platana v gotovini
f
Cena 1 Oln
Ju^asfavita
ie nastala i& icfiifen^a in to pcet&iena U pceka
hf&ieH\a
Letna naročnina znaša Din 40—. Uredništvo in oprava ▼ Ljubljani, Selenbnrgora ulica it. 8/1. Račun pri Poštni hranilnici it. 18.180. Rokopisov ne vračamo! Telefon it. 21-0«.
* Uubljani, dna 7. julija 1034.
Štev. 27 — leto III.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Po prvi bitki
Kdor bi hotel sistematično analizirati razvoj delavskih prilik v revirjih TPD, ta bi moral spisati knjigo, pa jo zaključiti s P°razno ugotovitvijo, da se je delavec v casu svojega blagostanja klal med seboj in reševal probleme komunizma ter raznih Nacionalizmov, pri tem pa neopaženo postajal igrača v rokah svojih gospodarjev !n postal nesposoben čuvati svoje lastne ‘nterese na dostojen in uspešen način. Z nastopom gospodarske depresije počenja 0jia strahotna pot navzdol, na kateri je rudar puščal kos za kosom svoje bedne eksistence, dokler se ni znašel v onem strahovitem stanju, v katerem so ga zadele zadnje redukcije, dekretirane od inozemskih delničarjev. Na svojem javnem zborovanju v Zagorju je NO apelirala na delavstvo, naj pozabi na vse medsebojne razlike, naj opusti opevanje komunizma, Marksizma in drugih od koderkoli komandi ranih socijalizmov in naj se zave enkrat za vselej, da niti slovenski, niti srbski ali hrvatski delavec ne bo dosegel svojih Pravic, dokler ne bo nastopil kompaktno
jugoslovanski delavec, ki ima lahko sam zase to ali ono prepričanje, pa je na zunaj le del nedeljive jugoslovanske delavske enote. To je bilo govorjeno še v c»su, ko ni nihče pričakoval zadnjih redukcij, ki so s svojimi posledicami dokazale pravilnost tega stališča.
TPD je računala, da se bo tudi o pri-hki teh redukcij začela običajna pot javnih zborov, protestnih resolucij in moledujočih reputacij, da bo slednjič popustila kako malenkost, prodrla pa z večjim delom svojih zahtev. Morda bi šlo tudi sedaj na ta nacm, pa se je uprlo delavstvo, šlo preko vseh svojih organizacij in zaupnikov ter postavilo svoje lastne teze. Ne več pogajanj in moledovanja! Ko gre za življenje, Se ne more in ne sme izbirati sredstev, vsako je dobro, če vodi do cilja. Izmozgana delavska masa se je naenkrat zavedla svoje lastne moči in dostojanstveno izvoje-vala prvo bitko za očuvanje svojih pravic. Dan 5. julija 1934 je velepomemben za razmerje našega delavstva napram TPD, prvič se je zgodilo, da je TPD umaknila svoje zahteve, prvič se je zgodilo, da je delavec kot kompaktna, na zunaj trdno povezana in po ničemur razlikujoča se celota Zmagal na terenu samem, v onih rovih, ki so požrli toliko rudarskih življenj in toliko rudarskega zdravja!
Oglašali se bodo razni ljudje in si lastili, če ne vse zasluge, pa vsaj velik del zaslug za to prvo zmago našega rudarja. Kdorkoli je sodeloval v tej borbi delavstva za očuvanje najbednejše eksistence, ta je storil le svojo uradno ali pa človeško dolžnost. Nihče si ne sme in ne more prisvajati nobene druge zasluge kot te, da ima človeško srce in da je pač moral poseči vmes v borbi, v kateri naj bi propadlo tisoče življenj “naših delavcev in njihovih družin. Izključno zaslugo na tej prvi zmagi ima delavstvo samo, ki si naj vsled tega dan 5. julija 1934 prav dobro zapomni in uravnava svoje bodoče postopanje po tem vzorcu. Sledila bodo pogajanja, ki bodo mučna in težka, kajti TPD predstavlja velesilo, s katero se je težko boriti. Ima v rokah moč svojega kapitala, ima pa tudi kopico zaščitnikov in podpornikov, ki so ji plačani in neplačani stalno na razpolago. Proti vse-n>u temu nima bedno delavstvo nobenega drugega orožja in nobene druge obrambe
svofa lastna telesa. Izmozgana in izčrpa-
Današnji številki smo priložili poštne **6l»šniee za poravnave naročnine za drugo Cj. naročnike vljudno prosimo, da z naka#Uojn ne odlašajo. Kdor ima naročnino ® ®^4no za vse leto, naj položnico shrani, ali Pa *> izroči novemu naročniku.
Obenem pa poziramo tudi vse zamudni-®> nam dofcujejo naročnino še *a minule noseče, da jo takoj poravnajo. Naš list se v2držuje gamo z naročnino in je zato njegov °t»9toJ in ravroj odvisen od rednega plačevala naročnine.	Uprava.
na so do skrajnosti, kot trdna celota pa predstavljajo tudi ta telesa močno odporno silo, preko katere bo tudi TPD prav težko šla. To tembolj, če bo stala vsa nacionalna javnost tudi v bodoče tako strnjena ob strani delavstva, kot je stala v tem primeru. Tudi to še je zgodilo le vsled one divne kompaktnosti, ki jo je pokazalo delavstvo samo in s katero je delavstvo primoralo tudi javnost do enake kompaktnosti.
NO je brez dvoma storila v tej prvi bitki svojo striktno dolžnost, storila jo bo tudi v bodoče. Ima na razpolago gotova sredstva, s katerimi bo podprla delavskega trpina, ne da bi gledala na njegovo prepričanje in razpoloženje in ne da bi hotela dobiti s tem kaj zase. Ona ne vidi v tej težki borbi med TPD in našim rudarjem samo enega, osamelega pojava, marveč gleda na to borbo s širšega vidika kot enega izmed izrastkov tujega kapitala. Kot vedno doslej, bo NO tudi v bodoče zasledovala tajne poti in steze, po katerih pronica ta kapitalizem v vse grane našega javnega življenja, zastruplja to življenje z vplivom svojega denarja v gorenjih plasteh zato, da izmozgava nižje plasti do nemogoče mere. ’ Vse to opravičuje kapital s poročili in računi, ki jim na videz ni mogoče oporekati. Moč številk je prepričala še vedno in bo prepričevala tudi v bodoče razne naše predstavnike, ki s svinčnikom v roki preskušajo te številke, pa se jim morajo slednjič ukloniti in priznati, da si ubogi kapitalist res ne more pomagati drugače kot z redukcijami na škodo delavstva in name-ščenstva. To se je dogajalo doslej stalno, temu pa mora biti enkrat konec.
Številke so lepe, če so točne, imamo pa dovolj razloga dvomiti o točnosti onih številk, ki jih servirajo predstavniki tega ali onega kapitala v takih primerih. Številke izvirajo iz knjig, te knjige se pa vodijo v svrho javnega polaganja računov. Bedak bi bil oni, ki bi dovolil res točen vpogled v vse tajnosti svojega poslovnega življenja vsakemu poljubnemu človeku in je razumljivo, da skuša vsak podjetnik svoje knjige, bilance itd. prilagoditi svojim potrebam in željam. Do tu je vse prav in bi bila NO zadnja, ki bi napravljala iz tega kako vprašanje. Cim pa naj take knjige intakebilan-c* tvorijo sredstvo za uničenje poslednjih življenjskih možnosti našemu lastnemu bratu, s tem trenutkom te knjige niso več privatna zadeva dotičnega kapitalista, s tem trenutkom je dal dotični kapitalist javnosti pravico, da se peča z vsebino njegovih knjig in da načne vprašanje pravilnosti raznih postavk in vpisov.
Kdor napada, ta naj računa z obrambo, kdor hoče uničevati, ta naj računa, da riskira tudi uničenje samega sebe. V silobranu je dopustno vsako sredstvo in če gre za narod kot celoto, za njegovo samozavest in čast ter njegove temeljne življenjske pogoje, potem NO tudi danes ne bo izbirala sredstev kot jih ni v prošlosti. Seveda bodo sredstva NO prilagodena današnjim časom in prilikam, bodo pa prav gotovo zadela v živo in dokazala morda prvič inozemskemu kapitalu^ da je gotova točka, preko katere ne more iti niti v svojem eldoradu, to je v naši blaženi Jugoslaviji.
Delavstvu pa samo en svet. Prvi uspeh naj ne pokoleba morale v njegovih vrstah, ta prvi uspeh naj bo nova in še krepkejša vez, ki bo združila delavstvo v ono rešpekt vzbujajočo celoto, kateri se bo smela postaviti ob bok NO, pa ne samo ob bok, Če bo treba, tudi na čelo. Mi nacionalisti ne moremo in nočemo podpirati posameznih delavskih skupin in frakcija hočemo pa In moramo podpirati naše jugoslovansko delavstvo. To delavstvo bo našlo NO vedno pripravljeno, kadar bo treba braniti njegove življenjske interese ter njegovo človeško in nacionalno čast.	I.	C.
Z RiMmtfi nntriit inifijtii ..HI
Poročila s oblastnega
Poročilo tajnika Mateliča Miroslava
Ko je bil lansko leto na občnem zboru dne 17. decembra izvoljen sedanji oblastni odbor in je prevzel predsedstvo br. dr. Cepuder, je le ta takoj izjavil, da je ta odbor le začasen, dokler ne bo prevedenih dovolj rednih članov v izvršilno članstvo, kar se je pozneje zgodilo.
Ta začasni oblastni odbor so tvorili prvi izvršilni člani i. s. bratje: dr. Cepuder Josip, Brn-Čič Matko, Dežela Viktor, Dominko Bogdan, Jež Janko, Kokolj Franjo, Kosec Filip, Kobenter Fran, Kostanjevec Joco, Lipnik Janko, Matelič Miroslav, Mlekuž Vekoslav, dr. Reja Oskar in Sancin Boris.
Odbor se je konstituiral na prvi seji, ki je bila 18. decembra 1933 in je bil izvoljen za podpredsednika^ brat Kokolj, ki opravlja funkcijo oblastnega čelnika viteških sekcij, za tajnika brat Matelič, za blagajnika pa brat Kobenter. Kot zastopnik Omladine je bil izvoljen v eksekutivo brat Sancin Boris.
Pozneje so bili v Oblastni odbor kooptirani Še br. dr. Ahčin, kot predsednik zdravniške sekcije, ing. Lindtner kot predsednik inženjerske sekcije in dr. Dul&r kot predsednik gospodarske sekcije ih referent akcije »Svoji k svojini«.
Čim je brat predsednik dr. Cepuder prevzel svoje posle, je takoj določil delovni red in dneve odborovih sej. Eksekutiva se je sestajala dnevno vsak dan ob 6. uri zvečer in reševala vse tekoče posle. Predsednik je določil sprejemno uro dnevno med 14, in 15. uro v lokalu organizacije, kamor m prihajali zlasti člani iz dežele po informacije in navodila. Celotni odbor pa je imel svoje redne seje vsak ponedeljek. Na teh sejah sO člani ekse-kutive poročali o izvršenem delu in na teh sejah so bile obravnavane V6e važnejše zadeve organizacije.
Predsedstvo je sklicalo prvi članski sestanek zaupnikov že za 30. december leta 1933. Sestanka se je udeležilo 31 delegatov, ki so zastopali skupno 21 organizacij. Na tem sestanku je podal br. predsednik točno svoje misli o delu in nalogah, ki čakajo novi odbor in Članstvo NO, obenem pa pozval prisotne zaupnike, naj predlagajo najboljše 6voje sočlane v svrho prevedbe v Izvršilno članstvo.
