Elastičnost v potrošniškem kreditiranju Potiošniški krediti imajo- po eni strani namen, da povečajo prodajo industrijskega blaga ši-roke potrošnje in 8 tem na kon-cu konca tudi proizvodnjo tega blaga, po drugi strani pa da omogočijo poirošniku, da laže kupi potrebno blago večje vred-nosti in z dalijžo dobo trajanja ter tako poveča svojo življenj-sko raven. Glede na te naraene kreditna politika upošteva tako gibanje proizvodnje, uvoza in prometa z indiUiitriJ3k.im blagom za šLroko potrošnjo, kakor tudi potr&be prebivalstva po takem blagu. Zato pa mora biti politi-fca polro&niškega kreditiranja eliistična- Na podlagi take poli-tike so bili tudi leta 1952, ko «mo prežli na "ovi gospodarslci sistem, sprejeti nov; predpisi, ki so dali široke okvire za odobri-tev potroSnižkih kreditov. S po-rastom proizvodnje industrij-skega blaga za široko potrošnjo so s« potrošniški krediti ob za-četku leta 1953 in sredi leta 1955 Se bolj liberalizirali. Toda sa-Casno stanje na trgu v pogledu preskrbljenosti 5 posameznimi lndustrijskiml proizvodi za ši-r»ko potroSnjo in veliki porast potrožniškth kreditov v četrtem trijnesečju lani je zahtevalo do-ločene ukrepe. za omej«vanje patrošaižkih kreditov. Tako sta-nje je fcrajalo _samo malo Casa ta spremerrtba na boljše je do-volila, da ao se izboljšali tudl pogoji iA dodelitev potroan|i-«kih kraditov. Z zadnjlml ukrepi, sprejetimi v zaieUou >ulija 1-etos, so podalj-6ani roki rraianja potroSaišlcih loreditov za celo vreto industpij-•Jtih izd«Ucov da pod a«lofeeniml POSoji je omogočeno tudi ob-navljanje kreditov. Spisek proLzvodov, k.i jih je mogoče kupiti na dveletn: na-mssto enoletnj kredit, obsega predvsem vse proizvode za go-spodinjstvo: šledilnike, bojlarje, hladilnike, sesalce za prah, ku-hanjski pribor in pribor za pra-nje periLa, Imolej, preproge, blago za poliiStvo, posteljno »premo in radijske aparate, mo. torje, kolesa, šivalne in pisalne stroje in druigo. Potrošttiškt kre-diti za nabavo omenjenih pred-metov se odobrava,jo na dve le-ti, če višina kredita presega dvomesečno plačo posojiJoje-malca. Da bi dotkil novo pasojilo, $e preden je izplačal dolg prej-šnjega posojila, rnora posojilo-jemalec. poleg sploSnih pogojev v pagledu kreditne sposobnosti, izpolniti Se naslednje posebne pogoje: — odplaCati je moral pnlovi-co ali dve tretjin; prejšnjega — tnoral je redno odplaievati dosedanjii kredit, — z novim kreditom mora poravnati dolg dosedanjega kre-d.i ta. Ce je posojilojemalec Izpla-Cal palovico dolga sedanjega kredita, lahko dobi nov kredit samo z istim ali krajšim ro-korn, kakor je bil določen za sedanji potrošaiški kredit. Ce je odplačal tri četrtine dolga ad sedanje-ga kredita, lahko do-bi kr&dit z od>pla6iln.im rokotn enega, dveh ali treh let, kar je odvisno od vrste blaga za • široko potroSnjo, ki ga želi kupiti. Vsi ti ukreci so bolj ali manj vplivali na gibanje potrošnižkih kreditov: (v mllijonih dinarjev) Leto Uporaba fM)tr»š. kircd. 1953 22,2 1954 S0.2 1955 J8,8 Delovanje zadnjih ukrepov se Se ni moglo odrazitj v juliju, ko so bili ti ukrepi sprejeti, za-to pa skok potrošni^kih kredi-tov v avgustu letos kaže, da potrošniifci precej izkoriSCajo iz-boljSane ipogoje za nabavo kre-dita. (v tnilijonlh dbiarjev) Stanjc potrošniških kre- I«korišL&nje potroSnižkih ditov ob koncn meseca fcredilov po meseoih januar 27,1 1,8 februar 26,6 2,7 mirec 26.4 2,8 april 26,5 S,X maj 26,9 *,2 Junij 27,5 . 3,5 juMj 28.3 3.7 avgasi 30,1 (začasni pod»tek| 5,8 (zaiasnl podatek) Treba je pri^akovati kot nor-potrošnliSkih kreditov, to tem nje omogo6a nadaljrvje feboljža- mal«n pojav že nadaljnjii porast prej, fcer blagovno-denatno sta-nj« pogojer za njihovo tekorl-Kanjo. D. V.