Novo mesto, Ž8. septembra i&88 Cena 12 01» fitev. 37 L*to rv LostuJk.1 IN Izdajalci Ju OKraJnl odbori SiUt Cn.uiacJJ. fcirfe»J« la Nova mesto. - Izbajn vnak petek. - Odgov.rel urednik Tone Uoenik. — UredeUtvo In epra*ar Nova aieete. Cesta komandanta Slonela M. - Postal predel SI - l>lefoe Med D lit V« te oprav* 127. — Tekott raran prt Narodel baakl • Noves BMftOl Mo-TIBi, - Letna naročnina SM dia. polletna SM din. fetrttetna 135 din, — Tiske tiskarna 'HloTeaakefte pof^o«^«« * LJubljani Dolenjski lisi Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto ustvarieno delo Ljudske skupščine FLRJ Ljudska skupščina FLRJ je končala svoje delo — Spreje ti so novi zakoni — Edvard Kardelj o priporočilu o imenovanju krajev — AlcS Bebler o italijanskih četah na naši meji Po 3 in pol letnem plodnem delu se je Ljudaka skupščina 10. septemibra razšla, še prej pa je izdala svoj zadnji odlok — odlok o svojem razpustu. Na zadnjem zasedam ju je Ljudtska skupščina sprejela dva izredmo vsžtiA zakona, ki utrjujeta demokratizacijo našega javnega življenja, krepita zakonitost in zaščito državljanskih svoboščin in izpopolnjujeta naišo zakonodajo: zakon o pravicah in dolžnostih, volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev In novi za. kan o kazenskem postopku. Ljudska skupščina FLRJ, izvoljena I, 1950, je i2jpolnila svojo nalogo in se razšla, hkrati pa je Zvezni izvršni svet rad 22. do 28. novembra. Tovariš Tito je govoril na proslavi 10-letnice VIII. dalmatinskega korpusa v Splitu pred 200 tisoč ljudmi Nad 200.000 ljudi lz vseh krajev svobodoljubne Dalmacije se je zbralo v nedeljo v Splitu, kjer je na veličastni proslavi 10-letnice Vili. dalmatinskega korpusa govoril predsednik republike tovariš Tito. Ko so ga stotisočglave množice več minut bre2 prenehanja pozdravljale, je tovariš Tito čestital ljudstvu Dalmacije in VIII. korpusu k zgodovinski obletnici. V daljšem °ovoru, posvečenem problemu Trsta, je tovariš Tito med drugim poudaril našo željo, da se tržaško vprašanje radikalno uredi, da se v tem delu sveta zagotovijo mir ln pogoji za miren razvoj in spoštovanje med Jugoslavijo in Italijo. Ne bomo pa dovolili, da bi se z interesi naše države kdorkoli igračkal. Nikomur ne grozimo je dejal maršal Tito, smo pa budni! Ko je govoril o naših odnošajih z vzhodnimi državami, je tovariš Tito poudaril, da se v odnosih s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti ni v bistvu nič spremenilo. »Smelo nadaljujemo našo pot v izgradnji socializma,« je nadaljeval tovariš Tito, ko je govoril o jesenskih volitvah. »Prišli smo 2e do take stopnje, da lahko še bolj razširimo in poglobimo demokratične principe socialistične dežele. 2elim, da bo naše ljudstvo na teh volitvah reklo svojo besedo, da bo izvolilo tiste ljudi, ki so se v najtežjih časih pokazali kot dostojni sinovi svojega naroda in ki znajo ščititi koristi ljudstva, da bo naše ljudstvo s tem zavarovalo svoje pridobitve ter lahko še naprej mirno gradilo svojo srečnejšo in boljšo bodočnost.« Ali bo LIP v Ribnici priznalo občanom Potoka del dobička? Zadnja delitev dobička pri Lesno industrijskem podjetju Ribnica (dobiček je znašal okrog 1'50 milijonov dinarjev) v letu 1952 je vse prebivalce in delavce v Loškem potoku vznemirila. Zakaj? Kaj le imata skupnega LIP iz Ribnice in Loški potok? Pod lastništvo ribniškega Lesno industrijskega podjepja je spadala žaga v Loškem potoku vse od osvoboditve do maja letos. Pravno stanje lastništva žage sicer že ni dokončno rešeno, vendar je njen najverjetnejši dedič občinski ljudski odbor Loški potok. Zato so že od maja letos brez plačevanja najemnine upravlja. Zaga je vsa povojna leta zaposljcvala okrog 50 delavcev iz okolice Loškega potoka in iz kraja samega. Od leta 1949 do danes je zrezala ?0 tisoč kubičnih metrov desk. To delo so opravili Žagarji — Poto-čani. Prav tako je velika zasluga 200 delavcev s področja Loškega potoka, ki so delali stalno pri Lesnem industrijskem podjetju, da je imelo to podjetje tako visok dobiček. Od tedna do tedna Italijanska vlada je znova dokazala, da ne želi sporazumne rešitve tržaškega vprašanja in da se noče odreči v odnosu do Jugoslavije napadalne politike rožljanja z orožjem. Italijanske vojaške enote še vedno izzivajo na naši meji, predsednik vlade Pella. pa je v svojem nedeljskem govoru ponovil zahtevo po takojšnjem plebiscitu na tržaškem ozemlju, čeprav ve, da je plebiscit v sedanjih razmerah za Jugoslavijo popolnoma nesprejemljiv. Tov. Tito je še isti dan na zborovanju v Splitu znova opredelil naše stališče do plebiscita, ki bi po več kot tridesetih letih nusilnega poitalijan-čevanja Trsta z okolico pomenil le priznanje nasilja fašističnega okupatorja. Najprej je treba popraviti krivice, potem je šele mogoče govoriti o demokratični samoodločbi prebivalstva. Naš maršal je opozoril tudi tiste kroge mt Zahodu, ki dajejo po-tuho italijanskim imperialistom, da delajo račun brez krčmarja in hkrati škodujejo miru v svetu, za katerega je Jugoslavija toliko prispevala. Ponovil je še enkrat, da je v sedanjih razmerah internacionalizacija Trsta edina rešitev in da Jugoslavija nima več namena ničesar predlagati, dokler tudi Italija ne pokaže dobre volje, V torek se je v New Yorku zbrala na svoje VIII. redno zasedanje Generalna skupščina OZN. To je prvo redno zasedanje po prenehanju sovražnosti na Koreji in njegova naloga bo utrditi ta prvi uspeh k pomir-jenju, >tipomoći k težavnemu koraku od premirja k miru. Korejsko vprašanje, čeprav ni neposredno predvideno na dnevnem redu, saj je prepuščeno politični konferenci držav, ki so se tam bojevale, bo nedvomno eno poglavitnih vprašanj tega zasedunja. Generalna skupščina, ki bo nadzorovala delo te konference, bo morala najprej odstraniti težave, ki so se pojavile ob samem sklicanju konference. Iz Pekinga je namreč v nedeljo prišed. odgovor na predlog Združenih narodov o državah, ki se naj udeleže konference. Znano je, da je bil predlog Združenih narodov prikrojen na pritisk ZDA tako, da predvideva le udeležbo držav, ki so se vojskovale na Koreji in Sovjetske zveze, odklanja pa udeležbo drugih zainteresiranih nevtralnih držav, zlastj Indije, ki ima znatne zasluge za korejsko premirje. Taka konferenca bi namesto mirovnega zbora Združenih narodov bila le pogajanje dveh sovražnih vojskujočih se strank. Kitajska in Severna Koreja pa sedaj zahtevata, da se naj konference udeleži še vrsta nevtralnih držav in tudi da naj razpravlja o vseh odprtih vprašanjih Daljnega Vzhoda. V tem smislu je kitajska vlada zahtevala, da naj bosta Kitajska in Severna Koreja povabljeni na sedanje zasedanje Generalne skupščine k diskusiji o razši-ritvj udeležbe na politični konferenci. Zahodne sile še niso uradno zavzele stališča do kitajskega predloga, vendar poudarjajo; da je v bistvu enak nedavnim zahtevam Višinskega, ki so jih Že bile odklonile. Skoraj gotovo pa se bodo ZDA odločno uprle povabilu Kitajski in Severni Koreji, da naj prideta na zasedanje. Amerika prav tako odklanja vsako diskusijo o sprejemu LR Kitajske za člana OZN namesto propadle Cang-kajškove vlade, kar je posulo znova pereče po korejskem pr« mirju. Odobren je 50% P°" pust na železnici za proslavo XV* brigade v Metliki Glavna direkcija Jugoslovanskih železnic Je odobrila 50-od-stotni popust na vseh potniških in brzih vlakih v FLRJ do postaje Metlike In nazaj v času od 17. do 23, septembra 1953. Vsak, kdor se bo udeležil slavnosti XV. brigade, naj kupi na odhodni postaji obrazec K-13 ter celo karto do Metlike, ki bo veljala kot brezplačen povratek s potrjenim obrazcem K-13 o udeležbi proslave XV. brigade. Lesno industrijsko podjetje se je za svojo žago v Loškem potoku bolj malo brigalo. Del strehe pušča že vsa povojna leta vodo. Podjetje je žago samo izkoriščajo, za njeno ureditev pa ni imelo sredstev. Se več. Ko so v Ribnici začutili, da ne bodo več dolgo gospodarili na Potoški iagi, so žagi vzeli dva parna kotla, v zameno pa ji dali kotel od lokomotive, ki žagi ne ujweza. Občinski ljudski odbor v Loškem potoku stoji pred težko nalogo, kako bi žago obnovil. Samo elektrifikacija žage bo stala 3,400.000 din, a popravilo strehe 300 tisoč dinarjev, Občinski ljudski odbor sam nikakor ne more biti kos tem nalogam, zato upravičeno zahteva del dobička, ki so ga delavci Loškega potoka pomagali ustvariti Lesno industrijskemu podjetju v Ribnici. Načrti za obnovo in elektrifikacijo žage so že zdavnaj