Sredi januarja letošnjega leta Se je pojavil znani letak NO, ki so ga prejele posamezne organizacije. Letak je bil sioer pisan popolnoma v duhu ideologije NO, ni pa bilo na njem podpiBa niti kake naše krajevne organizacije niti našega Oblastnega odbora. Kdo je ta letak izdal in razposlal še danes ni ugotovljeno in najbrže tudi nikdar ne bo. Čeprav je odbor prepričan, da je avtor tega letaka dober nacionalist in je imel brez dvoma najboljše namene, vendar odbor s takimi, ne dovolj premišljenimi dejanji ne more soglašati, ker lahko nastanejo radi tega nepopravljive posledice, usodne celo za obBtoj naše organizacije.
Odbor je občutil potrebo po novih pravilih v slovenščini in takoj zaprosil Središnji odbor za dovoljenje, da jih založi in da organizacijam na razpolago po najnižji ceni. Središnji odbor je v to privolil in pravila so šla v lepem slovenskem prevodu v tisk. Istočasno je dalo natisniti svoj pravilnik tudi vodstvo viteških sekcij in vodstvo omladinske organizacije. Vse tri knjižice so sedaj natisnjene in posameznim krajevnim organizacijam na razpolago pri tajništvu Oblastnega odbora. Vsakemu članu morajo biti pravila NO dobro znana, biti pa mora tudi poučen o pravilniku viteških sekcij in omladinske organizacije. Če se bo Članstvo temeljito seznanilo s pravili in pravilniki, bo odpadlo marsikatero nepotrebno vprašanje, ki je doslej obremenjevalo že itak obširno našo korespondenco.
V počastitev 5. obletnice šestojanuarskega manifesta je NO skupno s sokolskimi društvi priredila proslavo v sokolski telovadnici na Taboru. Kot slavnostna govornika sta nastopila za Sokolstvo dr. Pipenbacher, za NO pa dr. Potokar.
Ko je nekaj dni nato nastala organizacija Boj, je naš odbor sklepal o tem, kakšno naj bo razmerje NO do novo ustanovljenega Boja. V tej zadevi in v svrho orientacije napram vsem pojavom sličnih organizacij, ki so že ustanovljene in onim, ki bi se ev. še ustanovile, je Oblastni odbor zaprosil za potrebna navodila Središnji odbor v Beogradu. Odgovor Središnjega odbora je bil objavljen v naši okrožnici št. 421 z dne 14. III. 1934, ki je vsebovala tudi izviren prepis dopisa organizacije Boj na Središnji odbor v Beogradu in zadevni odgovor Središnjega odbora Boju.
V svojih nadaljnjih sejah se je odbor posvetil organiziranju krajevnih organizacij, ustanavljanju novih postojank in prevajanju rednega članstva v izvršilno članstvo. Odbor je pošiljal na redne in ustanovne občne zbore krajevnih organizacij delegate. Skoro vseh občnih in javnih zborov Se je udeležil br. predsednik dr. Cepuder. Nadalje je od bom uspelo ustanoviti poseben odsek zdravnikov, v katerem je doslej vSanjenih 87 zdravnikov pod predsedstvom brata dr. Ahčina ter inženjerBki odsek, ki ima včlanjenih 35 inženjerjev in ga vodi predsednik sekcije brat ing. Lindtner.
Prav posebno pozornost je odbor posvetil razvoju akcije »Svoji k svojim«, ki je pod spretnim vodstvom brata dr. Dularja začela živahno delovati. Iz odbora producentov je akcija črtala nekaj svojih članov, ki so s svojim omalovaževanjem hoteli ovirati delovanje in razvoj akcije. Mesto odpadlih odbornikov je bilo pritegnjenih v odbor več novih članov. S tem se je oživelo akcijo in jo napravilo sposobno za delo. Akcija je sklenila in oblastni odbor je to potrdil, da se članstvo akcije deli v dve skupini producentov in sicer spadajo v prvo skupino oni indtiatrijci, ki so naši
skupščine odbora NO
državljani, v drugo skupino pa podjetja, katerih lastniki so tuji državljani. Za sprejem v članstvo je stavljen pogoj, da i«ora dotična industrija obratovati na našem ozemlju nepretrgoma najmanj tri leta in da izdeluje kvalitetno dobro blago in zaposluje naše delavne moči. Odbor je določil po posebnem ključu članarino, ki jo plačujejo producenti. Nadalje je odbor sklenil založiti propagandne izvesne tablice z napisom »Kupuj domače blago«. Te so sedaj že v prometu za ceno Din 30-— za tablico. O akciji »Svoji k svojim« bo poročal predsednik gospodarskega odseka brat dr. Dular, jaz bi dodal samo kratko ugotovitev, da se za akcijo ne zanima v dovoljni meri ravno ona indu-ki se ponaša, da je lOOodstotno JugoSlovan-Skh, Ce se nam očita, da sprejemamo V Članstvo akfcije podjetja, ki so deloma fundittma fc iftozefn-škim Kapitalom in podjetja, katerih lastniki so sicer jugoslovanski državljani, toda nemške narodnosti, je naš očitek oni lOOodstotni jugoslovanski industriji, ki odklanja članstvo v Akcijo, mnogo bolj upravičen, saj je naše delo za povzdigo domačega gospodarstva namenjeno' v prvi vrsti strogo jugoslovanski industriji, potem pa šele ostalim podjetjem, pri katerih ima - zaslužek naš delavec in naš uradnik in katereipu dobavlja surovine ih potrebščine naš trgovec. Moramo si priznati, da bi bila omejitev naše akcije na strogo jugoslovanska domača podjetja nesmiselna fh prebzkosrčna. Zavedati se moramo, da se še vedno in da se bodo še dolgo časa uvažali V našo državo predmeti, ki jih izdelujemo že doma, Čeprav v tovarnah, katerih kapital je, če ne popolnoma, pa vsaj deloma tuj. In če je akcija našla razumevanje pri takih podjetjih, je dovolj žalostno, da se nekatere domače tovarne vabilu za pristop v akcijo še niso odzvale. Odbor pa je prepričan, da bodo tudi te firme svoj pristop prijavile pozneje in nastopale solidarno z ostalimi producenti, ki so že člani naše akcjie.
Ko govorim že o akciji »Svoji k svojim«, naj še omenim, da nekateri naši krajevni odbori in njih člani niso povsem pravijno razumevali pomena te akcije. Dogajali so se žal slučaji, da so nekateri člani in celo funkcionarji začeli dvomiti v uspeh te akcije in nam očitali, da sprejemamo v odbore osebe z nečisto preteklostjo, da 'imamo zlasti v odboru producentov zastopnike tujega kapitala, škodljivce našega gospodarstva in slične ljudi. Ljubo mi je, da morem na tem mestu ponovno naglasiti, da se je naš Oblastni odbor ves čaB dobro zavedal svojih težkih nalog in dolžnosti, da je začel z organiziranjem akcije točno po navodilih svojega Središnjega odbora in da se ni čutil niti v enem slučaju krivega kakega nepremišljenega in nepravilnega dejanja. Naj omenim, da smo našli v Zvezi industrijcev, Zbornici za TOI in njenih predstavnikih polno zaslombo, da nas je Zveza industrijcev z evidenčnim materialom, pa tudi moralno in materielno podprla že ob začetku našega delovanja ter smo uživali ves čas njeno dragoceno podporo. Poudarjam pa tudi ob tej priliki, da člani akcije »Svoji k svojim« niso člani NO, kolikor niso morda kot posamezniki včlanjeni v NO. Predstavniki industrijskih in trgovskih ustanov ter zastopniki producentov, ki prisostvujejo sejam akcije »Svoji k svojim« s svojim pristopom k akciji ne postanejo člani NO. Pravilno pa je, da ob tej priliki izrazim toplo zahvalo odboru in zastopnikom naših gospodarskih ustanov za nesebično in marljivo udejstvovanje, čigar sadovi se že kažejo. Žetev bo prepuščena NO in NO bo tista, ki bo deležna uspeha. Propagandne tablice so nam na razpolago, da jih vnovčimo in stvar posameznih krajevnih organizacij je, da pravilno organizirajo prodajo teh tablic, ki morajo biti vidne prav povsod. Odbor akcije »Svoji k svojim« ima gibčen program. Po razmerah in potrebah ga izpopolnjuje in uravnava in z veseljem bo pozdravil vsako dobro misel in nasvet, ki bi izšel od kogarkoli, zlasti pa iz vrst članstva NO, ki mora imeti vedno pred očmi naše skupne gospodarstvo in se zavedati, da bomo izšli iz sedanjega težkega gospodarskega in socialnega položaja le z vzajemnim delom in medsebojno podporo.
Delovanje ljubljanske akcije »Svoji k svojim« se ne more omejiti samo na ozemlje, ki pripada ljubljanskemu Oblastnemu odboru, temveč se mora razširiti na vso Dravsko banovino. Pri zbiranju članstva za akcijo smo žal naleteli na izjave industrijcev, zlasti iz Maribora in okoMee, ki so odklonili vstop v našo akcijo iz razloga, da bodo pristopili k mariborski akciji, ki pa danes še ne deluje. Neobhodno potrebno je, da Središnji odbor izda takoj zadevni odlok, in prosim navzočnega zastopnika Središnjega odbora brata Bjeliča, da čimprej pristopi k rešitvi tega nujnega vprašanja. Odbor je mnenja, da je delitev akcije v dve samostojni poslovalnici neekonomična, če ne celo škodljiva za razvoj akcije. Kajti delo v akciji »Svoji k svojim« zahteva pisarniški aparat, ki ga Ljubljana že ima, Maribor pa bi si ga moral šele omisliti in z njim bi si naprtil nepotreben stroške. Razumljivo pa nam je v Mariboru potrebna ekspozitura gospodarskega odseka in akcije »Svoji k svojim«, ki nam bo pomagala pri delu.
Vse krajevne organizacije naj takoj ustanove svoje gospodarske odseke, ki bodo prejemali navodila Oblastnega odbora za svoje delo, V te gospodarske odseke smejo pritegniti ttidi nečlane NO, če je njih sposobnost tako velika, da morejo akciji koristiti.
Dne 3. junija je sklical Središnji odbor v Beogradu prvi javni miting akcije »Svoji k svojim« in so se nekateri govori na tem mitingu prenašali tudi po radiju. Za ljubljanski odbor se je
Intervencije
Kdor ima (le malo posla v javnem življenju in mu je bila usoda toliko nenaklonjena, d® ga ja vrgla na eno ali drugo, miakar se tako majhno mesto, s katerega lahko vrši večji ali manjši upliv, ta bo soglašal z menoj v obsojanju onega načina interveniranja, ki se je danes tako bohotno i razpasel med nami Odkod? Brez dvoma je to sad, one prošlosti, kjer se je vsaka še tako malenkostna zadevica, zlasti pa oddaja vsake še tako malenkostne službioe obravnavali z zgotlj (političnih viidikov in si je maral hočeš nočeš iskati protekcije tudi eni, ki na zahteval za sebe prav nič izrednega, marveč je hotel doseči le to, kar mu je šlo po zakonu. To hi bilo še razumljivo. Težje je dejstvo, da se spuščajo oelo v naše nacionalne organizacije na opolzko pot interveniranja v ptiid svojega članstva, ne da bi bille pri tem dovolj oprezne. Organizacije so dolžne nuditi vso razpoložljivo oporo in podporo svojemu članstvu. 0 tem ne mtotre biti dvoma, vprašanje pa je, ali ima v resnici vsak član brez ozira na svojo kvalifikacijo pravico, da se radi njega angažira celotna organizacija? Mislim da ne! Nii še vsak polnovreden in ne zasluži zabite one organizacije, koje legitimacija nosi v žepu ali koje značko nosi v svoji gumbnici. Nebroj je primerov, da so se vpisali in da se vpisujejo v posamezne nacionalne organizacije ljudje, ki po svoji prostosti in sedanjosti ne spadajo v nje ter jiim
je vstop v eno afld drugo organizacijo le sredstvo za dosego neke protekciie.
