i. D. Fluegel, J. Brolin) i Koncert Tedednski pregled televizijskih programov Film: Destino di sangue | (zgod., VB ’36) ^ RAI 3 11.15 11.20 12.25 13.15 14.00 Pregled tiska, Drobci Film: Arrivano Joe e Margherito (kom., It. 74) Film: Amore rosso (dram., It. ’53) Oddaja o kmetijstvu Dnevnik SP v smučanju Ribici pripovedujejo Dok.: Mesto ljubezni Deželne vesti, dnevnik 14.50 15.20 18.50 19.35 20.00 20.30 22.30 22.55 23.55 0.05 1.05 TGR Okolje Italija Sport: ženska odbojka, rubrika Dopo sci, 17.20 mgby, 17.55 košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Caro Lubrano Aktualna odd.: Ultimo minuto (vodita Simonet-ta Martone, M. Mannoni) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Harem Dnevnik in vreme Nočni šport: atletika Variete: Fuori orario, vmes filmi Senza un atti-mo di tregua (ZDA ’67), Schiavo della furia (ZDA ’48), La sanguinaria RETE 4 ITALIA 1 Sr Slovenija 1 S Koper Nad.: Valeria in Massi- Otroški variete Videostrani miliano, 9.00 Un volto, Film: C’ era trna volta un Otroški program due donne, 10.00 Zinga- pony (dram., Danska ’89, Radovedni Taček ra, 10.30 Renzo in Lucia, i. Tammi Ost) Kljukčeve dogodivščine, vmes (M.30) dnevnik Odprti studio, Fatti e mi- 6. del serije Aktualno: Časa per časa - sfatti, 12.50 Šport studio Male sive celice, kviz Nasveti za lepši dom Otroški variete, vmes Fax Zgodbe iz školjke Dnevnik Fan Club Učimo se tujih jezikov, Medicine a confronto Variete: Mai dire banzai angleščina, 7. del Nan.: Burk, 17.00 Jeffer- Glasb, odd.: Jammin’ Zlati tjulenj, kanad. film sonovi Variete: La scuola in di- Znanje za znanje, pon. TV film: L’ estate di Tim retta, 16.30 aktualna odd. Veliki dosežki slovenkse (kom., It. ’92, i. J. Ritter) CD-rom Parade kirurgije, pon. 4. oddaje Dnevnik in vreme Nan.: I ragazzi della pra- Koncert T. Rajteriča in Variete: Le piti belle Sce- teria Michela Tirabosca ne da un matrimonio Variete: 8 mm Poročila Film: Quell’ ultimo pon- Odprti studio, vreme, Hugo, pon. tv igrice te (vojni, ZDA-VB '77, ir. 18.45 Šport studio Svet narave, pon. 7. dela R. Attenborough, D. Bo- Nan.: Baywatch - počitni- Tednik, pon. garde, J. Caan, S. Con- ce v peklu (2. del), 20.00 Christy, 2. del ameriške nery, M. Caine, E. Fox) 11 principe di Bel Air nadaljevanke Film: Nessuno (dram., It. Film: Karate Kid - per Starodavni vojščaki, 13., ’92, i. R. De Francesco, D. vincere domani (pust., zadnji del dok. serije Bechini, F. Sacchi), vmes ZDA '84, i. R. Macchio, TV dnevnik 1 (23.30) dnevnik E. Shue, N. P. Morita) Otroški program: Pregled tiska Film: Sorveglianza mor- Razj arniko vi v prometu tale (krim., ZDA ’91, i. S. Alpe Jadran Almgren, M. Ironside) Ozare @ CANALE5 Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Hugo, tv igrica Risanka Glasb, odd.: Jammin’ TV dnevnik 2, vreme, šport Nan.: Baywatch Utrip Na prvi strani Film: Un delitto poco co- Tracey Ullman zavzame Nan.: Arnold mune (krim., It. ’88, i. M. New York, angl. humoristi- Aktualno: Nonsolomoda York, E. Fenech) čna oddaja Nan.: Un papa di prima Križarske vojne, 1. del pagina - (i. D. Coleman) Turistična oddaja Aktualno: Anteprima S TELE 4 TV dnevnik 3, vreme (vodi F. Pierobon), 11.30 Vincentov prijatelj, film Televizijsko sodišče - Fo- Poročila Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici - Prijatelji (vodi M. De Filippi) Nan.: Simpsonovi Otroški variete Bim Bum Bam in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Variete: Rose rosse (vodijo Pippo Franco, Leo Gullotta, Oreste Lionello, Valeria