pripravljeni. Prav tako bo mizarska delavnica pod streho brez vsake denarne pomoči Lesno industrijskega podjetja. Toda žaga se brez denarnih sredstev ne da obnoviti. Zahteve Potočanov bi znašale le petino dobička, okrog 30 milijonov dinarjev. K. O. ,.. Tovariši in tovarišice! Svet danes že pozna našo državo, spoznal je duha, ki preveva naše ljudi, pozna misel naših ljudi, ve, da je to ponosen narod, da je ta narod strašno trpel, da je prenesel nadčloveške napore. Danes imamo mnogo prijateljev v suetu. Prizadevali si bomo, da teh prijateljev nikoli ne izgubimo. Sodelovali bomo z vsakomer, ki misli pošteno, in to, da bi ohranili mir in mirno sodelovanje. Na strani tistih smo, ki so proti novim vojnam, proti napadu in napadalcem. Mi smo na strani naprednega človeštva in ne glede na težave vam povem: Dokler bo prereual naše narode duh, kakor jih preveva danes, — in jaz verjamem, da temu ne bo konca, — ga ne bo zlomila nobena sila... Maršal TITO, 14. sept. 1952 v Dolenjskih Toplicah ti, brigada petnajsta..." V teh dneh, no se Metlika ln vsa Bela krajina pripravljat« na svečano proslavo desetletnice ustanovitve Belokranjske udarne brigade, je razumljivo, da metliškim partizanskim borcem besede kar same nanese j o na tiste dni, ko se je po italijanski kapitulaciji lz vse večjega dotoka borcev v belokranjske bataljone osnovala njihova brigada. Toda preden je bila brigada formirana, je bilo v osvobojeni Metliki mnogo burnega, razgibanega življenja. Ce se te dni bivši metliški borci kjerkoli snidejo, potem jim beseda teče o italijanski kapitulaciji, o velikem plenu tistih dni, o tedanjih borcih in podobnem. Kako tudi ne bi govorili o tem, ko pa je tu še orvi komandant mesta Metlike "Pavel Pavlovič, ko so tu Jerina, Orli«, brata Koželja, Podprimo podeželsko mladino pri njenem izobraževanju. Z 10. septembrom vstopamo, v novo šolsko leto. Mladina lz podeželja se zgrinja v mesto, da bi segala po knjigah in v šolah vsrkavala izobrazbo. Toda volja po čim obsežnejšem znanju sama še ni dovolj l Podeželska mladina potrebuje v kraju šolanja stanovanje, a predvsem izdatno hrano. Mladini, ki se izobražuje v Novem mestu, jo daje Dijaška kuhinja v prostorih osnovne šole. Tu se hranijo otroci lz podeželja ln otroci socialno šibkih staršev. Pogosto se dogodi, da starši ne morejo plačati hranarine in tako jedo nekateri otroci dnevno samo enkrat, da se lahko izobrazijo. Da bi to preprečili in tJa bi se mladina lažje učila in razvijala, VABIMO vse prijatelje mladine, masovne organizacije, šolska vodstva in vse kimetijske zadruge, da socialno ogroženi mladini pomagajo. Upravni odbor kuhinje Je na seji sklenil, da bo organiziral na vsem področju novomeškega jkraja nabiralno akcijo za vse poljedelske pridelke: krompir, zelenjavo, repo, čebulo, česen, korenje, kolerabo, koruzo, Ješ-irenj, kašo, fižoi In sadje. Vse '.e pridelke bodo zbirale podo-'Hske šole. Posameznim darovalcem bo n. pr. 5 kg krompirja ali 1 zeljnata glava breme, ki ;a skoraj no bodo občutili, zbra-i pridelki pa bodo vendar naši .deželski mladini omogočali lhovni in telesni razvoj. Zato ličcmo vsem organizacijam \VZ, SZDL, ZB, RKS, prosvet- nim delavcem, prijateljem mladine, gospodinjam »n materam, naj zbirajo ktnetlj-to> pridelke. Mladina vam bo hvaležna! Upravni odbor Dijaške kuhinje v Norem mestu 12.000 ljudi se je poklonilo spominu žrtev na Rabu Naši narodi ne morejo pozabiti na strahote italijanskih zločinov. Slovesnosti na otoku Rabu, katerih se je udeležila zadnjo nedeljo množica ljudstva iz Slovenije ln Hrvatske, med predstavniki oblasti pa tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tovariš MIha Marinko in drugi, so to znova potrdile. Prsd 12.000 udeleženci, med katerimi je bilo mnogo Belokranjcev in Dolenjcev, so govorili predstavniki Zveze borcev, odposlanec 2idovske organizacije v Jugoslaviji in prvi komandant rab-ake brigade France Potočnik. Na grobove žrtev so položili svojci jesensko cvetje, pri čemer je prišlo do pretresljivih pnzorov. Molek, Doltar, Hočevar, Skerlj in še vrsta drugih! In tu so »kulturniki« Mihelčič, Zupanič, Tancik, Slobodnik... In kar čudno je, da je v takih pogovorih vse težko in hudo pozabljeno in da se iz vsega kar sveti partizanska sproščenost, optimizem m humor. Toda ne mislite, da je šlo vse pesmijo in smehom na ustih. Velike so bile žrtve, ki jih je v neštetih bojih dala 15. brigada. Ni si zaman priborila častnega naslova: udarna! Dolgo vrsto bojev je bila iz meseca v mesec. Cez tisoč mrtvih borcev in najmanj toliko ranjenih je težak davek, ki ga je Belokranjska brigada dala domovini, preden je z ostalimi brigadami osvobodila tud: našo belo Ljubljano. Zato se Metllčani te dni marsičesa •pomnijo in beseda se jim najrajši ustavi v dneh, ko so Italijani z belimi in cigani vred bežali iz Metlike, pa jih je Jovič na kolesu pri Bračiki kar sam prestregel in jim iztrgal prvo brzostrelko. Marsikdo je takrat pričel veselo prazniti zapuščena italijanska skladišča in bunkerje, vendar je bila takoj vzpostavljena ljudska oblast. Na blokih so bile formirane straže in komanda mesta je že 11. septembra odredila mobilizacijo vseh moških od 16. do 50. leta. Sličen poziv je takrat izdal tudi aktivni metliški bataljon vsem tovarišem, ki so bili tiste dni odsotni iz bataljona. V mestu je vzel vso oblast v roke Mestni odbor OF, katerega sekretar je postal Julij Ko-pinič. Ta odbor je izdal vrsto naredb v želji, da se življenje v mestu čimprej normalizira. Tako so bile spet odprte vse trgovine, gostilne in drugi obrati, razveljavljene so bile italijanske nakaznice za racio-nirano bLigo in uvedene nove, ustaljene so bile cene, strogo prepovedana je bila špekulacija ln oderuštvo, določena je bila policijska ura in drugo. Hkrati sta pričela delovati tudi zdravstveni in kulturni aktiv, ki je v Metliko povabil igralsko družino 13. hrvatske brigade, ki je v bivšem Sokolskem domu priredila prvi partizanski miting. Takoj po italijanski kapitulaciji so posebne delovne čete rušile železniško progo in ostale komunikacije, da se sovražniku prepreči vdor iz Hrvatske. Vse tiste dni so neprenehoma prihajali v mesto novi borci; med ročniQi, ne pomahate i Današnji številki smo priložili poštne položnice naročnikom v okraju Kočevje, Črnomelj (razen mesta Črnomelj), s področja bivšega okraja Trebnje in naročnikom v občinah Zameško ter Hi-nje. Prosimo jih, da poravnajo zaostalo naročnino. Znesek zaostanka smo jim pripisali pod naslov na 1. strani lista. Ne zamudite ugodnosti brezplačnega nezgodnega zavarovanja! Vsi naročniki s poravnano naročnino bodo sodelovali v velikem novoletnem nagradnem žrebanju, na kar že danes opozarjamo vse zamudnike. Uprava Dolenjskega lista VftEME za čas od 18. do 24. IX 1953 V drugi polovici tekočega tedna in v začetku prihodnjega tedna kratkotrajno poslabšanje in nekaj padavin. V ostalem bo prevladovalo lepo vreme. Delovno ljudstvo partizanske Bele krajine POZDRAVLJA XV. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado Čestitamo borcem ln ofSeirjem XV. SNOUB ob njeni 10. obletnici ustanovitve ter se hkrati z njimi klanjamo spominu vseh, ki so za svobodo žrtvovali svoja življenj«. Okraj'ni ljudski odbor Črnomelj — Okrajni komite ZKS Črnomelj — Okrajni odbori SZDL, Zveze borcev in LMS v Črnomlju — Ljudski odbor mestne občine Črnomelj — »ZORA« — »BELSAD« — Železolivarna — Gradbeno podjetje — Zadružno trgovsko podjetje — Okrajna zadružna zveza Črnomelj njimi tudi bivši internirane! lz italijanskih taborišč in Primorci. Vse te so napotili proti Suhorju, kjer so se formirali bataljoni in kamor so odvažali tudi zaplenjeno italijansko orožje, municijo in drugo vojaško opremo. Na Suhorju je bil takrat center Vzhodno-dolenjskega odreda, ki je združeval Belokranjski, Gorjanski in tako imenovani Semiški bataljon, katerim se je v tistih dneh pridružil še novoustanovljeni 4. bataljon, ki je imel več minometov in drugega težkega orožja. Iz vseh teh štirih bataljonov je bila 2fl. septembra namesto prejšnjega Vzhodno - dolenjskega odreda formirana nova brigada, ki je dobila zaporedno številko 15 in se je pričela nazivati Belokranjska. Njen prvi komandant je bil Zgonc-Vasja, prvi komisar pa Niko Silih-Nikič. Iz Metlike se je torej pričela zmagovita pot 15. Belokranjske brigade. Njeni borci so doživeli ognjeni krst pri Sv. Ani nad Karlovcem v borbi z Nemci in ustaši, potem pa se je brigada premaknila v Kordun, od tam spet v Belo