Doživljamo naravnost neverjetne primere in v resnici pomilujemo one maše ljudi, ki se* de na odločilnih mestih ter morajo odločati med neštetimi redllektanti. Večina teh reflek-tantov ima priporočila raznih organizacij, večina teh ireflekitanbov je najboilj potrebna, najbolj sposobna, raajbolj agilna in ne vem še kaj. Posledica takega načina priporočanja in interveniranja je pač ta, da izgube priporočila in intervencije ono svojo tehtnost in pomembnost, ki ibi jo marale imeti. Dogode se oelo Slučaji, da je v nujnem nacionalnem interesu potreben tak ali drugačlen ukrep proti posamezniku, pa se pojavi naenkrat na-c i o n a 1 n a organizacija, ki protestira proti doltičnemu ukrepu in deklarira prizadetega kot naijbdlj nacionalnega, absolutno nepogrešljivega itd. Znan je slučaj, da je nek visok gospod s svojim odločnim nastopom dosegel premestitev uradnika iz razlogov, kii so bili popolnoma utemljeni. Ko pa je bila premestitev izvršena, je isti gospod protestiral proti itej premestitvi. V obilici posla je revež pozabil, da je sam izposloval dotično intervencijo, prejel je prolteste raznih baje nacionalnih organizacij, tem je skušal ustreči in tako se je zgodil ta na videz neverjeten slučaj. Kdo je kriv?
Samo ena pot je!
Strelska družina na Vranskem je v nede-<jo 1. julija t. I. na slovesen način otvorila svoje novo strelišče. V lično zgrajeni strelski lopi je predsednik, sodni starešina g. Franjo Kompara, v zanosnem govoru pozdravil zastopnika vojaških oblasti g, podpolkovnika oblasti Bojiča in kapetana g. Mitiča, zastopnika g. bana celjskega sreskega načelnika g. dr. Vidmarja ter navzoče odposlance bratskih strelskih družina iz Šoštanja, Velenja iin Braslovč. Poudaril je zasluge vseh onih, ki so s svojim nesebičnim delom1 pripomogli do uresničenja načrtov ter se hvaležno spominjal naklonjenosti ge. in g. dr. Robiča, ki sta -aro-vala ves potrebni les ter bila s svojimi strokovnimi nasveti družini vedno rada na razpolago. G. dr. Vidmar je oitvaril strelišče z oddajo častnega strela, čestital družiini k lepemu podvigu in ji želel širokega razmaha. Tudi ostali zastopniki so oddali častne strele, nakar se je pričela strelsko nagradno tekmova-
mitmga udeležil predsednik brat dr. Cepuder, ki se je izrazil o moralnem uspehu tega mitinga zelo pohvalno.
Tudi inženjerska sekcija se živahno zanima za razvoj naše akcije in posveča posebno pozornost zaposlitvi strokovnjakov in tehničnega ter komercielnega osebja v naših tovarnah. V poročilu, ki ga bo podal predsednik inženjerske sekcije brat mg. Lindtner, boste čuti o delu tega odseka, ki ga je naš odbor vsestransko podpiral in dosegel v socialnem pogledu že nekaj vidnih uspehov.
(Dalje sledi.)
nje, ki je trajalo vsled velike udeležbe do mraka. Mem tem se je na vrtu hotela Slovan začela ljudska veselica, ki je vsled nesebičnega sodelovanja nacionalnega žeustva v moralnem in gmotnem oziru nad vse lepo uspela. Po končanem tekmovanju je na veseličnem prostoru razglasil izid ter razdelil lepa darila predsednik žirije g. dr. Joža Gračner. Prvo mesto in darilo je dosegel g. dr. Hugo Robič, primarij iz Maribora, ki je tekmoval za vransko strel, družino, kateri je takoj zopet poklonil prejeto darilo. Dosegel je 76 točk. Drugo mesto je dosegel g. Topolšek Franc s 36 toč., tretje g. Goršek Franc s 36 točkami, oba za strelsko družino Šoštanj, četrto darilo g. Čuk Ainton s 36 točkami nn peto g. Silovšek Jožef s 35 točkami, slednja za strelsko družimo Velenje. Mladi, vendar agilni strelski družini Vransko želimo tudi mi še nadaljnjega krepkega razmaha v njenem nesebičnem nacionalnem delovanju.
PROSLAVA VIDOVEGA DNE V MEDVODAH
Savezna sfcreljačka družina je proslavila Vidov uan na predvečer istega slkupno s Sokolskim društvom v Medvodah.
Povorka je odkorakala izpred občinske pisarne. Na čellu povorke je igrala godba Pre-ska-Medvode, m njo so karakali zastopniki Geografskega inštituta z g. gen. Boškovioem ; na čelu, predsednik občine g. Josip Šušteršič, nato so korakali zastopniki družine, Jadranske straže in Sokolsko društvo s člani ter naraščajem. Povorka je šla na vrh klanca, kjer je bil prižgan kres. Pri kresu je govoril član Sokolskega društva br. Marolt, med njegovim go vor sin se je ves čas streljalo z moznarji in spušSale so se tudi rakete. Rr. Marolt je orisali v daljšem govoru pomen Vidovega dne. Z vzklikom našemu vladarju Nj. VeL kralju Aleksandru I. je bila svečanost zalkljiučena.
Imamo narodna udružemja, društva in stranke, ki se zavzemajo, da dobijo ali pa že imajo v svoji oblasti vodstvo naroda in države. V vodstvih vseh teh udruženj pa so po večini ljudje, ki se ne zavedajo, da je za vodstvo naroda samo ena pat, ki more zadovalji-. ti. In ta pot se zove »soicijalma pravda«. Ker odgovorni činiitelji nočejo kreniti na pat, ki je edina prava, je v narodu nevolja, ki povzroča silimo napetost. Narod je pripravljen na vsako skrajnost, samo. da hi dal duška tej napeti nevolji. To vidimo med nami v zadnjem času, da se je ves narod vrgel v pokret, ki mu ne more dati in mu niti- ne nudi mika-kega zboljšanja.
Razveseljivo je dejstvo, da se zadnje čase čita v »Pohodu« med vtnstoimi izraze, ki iJKe\Jo to edino pravo pot, »socijalmo pravdo«. Dobivamo izraze, ki se izlivajo v smisel, da ni pravi nacionalist oni, ki se zadovoljuje s tem, da je sam sit, nego tisti, ki trpi, ko vidi glad-nega brata. Dalje: »vsi delavoljni Jugoslovani marajo živeti šiiti, zdravi, zadovoljni«. Isto čitamo: >Sa<mo posfušanje žalostnih glasov o bedi ter izražanje svojega sožalja, ne napravi niftji enega lačnega človeka sitega.« Treba torej dela! To je dejstvo, ki se izrazi z eniin in istim zaključkom. V državi, narodu, družini, 'kjer je dovolj jela in dela za vse. morajo vsi živeti človeka vredno življenje. Kjer tega ni, je treba odločne neodložlive borbe, da se to doseže. Borba pravega nacionalista mora
I. K.
iti samo za tem, da pride vodstvo naroda v roke socialno čutečega državnika.
Na dnevnem redu imamo za rešiti nujna vprašanja življensko - gospodarsko - socialne važnosti. Reševanje zaostaja in koleba v neodločnosti. Te neodločnosti ni kriv samo državnik, nego v isti meri narod sam. Rot narod ne mislim širokih narodnih množic, nego organizacije. ki so jim ti voditelji odgovorni. Voditelji teh organizacij si sami niso v ničemer edini, da bi dajali smernice državnikom. Vsled tega zastoj in kaos na obeh straneh. Narod, to je množica, ne nosi odgovornosti za te Čiinjenice, nego le organizacije same. Narod je obulbožal, postal je top, mrtev ter ga more 'oživeti in dvigniti samo klic na boj proti krivcem, ki vzdiržujejo to stanje.
Tudi še vi, ki imate sedaj oblast nad narodom, narod prisilite ali pridobite zato, da kriči »živijo«, bo sicer res klical, toda s fig0 v žepu, ki vam jo ob prvi priliki vrže trdo v obraz.
Tri leta je že pri nas narodno gospodarstvo na mrtvi točki. Od vseh strani' še čuje klic: »Otvorite javna dela!«, a nikakega odmeva. In to v vseh slučajih, ki jih vidimo pri sosedih in drugih velikih državah.
Torej, vsi oni, ki ste ali ki smo 'odgovorni za sedanje stanje v narodu, zganimo se! Zadnji čas je. Krenimo na edino pot, ki vodi v ozdravljenje in rešitev'-, to je na pot urejevanja države v smislu socialne pravičnosti.
Skrivnostni predali „naše“ veleindustrije
(Nadaljevanje.)
Med nadaljna sredstva za izmozga vanje delavca spadajo tudi konzumni, katere osnujejo nekatera podjetja, »da prožijo delavstvu možnost nabaviti si svoje življensike potrebščine v dobri kvaliteti in po nizkih cenah«.
Oglejmo ai malo natančneje nekatere teh konzuimov. — Kakor je znano so isti oproščeni plačevanja davkov, ki precej uplivajo na prodajno ceno. Razven tega imajo ti konzumi svoje stalno, precej veliko število odjemalcev, razven tega svoja prevozna sredstva, ki za fconzum kar tako mimogrede opravijo prevoz robe rjtd. Vsi pogoji za dober praspeh sa tu, ali mi na žalost opazimo, da so cene iste kot pri ostallih trgovcih. Kam gre torej ta dobiček? Razume se, da v blagajne podjetja.
Pa bi kdoireikel: »Zakaj pa delavstvo podpira take konzumne?« — Zato ker jih mora! Ko je bil delavec sprejet v delo, je večinama vsak bil v težkem denarnem ipodožaju. Prvi zaslužek bo izplačan šele po 14 dneh, ali celo enem mesecu. Kaj torej? Adi naj živi brez vsega? Pa saj je komzuim tu. Tja se zateče, kjer dobi .na kredit vse 'kar hoče in kolikor mu je potrebno. Konzum mu da radevolje na upanje toliko, da je potem .primoran tudi dalje v njem kupovati. Na ta način si podjetje pridobi za svoj konzum stalen kader odjemalcev. Seveda se pozneje, ko je delavec že popolnoma 'Odvisen, obraz poslovodje konzu-
ma napram takemu delavcu mahoma spremeni iz prijaznega v strogega. Posebno danes v teh časih gospodarske razrvanosti, ko delavstvo tako .malo zasluži in tiči v svojih komzu-mih, pa tudi pri ostalih trgovcih do vratu \ dolgovih, se v konzumnih podjetjih z odjemalci zelo nevljudno postopa. Saj vemo, da v posameznih podjetjih delavci ne dobijo iz konzU" ma onih potrebščin, kot bi jih sami hoteli* temveč le te, katere smatra podjetje kot po; trebne za ohramjemje delavca in družine pri življenju. Znano je, da posamezni konzumi ne dajo svojim odjemalcem sladkorja, kave, mil&j jajc, masti itd., smatrajoč te živi jenske potrebščine kot luksuz za ubogo delavsko paro.
Vsi taki konzumi imajo plačanje urejeno tako, da se odjemalcu odtegne od njegov® plače vsota, katero po večini določi poslovodja konzuma. Na ta način pride podjetje sigurno do svojega denarja. — Piscu teh visrt je znan slučaj, da je umrl neki delavec, ki j® imel dobiti še ostanek plače za 14 dni. V njegovi družiini sita bdla od petih še dva člana težko bolna. Ko je žena. šla prositi za zaostale plačo, jo je direktor odslovil z besedami: »Predvsem mora biti plačam dolg v konzumi če bo kaj ostalo, šele pridete na vrsto.« I2 tega se jasno vidi, kako vestno podjetja izterjajo dcllg v konzumih.
Oglejmo si sedaj robo v teh konzumih! Zlasti ono v oddelku za tkanine. Našli bomo
Nata nacionalna književnost
Osnovi jugaslorenskog nacionalizma. (Spi sal prof. Ljuba D. Jurkovič. Biblioteka »Pobratimstvo«. Ljubljana 1934. Str. 28. Cena 4 Din.)