Marini) Dnevnik Film: II segreto del bosco vecchio (fant., It. ’93, r. E. Olmi, i. P. Villaggio, G. Brogi, R. Zanantoni, vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia 17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Film: Fuga nel tempo (dram., ’48, i. D. NIven) Nan.: Shaft Film: Quartiere in subbu-glio (kom., i. P. Davvber) I Športna oddaja MONTECARLO 20.00, 22.30, 2.30 Dnevnik, 19.50 TMC Sport SP v smučanju: smuk, M Film: Fiore di cactus (kom., ZDA ’69, r. Gene Saks, i. L Bergman) Nan.: Free Spirits Film: Da qui ali’ eternitti (dram., ZDA ’53, i. M. Clift, B. Lancaster) Film: La guerra segreta (krim., Fr.-It. ’65, i. Henry Fonda) IT Slovenija 2 Euronews Poglej in zadeni, pon. SP v alpskem smučanju, smuk (M), prenos iz Sier-ra Nevade Euronevvs Zvezde v cirkuški areni John Ford, angleški dokumentarni film Včeraj, danes, jutri Sierra Nevada '96 Športni film Karaoke 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih Športna informativna oddaja EPP - sejem mode Tvegan posel, ameriški film Sobotna noC 11.20 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.40 20.00 20.30 21.35 22.00 22.15 23.10 SP v alpskem smučanju, smuk (M), prenos iz Sierra Nevade Euronews Peter Pan Club, otroška oddaja TVD mladi Family album, teCaj angleškega jezika Slovenski program Sportel - oddaja o zamejskem športu in špotnikih, pon. Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak Četrtkova športna oddaja Vzgoja srca, 2. del serije Režija: Marcel Cravenne Igrajo: Francoise Fabian, Jean-Pierre Leaud in drugi. »Azzurro quotidiano« Vsedanes Paolo Conte Achtung Baby! i oddaja o kulturi | Avtor: Roberto Ferrucci OtO Hrvaška 1 II TV koledar Poročila KM Slanko, 14. del m Otroci iz Avstralije, 5. del serije H Skrivna družba, češki film ga Dnevnik Prizma Pogovor s teologom Briljantina Vsi poročevalci sveta Poročila m Sinovi viharjev Televizija o televiziji Turbo Limach Show Na začetku je bila beseda Dnevnik Boj za življenje, ameriški film MTV Musič Avvards Dnevnik Slika na sliko Polnočna premiera: Divje palme, ameriška film A Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 5 x 5 v živo; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00,6.00,6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.40 Obvestila; 14.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Glasbene želje; 19.00 Šport in Vaše melodije; 22.23 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, lo.oo; 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.00 Zborovske skladbe; \^15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Glasb, ciklus; 19.30 Opera; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.05 Pozdrav; 8.15 Pustovanje v Sv. Petru in Drežnici; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.15 SP v smučanju; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Power play; 10.45 -11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.40 SP v smučanju; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 2Q Modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorottv/ ed Aliče; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 18.45 Rigatoni; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia; 9.40 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert Instrumentalisti simf. orkestra italijanske RTV; 10.30 Filmi na ekranih; 11.45 Orkestri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 Duh časa in čar odra; 15.40 Made in ltaly; 16.00 Cigani, večni popotniki; 16.35 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena: Pustne večjer (C. Goldoni, prevod J. Tavčar, prir. M. Petaros); 18.50 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila;10,00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevni Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, UT. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE —77. SREDIŠČE SREDISCE ANTI- VETER TOPLA HLADNA MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA mHSSBKB 1 A A X C A VREMENSKA SLIKA Na obrobju območja nizkega zračnega pritiska se ob severozahodnih visinskih vetrovih proti jugovzhodu pomika oslabljena hladna fronta. Za njo bo k nam pritekal v višinah spet hladnejši zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1000 A.. OSLO STOCKHOLM 1010 ' ■ A DUBLIN o' O »/» Z 1020 1030 K0BENHAVI) , 3/5 O _ ^-londono^steWS BERLIN 2/4 VARŠAVA-2/0 O o KIJEV -»/-4 ______ oBRUSEU o PARI/! 4,6 3/7 DUNAJ 0/2 ŽENEVA "2/3 LIZBONA 5/11 O MADRID -3/7 o LJUBLJANA ,/7 ,0 BEOGRAD -4/3 SPLIT //'0 DIM ~^-SKOPJE o RIM 2,5 x itio OSOFIJA 0/1 Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj^ ob 7 in 13 uri. rD0LŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.03 in zašlo ob 17.30. Dan bo dolg 10 ur in 27 minut. Luna bo vzšla ob 5.36 in zašla ob 15.59. • N ATENE 7/M ONESNAŽENOST ZRAKA Ljubljana Bežigrad Trbovlje Zagorje Topolšica Celje Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vrr J— V"" ".nmimn.,,. .... . u.nj ,0 15. 2. povprečna 6.00-7.00 84 14. 2. 24-uma maks. uma SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 130 Rogla 130 Kope 70 Vogel 115 Krvavec 85 Kranjska Gora do 50 Kanin 300 Cerkno 100 80 82 58 14 49 350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3 198 265 115 27 88 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo prehodno imeli manjše težave s počutjem, spanec pa bo globok in sproščujoč. Nočna smuka je mogoča na smučiščih: Mariborsko Pohorje, Straža na Bledu, Liboje in Ivarcko-Osven. Tekaške proee so urejene na Mariborskem Pohorju, na Krvavcu, Soriški planini, Rodi, Kopah, Golteh, Bovcu, Ravnah pri Kooli, v Logarski dolini, na Kalicu, v Cerknem, ter v Ivarcko-Ošvenu. Sankališča so urejena na Rogli, Krvavcu, Kalicu, Za-tmiku, v Libojah in Kranjski Gori. Dostop na Mariborsko Pohorje in Roglo je mogoč z zimsko opremo. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m °C 5 1000 m 2 60 cm 1500 m 1 110 cm 2000 m -2 2500 m -4 190-290 cm 2864 m -6 Tveganje pred snežnimi plazovi se je zaradi novega snega in vetra v visokogorju Julijskih Alp povečalo na 3. stopnjo. Predvsem so nevarna območja napihanega snega, kjer se ob dodatni obremenitvi lahko sproži plaz suhega, kloZa-stega snega. Drugod v gorah je tveganje 1. do 2. stopnje. DANES S GRADEC -2/6 S M. SOBOTA O -3/6 TRBIŽ CELOVEC O -4/5 CEDAEW^ O KRANJSKA GORA _ •4/4 O TRŽIČ -3/5 S O KRANJ 3 O S. GRADEC -4/5 MARIBOR 0-2/6 O PTUJ CELJE O -3/7 _4 OVIDEM 4/n —«»N. GORICA GORICA^ o 2/10 ^ “iT o N. MESTO O -3/6 KOČEVJE O ĆRNOMEU O Slovenija: Danes bo na Primorskem pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Najvisje dnevne temperature bodo od 4 do 8, na Primorskem okoli 11 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: V krajin severno in vzhoano od nas bodo zvečer in jutri manjše padavine. Največ sončnega vremena bo v krajih zahodno od nas in ob Jadranu. JUTRI ° GRADEC -6/4 CEDAI TRBIŽ 4' CELOVEC O -5/2 OVIDEM 0/9 —JL GORICA GORICA -l/s O o KRANJSKA GORA _ -8/’ TRŽIČ-7/2 O KRANJ 9 GRADEC MARIBOR O -6/4 M. SOBOTA O -8/3 PTUJ dS CEUE