krajino, se nato pri Netretiču spopadla z ustaši, se borila po Kočevskem, se tolkla z nemškimi okupatorji in domačimi izdajalci pri Velikih Laščah, pri Kopanju, v Zdenskt vasi, na Čatežu, Primskovem in Javorovici in v okolici Grosup-lja... Nato spet vidimo brigado pod Gorjanci, pa na Sušicah, pri Ruperč vrhu, gledamo jo, ko napada Šentjernej in Novo mesto, pomaga drugim brigadam rušiti Stampetov most, vidimo jo, kako v nenehnih bojih in praskah prekrižari vso Suho krajino, pride na Kočevsko, nato pa je spet na Dolenjskem in drugod — vedno na straži, v zasedah in bonbah! — dokler ob svobodi zmagovito ne vkoraka v Ljubljano. Briaada pa kot rečeno, nI združevala samo Belokranjcev. Vanjo so bili vključeni tudi Dolenjci, borci s Štajerske, Gorenjske in zlasti iz Primorske. Zato je prav, da se ob desetletnici njene ustanovitve zgrnejo v Metliko vsi njeni borci in prijatelji, da obude spomine na junaške boje in se hkrati skupaj poklonijo spominu številnih padlih tovarišev, na katerih ko* steh j« zgrajena svoboda vseh naših narodov. —«4* Zagrebški veBese-jem Za velesejem v Zagrebu daje Avto-promet Novo mesto popust na redni j>rogi Novo mesto—Zagreb. Povratna karta stane 440 din. Avtobus obratu t* vsak dan. 00 Stran 3 DOLENJSKI L T S T 8tev. 8? Resni proračunski problemi novomeškega okraja Mučna seja OLO Novo mesto — 19 in pol milijona din manj za investicije, za 26 milijonov din znižani dohodki okrajnega proračuna Na 5. redm seji okrajnega ljudskega odbora obeh zborov, katere s* je udeležit tudi ljud. ski poslanec Franc Krese-Coban poleg ljudskih poslancev Viktorja Zupančiča, Lojzeta Murna in Avgusta J/izbmska, so preteklo soboto odborniki poslušali poročilo o realizaciji okrajnega družbenega plana za prvo polletje. V obširni razpravi j« sodelovala vrsta odbornikov, ki so pokaz.il na seji resno zaskrbljenost zaradi ovir, ki se postavljajo na pot komunalni in ostali dejavnosti okraja. Na seji so sprejeli sklep o znižanju stopnje akumulacije z« tekstilno tov,* r no in tkalnico LOMO, potrdili so zaključne račune 16 podjetij ter sprejeli vrsto odlokov, med katerimi sta najvaž-nejia odlok o javnem rtdu in mlrv in o upcljavi okrajnih taks. Družbeni plan bo v večini podjetij dosežen Poročevalec Lojze Hlede j« v uvodnem poročilu obvestil odbornike, da bo večina podjetij družbeni plan okntja dosegla in celo presegla. Tako je državni sektor v okraju v prvem pol. letju dosegel 51% letnega plana amortizacije, 48'/0 plačnega fonda in 44.3Ano izobraže. valno šolo (gimnazijo) ki napravi t i S j tečajni izpit, Ima pra. vpi*'ti se brez k*kr«,T,ih kolj omejitev n* katero koli fa-k„.._iO v OffjfcajVL 29. števlika Uradnega lista L RS prinaša 5. septembra razne odlotke ljudskih odborov. okrajni proračun dobrih 29 milijonov din manj dohodkov. Samo pn vinu znese to 17 milijonov. S temi dohodki pa je okrajni ljudski odbor pri s., stavi proračuna v začetku leta računal. Kje »odrezati« v proračunu 2rj milijonov din dobre 3 mesece pred zaključkom leta, kako varčevati, da se prihrani tako ogromna viota? Celoten okrajni proračun znaš* zt letos 195 roi-lijono 788.000 din, pri čemer 2a ne zadostujeta za potrebe mesta. Spričo vseh teh ugotovi, ev je bil na seji sprejet sklep, Ja bo Trgovinska zbornica v aajikrajšem ča«u. sklicala iirii ;eatenek direktorjev trgovskih ,/odjetij ter predsednikov kme-,i.'«kih zadrug. Giede odkupa kmetijskih pri. ielkov je bilo na seji sklenjeno, naj vsaka zadruga kupuje na svojem področju, Zaposlitev vajencev trgovinske stroke je spet vprašanje zate. Pred kratkim je napravilo 15 kandidatov siprejemne izpite zh vajence v trgovski stroki. Za deset deklet se ne more dobiti empmlitve. Trgovska podjetja in /adruge se bran jo vzeti v tik mlada dekleta, če4 da nimajo p 1 ime me zaposlitve, obenem pa izjavljajo, da bi sprejeli v uk učene« — fante. Tak odnos do ženske ukaželjme .mladine mo. wio naiistrožjp grajali. Trgovinska zbornica bo primorana, da latpravi giMie tenu po tribine ko. rake, da se bo vsa mladina, ki ima pogoje zaposlila v tvoji stroki. Na seji so razpravljali tudi o pripravah oziroma razporeditvi dela gostinskih obratov ob času proslaive 10. obletnic« Zbora dipnslancev slovenskega naroda v Kočevju. O. K. nižjih gimnazij, učiteljišče, trgovska šola itd. so brez svojih zgradb. Za ietoe je bilo predvidenih za najnujnejša dela — ob novo In nekaj novogradenj — 3b milijonov din, odoorenih nato 2U milijonov, ki s« se medtem /.nižali na 14 milijonov (to je medtem skorajda v celoti že porabljeno) — zdaj pa se naj odtrga še od tega večji znesek? Žalostno je, je dejal Vladimir beice, da se morajo ne k a te ie šole na Dolenjskem ooriti zu stol ali klop pod učencem, medtem pa si v nekaterih okrajih lahko privoščijo že razkošno opremljene prostore. Privoščimo jih vsem na. šim otrokom, dokler pa v nekaterih naših zaostalih prtdelih v sobici, ki meri 4x4x2 m obiskuje »šolo« do 60 otrok, med katerimi bolani otroci razširj.-ijo tuberkulozo, pa naj vlada tudi v tem pogledu nekaj več socialistične morale! Ne smeli bi pozabiti, je nadaljeval odbornik Berce, da so leta NOV zahtevala največ žrtev med šolani, prav na Dolenjskem: kjer so bili fašisti v šolah, smo j,h zažgali mi, kjer smo imeli postojanke partizani, so rušili šole okupatorji. Ostali odborniki so poudarjali, da bi bila takojšnja ukinitev del na elektrifikaciji hud udarec za pr.zadete vasi. Ostro so odborniki kritizirali »črne« fonde nekaterih močnih okrajev, ki gredo v stotine milijonov. Kes je, tudi novomeški okraj je preko svojih podjetij zbral za 2 prepotrebna reševalna avtornooila 12 milijonov dinarjev in je imel ta dunar v posebnem skladu, ki je trenutno pod zaporo. Razlika pa je med 12 milijoni m stoti, nami milijonov, ki so jih našli pri nekaterih večjih okrajih. Žito predlagajo odDorniki novomeškega (J\jO svojim poslancem, da se na prihodnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS zavzamejo za to, da ustanovi izvršni svet LRS poseben fond za financiranje gospodarstva najbolj zaostalih slovenskih okrajev, med katere spadajo tudi 3 dolenjski okraji. Začne naj se pravilno gospodarjenje v proračunih, tako da ne bo prihajalo do »crnih« fondov. V republiški fond n'ij b| gospodarskj najbolj razviti okraji prispevali delež ca zaostale, šibke okraje. OdDornikj so prosili ljudske poslance, da bi opozorili na čimbolj resno razpravljanje o teh problemih. Ne grt za lokalpatnotizem Dolenjske, temveč za socialistično rešitev življenjsko važnih problemov. Odborniki so sklenili, da se do nadaljnjega ustavijo vsa komu. nalna dela v okraju in elektrifikacija podeželja, za že gotova dela pa je treba čimprej predložiti račune. V proračunu bo uvedeno še strožje varčevanje, čeprav materialni izdatki ne bo- Odmev novih gospodarskih uredb m Oosemskem Sredi preteklega tedna je bila v novomeškem prosvetnem domu konferenca gospodarskih in političnih predstavnikov vseh treh dolenjskih okrajev. Nove gospodarske uredbe so razlagali čiani republiške komisije za pripravo gospoda rsk i h uredb ing. Krem/ar, dr. Gerzan.č in Jamar. Delovno predsedstvo ie izčrpno utemei]ilo nove gospodarske uredbe, ki bodo utrdile naše gospodarstvo in dokončno pomedle c škodljivimi ostanki birokratizma. Po raz'agi ,-uredb se je razvila živahna diskusija. Zas:opniki Šibkejših podjetij so izražali bojazen, da podjetja s slabim strojnim parkom tudi v novem gospodarskem sistemu ne bodo mogla konkurirati močnejšim. Toda diskusija je ugotovila, da pravilna ocenitev osnovnih proizvodnih sredstev že zabrisuje razlike med podjetji, zato bodo med *abo lahko konkurirala. Nekateri diskutanti so izražali bojazen, da ne bodo mogle gospodarske organizacije po strožjih gospodarskih uredbah vci tako, kot doslej, skrbeti za dvig živijenske ravni svojega članstva. Tako so se bali, da ne bodo mogle več" graditi stanovanjskih blokov s svojimi sredstvi. To je res, dejstvo pa je, da se bodo reč je vsote denarja zbirale na okrajih in bo stanovanj do moglj biti kaj prida skrčeni . &ke zgradbe lahko gradu okraj Končna rešitev znižanja okraj- | Diskusija je izrazila tudi skrb. da nega rednega investicijskega proračuna pa seveda ni odvisna le od novomeškega OLO. da bodo prevelike razlike v višini obresti, ki jih bodo zahtevale posamezne banke ob podeljevanju kreditov v različnih okrajih. Tor da ravno to je napredek, da se bodo okrajne meje v denarnih vprašanjih zbrisale in si bodo podjetja svoj kredit