Kakor vsaka burna doba živi tudi naša od brošur in letakov. Dnevna vprašanja tako naglo stopajo pred nas, da zahtevajo nujnega odgovora. Pa tudi idejni svet, iz katerega črpamo svoje sile in nazore potrebuje v takih časih vedno novih razlag in pojasnil. Nova zbirka »Pobratimstvo« namerava najbrže razkrivati razna naša vprašanja z jugoslovanskega nacionalnega stališča. Tako vsaj bi sklepali iz psihološke-sociološke študije, ki se je te dni pojavila v naši javnosti. Ime avtorja je v našem mladinskem nacionalnem svetu dobro znano. Vinjeta kraljeviča Marka na naslovni strani priča, da izhajajo vse misli iz pravega vira naše nacionalne zgodovine. Citat Njegošev na čelu razprave daje svoj pečat vsem 'nadaljnjim poglavjem, ki jih označuje pisatelj na naslovni strani s sledečimi naslovi: Naše robstvo — Zemljepisni položaj našega naroda — Naša srednjeveška kultura — Turški naval — Starogrška kultura — Srednjeveško krščanstvo — Nova doba
—	Socialna doba — Naše kmečko jedro Selo kot svetovni socialni in gospodarski problem — Agrarna reforma — Nemški kapitalistični nacionalizem — Italijanski in madžarski nacionalistični kapitalizem — Pravi nacionalizem — Taktika nemškega imperializma proti našemu narodu — Borba za samostojnost — Omladina v boju za svobodo naroda.
Iz teh naslovov spoznamo, o čem se v brošuri razpravlja. Pisatelj ne govori na praz.-no. Citira dela raznih naših znanstvenikov, mislecev, zgodovinarjev in filozofov. Ne bomo navajali njegovih izvajanj, ki si jih vsak lahko prečita v brošuri, katere cena je dovolj nizka. V celoti se borno pač vsi strinjali z vodilnimi mislimi, ki so le nekak rezultat raznih razprav in lastnega pisateljevega razmišljanja. Te vrste del imamo več, a naše življenjsko vprašanje zahteva vedno novega poglabljanja v naše bistvo in naše svetovno poslanstvo. Zato je prav, da imamo takih del v poljudni obliki čim več med seboj. Sicer
verno, da temelji' vse naše jugoslovanstvo pred vsem na veri, kakor je tudi krščanstvo in vsaka religija silna samo v svoji kontem-plativni veri, bolj ko v svoji razumski razlagi. A v življenju je pač tako, da zahtevajo ljudje in — neverni Tomaži — tudi dokazov in razlag. Tako so cerkveni očetje morali dokazati resničnost krščanstva in so preprosti nauk obdali z učenjaškim balastom. Tako je tudi pri nas. Kajti jugoslovanstvo je obširen pojem in razlag je nešteto. A pravo jugoslovanstvo je le ono, ki veruje v resnico svoje ideje in dela in živi v tem smislu.
Vendar za one, ki radi razglabljajo, pa tudi za verujoče ne škodi, če se ob čitanju takih razlag poglobe v problem, da vidijo, da je v njem več nego samo kos vsakdanje politike. Kajti le, kar je misterij, ohranja v sebi večno silo življenja.
Knjige »Mladinske Matice«. Vsak človek se še pozno v življenju spominja na svoje prve knjige. Ne na one, ki so šle mimo njega brez vsakega globljega vtiska, ampak one, ki so si osvojile njegovo dušo tako, da je prvič v življenju zavestno začutil svoj duševni utrip, ki je bil odmev one lepe knjige. Zato je tem večje važnosti, kakšne so prve knjige, ki jih dobi naš otrok v roke. Pri tem, bi rekli, je treba paziti na to, da otroka niti ne precenjujemo, niti ne podcenjujemo. Gotovo se že tu pokaže individualna narava otroka, ki nam je najboljši kažipot, v katero stran naj usmerimo njegovo vzgojo. So otroci, ki zaslutijo v knjigah takoj svoj svet in jih ne le vzljubijo, ampak tudi razumejo. To bodo bodoči inteligenti. So otroci, ki jih knjige ne mikajo, ker ne najdejo v njih, kar nje zanima: to bodo praktični ljudje. Kaj je boljše v življenju, Bog ve, na vsak način je naša dolžnost, da upoštevamo to individualnost otroka in da ga ne silimo s stvarmi, ki jih ne mara: nekje je gotovo njegov poklic: skušajmo ga najti. Š tem prihranimo mnogo muk njemu in šoli.
Pri nas je bila glede mladinskega slovstva debata, ki ni vodila do končnih zaključkov. Po našem mnenju bi moral ostati »Zvonček« čtivo za najmlajše, »Naš rod« list za zrelejšo mladino, šolski list »Mlada Jugoslavija« pa seveda obligaten za vse šole. Poleg teh treh listov pa naj bi založbe tekmovale
med seboj, katera nam bo dala boljših, lepših in cenejših mladinskih knjig.
»(Mladinska Matica« dobro vrši svojo nalogo med našo mladino. iLetos so nas zanimale »Kresnice«, ker so jih napisali in ilustrirali otroci sami. To je pameten način mladinske vzgoje. Najbrže bodo s tem zadovoljni vsi. Otroci so res mnogo lepega napisali. Tudi duh, ki veje iz njihovih spisov, je zdrav, v državnem in življenjskem smislu. »Kapljice«, ki sta jih najmlajšim čitateljem pričarala pred oči I. Deržaj in Anica Oerne-jeva bodo našle povsod mnogo mladih gledalcev in poslušalcev. »Potovanje skozi čas« obdelava težko snov svetovnega razvoja, ki ga je morda tudi v tej obliki težko podati mladimi. No, Kardeljev poskus je zanimiv. Neutrudni in neizčrpni Fr. Bevk je podal s »Tovarišema« ljubko zgodbo iz mladosti, ki se dogaja tam preko, kar pričajo tudi slike Ks. Priinkove, ki je okrasila knjigo v preprosti in lahko umljivi obliki. Povest bo lahko našla pot do otroških src.
Ni ravno lahko dati vsako leto štiri lepe knjige za mladino pri tako različnih nazorih, ki vladajo pri nas o tem, kaj je za mladino najboljše in najprimernejše. Najboljši odgovor na to vprašanje daje mladina sama. Uredništvo »Mladinske Matice« kaže mnogo dobre volje za vzgojo miladih državljanov in mu želimo pri tem važnem delu mnogo uspehov.
»Slovanska Matica« je izdala 'letos svoje publikacije: dva dela Tolstega romana »Vojna in mir« ter Marka Avrelija »Dnevnik«. Torej troje knjig, troje prevodov. Kar se tiče cene in izdaje smo zadovoljni. Za 50 Din takšne tri knjige, to ni drago! Veseli nas, da srno dobili ogromno delo Leva Tolstega v tako lepi obliki. Ta velika epopeja ruske zemlje in ruske duše pač zasluži, da se vanjo poglobi vsak slovanski narod, da spozna vso globočino ruskega narodnega življenja. Pisatelj Levstik je opravil veliko delo za nas in zasluži vse priznanje.
Tudi delo Manka Avrelija je take vrste, da ga mora poznati vsak inteligent. V slovenskem prevodu nahajamo ne le vse bogastvo misli tega rimskega cesarja, misleca in filozofa, ampak tudi nekaj klenih slovenskih izrazov, ki podajajo grški original tudi v nekakem originalnem prevodu. Vendar bi ravno glede te vrste del bili mnenja, da bi mo-
rala izhajati v kaki zbirki, kjer pridejo tak® knjige bolj do veljave. Tudi obleka knjig® ni primerna za »Dnevnik«, saj se zdi po zunanjosti, kakor da je to poučna ali šolska knjiga. V vsaki literaturi dobimo te vrste knjige v lični vabljivi izdaji.
Pa bi tudi sicer imeli pomisleke proti temu, ali naj »Slov. Matica« izdaja sama prevode. Založb in knjdgaren, ki izdajajo prevode svetovnih pisateljev v svojih zbirkah, imamo že precej.
»Slov. Matica« ima po svojem poklicu drugačne naloge. Ko bi stali na čelu »Matice« nacionalisti, bi jim gotovo očiitala struja, ki sedaj vlada v »Slov. Matici«, da se ne brigft za slovensko kulturo, za slovensko slovstvo itd. Kajti prevodi, naj bodo še tako dobri i» potrebni, ne morejo nadomestiti domačega slovstva. In naloga »Slov. Matice« je, da skrbi pred vsem za 'to slovstvo. Vemo, da je sedanja produkcija na polju slovenskega r°' mana tako slaba, da ne more zadostiti ni11 našim skromnim razmeram. Znak časa, »Slov-Matica« bi pa vkljub temu še vedno morala izdajati najprej taka dela, ki drugod ne dob0 založbe. Zaita se je »Slov. Matica« ustanovil'8; Naravno je, da danes za »Slov. Matico« nl istega zanimanja kot svoj čas, ko se je _ trato za posebno čast biti njen poverjenik* kaj šele odbornik. Danes ni več onega rod o-ljubnega nimibusa, ki je obdajal »nesmrtni' ke« zbrane v tej naši akademiji.	-e
Zato tudi finančnih virov ni toliko, kot L, bilo nekdaj. Vendar je »Slov. Matica« m0 to, kar je bila, in bi morala skrbeti si* za zabavo s svojimi prevodi, kar lahko °P vijo drugi, ampak gojiti ono znanstveno s stvo, ki mu je bila opora od svoje usta«0, ^ ve, v leposlovju pa izdajati samo origio® ‘ dela, ker je naloga »Matice« podpirali ® .. vensko slovstvo. Te dolžnosti bi se nlC!!re-zavedati pred vsem oni, ki tako radiis 1P^. žirom gledajo na vse druge. Kaj bi i»od-i i o srbski, hrvatski, slovaški ali luži s ki	’
če bi ne zmogla vse leto drugega *	__
prevodov? Sicer pa je morda prav v
kakor v svojih boljših časih — >
tiča« zrcalo naših razmer._____________________ —
199 Din beležijo listi kot vsot o,, ki seje nabrala za slovensko univerzo v zadnji dve letih. Brez pripombe.
Po n asi zemlji
Boh. Bistrica
Kri nam je zastala in izgubili smo sapo, *o smo zvedeli, kako grozovito so nas tuk. velebojevniki iz znanega tabora v svojem Patriotskem in nacionalnem ogorčenju zdfela-j1 v 23. štev. »Preloma«. Mi, ki smo se smatrali za goreče nacionaliste, smo šele sedaj spoanaiL da smo se kruto varali v svoji tozadevni domišljiji. Kaj smo pač mislili, mi laž-111 nacionalisti, da smo se mogli tako kruto Pregrešiti proti tuk. stebrom države in ljubiteljem Jugoslovanstva! »Prelom« nas je šele Pokazal v pravi luči. Resnično se moramo sramovati vseh grdih dejanj, ki smo jih zagrešili nad temi vrlimi ljudmi, ki so že od Postanka Jugoslavije z vsemi silami delovali za njen blagor in procvit ter za čim čvrstejše narodno in državno edinstvo. Odkar 80 bili ®aši SLS-bojevniki na blejskem zboru, 80 postali še navdnšenejši in bojevitejši. Z ustanovitvijo »Boja« v Boh. Bistrici napovedujejo konec našemu lažnemu nacionalizmu, *®r se vesele, da bodo tako tudi oni smeli uenuncirati poštenjake in zmerjati mladino z b*ki, da bodo tudi oni smeli biti državotvor-Ql dim 'vpiti državi »živijo«, da ibodo smeli slo-v^sno proslavljati 1. december, da bo tudi ttiim dana možnost uporabljati grde laži in Predlagati v kazen lažne nacionaliste'na podesti grdih denuncijacij ter končno kazati vda-aost kralju in državi. Vse to bi naši vrli ^LS-bojevniki radi delali že doslej, a kaj. ko ?°vPa jih v tem ovirali doslej ti preklicani nacionalisti in Sokoii. Joj nam, mi lažni ^cionalisti! Obetajo se nam kritični časi in j^iti nam hočejo milo za drago. Kaj bo, kaj ^ če se uresničijo te njihove grožnje! Go-fPodj© SLS-bojevniki, kesamo iz dna svo-J,h podlih in lažinacionalnih duš vseh vnebo-y.Pijočih dejanj in krivic, ki smo jih zagrebli nad! vami! Vendar nam dovolite, da vsaj 'nalo skušamo oprati svoje kosmate duše Pr^d javnostjo! Malo težko bo šlo to delo od Jpk. ko ste nam pa tako precizno dokumen-tlrali našo krivdo. Pa vseeno poskusimo!