S-N ° -6/4 — ^ d3-' BUANA <---□-> / °UUBUANA -4/A ZAGREB ^/4 O V Sloveniji: V nedelj Činoma sončno z obe večano oblačnostjo. Obeti: V ponedeljek i da poslabšanje vreme davinami, ki bodo d zajele vso Slovenijo, nan v notranjosti oc sem snežilo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE; Po sladkem življenju križev pot re vnih klaris iz Brugesa BRUSELJ - Križev pot revnih klaris iz belgijskega Bm-gesa, ki so po zaslugi svojega vrtnarja izgubile samostan in dobršen del imetja, se je končal z oprostilno razsodbo tistega, ki je bil po njihovem izvor vsega zla. Vse se je zaCelo leta 1990, ko je Ronny Grab, vrtnar in Šofer samostana v flamskem Bmgesu, redovnice prepričal, naj kljub nasprotnemu mnenju Škofa prodajo svoj samostan. Z izkupičkom 2, 5 milijarde lir so »revne« klarise zaCele živeti v nasprotju s pravili svojega reda. Kupile so šest mercedesov, golfa in Cadillac, namesto spokorniške hrane pa so se mastile z jastogi, ostrigami in divjačino. Sladko življenje redovnic je prekinila neka novinka, ki je zadevo prijavila sodstvu. Ko so se z nekega neogrevanega gradu v Pirenejih redovnice vrnile v Burges, so ugotovile, da so jim medtem zaplenili skoraj vse premoženje. Tožba proti podjetnemu vrtnarju pa je bila neuspešna. V Ženevi bo center za pomoč mladim s samomorilnimi nagnjenji ŽENEVA - Načelnik psihiatričnega oddelka zdravst-veno-pedagoške službe v Ženevi Francois Ladame je napovedal, da bodo v kratkem ustanovili center za pomoč mladim, ki imajo samomorilna nagnjenja. Švica je v samem vrhu držav s samomori mladih od 14. do 24. leta starosti. Nekaj podobnega so Francozi že uresničili v Bordeaimi, ženevski center pa bo nedvomno sodobnejši in bolje opremljen. V njem bodo lahko sprejeli osem pacientom, ki jim bo vseh 24 ur pomagalo dvanajst izvedencev. Center bo v sklopu ženevske univerzitetne klinike, finančna sredstva pa bo prejemal od države in zasebnikov. Nagradili najlepše posnetke lanskoletnih dogodkov v svetu AMSTERDAM - Na Nizozemskem so nagradili najlepše posnetke lanskoletnih dogodkov v svetu. Prvo nagrado za najboljšo barvno naravovarstveno in prirodoslovno sliko je prejel Oliver Blaise za plavajočega slona v morju pred bengalskimi Adamani (zgornja leva slika). Med čmobe-limi slikami je prvo nagrado za zunanjepolitični dogodek prejela Barbara Kinney, ki je pred podpisom bližnjevzhodnega sporazuma posnela udeležence, ko si popravljajo kravate (desna slika zgoraj). Prvo nagrado za najboljši čmobeli športni posnetek je prejel Bill Beiknapp [leva slika spodaj). Najboljši barvni zunanjepolitični posnetek pa je napravil Patrich Chauvel, ki je slikal umikajoče čečenske borce (desna slika spodaj, vse tele foto AP) V kleti »pozabili« 600 možganov WASHINGTON - Na prestižni ameriški univerzi Yale razstavljajo 600 možganov, ki jih je od začetka stoletja zbiral profesor Harvey Cushing, oče nevrokirurgije. Neobičajno zbirko so odkrili študentje, ki so verjeli govoricam, da je v neki kleti cel kup možgan. Zbirka je ostala v Harvardu vse do leta 1934, ko so jo poslali v Yale in nanjo pozabili. Sodna prijava ameriških stevardes zaradi pasivnega kajenja v letalih LOS ANGELES - Skupina tridesetih ameriških stevardes, ki so jim ugotovili raka na pljučih, toži ameriško tobačno industrijo in zahteva 5 milijard dolarjev odškodnine. Hostese, ki niso kadilke, trdijo, da so zbolele, ker so med službo na letalih vdihavale tobačni dim potnikov. Ge bodo dobile tožbo, bo to eden najhujsih udarcev za tobačno industrijo.