iskala v tisti banki, ki jim ga bo ponudila na manjše obresti. Delegat iz Črnomlja je poudaril'zaostalost dolenjskega podeželja in trdo borbo, ki jo morajo voditi dolenjska podjetja s trgom. Letos je n. pr. Dolenjska zgradila komaj desetino tistega, kar so zgradili v celjskem okraju. Izrazil je mnenje, da bodo ostrejši gospodarski ukrepi na Dolenjskem odtegovali prevelike vsote denarja v prosvetnem življenju in zdravstvu. Iz diskusije se da razbrati, da Dolenjska dokončno obliko novih gospodarskih uredb že težko pri-caikuje, ker ji bodo vsekakor pomenile napredek, hkrati pa, da se del diskutantov v osnutke uredb Še ni do podrobnosti poglobil. Treba bo Še temeljitih študij in d skusi j, saj je prav od podjetij visno, kakšen bo končni učinek novih gospodarskih sprememb, ki je obetajo. Obiščite ZagrebSki vele sejem, ki traja še do 27. septembra! Iz Dobrniča Iz Dobrniča je dalo med vojno 96 borcev svoja življenja za svobodo. Te žrtve so utrle pot napredku tudi v Dobrniču in okolici. Tako imajo danes v Dobrniču kmetijsko zadrugo in Zadružni dom, pred tedni pa je prebivalstvu dobrniške doline posvetila elektrika. Drogovi za napeljavo so stali Že štivi leta in domačini so že zgubljali upanje, da se bodo kdaj prepletale nad travniki žice. Zadruga je Dobrnlčanom preskrbela 15 električnih motorjev, raznovrstne kmetijske stroje, okopalnike in osipalntke. Prav tako je razprodala na teden 5 ton apnenega dušika in po 20 ton kalijeve soli. Kmetijska zadruga je zasadila 17 ha zemlje s semenskim krompirjem, ki kaže, da bo lepo obrodil. Vodja posestva kmetijskega odseka pri zack-ugl je Ivan Zoran, mlad fant, ki pa dosega lepe uspehe pri delu. Z. A. Les bo odkupovalo poslej le Okrajnozadružnotrgovikopodjetje Polletni občni zbor Okrajne zadružne zveze v Novem mestu — Ustanovljena je Zadružna hranilnica in posojilnica V prostorih okrožnega sodišča ,• Novem mestu je bil 8. sep-embra redim polletni občn1 cbor Okrajne zadružne zveze Novo mesto in ustanovni zboi Zadružne hranilnice m posojilnice. Poleg vidnih predstavnikov dolenjskega kmetijstva sta mu prisostvovala sekretar OK ZKS Franc Pinkovič in pred-.sedin'k OLO Viktor Zupančič. Zbor je nakazal vrsto pomanjkljivosti v delu kmetijskih zadrug, ki so pripeljale do tega, da manjše, šibkejše zadruge de. I a jo z izgubo. Zato so se vse pasivnejše kmetijske zadruge v novomeškem okraju gospodarsko in upravno navezale na močnejše zadruge, ki bodo v bo, dočnostl pomenile žarišč« gospodarskega, političnega in kul. fUTMtga napredka na vasi. Zakon o zemljiškem skladni, ki ukinja grobo izkoriščanje malega človeka, bo v novomeškem okraju zajel le 26 gospodarstev, zato bo pomemben predvsen po svoji politični vse-oinl. Referent je poudaril, da so kmetijske zadruge premalo skrbele za dvig politične zrelo, s'i svojega članstva, medtem ko državna posestva Otočec, Smar-jeta, Orehovica, Mokronog in Vlala Loka že uvajajo napredne socialistične metode v delavsko uiroouipravljanje. Lesni manipulanti so skoraj pri vseh kmetijskih zadrugah nesmiselno navijali cene lesa in vlekli mastne dobičke. Vprašanje, ali naj se ukinejo mesta lesnih manlpulantov, je abor rešlj tako, da bo les odkupovalo izključno samo Okrajno zadružno trgovsko podjetje, a v zadrugah naj manipulanti še istamejo. toda predvsem n&j bolo nakupov alci poljskih pride 1. kov in mesečno plaiiani, zdaj, ko je zakon o zaščiti gozdov močno omejil sečnjo. Trgovsko ~ lesni odseki so imeli skupno 25 milijonov 900 tisoč din dobička, ki ga bodo kmetijske zadruge investirale v obratna sredstva. Zelo je spalo idkupovanje poljedelskih pri-ielkov, kar bi bila prvenstvena dolžnost splošnih kmetijskih za. Irug. Zadruge niso organizirale idkup jajc in dobre živine, ki bi iim lahko dal lepe devize, med-em pa dolgujejo z>a traktorje ID uvožene stroje inozemstvu 0,200.000 deviznih dinarjev. Prj Okrajni zadružni zvezi de. lujeta odbor za dvig živinoreje in poljedeljsko-semenarskl od. bor. Prvi ima v načrtih dve živinorejski razstavi s premova. njem 20. septembra na Grmu pri Novem mestu in 27, septem. ora v Ambrusu. Organizira tudi ulemeinjske sejme, 5. oktobra v Novem mestu in 6. oktobra v Trebnjem. Semenarska komisija bo imela posebno odgovornu nalogo, ki bo delila 10 ton semenske pšenice, 10 ton semenskega ječmena in 10 vagonov semenskega krompirja. Gospodarski svet LRS je do. ločil posebno dotacijo za ureditev sadovnjakov, matičmjakov in vinogradov. Zemljo rigolajo v Brezovi rebri, Trški gori in na Huiperč vrhu. Gradnja tovarne za predelovanje mleka v Gotni vasi lepo napreduje. V maju 1954 bo tovarno dograjena, a od kmetij, skih zadrug je odvisno, kako bodo organizirale odkupno rore. Jo mleka, da ne bo tovarna sta-,a. Bolj kot doslej bo treba skrbeti za izdatna krmila, a za to bo treba še in še umetnih gnojil. Za elektrifikacijo novomeškega okraja je bilo na razpolago 23 milijonov kredita, vendar ga mnoge kmetijske zadruge nisu črpale (Šentjernej, Orehovica, Trebelno). Diskusija polletnega občnega zbora je ugotovila, da so bili č'ami kmetijskih zadrug v mnogih krajih samo trgovci in ne zadružniki. Lov za trenutnimi dohodki je često povzročil, da so kmetijske zadruge hotele prepogosto le otipljivih kjristi. Prodajalne kmetijskih zadrug so bile na mnogih krajih kapitalir stiine trgovine pod socialistično zastavo; ljudje so izgubljali za. upanje v našo trgovino in so dalje prodajali svoje pridelk« raznim prekupčevalcem, ki to dajali denar takoj na roke. Dogajalo se je celo, da so morali ljudje ponekod čakati cele tedne, predino so dobili denar za prodane pridelke. Polletni občni zfoor Zadružne zveze je sprejel pomembne sklepe, ki imajo namen izboljšati dolenjsko kmetijstvo. Odo. bril je tudi pol milijonski znesek, ki ga bo Zadružna zveza dala našim zamejcem na Koroškem kot prispevek za zgraditev kmetijske šole. Drugi del rednega polletnega ibčinpga zbora je ustanovil Zadružno hranilnico in posojilnico. Sedemindvajset hranilno-kre-ditnih odsekov pri kmetijskih zadrugah pomeni gospodarski temelj nove hranilnice in poso. iilnice, ki bo skrbela za gospodarski naipredek dolenjskega pole žel j a. Popravek Popravljamo smisel drugega odstavka kratke vesti o Uredbi o reševanju pritožb zoper odločbe o obdavčitvi, o kateri smo poročali v zadnji številki našega tednika. V smislu 4. člena Uredbe se ta odstavek pravilno glasi takole: Ce komisija za davčne pritož, be ne ugodi pritožbi referenta davčne komisije prve stopnje ali ugovoru državljanov ali če na pritožbo davčnega zavezanca zmiža davčno osnovo, referent komis'je za davčne pritožbe pa misli, da je znesek izračunan« iavčne osnove manjši od zneska, ki ustreza dejanskemu sta* nju mora podati pristojnemu prvobramilcu zahtevo za vložitev tožbe zoper odločbo komisije. Francek Saje KAftU JE NAŠA VOJSKA POMAGALA K PORAZU IMPERIALISTIČNE ITALIJE (Iz razprave »Narodnoosvobodilna borba v Sbveniji od junija 1943 do kapituhclje Italije) Po tom odloku je Glavni štab KOV in PO Slovenije korigiral »vojo naredbo o formiranju L in H. divizije z dne 13. julija 1943 in jo s starim datumom objavil v »Slovenskem poročevalcu«: »Po odloku vrhovnega komandanta NOV in PO Jugoslavije tov. Tita se formirata na ozemlju Slovenije XIV. in XV. sio. venska divizija Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Glavni štab NOV tn PO Slovenije bo s posebnimi uredbami odločil postopek za izvedbo gornjega odloka. Smrt fašizmu — svoboda narodu! V. d. politkomlsarja Boris Kra;gher, 1. r Komandant Ivan Maček I. r«M Ob ustanovitvi divizij je Boris Kraigher, polltkomlaar Glavnega štaba NOV in PO Sl«ve-n;je. napisal v »Slovenskem poročevalcu« članek »Divizile. de kaz moči slovenskega narodno- osvobodilnega boja«. V članku je med drugim ugotovil: »Eden najvažnejših dogodkov v razvoju NOV in PO Slovenije je brez dvorna odlok vrhovnega komandanta tov. Tita o torm. -ranju divizij. To ni samo dokaz številčnega razvoja naše vojske, lahko že rečemo, da je to tiati zadnji korak, ki je bil še pot e-ben ob pohajanju naših partizanskih edinic v regularno armado. Značaj in vloga naše vojske se s tem korakom bistveno IBMjatt.,, Končno pomeni formiranje divizij, da je postala slovenska vojska tudi v operacijskem smislu neposredno se. stavni del celotne NOV in PO Jugoslavije in da bo vodila borbe pod enotnim o-"- 'i n V6dstYom, ki je poosebljeno v vrhovnem komandantu tovarišu Titu.