Navesti hočemo le par najmarkantnejših '°čk iz Vašega anonimnega pisma, v katerem
se je zagrozilo s smrtjo nekaterim lažnim nacionalistom in požigom sokolskega doma, ko smo nameravali sklicati shod proti svetov-noznanim punktacijam in škofovskemu napadu na Sokolstvo? Kdo ni podpisal udanostne adre&e Nj. Vel. kralju ob tej priliki? Kdo je ob zadnjih državnozborskih volitvah agitiral k abstinenci istih in širil nesramne letake proti jugoslovenski nacionalni ideji in kdo tudi faktično ni volil oz. je volil le, da bi z udeležbo maskiral svoj lažinacijonalizem in tako lepše ribaril v kalnem? Kdo je bil proti kompromisni listi ob zadnjih občinskih volitvah? Katera tuk. prosvetna ustanova ni do sedaj še nikdar proslavljala drž. praznikov? Tudi nam, lažnim nacijonalistom, je še v prav dobrem spominu lanski 1. december, ko smo laži-Sokoli povabili k sodelovanju in udeležbi naše povorke skozi vas vse tuk. jugosloven-sko orijentirane korporacije. Seveda se naši vrli SLS-bojevniki niso hoteli odzvati našemu vabilu le radi tega. ker kot pravi Jugoslovani niso hoteli imeti nikaikega opravka; z lažnimi Sokoli in nacijonalisti, pač pa so se pripravljali na separatno tozadevno povorko. Velik greh je pri tem storil tuk. orožniški komandir, ki je v izogib skoraj gotovim incidentom preprečil njihov obhod ter je svoj ukrep javil oblastvu, ki je končno izreklo kazen proti dvema glavnima voditeljema njihove nameravane povorke. Pa naj kdo Teče, da to mi bila grda denuncijacija in da laži-nacijonalisti niso zagrešili, ker sedanjim gorečim bojevnikom niso priznali dvojnega Jugoslovenstva. Kdo bi tudi pel z laži-Sokoli nacijonalne pesmi, ko se pa mnogo lepše sliši naša slov. narodna »Mi Slovenci. vinca ne prodamo...!« V prav nepozabnem spominu nam je tudi lanski 17. december, ko so koncem maše menda naenkrat odpovedale orgle 'in 'grla, da nisimo mogli v cerkvi zbrani lažni nacijonalisti čuti navdušenega izvajanja državne himne v čast kralju, kot to poudarjajo naši vrli SLS-bojevniki v omenjenem »Prelo-movemc dopisu. Seveda, če ne moreš, pa ne moreš. Kako pa je z državnimi zastavami? Cerikev je imela do zadnjih mesecev taiko lepo tro-. pardon enobojnioo, ker barv že sploh ni
vse one ostanke in one vrste tkanin, ki jih je trgovina v mestu že odvrgla bodisi kot ostanki ali pa kot blago, ki je prišlo iz mode. Nič bi imeli proti temu, če bi že prodajali v KOflzjumih nemoderne vzorce po cenah kakr-9ne ima toko blago v mesitu. Toda konzum podaja to robo po cenah, ki ao najmamje za p odstotkov višje od onih, za koje je blago ^Pijemo.
Grosisti so v svoji trgovski dailekovidno-sti že davno opazili, da jim lahko takšni kon-zumj služijo ££ odlagališče vse one robe, ki. se v mestu ne da več, aili pa se zelo težko proda. Podjetja pa z geslom »za oelavca je vse dobro« za svoje konzume prav radi kupujejo tako blago, da drago prodajajo in zraven zasluže prav lep denar.
Kakor ti konzumni narede po eni strani ogromno škodo delavstvu, tako po drugi neizmerno škodujejo našim solidnim malim trgovcem, ki se trudijo z vsemogočimi sredstvi obdržati nizke cene kljub silnim davkom, taksam, trošarinam iitd. S svojim ustrojem jim ti konzum i. odjedajo odjemalce, katerih denar se mesto v • trgovsko, zliva zopet nazaj v industrijsko panogo gospodarstva. Nič čudnega ni torej, ako je trgovstvo v industrijskih krajih, kjer so konzumft podjetij, že skoro popolnoma Uničeno.
Omeniti še moraimo. da kot naj višja 'instanca vodi konzum podjetje, ki ima večinoma Prvovrstne biilanciste-istrokovnjake za sestavljanje navideznih bilanc. Oni vodijo prodajne cene vedno tako, da je usoeh siguren in da štabe, da knjige ne pokažejo po odbitku re-:' 4e in eventualnih stroškov skoro nikakega Su*'Cita.
Potem konzuma si podjetje od denarja, 'spliačaneaa delavstvu kot mezde, dober del
zopet pritegne oziroma (ker odteguje od izplačila) kar pridrži v svojih blagajnah.
V	nekaterih industrijskih centrih so bivši socialni demokrat je pa tudi klerikalci, ki so menda izvohali rentabiiliteto konzumov, tudi ustanovili svoje zadruge. Zal, da tudi v teh cene niso nižje kot v ostalih trgovinah. Bilo je tudii zadnje čase čuti, da so take konzumne zadruge tik pred polomom itcL Denar, ki se je pri tudi precejšnjem prometu v teh zadrugah zaslužil, pa je bržčas šel v agitacijske in propagandne svrhe. mogoče tudi v žepe posameznih funkcionarjev, le delavstvo je imelo bore malo od njih.
Naglašamo nujno potrebo, da nacijonalne strokovne organizacije pristopijo k osnovanju svojih konzumnih zadrug, katere naj vodijo tako, da bodo prišle vse dobre strani take zadruge do izraza, t. j. prodajne cene naj bodo tako nizke, da bodo primorale tudi konzume podjetij do znižanja, kar pa bi bil bržkone tudi njihov konec. Brez velikih dobičkov namreč taka podjetja me vzdržujejo nobenega svojega obrata. Pri vestnem in poštenem vodenju zadruge mora biti dobrobit za odjemalca vidna na vsakem koraku.
Nacijonalno delavstvo naj posveti vso pazljivost konzumom svojih podjetij, naj opazuje njihovo dejanje in nehanje, pa bo kmalu prepričano, da bo moralo — ako hoče živeti — prav kmalu začeti misliti na osnovanje lastnih zadrug.
Knjigam takih podjetij pa naj oblast posveti prav posebno pozornost, kajti v njih se bodo gotovo našle zelo zagonetne in obenem prav zanimive knjižbe.
Imamo zakone o kontroli industrijskih podjetij. Nacijonalisti! Pokažite s prstom na vsak znani vam slučaj. (Se nadaljuje.)
bilo več videti. Prepričani smo, da bi naši duhovni gospodje v svojem navdušenem Jugoslovanstvu že davno radi nabavili novo, a kaj, ko pa je bilo cerkveno finančno stanje od obstoja Jugoslavije tako mizerno, da pri najboljši volji ni bSo mogoče nabaviti nove za cerkven račun. Pa so jo brihtne glave potuh-tale in zadevo rešile na prav praktičen način. Navdušen rodo- in domoljub je s oomočjo nabiralne pole zbral toliko prostovoljnih prispevkov, največ pri laži-nacijonalistih, da sedaj vihra ob slovesnih prilikah raz zvonik najlepša državna trobojnica v bistriški fari. Priporočali bi, da bi se pokrenila enaka akcija še za zastavo na župnišču, kjer plapola ob slovesnih prilikah dober m* velika jugoslov. trobojnica.
Naj za enkrat zadošča le teh par cvetk. Rekel bo kdo, čemu naštevajo lažni nacionalisti vse te štorije. Povemo jim, da samo zato, ker smo hoteli podkrepiti z njimi popolnoma upravičeno trditev naših bojevnikov v »Prelo-movem« dopisu in da pokažemo našo nekorektnost napram tej gospodi, ki je bila vedno voljna delati v prid narodu in državi, a smo jo pri tem ovirali mi zakleti lažni nacionalisti in Sokoli. Bohinj je bil, je in bo steber države; za to imamo jamstvo v naših novodobnih nacionalistih in bojevnikih. Čast komur čast, klobuk doli pred njimi! Lažne nacijonaliste pa čimprej na vrbe! Prav iz srca želimo tej gospodi, da bi bila vsaj tako dobra kot smo mi slabi, pa bo domovina — tako vsaj upamo — popolnoma zadovoljna! Le krepko naprej po tej poti!
Naklo
Po vsej širni Jugoslaviji se je praznoval Vidov dan majslovesneje in vsi Jugoslovani so tudi na zunaj to pokazali s tem, da so iz-vasili naše trobojnice in se udeležili maše, da pomolijo za kosovske junake.
Pr,i nas pa nisi opazil nikjer najmanjšega znaka, da je danes državni praznik. Kje so bili danes oni navdušeni nacionalisti od 27. maja t. !., ki so se udeležili shoaa boroev v Kranju? Kam so spravili zastave, zakaj jm niso izveaifli, zakaj ni še nikdar plapolala raz njih hiše jugoslov. zastava? Se je morda sramujejo? Če ste res taki nacionalisti, kakor ste vpili na shodu »Boroev« v Kranju, zakaj tega ne pokažete! Da ni vihrala tega dne državna zastava na poslopjih uradov, bi sploh ne vedeli, da je Vidov dan. Prea par tedni je bil v Naklem zbor kmetskih fantov in deklet Takrat smo videli drž. zastavo na neki nrivatni hiši in na eni gostilni. Zakaj je niso izvešiili na Vidov dan? Menda jo izvesijo le kadiar kaže. — Zadruga, v koje vodstvu so tudi bojev-nikl-naoionalisti, kje ima drž. zastavo? Da, vse je le na jeziku, a srce je zastrupljeno s papizmom, avtonomaštvom in slično navlako iz dobe pred 6. januarjem.
Znano je, da je naše ljudstvo pobožno, zato rado obiskuje božji hram. Na Vidov dan, pa ni bilo v cerkvi, ko se je brala maša za kosovske junake razen šol. otrok, učiteljstva in par sokolov — nikogar. Tudi obč. očetov, ki so, kakor trde, nacionalisti, ni biilo, da bi se poklonili tistim, ki so dali življenje za domovino. Spodobilo bi se, da bi prisostvovalo maši vsaj par odbornikov. Toda za to ne more nihče v vsej širni fari žrtvovati ene ure.
V	Naklem sta dve gostilni. Vse mogoče slike krasijo stene teh gostiln, le one našega vladarja ni videti. Ali se lastnika morda bojita, da bi se komu zamerila, če bi si leto nabavila ?
Sevnica
KDAJ VAM BOMO VERJELI?
Pomladanski val znanega pokreta, ki je bil s svojimi gesli res zelo moderen in sodoben, je prispel tudi v Sevnico. Prostovoljne denarne prispevke so že nabirali, za godbo namreč, in celo naši bratje nacionalisti so zaupajoč čistim in iskrenimi namenom pokretašev, prispevali po 20 do 50 lin oelo več dinarjev. No, seveda, nerazsodni masi je treba »kruha in iger«. — Lepo zveneča gesla, ostra kritika, pa malo godbe in »uspeh« bi bil tu. Bratje sokoli pa so nabirali v istem času tudi prostovoljne prispevke za izlet sokolske dece v Celje. A za revno deoo pa že ni bilo več one ra-
dodarnosti, kot za godbo. Gotovo, promenadni koncert poslušati je prijetno. — Kot znano, igra godba naših nacionalnih gasilcev že precej dobro, saj ima redne vaje, a žal se na predvečer Vidovega dne godbeniki niso spomnili, kaj je njihova nacionalna dolžnost — Le šolska mladina je ta večer zažgala kres na Vrtači. — Ob raznih prilikah se tako preizkusijo vrste nacionalistov. Spoznali smo tudi one, ki hočejo biti v svojem nacionalno-polv tičnam udejstvovanju »oblečeni« vedno po zadnji modi. -Zato izstopajo iz raznih organizacij in vstanejo vedno v najnovejše. Uvrščeni bodo kot vzorec v polittično-modni album.