«* Med okupatorskimi dokumenti doslej te ni bilo mogoče zaslediti, kako so okupatorji komentirali ustanovitev obeh divizij Italijansko poveljstvo je sier že spomladi 1943. leta predvidevalo formiranje divizij, ko j« v svojem tiskanem pregledu enot NOV in PO Jugoslavije označilo, da se Iz štirih slovenskih brigad — pač zaradi njenih po. gostih koordiniranih akcij — pripravlja ustanovitev dveh slo-venskih divizij. Neposredna reakcija italijanskih in nemških okupatorjev, kakor tudi belo-gardističnih in plavogardističnih formacij na ustanovitev novih br'gad in divizij pa je bila povečana vojaška aktivnost, 1 katero so hoteli uničiti nove brigade in mladi diviziji. Sestav XIV. in XV. divizije V sestav XIV. divizij« (I. di. vizije) So prišle sliri brigade-I. SNOUB Toneta Tomšiča II. 9NOUB Ljube Sercerja, III SNOITB Ivana Gradnika in VII SNOUB Franceta Prešerna. Tom Mčeva brieada je imela 580 mož ter 28 lahkih in težkih strojnic, Sercerjeva brigada je štela 620 mož, 22 lahkih in težkih strojnic ter lahki minomet.*8 Gradnikova brigada, ki se je diviziji priključila 9. avgusta 1943 po prihodu s Primorske, je štela okrog 500 borcev, od katerih jih je bilo okrog 200 neoboroženih, Prešernova brigada pa je ob vključitvi v divizijo 9. avgusta štela okrog 300 mož."7 Skupno je divizija imela 20O0 mož, okrog 80 lahkih in težkih strojnic, lahki mino-met in dva topa. Komandant divizije je postal Mirko Bračič. namestnik komandanta Jan Lo-kovšek, polilkomisar dr, Jož«? Brilej-bolko In njegov namestnik Ivan Hribar. XV. divizijo pa so sestavljal? tri brigade: IV. SNOUB Matije Cubca, V. SNOUB Ivana Cankarja in VI. SNOUB Slavka Slandra. Gubčeva brigada je štela 529 borcev in oficirjev, imela 23 lahkih in težkih strojnic, lahki in težki minom*M. Cankarjeva brlgadn ie stola 581 mož. Imela 21 lahkih in težkifc strojnic ter tri lahke mino-mete.B,< Slnndrova brigada, ki ie šele 30 avgusta uspela priti » Štajerske v sestav divizij, pa ie nb vključitvi v divizijo štela *06 mož. Skupno je divlzMa imela 1616 rrož, okrog 50 itrol nlc, štiri lahke in en težki mtnv met ter dva topa. KomnnHnv divizije je bil Dragan Jevtić in politkomlsar Viktor Avbelj- Rudi. Ob ustanovitvi divizj 13. julija sta bili Cankarjeva in Sercerjeva brigada na položajih v Gorjancih in od tam napadali sovražnika na črti Novo mesto —St. Jernej. Gubčeva in Tomšičeva brigada pa sta bili v Beli krajini: Gubčeva brigada na Tanči gori in Tomšičeva v Bo-jancih. Tomšičeva brigada j« naredbo o formiranju divizij prejela 16. julija 1943, ko je ravno proslavljala obletnico svoje ustanovitve.8" Nato so brigade krenile v Občice in Polja-ne pri Dolenjskih Toplicah, kjer so se koncentrirale do 23. julija. Zbiranje brigad je skušal motiti specialni bataljon št. 3. iz sestava fašističnega odreda »XXI. Aprile«, ki je od 19. do 22. Julija iz Vavte vasi napadal proti Toplicam, a ga je pri Drganjih selih zadržala Cankarjeva brigada. V Poljanski dolini pri Toplicah sta se dejansko formirali obe diviziji in sprejeli prve topove Novoimenovana divizijska štaba sta tam prevzela svojo dolžnost: štab XV. (II.) divizije v celoti, štab XIV. ti.) divizije oa sta tvorila le pomočnik ko. mandanta I okov*ek in pomočnik komisarja Hribar, ker ie b1) komiTjd?nt Bra VrTiovni Stab preimenovat v Xrv in XV. divizijo nov !n poj. To netočnost so nato "onavltoli tudi drugi r>lsci — »Bilten« Vr. hovnoga štaba nov in poj nI ob-1avil naredbe o formiranlu xtv. |n XV dlv;zij*. M »Slovenski poročevalec« ljub. ItonRka izdala. 25. avsusta 1343^ ** številčno stanj« i vrn i dne 1. fl. 43 Stonte oborožitve % dne i. vili. 43 " glavni Itufr nov 'n po Slovani ;r- 28 vtti 1943 fit. 24,/in., Vrbovnpcnu fttabu nov ta po Ju. pojavile. " trot rv-Hvrib* flfl. M Po ntipovedovnnln Tan« L«v kov*'r»v d'vfzl'e. ,M Tri lft* hr>rb m 7maB Gubče- 1,1 rornando dei ^rpoiriif, militare dt 7ii7'nh»rif 0"<>r'ttn' r^'a?''*!« c,, i f.^rnHntt'nipnt' «vn'ti ne* trimr. n! •>« 9? r o« i u«Hrt Al eo. nv»ndn ^ella 98 liglone cc nn* d'assalto. fNadaMevanje prid«) / Btev. 37 DOLENJSKI LIST Stran 3 IZ HASIH k: RAJ £ V Novo mesto je pozdravilo 10-letnico svoje prve osvoboditve V MESECU SEPTEMBRU IN OKTOBRU NABIRAJTE NASLEDNJA ZDRAVILNA ZELIŠČA: LIST: S slavnostno akademijo v Domu ljudske prosvete je v soboto 12. septembra zvečer proslavilo Novo mesto deseto obletnico svoje prve osvoboditve. 9. septembra 1943 so Rajonski komite Partije, odbor OF in Narodna zaščita sredi še vedno oboroženih Italijanov v novomeškem Rotovžu prevzeli oblast v svoje roke. Osramočeni in na smrt preplašeni Italijani so s svojimi podrepniki vred zapustili Novo mesto, ki je sprejelo osvoboditelje — partizane s cvetjem in prešerno pesmijo. Prosiave so se udeležili predstavniki ljudske oblasti, JLA, političnih organizacij, delovnih kolektivov in prebivalci mesta. Po odigrani himni je govoril o prvi osvoboditvi Novega mesta ljudski poslanec in nosilec spomenice leta 1941 tov. Avgust Jazbinšek. Z recitacijo, nastopom pevskega zbora SKUD »Dušan Jereb« in točkami orkestra je bil spored zaključen. V nedeljo dopoldne je priredila godba novomeške garnizi-je JLA pod vodstvom kapelnika Tomaža Zajca promenadni koncert na Titovem trgu. Straža na dan občinskega praznika Na svoj prvi občinski praznik na slavnostnem prostoru. O pome-so se vasi občine Straža lepo pri- nu občinskega praznka, o težkih pravile. V vaseh so občani postavili mlaje .12. IX. zvečer je bila zadružna dvorana v Straži nabito polna. Igralci so se predstavili z dvema enodejankama, ženski pevski zbor delavskega prosvetnega društva »Svoboda« pa je zapel vei pesmi. Na praznik se je zbralo Je v dopoldanskih urah okrog 400 ljudi. Mestna hranilnica v Novem mestu spet posluje S sklepom Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto Je bila pred kratkim ustanovljena Mestna hranilnica, ki je z 10. septembrom začela poslovati v spodnjih prostorih bivše ^ert|-manove lekarne na Glavnem 23* september — občinski praznik Trške gore Kdo izmed Dolerrjcev ne pozna fašisti metati v jamo plinske vinorodne Trške gore? Tudi tu in v okoliških vaseh se je že leta 1941 oglasiU partizanska puška, v vseh vaseh pa najdemo že v prvem letu naše revolucije aktiviste in borce. Vsepovsod so ae sestajali. Največ v Zagradu, v Beceletovi domačiji in v prirodni jami sredi malega gozdiča. 23. septembra se je vlekla nad Starim gradom gosta mtgla. Italijanska divizija »rdečih kravat« ae je pomikala s Trške gore in Grčevja k Otočcu. Jutranjo tišino so presekali naenkrat rafali strojnic — Italijani so napadli Beceletovo jamo, ki jo je pokazal fašistom domačin - izdajalec. Komunist Gregorčič je ustrelil ia njim, ko je zibežal izdajalec iz jame, zadel pa je italijanskega oficirja. Na Pungrtu pri Starem gradu so z.-3to fašisti ustrelili 12 talcev, jamo pa še čedalje bolj obstreljevali. Kos, Gregorčič in Sajovic so nato odšli iz jame, naslednji dan pa, ko so zaceli bombe, si je v njej s-im končal življenje Vinko Paderšič-Batre-ja, narodni heroj. V gozdiču blizu Otočca so Italijani naslednji dan ustrelili gornje tri tovariše in terenki Meri Beceletovo in Fani Virantovo. Beceletova domačija je bila požgana; oče, mati, sin in hčerka so dali življenja za svobodo domovine. Živa sta ostala sin Franc in hčerka Slavka, borka iz leta 1941. —. Letos bo Otočec prvikrat praznoval svoj občinski praznik. Na predvteer praznika, 22. septembra, bo Otočec ozvočen, imeli bodo kino predstavo, na višinah pa bodo zagoreli kresovi. V sredo, 23. septembra bodo odkrili spominsko ploščo ter se z dopoldansko in popoldansko prireditvijo spomnili težkih let, Žrtev in zmage. Otočec vabi, da ga obiščete in skupno z občani proslavite prvi občinski praznik Trške gore. POLJANSKI LOVCI SO UPLENILI VOLKA iN DIVJEGA PRAŠIČA Kot v večilh predelih Dolenjske, tako delajo tudi v Poljan, ski do.oni ob Koltpi divje svinje veliko škodo. Dasiravno vsa Skoda na poljskih pridelkih še ni ocenjena, je samo že ugotovljena škoda znašala do konca avgusta okrog 60.000 din. Tudi voluovi se v manjšem številu pojavljajo v lovišču, kjer dela. jo veliko škodo zlasti srnjadi, pa tudi kakšna ovca aH domač pes sta veOkrat na njihovem »jedil, nem listu«. Okrajni ljudlski odbor v Črnomlju je sprčo vedno večje škode odločil obvezne pogone za lovske družine v okraju In to najmanj vsakih 14 dni. Ne glede rva to odločbo je lovska dru. iina Stari trg pndvzela ukrepe, da se šikoda če že ne prepreči, pa vsaj zrnamjša. Posamezni lovci stražijo cele moči polja in preganjajo divje