—	Prijetno je res biti vsakokrat v onem taboru, kjer je množica, kjer je upanje na trenuten usoeh ali zmago. Ali številke še niso vse, vrednejša je kakovost armade. Več bo dosegla skromna četa idealnih, neustrašnih in zavednih borcev za čisto idejo, kot nerazsodna .množica, ki slepo drvi za voditeljem, ki jo izkorišča in vodi v propad. A stvar dozoreva, položaj postaja jasen. Iz raznih vetrov zbrani ljudje so hoteli biti kar visi voditelji, vsi poveljniki. In tako je moralo priti do osebnih nesoglasij. To je zopet dokaz, da ljudje najrazličnejših nazorov ne morejo služiti isti ideji z enako iskrenostjo. Tako se zgodi z vsakim pofcretom, ki ni izšel iz naroda za narod, ampak je ipilod strankarskih špekulacij, skovanih za zeleno mizo. — Ato nacionalisti moramo iti mirno preko tega, svojo dosledno pot, ker narod in država »ta živela in bosta preživela vse stranke in strančice ter pok rete, ki gredo kar »mimogrede« v pozabljanje. Totda naš čas bo prišel gotovo. Torej kdaj bomo verjeli vsem onim, ki v prozi ali poeziji izražajo svoje vdanost kralju, narodu in državi? Takrat, ko vas bomo videli vse v vrstah vsedržavnih in nadstrankarskih organizacij Sokola K. J. ali N. 0., že preizkušenih v 70 ozir. 25-letni borbi, kjer bo dovolj možnosti in prilike za nacionalno, kulturno in gospodarsko delo v korist splošnosti. Takrat, ko boste s svojim delom v teh vrstah dokazali svojo nacionalno iskrenost, takrat vam bomo verjeli. Danes menda ne drže več že popolnoma zastareli izgovori o sokolskem brezverstvu, kar je pač le še bajka in strašilo za one, ki nočejo ali si ne uioajo samostojno misliti tin presojati. stim zagrizencem, ki pa še danes nočejo ločiti vere od politike, se bo gotovo čudno zdelo, da celo krščansko-socialno usmerjena mladina jasno izraža svoje prepričanje v reviji »Beseda«, ko navaja med drugim: »Res pa je, da skušamo izključno gospodarska in družabna vprašanja ločiti od vare in svetovne nazorne usmerjenosti, ker smo prepričani, da je mešanje enega področja z drugim v kvair tako veri kakor slovenski splošnosti. — Res je nadalje, da gre naš boj proti političnemu katolicizmu, t i. tako imenovanemu klerikalizmu, ker je v nas zraslo spoznanje, da ta politični sistem, posebno še v današnjih razmerah in časih utegne slovenskemu narodu zelo Škodovati«.
In tega mnenja je menda vsak iskreni nacionalist. Zatorej lahko trdimo, da pokretu klerikalizma in ultramontanizma ni več mesta na jugoslovanski zemlji.
Za izvajanje novih idej pa je treba povsem novih tjhdi. Le oni, ki se bodo otresli ali znali ubraniti vseh vplivov framasonskega pa tudi klerikalnega kapitalizma, bodo mogli socialno in gospodarsko ozdraviti naše narod no in državno telo ter bodo mogli dosledno i.i čisto služiti šestojanuarski ideji.
Breiice
Med brati Sokoli je nešteto Hrvatov in Slovencev, ki so bili žive priče nekdanjih narodnih bojev v Brežicah, ki so se odigravali ali v Narodnem domu, še živahnejše pa po brežiških ulicah. Marsikdo je metal kamenje in bil obmetan, marsikdo je bežal in druge naganjal, je tepel in bil tepen. Nešteto narodnjakov hrani v svojem spominu dogodke, ki so se razvijali zlasti 14. avgusta 1904 ob priliki otvoritve Narodnega doma, razvitja prapora na Binkošti 1906 in zadnjega župnega zleta pred 20 leti v Brežicah. Vsi ti dogodki so bili prav burni. Na binkoštno nedeljo 1906 je zborovala Slovenska sokolska zveza v Brežicah. Drug dan se je pa vršilo slavnostno razvitje društvenega prapora, katere-
SV. CIRIL IN METOD
. Prvotna domovina Slovanov je bila sedanja Poljska ter ozemlje med Vislo in Dnje-Prorn. Od tu so se začeli pomikati v šestem poletju proti jugovzhodu in jugozahodu. Prekoračili so tudi Donavo in zasedli vse po-^'‘ajine današnje Češkoslovaške, Avstrije, Jllgoslavije in tja doli do Tilmenta v Italiji.
Že takoj v početku, ko so se naselili v n°vi domovini, so se morali boriti proti Ava-rom in Frankom (sedanjim Nemcem). To je pjo posameznim slovanskim plemenom pre-ezko, zato se je že 1. 623. pojavil Samo, ki 86 ftiu je posrečilo združiti vsa slovanska plemena od Krkonošev do Jadranskega morja. Ustanovil je mogočno slovansko državo, ki ji vladal kot kralj od 1. 627. do 662.
^ Po Samovi smrti so začeli pritiskati na Jovane zopet Avari in Franki, a vsled nošnje nesloge je razpadla mogočna Samova "ržava, a namesto nje so se pojavljale manj-‘® samostojne, ali frankovske vazalne drža-vice.
Slovani so bili ob naselitvi v novi domo-‘ni še pagani in so to ostali še dobrih 200 p. Franki so bili med tem že pokristjanjeni
v.1 vsled’ tega so hoteli frankovski duhovniki l.riti med Slovani krščansko vero. Ker pa j**® obvladali jezika, jim je bilo to zelo zko. a odnehali niso, ker so hoteli ravno s _,rienjem krščansko vere podvreži vse Slo-a»e svojemu vplivu.
M t'° je uvidel tudi Rastislav, knez Velike ravske. Uvidel je tudi, da bo svojemu na-
rodu odprl pot do višje omike le potom krščanske vere, ki jo bodo med njim širili duhovniki, ki bodo obvladali slovenski jezik. Vsled tega je Rastislav naprosil cesarja Mihaela v Carigradu, naj mu pošlje krščanskih blagovestnikov, ki bodo zmožni slovenskega jezika.
Blizu Soluna sta tedaj živela dva brata Konstantin in Metod. Oba sta se bavila z razširjanjem! krščanske vere med Slovani. Konstantin je bil že prepotoval južno Rusijo in razširjal pravo vero med Kozari. Oba sta bila zelo nadarjena in Konstantina so imenovali celo modrijana. Iznašel je posebno pisavo, da je mogel prevajati sv. pismo na slovenski jezik. Ta pisava se je imenovala glagolica, ki se je do današnjih dni obdržala v ^nekaterih cerkvah v Dalmaciji in Istri.
Ta dva brata je torej poslal cesar Mihael knezu Rastislavu na Moravsko in že leta 863. sta prišla v Velegrad. Od tu sta začela oznanjati vero v slovenskem jeziku in tudi službo božjo sta opravljala v slovenskem jeziku. V ta namen sta si prevedla tudi bogoslužne knjige v slovenski jezik in vsled tega sta imela naravnost ogromne uspehe. Preobrnila sta v kratkem ogromno večino naroda v Moravski od paganstva h krščanstvu.
Ti veliki uspehi niso bili všeč Nemcem, ker so čutili, kako so zgubili popolnoma ves vpliv na Sl ovene. Vsled tega so tožili Konstantina in Metoda papežu, da učita krivo vero. Svojo trditev so podprli z zvijačno trditvijo, da mašujeta le zato v slovenskem
jeziku, da ne bi drugi pravoverni kristjani opazili njiju zmote.
Papež Nikolaj I. je dal poklicati slovenska blagovestnika v Rim. Rada sta se odpravila na pot in med potovanjem skozi Panonijo sta tudi med panonskimi Slovenci razširjala krščansko voro. Mnogo učencev sta si pridobila in vsi so se oprijeli dela kakor onadva in z vnemo razširjala krščansko vero in s tem odtegnili narod nemškemu vplivu.
Ko sta prišla Ciril in Metod v Rim, ju je sprejel papež Hadrijan II., kajti papež Nikolaj I., ki ju je pozval v Rim je med tem časom že umrl. V Rimu sta slovanska apostola raztolmačila svoje postopanje, pokazala tudi obredne knjige in tudi dokazala, da učita pravo vero. Papež je odobril slovanske knjige in imenoval Metoda za škofa. V Rimu je mlajši brat zbolel in šel v samostan. Tu je svoje krstno ime Konstantin spremenil v samostansko ime Ciril. V samostanu pa je kmalu umrl.
Metod se je vrnil sam, toda med tem časom so se na Moravskem razmere popolnoma spremenile. Po dolgih zmedah je končno zasedel prestol Svatopluk, ki se je pozneje poročil s hčerko kneza Boživoja.
Radi zmed, ki so med tem časom trajale na Moravskem, se je ustavil Metod na poti iz Rima v Panoniji, ki ji je takrat vladal knez Kocelj. Tu je poučeval v naši ožji domovini in pridobival učencev in pomočnikov pri svojem težavnem poslu. Toda Nemci tudi sedaj niso mirovali, marveč so dolžili Metoda, da posega v pravice nemških škofov. Hoteč
se opravičiti se je podal Metod na Nemško, a tu so ga nemški škofje zaprli in so ga izpustili šele na zahtevo papeža Ivama VIII.
Ko se je vrnil iz ječe je odšel Metod zopet na Moravsko, kjer je krstil tudi kneza Boživoja.
Vsled rodbinskih zvez med Moravsko in Češko, se je začela tudi po Češki širiti krščanska vera in tja se je podal tudi Metod, ki je s tem zopet prekrižal nemške interese, in zopet so ga tožili papežu, da uči krivo vero.
Še enkrat je odšel Metod v Rim, toda vrnil se je kot nadškof in služba božja se je v vseh slovanskih deželah vršila v staroslovenskem jeziku.
Nekaj let po svoji vrnitvi iz Rima je Metod umrl leta 885 na Velegradu.
Po njegovi smrti je Nemec Vihing, ki je Ml v službi Svatopluka, dail izgnati vse one slovenske duhovnike iz Moravske, ki niso hoteli odpraviti slovanske službe božje. Vsi izgnani duhovnik: so se preselili v Panonijo, na Hrvatsko ,im nekateri so odšli oelo v Bolgarijo.
Po smrti so proglasili Cirila in Metoda za svetnika. Naš narod ju slavi ne samo radi tega, ker sta oznanjevala krščansko vero, marveč tudi vsled tega, ker sta očuvala naš narod pred vplivom Nemcev.
Cirilovi učenci so izumili novo pisavo, ki so jo iz hvaležnosti do svojega učitelja imenovali cirilico. Z razširjenjem vere so razširjali tudi prosveto in pismenost in vsled tega smemo imenovati sv. Cirila in Metoda v resnici prava slovanska apostola, prava apostola vere in apostola prosvete.
mu je kumovala soproga prvega staroste ga. Marica dr. Srašek-ova. Na prapor so pripele trakove kumica, Sribski Sokol iz Zagreba, bizeljske Slovenke, gevniške Slovenke in brežiške Slovenke. Politična oblast je ob tej priliki koncentrirala v Brežicah kompanijo voja-kov-Belgijcev iz Ljubljane, preko 60 orožnikov iz vseh vetrov Štajerske in policijo iz Celja in Celovca. Močan kordon oborožene sile je stražil Sokole, ki jih je bilo zbranih 400. med temi najmanj 150 iz Hrvatske. Vsledi nenavadne nevihte je morala odpasti javna telovadba in ljudska veselica. Da je prišlo ob tej priliki do raznih incidentov in pretepov, je umljivo. Močno poškodovan je bil le neki Sokol iz Ljubljane, pošteno premlaten pa policaj št. 4 iz Celja, ki so ga Sokoli potegnili v vežo Narodnega doma. Pod gradom napadeni bratje Hrvati pa so si sami očistili pot proti domu.