svinje, dve ne- delji zaporedoma, to je 30. av" ^usta in 6. septembra pa je organizirala družina skupen pogon na Škodljivo divjad. Oba pogona sta bila uspešna. Pri prvem je 30. avgusta padel star volk, težak nad 50 kg, drugI pa je obstreljen ušel. Volka je podrl tajnik občinskega ljuid'ske*>a odbora Predgrad tovariš Drago Auipič, drugega vo!ka, pa je ob. strelil tajnik lovske družine to. variš Marko Rezek. Ustreljeni volk je imel v želodcu ostanke udrasle srne. Pri dTugem pogodu 6. septembra je padel okrog 150 kg težak merjasec. Podrl ga ;e član družine tov. Križmain. Prav bi bilo, da bi se tudi kmetovalci odzvali pozivu ofo-unskega ljudskega odbora ter ie udeležili skupnega pogona na ikodljivo divjad, saj je znižanje itevila te divjadi predvsem v njihovem interesu. trgu. Mestna hranilnica bo sprejemala hranilne vloge, vodila tekoče račune, dajala kratkotrajne kredite itd. S tem je Novo mesto, ki je imelo svojo MeFtno hranilnico že leta 1892 — poslovala je vse do leta 19'.H — spet prišlo do domačega denarnega zavoda, k\ je užival svojčas precejšen ugled, V letih gospodarske krize, ko so bile mnoge hranilnice pod zaščito, je novomeška Mestna hranilnica ves čas izplačevala vse hranilne vloge in dajala posojila. Tajnost hranilnih vlog je v Mestni hranilnici zajamčena. Za poslovanje hranilnice jamči LO IV z vsem svojim premoženjem. Stare hranilne vloge bivše Mestne hranilnice, k( Se niso bile prepisane, bodo avtomatično prenesene na novousla-novljeno Mestno hranilnico. Hranilnica ima svoj upravni in nadzornj odbor, njen ravnatelj pa je tov. Jože Splihal. Gibanje prebivalstva v okraj u Novo mesto V juliju je biilo v novomeškem okraju rojenih 163 otrok; 89 dečkov in deklic. Umrlo je 40 liudi — 22 moških in 18 žensk. Poroik je bilo 37. 8OBOBOBOIOBO0C iMli oglasi PISALNI STROJ, pisarniški format, Remington, ugodno naprodaj. Naslov v upravi Dolenjskega lista v Novem mestu. STISKALNICO ZA SADJE, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam ali zamenjam ta suha bukova drva. Prodam tudi vse sestavne dele za sadni mlin. Na ogled v Novim mestu, naslov v upravi Dol. lista. IZGUBLJENO ROČNO URO lahko dobi lastnik nazaj v upravi »Dolenjskega lista«. PRODAM dobro ohranjeni železni gostilniški štedilnik. Naslov v upravi lista. NALIVNO PERO izgubljeno Najditelj naj ga odda na upravi lista. PREKLIC Podpisani Lenarčič Ludvik iz Ponikev, občinski ljudski odbor v iciecn-LKiorepoje preklicujem neresnične stvari, ki sem jih iz rekel dne 31. VIII. 1953 tovarišu Aiojiu Oblaku iz Pon.ikev štev. 17. Lenarčič Ludvik iBOIOBOtOIIOlOl OBVESTILO Avtobus z odhodom ob 18. uri Iz Novega mesta za Šmarješke Toplice in z odhodom ob 21. uri iz Šmarjeških Toplic za Novo mesto, od dneva objave ne obratuje več. Avtopronvet, Novo mesto medvojnih dneh in o naši borbi za socializem so govorili v imenu organizacije ZB Franc Aš, v imenu občine predsednik občinskega odbora Albin Stok, Jazbinšek August-Iko, nekdanji sekretar Partije za topliško področje, in Niko Šilih, ljudski poslanec, ki so ga zborovale! toplo pozdravili Na slavnostnem prostoru je zape! nekaj pesmi moški pevski zbor, popoldne pa je bil telovadni nastop Partizana. Medvedi v okolici Dol. Toplic Pred dnevi so ljudje opazili rjavega kosmatinca v sadovnjaku Ignaca Poglajena na Riglju. Medved si je privoščil sladkih češpelj, ki so letos bogato obrodile. Polomil je precej vej, ko se je gostil s sadjem. Tudi v neposredni bližini Toplic, na Cvin-geTju, so videli medvedko z mladičem, ki se brezskrbno sprehaja. Precej je opaziti tudi srnjadi, ki prihaja prav do vasi. G. D. 11 Predgrađa ob Kolpi Alojz Muhič se je peljal 8 svojim motornim kolesom iz Frerigrada proti Dolu. Ze v Dolu ae mu je bencin v motorju užgal in mu je motorno kolo zgorelo, a sam se je rešil opeklin. S. J. RASTLINA: LUBJE: Cešmina — KORENINE: PLODOVI: SUHE GOBE plačujemo po najvišji dnevni ceni. Ako sušimo plodove ali korenine na peči, moramo paziti, da jih ne prežgemo, ker s tem izgubijo vsako vrednost. V kolikor vaša KZ ne kupuje zgoraj navedenih zelišč ali suhih gob jih pošljite na naslov: Trgovsko podjetje »GOSAD«. skladišče Novo mesto (Bršljtn), kjer dobite tudi vsa potrebna navodila in pojasnila zaradi nabiranja. kg din 100.— kg din 36.— kg din 24.— kg din 32.— kg din 63.— kg din 20.— kg din 20.— kg din 117.— kg din 44.— kg din 72.— kg din 54,— kg din 100.— kg din 80.— kg din 54.— kg din 113.— kg din 72.—• kg din 40.— kg din 36.— kg din 200.— kg din 30.— kg din 300.— „OOSAD" SKLADIŠČE NOVO MESTO I TELES NA 4l VZGOJA POEDINSKO PRVI N TVO DOLENJSKE V ATLETIKI ZA LETO 1953 Kodfvskl Partizan Je M. in 13. septembra organiziral rua svojem l«oo ure.1«netn stadionu ob Rlnžii pno atlertsko prvenstvo Dolenjske Nastopilo je 40 atletov domačinov. 17 iz Črnomlja in 10 lz Novega mesta. Prlrwlltvl st« prisostvovala pmteedtvk At'«-« >;vllne>jso udeleibo so osvojili dotnaei atleti, kJ so nabrali 242.5 tofi* pred CrnomMem (145.4) m Novome&čanl (144 točk). Med poodlnci so biii najbolja: Novomesčan Žagar, kt J« nastopil v enajstih panogalh l,n zbral +1.5 točk. B4al iz Kočevja (29 točk) lin Plut iz Crnom! 1a (18 točk). Med članicami J« bi!« najboljša Novo-meščanka SvetHčičeva (34 točk) pral Smolo (27,6' točk) rh .Erath (21 točk) obe iz Kočevja, Pn reditev Je v vsakem oz I m usrnila. pokazala 1*. da Imamo v Kočevju lnpo Število delavnih Gradbeni odbor in osebje trgovine pred novim zadružnim domom v Brusnicah na dan otvoritve j Ste se že prepričali, da j i smo znižali cene manu- • [ fakturi in prehrani? • j Opozarjamo na bogato • » zalogo zimske obutve. i Cene nizkel f ! KRAJEVNA ; • TRGOVINA i i 2U2EMBERK ? • • ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA TVD Partizan (Novo mesto) : SD Železničar (LJubljana) 3:2 (12:15, 15:11, 15:12, 9:15. 15:11) Nedoljska tekma dveh enako-v rednih nasprotnikov se Je ta do-maKie ugodno končala. Vse je kazalo da ne bo mogel radi bolem.* nastopiti Dol Ura Partizan v Zagrebu z Lokomotvo In Mladostjo To bo najtelia preizkušnja za Novom<*čane, vendar upamo da bodo tudi lz srečanj prinesli nekaj točk. Športnikov ln teVm^nlcev. ki bodo lahko ob tako odHcnih pokoJ h Se marsikaj pokazali. Rezultati: Moški: 100m: Btžal (Koč.) 11,6, Za#ar (N m.) 11,7; 200 m: Bižal (K) 34.3; 400 m; Bižal 54,5; 800 m: Brine (Crn.) 2:13,7; 1600m: Brine (C) 4:39,2. 3000 m: Glonar bnega vodniškega kadra. Kaj pa ostala druStva? Ce pomislimo, da s« 1e izmed 22 prijavljenih tečajnikov udeležilo tečaja le B. potem moramo priti do zaključka, da druStva s svoje strani le niso pokrenila vse.ga, d« bi bila udalfžba n« tečaju večja. Morda drži tudi to. da podjetja odklanjajo dopuste za udeležence tečaja. Društvena uprave bi morale take primere reševati v najožji povezavi s krajevnimi množičnimi organizacijami In vztrajati pri .tem. da društvo dobi usposobljen »se vaditelja. Samo no ta način lahko pričakujemo na-dalmjo rast m krepitev partizanskih društev novome*k«*a okrožja. NOGOMET PRVENSTVO LNP TVD Partizan (Novo mesto) : SD Borovnica (Borovnica) 6:3 (3:2) Današnja tekma sama Je nudil« mestoma alab nogomet ln Je bUo le na momiimte nekaj dobrh potez. Borovnica je nastopila celo samo z 10 Igralci. l?m"d katerih 1« najbolj uvajalo levo krilo. Partizan kljub zrnati ln številnim danim golom nI zadovoljil. Zaradi dvojnega odbojkarskega sporeda roa Loki se Je na Stadionu na-bia.lo le nt»kaj desetin Rieaalctv. V nedello potiule Partizan v Vevče, kjer ga čaka težka tekma ■ tamkajšnjim Paipirručarjem. Šahovski turnir tretjekatcgorsiikav V četrtek 10. septembra se je v Novem mestu začel turnir tretjekategornikov za dosego druge kategorije. Do sedaj sta imela drugo kategorijo le Sila Mitja in dr. Golež. kar je za Novo mesto vsekakor premalo. Na dvoboju SK »Stojan Puc«: Kranj, o 'Kn'erern smn ie poročali, so Novomešeani dosegli lep uspeh. Ob tej priliki je ljubljanski mojster Preinfalk Izavll, da NovomeSčani po igri nikakor ne zaostajajo za Kranjčani. Čeprav »zaostajajo« po kategorijah (6 Kranjčanov je bilo Dva delavca v Zenici (Bosna) sta v zadnjem kolu zadela premijo 1,000.000 din, Postojna pa je dobila 300.000, 70.000, 30.000 din in mnogo manjših dobitkov. Poizkusite srečo! Tudi ta mesec bo izplačala JUGOSLOVANSKA LOTERIJA svojim igralcem 67 milijonov dinarjev. Cela srečka stane 100, polovična 50 dinarjev. ............. I. kateijornikov). Na t .riirju sodeluje 14 igralcev obeh novomeških Šahovskih društev. Takoj po žrebaniu je bilo odigrano prvo kolo turnirja. Turnir je v kavarni na Glav. nem trgu. Redna kola se igrajo vsak torek in petek ob 20. uri. Prekinjene in odložene partije ae igrajo v nedeljo ob 9. uri dopoldne. —m KRONIKA NESREČ Ruperc vrh. Ob premiku dro-bilca v kamnolomu je zlomilo levo nogo delavcu Mihi Hudo-rovcu. Male Poljane prt Skocjanu. Jero Zganj.ir je na poti proti cerkvi podrla kolesarka in jI zlomila levo roko. f DOBRO PLAČAMO f • • i vezane letnike ali j ; številke kompletnih ; ; letnikov i t DOLENJSKIH ? : NOVIC : ; Uredništvo i • Dolenjskega lista f U streljeni in pobiti Novo meščan; v letih 1941-1945 BURGER STANISLAVA, 22 let, zasebnica, Ragovska 10, ustreljena 10. III. 1944. — CU-KIJATI ZOFIJA, 25 let, gospodinja, ustreljena na Marofu 5. XII. 1943. (Doma iz Ljubljane). — DRAGMAN JOŽE, 20 lot, akn pos., Seidlova, ustreljen 21. X. 1D43. — ERAT ANTON, 24 let, miz. pom., Prešernova 6, ustreljen 17. VIII. 1944- — ERSTE JANEZ, 36 let. delavec, Vrhov-čeva 10, ustreljen 21. X. 1943. — FINK RUDOLF, 31. let, kroš-njar, Irca v;is 14, umrl v internaciji 25. XI. 1942. — FIR ANTON, 30 let, trg., Irca vas 45, Ubit na Hudem 2. V. 1944. — GOI-OB TOMISLAV, 6 let. Žabja vas 44, ponesrečen z nastavljeno bombo 11. III. 1945. — IVACIC JOŽE, 37 let, železničar, Ljubljanska 38, umrl v internaciji v Buchemwaldu marca 1945. — JAKOPEO KAREL, 40 let, učit., St. Peter, ustreljen 18. XII. 1943. — JAKOPIN MAKS, 18 let, kroj. vaj., 2abja vas, ustreljen 21. XII. 1943. — JERIC ALOJZ, 35 let, pos. sin, Resa pri Skocjanu, ustreljen 21. X. 1943. JERMAN MARTIN, 21 let, pos. sin. Ločna, ustreljen decembra 1943. — JERMAN FRANČIŠKA, 18 let, pos. hči, Irca vas 26, ustreljena 13. XI. 1943. — JESENKO ANTON, 31 let, sodni priprav., Kapucinski trg, ustreljen 1944. — JOVANOVIC MILAN, prof. Prešernova. — KASTELIC JOŽE, 19 let, Železn.. Ločenska 6, ubit od mine pri Gradacu 23. V. 1943. — KASTELIC FRANC, 52 let, gostilničar, Bršlin, ustreljen 21. X. 1943. — KASTELIC DRAGA, 24 let, hči gost., BrSlin, ustreljena 21. X. 1943. — KASTELIC JOŽICA, 22 let, hči gost., Bršlin, ustreljena 2L X. 1943. — KASTELIC DANICA, 18 let, hči gost., Bršlin, ustreljena 21. X. 1943. — KU-MER FRANC, 29 let, iz Dol. Kamene, ustreljen 21. X. 1943. — KLEMENCIC FRANC. 39 let, orožnik, Krekova, ustreljen 21. X. 1943. — KNAFELJC ANTON, 28 let, krojač, Kandija, ustreljen 5. XII. 1943. — KNAJ-TER ANTE, 29 let, zasebnik, Sukljetova 3, ustreljen 5. XII. 1943. KRAUT JELKA, 24 let, gosp., Rngovo (Graben), v Nemčiji ubita pri bombardiranju 15. III. 1945. — MEDVEDSCEK LJUBO, 23 let, visokošolec, Žabja vas 4, umrl na posledicah jtal. zapora 26. XI. 1946. — MEHLE JOSIP, 60 let, kurjač, Jurja ul. 2., pri bombardiranju vlaka na ranah umrl 14. II. 1945. — MEZNAR-SIC FRANC, 28 let. Jurja ul. 8., ustreljen na Gorenjskem 23. X. 1943. — MURN RUDOLF, 46 let, trg., Sukljetova 7, umrl v pregnanstvu Teranova 1945. — NOVAK FRANC, 73 let, tesar. Žabja vas 32. ustreljen 21. X. 1943. — OKOftN FRANC, 44 let, orož., Krekova, ustreljen 21. X. 1943. - OSREDEK JOŽE, 19 let, Dobruika vas, ustreljen 21. X. 1943. - PECAR STANKO, 45 let, odvetnik, Glavni trs? 21, umrl v internaciji v Auschvvit-zu 28. XII. 1943. PECE ZORA, kuharica. Bršlin, ubita od Be-ga 28. XII. 1943. — PERSE ALOJZ, 25 let, pos. sin, Zbure, ustreljen 28. XII. 1943. -PETRIC J02E, 47 let, kovač, Muhaber, ustreljen 28. XII. 1943. — PINTAR SLAVKO, 39 let. mesar, Vrhovčeva H, ustreljen na Triki gori 18. II- 1944. — POVH SONJA, 18 let, tovar, hči, Ljubljanska, unurla v Beli krajini. - PUNGERCAR J02E, 46 let, vlakovodja, Režkova 31, žrtev mine pri Gradacu 23. V. 1943. — PLESKOVIC ANA, 30 let, šivilja, Bršlin 4, ustreljena 28. XII. 1943. — PREŽEL J MILKA, 19 let, ključ, hči, Florijanov trg, ubita od Be-ga na Dobrav« pri Gor. Kamencah 1943. — RADOVAN MARTIN, 49 let, orožnik, Breg, umrl v italijanski Internaciji 1942. — REGINA JOŽEF, 39 let. ustreljen 21. X. 1943- (Iz Vmje vasi pri Pod-gradu). RIFELJ MARIJA, 47 let, gosp. pom., Mala Bučna vas 9, ubita od granate 11. XI. 1943. — ROMIH ROBERT, .62 let, železn. v pok., Breg 9, ustreljen 21, X. 1943. — SAJE FRANC, 50 let, mesar, Bršlin 17, padel kot tere-nec oktobra 1943. — SUHI MARJAN, 16 let, dijak, Streliška 4, umrl v internaciji v Padovi 21. VI. 1943. — SPENDAL FRANC, 74 let, železn. v pok., Ljubljanska 1, ustreljen 23. XI. 1943. — STEPISNIK STANKA, 33 let, uradnica, Prešernova, obešena v jetnisnlci 7. XII. 1944. SAVBLJ ANTON, 54 let, sodni predstojnik, Ljubljanska it. 26, ustreljen od Be-ga 25. XI. 1943. — SISKA FRANC, 40 let, tesar, Dol. Straža, ustreljen 21. X 1943. — TURK IVAN, 31 let, železn. kuriač, Vrhovčeva 3, eksplozija mine pri Mirni — 13. VIII. 1943. — TURK JOŽE, 34 let, iz Zajčjega vrha, ustreljen 21. X. 1943. — TURK MA- 1944. — TUSAR IVAN, 47 let, RIJ A, 44 let, šivilja, Sokolska 3, ustreljena na Trjki gorj 18. II. čevljar, Muhaber, ustreljen 28. XII. 1943. — rjMBK FRANC, 38 let,- tesar pom., iz PiŠec, ustreljen 21. X. 194U. VALANTiC ALOJZ, 56 let, soboslikar, Prešernova, umorjen od Be-ga 23. XII. 1943. — VALANTIC ALOJZ, 14 let, dijak, Prešernova, umorjen od Be-ga 23. XII. 1943. — VALANTIC MARIJA, 52 let, gospodinja, Prešernova, umorjena od Be-ga 23. XII. 1943. — VALANTIC ALMA, 23 let, soboslikarica, Prešernova, umorjena od Be-ga 23. XII. 1943. VEBER FRANC, 30 let, zavar. uradn., Gerdešičeva, obešen v jetnišnici 9. II. 1945. — VENE RUDOLF, 35 let, čevljar, lz Bučke, najden na jezu 12. II. 1943. — VUKSINIC MARIJA, 52 let. sopr. kat. arhiv., Vrhovčeva 11, ustreljena 4. XII. 1943. — ZIDAR MARIJA, 7 let, Srno-lenja vas, ponesrečila od ročne bombe marca 1945. ZUPAN STANKO, 21 let, dijak, Seidlova 12, v Novem mestu 21. X. 1943. — ZIBERNA VLADIMIR, 39 let, Uavbenik, Seidlova 10, ustreljen v St. Petru 23. X. 1943. - OBREZ IVAN, 44 let, gostilničar, Ljubljanska cesta štev. 23, v Br*linu ustreljen 23. X. 1943. — SMAJDEK MARTIN, 19 let, trg. sotr., Gei- dešičeva 7, ubit od Nemcev 21. X. 1943. — VRANCIC MIRAN, 22 let, sluš. višje tehn. šole, Novo mesto, Smuka v Suhi krajini 9. IV. 1945. — LAPAJNE ZLATKO, 20 let, abiturijent, Križatijska, na Brodu 23. XI. 1943. Dr. SAJE VLADIMIR, 28 let, zdravnik, Pugljeva, ubit od avij. izstrelka 13. IX. 1943. — SEDAJ HELENA, 23 let, uradnica, Proštijska, ubita od Be-ga marca 1944. — SPLIHAL PAVEL, 37 let, trg. sort., ustreljen od Nemcev 5. VI. 1944. — HA-CIN ALOJZ, 24 let, pek, Sukljetova 7, obeSen v Novem mestu 30. XII. 1943. — JERIC FRANC, 26 let, kroj. pom., po-greš-an. — FINK IVAN, 28 let, kroj. pom., Gotna vas, ubit na Marofu 15. XI. 1943. HOČEVAR JOŽE, 32 let, delavec, 2»bja vas 21, St. Pater 21. X. 1943. — CAMPA ANTON, 47 let, kurjač, Cegelnica 26, Prečna 24. II. 1944. — KIRN TIHOMIL, 28 let, železničar, Novo mesto, v Hamburgu ubit od bombe 31. XII. 1944. — PE-ROZZI ALBINA, 23 let, gosp. pom., Cegelnica, 28. XII. 1943. Starata 4 DOLENJSKI LIST Stev. *& Oj,ti kulturniki petnajste! Da bi jih samo videli, metli-Eke kulturnike! Pa ne mislim tistih od danes ali včeraj; ne teh, partizanske iz 15. brigade Imam v mislih! Ko jih človek danes vidi, komaj še verjame, da so ti fantje in možje nekoč, kot sami pravijo, »delali kulturo« po brigadah. Pa so jo! Vse brigade, vsi bataljoni so V tistem času imeli svoje propagandne odseke ln kulturne ekipe in zakaj ne bj potem imel kulturne ekipe tudi 3. bataljon pred kratkim ustanovljene Belokranjske brigade. To si je mislil malo po božiču 1943. leta tedanji bataljonski komisar Franc Levstik — Miloš, ki je poklical borca Viktorja Mihel-čiča in mu naročil, da tudi v njihovem bataljonu osnuje kulturno ekipo. Viktor, ki je v življenju že dostj prepel in premuziclral, je torej dobil nalogo, naj te »kulturnike« izbeza na dan. In jih je. Kar brž jih je imel pri roki. Njegov brat Silvo je bil tu pa Zupaničev Branko in Tanc-kov Miloš. Pridružili so se jim Re Slobodnik Tonče, Pavlovič Pavel in Zalokarjev Ferl, medtem ko so uganili, da bi bil Pftric poleg pevca morda kar poraben še za »komičarja«. Sami Metlicam! Bil pa je tu tudi Nemanič s Svržakov, potem Balkovec Jože z Vinice, ki je že do tedaj včasih zagrmel 9 svojim basom, pa še ta in oni. Kar zadovoljen je bil Mihelčič. Viktor je začel, Brez not, brez instrumenta, brez piščalke za intonacijo. Vendar so čez teden dn; pevci že bili izvežba-nj za svoj prvi nastop. Niso ga polomili, če-orav so bili na Polomu. Velika kmečka soba je bila takrat nabito polna navdušenih