Na župnem zletu pred 20 leti pa je imelo društvo posebne neprilike z oblastjo, ko je ta takorekoč v zadnjem momentu prepovedala vršitev javne telovadbe in veselice na že popolnoma urejenem travniku v mestu. — Umakniti smo se morali na travnik, ki leži izven mesta v sosednji občini Zakot. Člani brežiškega Sokola so celo noč prenašali tribune in šotore na nov veselični prostor, ter jih tu znova sestavljali. Tudi tokrat je bil po mestu razvrščen kordon vojaštva in orožni-štva. Junaška konjenica 14 Sokolov iz Zagreba je prodrla v Brežicah kordon in hitela na kolodvor k sprejemu gostov.
Vrhunec razburjenja je nastal v momentu, ko je skušal neki orožniški oficir s potegnjeno sabljo ločiti konjenico od ostalega sprevoda. Slavlje se tudi tokrat ni zaključilo brez pretepov.
Vkljub preganjanju zavednih Slovencev, so bili ti časi vendar krasni. Med Brežičani in Hrvati je vladala bratska vzajemnost in bratska čuvatva. Bratje Hrvati so prihajali v Brežice ob vsaki priliki, bodisi na javne nastope, ali pa na društvene prireditve. V bratskem sporazumu in 'medsebojnem navdušenju so potekali zlasti sestanki na Griču. Vse to je mogočno vplivalo na narodno probudo ljudstva, utrjevalo njega odporno silo, vzbujalo k narodni zavesti in gojilo ljubezen do rodne grude, ter utrjevalo Sokole v sokolski misiji.
. *
Kot je že bilo objavljeno, proslavi Sokol v Brežicah v nedeljo dine 8. julija 1984 svojo 30-ietnico obstoja društva in obenem 20-letai-oo zadnjega župnega deta, ki se je vršil pod bivšo Avstrijo pred svetovno voljno dne 14. junija 1914 na travniku izven brežiškega teritorija. Vsem udeležencem tega za Posavje najvažnejšega sokolskega praznika je dovoljena glasom Odloka MHn. saobr. K. J. v Beot-gradu, br. 10.758 z dne 10. maja 1934, polovična vožnja na vseh vlakih, razen ekspresnih, v času od 7. do 11. julija t. 1.
Društvo je i«Mo posebne tiskane objave radi polovično vožnje on jih razposlalo sokolskim edimicam. Na tej objavi si mora vsak udeleženec pribaviti 3 žiige in to na odhodni postaji, na veseličnem prostoru v Brežicah in na odhodna železniški .postaji v Brežicah.
Odhodi zadnjih vlakov iz Brežic: &ner Zidani most: P. 18.50, B. 23.20; smer Zagreb: B. 22 to P. 22.40.
Spored proslave na dan 8. julija iL L: Sprejem gostov ob 9. uri na kolodvoru, nato sprevod po mestu. Pozdrav gostov pred občinsko hišo in govori, pripelje traka-trobojmi-ce na društveni prapor in razhod. Telovadci odidejo k skušnjam na telovadni prostor, ostali oz. deportacije pa na pokopališče, kjer položijo mirttviitn članom brežiškega Sokola venec v .počastitev njihovega spomina.
Popoldne odide deputacija na kolodvor k sprejemu gostov i® Savske banovine. Ob 15.30 se vrši javna telovadba na telovadišču in nato ljudska veselica.
Na predvečer bakljada z gOdbo po mestu.
Smotrni gospodarski nažrt
Cttlie
Neki slovenski dnevnik v svoji številki od dne 19. t. m. tendenciozno komentira spominsko svečanost, ki se je vršila dne 17. junija, zadnjim padlim žrtvam fašističnega na-silstva v Jul. Krajini. Pasus iz ene notice, se takole glasi:
»oba govornika sta v glavnem lomila kopja proti Vatikanu, ki je po njihovih izjavah največ krivo v«ega zla v Primorju.«
Priznati moramo, da sta res oba govornika protestirala proti divjaštvu, ki ga uganja italijanski imperializem v JuL Krajini, kakor tudi proti Evropi, ki dopušča fašistična nasilja nad našim življem, res pa je tudi da sta protestirala proti rim. kuriji, ker ne samo, ta tolerira, marveč cdo pospešuje asimilacijo našega naroda v Jul. Krajini. Oba govornika sta osvetlila prilike goriške in videmske škofije ter s stvarnimi argumenti dokazala, da oba predstavnika škofij z vednostjo Vatikana izganjata maš jezik iz cerkve. Obsodila sta tudi nečedno gonjo fašističnih oblastvenikov proti tržaškemu škofu.
Ker so to samo stvarne in povsem resnične ugotovitve, ki so bile iznešene proti Vatikanu, poživljamo dopisnika one notice, da dokaže ničevost obdolžitev. Če mu to uspe, prav radi spravimo svoja kopja, naperjena proti Vatikanu, v ropotarnico.
Mftribor
»TIROLCI« NA MARIBORSKIH ULICAH
(Nove vesti izzivanja)
Zadnje čase opažamo na naših mariborskih ulicah vedno več »Tirolcev« in »Tirolk« z želenimi pankeljci okrog črnih klobukov, za katerimi so zataknjeni celi Sopi ptičjega per-
Današnje stanje tehnike in njen razvoj zahteva, da se vsi razpoložljivi viri, ki nudijo lepše življemske pogoje smotreno izrabijo v korist skupnosti. Modemi gospodarski pokre-ti postajajo čimdalje bolj jasni. Vse pridobitve, ki jih je dala modema tehnika človeškemu življenju, pa majejo zastarele upravne ■sisteme človeške družbe, ker ne znajo slediti naglemu razvoju tehnike. Nabiranje, da je gospodarsko življenje celota, ki mora delovati smotreno, da ono ni podvrženo le slučaju, je privedlo že mnoge države na pot usmerjenega gospodarstva. Recepti, ki jih uporabljajo države v to svrho, so seveda zelo različni. Različni, kakor je različen njih geografski položaj, odvisni od agrarnega ali industrijskega značaja države. Gospodarski načrt govori o organizaciji gospodarstva), o regulaciji in kontroli države nad gospodarstvom ter o socdjal-ni!h reformah. Tvorijo pa gospodarski načrt programi posameznih gospodarskih panog kot program industrije in obrti, agrarna produkcija. rudarstvo, kemično-tehnološki in eJektri-fikacijski program itd. Popolen načrt mora vsebovati tudi smotren kulturni program. Gospodarski načrt bi pešal tudi brez reforme monetarne politike. Država ima dolžnost regulirati produkcije in gospodarstvo. V potrebnih sluačjih naj bo zavirala ali pospeševala posamezne panoge, naj bd sama prispevala k izgraditvi industrij.	.	.
V	okviru Narodne odbrane v Ljubljani ustanovljeni gospodarski odsek si je zastavil kot glavno nalogo .propagando večletnega smotrenega, naši državi ustrezajočega gospodarskega načrta. Sestava takega načrta naj bi bila poverjena zbornici vseh naših ustanov, gospodarskemu svetu. Gospodarski svet nam je zajamčen v ustavi kot posvetovalni organ parlamentu in senatu. Ta svet naj bi zbral vse statistične podatke o produkciji in koffi-sumn industrijskih in kmetijskih izdelkov, v naši državi; naj bi sestavil seznam vseh manjkajočih industrij, forsirafl njih ustvaritev, določil za to gotovo časovno razdobje in iskal finančne vire. VečJetka bi bila izbrana po temeljitem študiranju naših ekonomskih prilik; ^poredno z njo bi moralo iti intenzivno :pred®k&vaaije naših	bogfrsteiv ■, in
njih najracionalnejša .izraba ter presoja povprečnega tehničnega napredka. Praktiki gospodarskega sveta naj bi šli roko v roki z našimi znanstveniki; vse naše univerze naj bi se pritegnile k temu ogromnemu načrtu. Proučevati bi se morali gospodarski načrti drugih držav, posebno onih s sorodno gospo-dlttir&ko atruMuro ter ijih izir&foiitii pri naši letki. Najti bi se moralo približno naši državi primerno rajvootežje me*d industrijo itijstvojn1 ter temu ravnotežju prilagoditi paš načrt. Prvi del naše večletke naj bi bil predvsem usmerjen na absolutno neodvisnost naše narodne obrambe od inozemstva.
Ogromno je delo do realizacije gospodarskega načrta. Treba je pritegniti vse narodne sile, zainteresirati vsakega poedinca, prepričevati javnost, da je le tu izhod iz gospodarske krize, da bo le pri realizaciji zaposlitev. Ustanovili naj bi se odseki za vsako iindustni-sko panogo. Kemercijelni in tehnični strokovnjaki vsake tehnične panoge bi preštudirali skrajno možnost razširitve obstoječih m po potrebi novo ustanovljenih industrijskih podjetij. Odpasti bi moralo vsako favoriziranje .posameznih pokrajin. Edino ekonomičnost obrata in interes narodne obrambe naj bi vo-
ja. Njih obleka kar žari od najbolj nemogoče sestavljenih barv, zlasti pa od bodeče zelene in cinobrastordeče. da o golih, dlakastih kolenih niti ne govorimo. Taka »nosa« vzbuja po vsej zapadni Evropi le pomilovanje m posmeh, ter jo radi njene neokusnosti povsod zavračajo, le tu ob naši ekspomrani meji naj bi bila vzor okusnosti in »mode«. Ta ma-škeradna manija pa se je že tako razpasla tudi pri nas, da presega to že vse meje okusa, dostojnosti in narodne časti. To »modo« forsirajo s posebno naslado in z gotovim namenom ravno mariborski nemškutarji. Naj bi se eden iamed nae, le pojavil v Celoycu ali na Primorskem, recimo s šajkačo ali z dalmatinsko čepico na glavi, prepričani smo, da bi ga. če že ne aretirali, pa vsaj pretepli. Toda mi smo kulturnejši, zato pa pozivamo dotičneže, med katerimi je baje — menda bolj neinformiranosti — žal tudi nekaj Slo-venki da to maškerado prihranijo za pust! Narodno občinstvo pa naj propagira narodno modo: cenene, z nar. vezeninami okrašene ženske obleke, dalmatinske čepice za deco itd. Nikakor ne moremo dopustiti, da bi ta najnovejša poplava tuje navlake preplavila docela zlasti naše eksponirano severno obmejno ozemlje, saj bi mu s tem vtisnila pečat nemškega »kultur«-bodna. Dokažimo torej, da Maribor ni le politična, ampak tudi naša kulturna meja!
VZGLEDNO DELOVANJE JADRANSKE STRAŽE OB SEVERNI MEJI
Nobenemu društvu se ni tako zelo posrečilo združiti v skupnem delovanju za mejo Slovencev brez ozira na soc. pripadnost in brez ozira na svetovni nazor, kakor ravno Jadranski straži. Ob meji se z vso nujnostjo pokaže potreba po koncentričnem delovanju, če hočemo doseči uspeh. Tako so prireditev podmladka JS pri Sv. Marjeti ob Pesnici dne 18. junija t 1. obiskali najodličnejši predstavniki obeh slovenskih glavnih smeri brez razlike ter sedeli skupaj v razgovoru z našim obmejnim ljudstvom. Iz dejanske potrebe se tako sama od sebe ostvarja tako potrebna ideja narodnega 9veta. Le tako naprej! —
Opacovalee.
dila pri izvedb,: gospodarskega načrta. Položili bd se temelji težke industrije, iz te bi se avtomatično razvile industrije predelavanja in oplemenjivanja sirovih produktov. Pot od sirovime do najfinejšega izdelka naj bi se ne končala kakor doslej pri nas piri izkopavanju rud; mi moramo sami predelovati naše siro-vine do skrajne meje. Izdelovati moramo sama kvalitetno blago, vsaka povprečnost se sama po sebi kaznuje. Vzporedno z razvojem večletke moramo iskati tržišča za plasiranje naših produktov, iskati in najti moramo svojo interesno sfero. Hiteti moramo, da obdržimo svoj dominantni položaj na Balkanu gospodarsko in politično. Le gospodarsko močni bomo lahko prodirali na Balkan. Vsaka ekspanzija je najlažja v smeri najmanjšega odpora. Ekspanzivni moramo postati, aktivni, opustimo našo neplodno pasivnost. Rabimo aktivne državljane, rabimo državljane širokih pogledov najširše koncepcije. Najmočnejši izraz naše aktivnosti bi bila izvedba gospodarskega načrta.'Vsak uspeh bi nam priliti novih moči. S postopnim .izvajanjem načrta' bi se izboljševalo gmotno stanje -vsakega, državljana, rastla bi vera v mogočnost države, obzorje vsakega državljana °o ne bi končalo pri mejah kanoivine, razširilo bi se preko nje 'in preko državnih meja. Lahko bi navajali vzglede in uspehe gospodarskih načrtov drugih držav, toda to bi bilo brezplodno. Jugoslovanu mora preiti izvedba večletke v miselnost, Naš gospodarski načrt mora biti totalen. Razširiti se mora tudi na kulturno področje. Zajeti mora vse naše življenje. Brezposelnost bomo odpravili z dosedanjimi, akcijami le delno, za trajno ozdravljenje inaŠih ekonomskih razmer rabimo velikopoteznosti. V času absolutne gospodarske avtarkije je edino Jugoslavija vodila zmerno gospodarsko politiko. Ko so se zaprla našim agrarnim proizvodom domala vsa inozemska tržišča, smo mi še vedno na široko odpirali vrata uvozu .inozemskega industrijskega blaga. Brezobzirna po avtarkije stremeča reagrarizaeija industrijskih držav je kriva padcu izvoza naših agrarnih produktov v zadnjih treh letih na' 30 odstotkov svoje vrednosti. Sosedje sami nas silijo k avtarkiji in to bomo lahko dosegli samo z gospodarskim načrtom Neodvisnost od tuje industrije. Poživitev gospodarske delavnosti narod na to, navezati ga na domačo industrijo, to je namen akcije svoji k svojimi Predsodki o manjvrednosti domačega blaga morajo izginiti. Seveda mora biti pa tudi producent svest, da si more le s kvalitetno najvišje stoječim blagom osvojiti mesto stare .inozemske industrije. Poživitev gospodraske delavnosti in dvig celokupnega žMjemekega standarda bi nam ustvarila gospodarsko močnega kon-sumenta ki je primerna celica gospodarsko močne državne zgradbe. Trebe je obuditi, naše gospodarsko življenje, treba mu j© datt odločen polet! Naš gospodarski načrt: mora nuditi vsem umskim in ročnim delavcem možnost primernega zaslužka. Le tako se more dvigni ti konsum, z njim produkcija in le tako moremo gospodarsko napredovati. Okrepitev notranjega trga, divig življenjkega standarda edino morejo pomagati našemu gospodarstvu na noge. Na daljšo dobo preračunana javna dela, v katerih izvedbah naj bi se vpregla le domača industrija, hi tvorila temeljni del gospodarskega načrta. Finančna sredstva naj bi preskrbela državam' 6 posojilom na račun zaostalih davkov, z znižanjem obrestne mere Narodne banke, z razdolžitvijo kmetovalcev itd. S preosoovo denarne politike in ureditvijo odnošajev med dolžniki in upniki bi bilo mnogo prispevano k normaliziranju današnjih dezolatnih razmer. Prvi del mišljene večletke bi služil vzdigu obstoječe indu: strije. Paralelno z izvrševanjem javnih del bi se zaposlila polno industrija, poživil bi se notranji trg in 9 tem tudi dvignila kupna moč konsumenta. Izgraditi moramo vojno .industrijo v ožjem' smislu besede; vojno industrijo v ožjem smislu besede imenujem' industrijo, ki že v miru izdeluje vojni materijal. Vojno industrijo v 'širšem smislu besede lahko smatramo v slučaju vojne vso industrijo. Vojno z .izgledi na uspeh vodi danes lahko predvsem država z .močno razvito lastno industrijo, ki se koimpletira vsa donm V Jugoslaviji imama vse predpogoje za ustanovitev take industrije. Izolacija v slučaju vojne lahko postane katastrofalna, ako nimamo dama od inozemstva neodvisne industrije Ta industrija je posebno važnla začetkom vojne, kjer odloča v, prvih tednih le že indelan materijah Same sirovine, pa naj bomo še tako bogati nai njih, nam služijo v slučaju izolacije bore malo. Cilj našega načrta mora biti ta, da ne ostanemo večno 3i-rovinska država, tudi da ne proizvajamo samo polfabriikate, temveč po možnosti končne izdelke. Fors,’irati bi morali pri nas v Dravski banovini razširjenje .industrije živil, zlasti industrijsko konserviranje sadja, pri tem pa uporabljati le najmodernejše metode.
Naloga odsekov središnih odborov Narodne odbrane posameznih banovin bo zbirati točne podatke o sedanji produkciji, teritori-jalno možnost povečanja produkcije, možnost ustanovitve novih industrij, poživitve kmetij-etva An podati mnenje v obliki izčrpnega elaborata o faktičnem stanju gospodarstva v banovini. Ta materija! bo zbran iz vseh banovin v osrednjem odboru, ki ga bo proučil, uredil in z njim vedino na merodajnih mestih argumentiral svoje zahteve. Pri tem načrtu indu-etrijalizacd je naše domovine imejmo pa vedno sledeče pred očmi: ne ustvarjajmo industrijskega delavca po zapadmem vzorcu, ne odtegnimo ga popolnoma rodni gruidi, prava sreča, da pri naa nimamo izrazitih industrijskih krajev. Delavstvo ni odtrgano od rodne grude, ono izteka iz podeželja in pozna le eno
željo, svoj košček zemlje, svoj dom. Skušati moramo obdržat,- delavca pri tem stremlje#}. ta element ni mogoče dovolj visoko ceniti, treba ga bi bilo z ozirom na zdrav razvoj pfe bivailstva v interesu države podpirati tudi pri izvajanju usmerjenega gospodarstva. Siromašni kraji, kjer ni mogoča ne industrija, miti zemlja sama ne rodi dosti za preživ ljanj® prebivalstva, maj se izselijo in prebivalstvo naseli .na rcdoviitnejša tla. To je problem n®* tramje kolonizacije. Iskati je treba priklido8 .mesta za naselitev populacijskih presežkov, iskati ozemlja, kjer so dan,i pogoji za agrarne iveleobrate. Uspešno pričeta kolonizacija Južne Srbije naj hi služila za primer 'notranje kolonizacije. Seveda 'je to pionirsko delo združeni® z velikimi težkočami, orati ledino ni lahko, zato nam je treba jeklenih kršnih mož, la s® ne plašijo nobenega truda. Država bo vedli® podpirala naseljevanje in vestno obdelovanje plodne zemlje, posebno ob ekspotniranih me* jah, kjer je kmet tudi čuvar meje. Gospodar' siki načnt mora za to predvidevati tudi široko zasnovano notranjo kolonizacijo, mora delavstvo iz kraja hirajoče industrije in siromašni® kraških tal pritegniti zemlji, mu nuditi v z»' dragah potrebno podporo, skratka vitniti g* zemlji, da postane zopet veder, polnovreden državljan. Izseljevanje v prekomorske kraj0* ki je preje bilo kmetu edin izhod iz gosp®* darske propasti, je sedaj usmerjeno v notranje bogatejše predele države. Sistematična izvedba notranje kolonizacije bo naloga' projektiranega gospodarskega načrta
Naš, gospodarski načrt mora povdarjatf agrarni značaj države. V današnji dobi pr®' stajata biti kmet in vas pasivna družabna akij' pina. Vas je danes predmet pozornosti soc!-jalnlh politikov, narodnih gospodarjev & praktičnih državnikov, ki se obračajo h ikrn®’ tu, ugotavljajo njegove važnosti ter se trudij®> zagotoviti si njegovo sodelovanje pri graditvi novega gospodarskega reda. Kmetsko ljudstv0 ni več zgolj prvoproduoent, za katerega velj* .industrijski red ter postaja aktiven sogradi-telj družbe. Ne samo njihovi izdelki, tem ve« tud! njihove predstave in ideali morajo bi# vzeti v poštev pri ustanavljanju novega gospodarstva.
Narodna 'odbrana ima v svojem odsek0 itudii agrarne strokovnjake, ki jim bo poverjena izdelajva tozadevnega preliminarnega na-črtai. Narodna odbrana, ki je bila vedno eminentna nepolitična nacionalna organizacija, j® uvidela nevzdržen gospodarski položaj, ter b® bila plat zvona, dokler ne bo uspela v vseh svojih prizadevanjih. Akcijja za gospodarski načrt bo razširjena na tiritarij cele držav®, najvplivnejši odbrana&i bodo nevzdržen*® oznanjali evangelij gospodarskega načrta, ter dokumieotarično dokazovali njegovo neobhod-no poitrebo. Vsaka sorodna akcija, ki bo izšl® iz drugih stanovskih in strokovnih organizacij, bo našla v 'Narodni odbrani polno razumevanja.
Ing. Jože Hočevar.
IZJAVA
Podpisani Tkaleo Juro sem v štev. 22. & dne 2. julija 1934 v »Pohodu« napisal članek pod naslovom »Narodna odbrana — pomagajo v katerem sem žaliil občinsko upravo .in občinske odbornike občine zdravilišča Rogaške Slatine, ki niso zdraviliški nameščenci.
Obžalujem, da sem napisal to vsled svoje nevednosti oziroma nepremišljenosti i® preklicujem vse te na občino Rogaška Slatin® in posamezne Odbornike se nanašajoče očitke, ter «e zahvaljujem občinski upravi gg. občinskim odbornikom, dla so odstopili o® sodnega postopanja.
Posebno pa preklicujem odstavek, ki pra-
vi,	da so ostali' Odborniki promoncirani nemškutarji oziroma nacionalno nezavedni ljudje, kajti vsi odborniki se udejstvujejo v slatinskih kulturnih in nacionalnih društvih deloma kot odborniki deloma kot člani oziroma kot podporni člani.
Obvezujem se, da bom poravnal vse do-sedaj nastalle stroške pri odvetniku dr. Le* skovcu v Rogatcu in Din 500-— za revno šol-ško deco v Rogaški Slatini.
Rogaška Slatina, dne 26. junija 1934.
Juro Tkalec.
Če je g. Tkalec Juro menda pod prit*' skom okolščin moral podpisati takšno izjav«’ nam se vsiljuje vprašanje: ali so občinski odborniki v Rogaški Slatini; res sami nacicnaio® zavedni ljudje? To bi nas veselilo. Toda v spominu sta nam dopisa v našem glasilu st* 4 od 28- januarja 1933 in št. 43 od1 28. oktobr» 1933, ki sta ostala brez odgovora!?
(Op. uredništva.)
Sluibene vesti
Dobrodelna tombola Kolo Jugoslov*®' skih sester Zagorje, se vrši nepreklicno ^ nedeljo, dne 8. julija ob 2. uri popolda® Sokolskem domu, ker se vsled vremen^1 neprilik dne 1. julija ni mogla vršiti. K«*’ \ čisti dobiček namenjen la vzdrževanje nje za lačno rudarsko deco, prosimo eeB*^n» občinstvo, da pridno sega po srečkah. V ® ugodnih zvez, vabimo tudi občinstvo i* 0 relj in Hrastnika	odb•*■•
,POHOD
živi	_
naročnine I
eigOTornl urednik Kiroahv MMelit. — Iafl«|» ta Harodno obrambno tiskovno udrago, r. k. ■ t. i., Sn»e«4 Vargaoon. - Tiska tiskarna Merkur