poslušalcev. * Kajpak, bili so na Polomu, prazni suhokranjski vasi, kjer je bil takrat štab 3. bataljona. Dodelili so jim posebno sobo. Veliko kmečko peč so kurili iz veže in ker ni bilo drugih drv pri rokah, so nagazili v peč la*e in stebre podvtih kozolcev. Nič niso žagali. Hlod so prislonili v peč, drugi del pa v vež' podprli. Ko je znotraj zgorel, 60 ga porinili naprej, dokler ga ni v ognju zmanjkalo. Tako so v topli sobi prepevali. Toda samo petje je premalo. Treba je dobitj kako kitaro, kako harmoniko... Toda kje? Tam okoli je ni bilo stakniti. Treba bo pač ponjo v Metliko. Dobili so dovoljenje in odšli na pot. V mrazu ln debelem snegu so gazilj iz suhokranjske-ga Poloma v Belo krajino. Doma so se najedli in vzeli harmoniko, dve kitari in violino. In otovorili so jih Metlicam s paketi in vrečami kot mule. Zanje bo to in še za šte- (Nekaj veselih iz tistih časov) tam na Polomu vilne domače in v Hinjah. »Tako ne bo šlo. Ce hočete, da vse to odnesemo, nam dajte še šajtrgo,« so predlagali novopečeni kulturniki. Dali so jim jo. Vanje so strpali vreče in zavoje, kitari, harmoniko in violino ter jo po visokem snegu spet odrinili na dolgo pot v Polom. Tako so tisto zimo metliški kulturniki v pletenem košu vozili kulturo iz Metlike v Suho krajino. » To pa je bilo takrat, ko je M-r^o krvbf' svoje hlače. Rilo je kajpak v Suhi krajini. Kulturniki so si kar mimogrede nabrali pevskega znanja, nabrali pa so si tudi — uši. Tudi teh zadnjih kar tako mimogrede. In nabral si jih je tudi Marko. Prav lepo porcijo. Debelo ie pogledal, ko jih je prvič videl, kajti te golazni do takrat ni bil vajen. Seveda jih ie začel loviti in tolči. Toda bolj ko jih je tolkel, več jih je bilo. »Prekuhal bom obleko, pa bo z enim mahom vse odpravljeno,« je sklenil in že vlekel hlače z nog. »Počakaj, ver jetro bo premik,« mu je zaskrbljeno rekel tovariš. »Prejle je nekaj pokalo.« »Tebi v glavi,« je odvrnil Marko in že gazil hlače v vrelo vodo. Takrat je pa res pričelo pokati. Oglasile so se sovražne nnške, zadrdrala ie strojnica. Potem Je šlo vse na hitro. In tudi zgodbe je tu kar hitro konec. Bil je namreč samo majhen »strateški premik« kuharjev in kulturne skupine. In pri tem premiku je tekel Marko z violino in puško čez ramo in z mo-krilmd hlačami v rokah. Tistikrat pa so bili pod Gorjanci. Utrujeni od borbe in hoje so kulturniki prišli z ostalimi borci v podgorsko vas. Resnici na ljubo je namreč treba povedati, da kulturniki niso samo prepevali in muzicirali, ampak dia je bilo marsikdaj treba potisnici harmoniko in kitaro v grmovje in trdo prijeti za pu£ko. Tako so tisti večer kulturniki petnajste kot ubiti pospali na nekem podgorskem skednju. Nič jih ni motilo; ne uši, če jih je kdo imel, ne podgane, ki so se junaško podile okoli njih In niso jih motili niti redki streli, ki so se trgali nekje v daljavi. Spali so in krepko smrčali. Nenadno pa jo Pavleta kar vrglo iz spanja. »Strela ga ubila, pa sem jo staknil!« je divje zakričal, da je zbudil tovariše okoli sebe. »Koga? ... Kaj bi rad ...« so ti zmedeno spraševali. »Krogla me je oplazila po glavi! — Luč prižgite!« je iz-hrkal Pavle in se držal za uho, čez katerega mu je polzela topa, lepljiva kri. Prižgali so svečo in v medlem soju zagledali veliko podgano, ki je planila za deske.. Potem so pogledali rano in se čudoma čudili. Glava kulturni- ka je bila cela, uho pa je bilo i\ msnici raniono. Toda ušesa mu ni prebila bridka krogla, temveč ga je v spanju z ostrimi zobmi presekala — podgorska pode.m a. v» J. D. AVANTI (Iz Kerempuha) Naša glavna naloga je: rešiti ranjence! Porca miseria, le korajžno, saj vas jaz vodim 1 potovali na •Mars Spomin na sodelovanje XV. SNOUB s XIII. proletarsko brigado Jesen 1943. 2e nekaj dni je divjala ustaško-nemška ofenziva. Prvo noČ smo počivali na toplem senu v vasi Kuiaji v Žužemberku, Kolikor nas je bilo tovarišic, vse smo izmenoma bdele pri težko opečenem Jožetu Bajuku iz Bojanje vasi. Ponesrečil se je, ko so reševali naša skladišča na Rado-vici. V sobi, kjer ie ležal, je močno dišalo po ožganem mesu. Ves obraz je bil ena sama rana. Na rane smo mu dajali krpe, namočene v sveže mleko. Drugih zdravil tedaj ni bilo pri roki. Jože je trpel strašne bolečine. Bili so trenutki, ko ni bil pri zavesti. Videl ni nič, govoril pa je le malo. Pri prenosu iz Žužemberka v Kordun je strašno trpel. Vendar ni tožil, kiakor tudi drugi ranjenci ne. Se vomnVe tovor Pogled na množico ob zboru prvih slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah septembra 1952 Slovenski izseljenski družinski kol edar za leto 1954 S o ven s/ky izseljenska matica v Ljubljani pripravlja za slovenske izseljence koledar za leto 1954 z namenom, da z živo napisano besedo poglobi vezi z rojaki, ki so razkropljeni po vsem svetu. Zato sodelujejo v tem koledarju pisatelji in znanstveniki iz rojstne domovine — prav tako pa tudi izseljenci sami. Vsakoletni koledar bo hkrati tudi zbirna knjiga za dragoceno zgodovinsko gradivo o slovenskem izseljenstvu. Koledar bo okusno opremljen z mnogimi slikami iz življenja naših ljudi doma in na tujem. Vsebina koledarja Poleg običajnega koledarskega dela bodo v koledarju literarni prispevki pesnikov in pisateljev Bevka, Ingoliča. Seliš-karja. Finžgarja, Potrča, Zupančiča in mlajših umetnikov. Od slikarjev bodo zastopani Gaspari, Tratnik, Birola, Mihelič, J»kac. Klemenčič, Pengov in drugL ■ (W| Del koledarja pod naslovom »Rojstna domovina« bo vsebo. val članke: dr. France Prešeren, Najvišje slovenske kulturne ustanove, Slovenska vas po vojni, O delu slovenske patrio- tic.ic cr ihovsi me, Elektrifikacija Slovenije, Največje graditve po vojni, Bela krajina, SANS in Otroška klinika, O pomoči rojakov slovenski slepi mladini in še mnogo drugih zanimivih spisov. Izseljenci s>ami pa so prispevali članke. Zgodovina slov. narodnega doma v Clevelandu, Kako je ustvarjal Louls Adamič, Razvoj slovenske naselbine v Barbertonu, Kako žive Slovenci v Springf cldu, v La Sallu v Californiji in drugod v ZDA in v Kanadi; Slovenci v Argentini v borbi za svobodno Jugoslavijo, lz življenja izseljenih Slovencev v Franciji, Belgiji, Ho-landiji, Nemčiji itd. Knjiga bo obsegala okoli 300 strani in okoli 150 slik. Cena •■m-isi je za ZDA in Canado 2.50 dolarja, Argentinijo 15 pesov, Nemčijo 10 mark, Belgijo 150 belg. frankov, Holandijo 10 gol- dinarjev, Francijo 800 frankov. V ceni je všteta ludi že poštnina. Poverjeniki, ki naročajo najmanj 10 izvodov, imajo 25 % popusta. Sorodnikom rojakov priporočamo, da kupijo ta koledar in jim ga pošljejo kot novoletno darilo. Cena knjigi je 600 din. Vsa naročila pošljite na naslov: Slovenska izseljenska ma. ■ha, Ljubljana, Cankarjeva cesta 5-1. Poslednjo zeljo so ji izpolnili Zdravniki v kraju Tulsa v ZDA so 20-letni ženi Huev Alforda sporočili, da so dnevi njenega življenja Šteti, ker je težko bolna na raku. Mlada žena je bila noseča, pa je izrazila vročo željo, da bi pred smrtjo rada videla sveje dete. Zdravniki so njeni želji ustregli, da so ji s cesarskim rezom vzeli otroka iz telesa. Operacija je uspela in mlada mati ima svoje dere ki bi bilo sicer rojeno šele čez dva meseca. Ranjencev smo imeli preko 300, največ težjih. Za pot so skrbeli XV. brigada, XIII. prolet. brig., aktivisti in civilisti. Cez dan se nismo zadrževali v vaseh, ampak v gozdovih, ker je v zraku vedno krožilo sovražnikovo letalo. Dru-&i dati je sledil nagel pohod iz vasi Šilki v Žužemberku. Dolgo kolono z ranjenci, brigadama in civili iz Bele krajine in Žužemberka je kmalu zajela v svoje varno varstvo temna noč. Začel se je naporen pohod proti Kordunu. Obe brigadi, XV. slovenska in XIII. proleterska, sta dobili nalogo prepeljati ranjence iz Žužemberka na varno v Kordiun. Samo en bataljon XIII. prolet. brigade je krčil pot ob sodelavanju XV. brigade, ki je peljala ranjence na varno. Borci XV. in XIII. prolet. brigade so na tej poti pokazali brezprimerno junaštvo. Mimogrede so rušili progo, napadali in razdirali bunkerje in preganjali iz njih ustaše in Nemce. Vse se je dogajalo z neverjetno naglico. Časa ni bilo mnogo. Ranjenci so morali biti čimprej na varnem. Borci, mladinci, prebivalstvo, vsi so imeli do krvi ožuljena ramena od nosil. Na tej poti smo pretrpeli nečloveške napore. Po celodnevnem maršu po pokrajini, opazovani od nemških avionov, tankov, in reflektorjev, se je pomikala kolona dan in noč. V trdi noči smo imeli kratke odmore, ki so bili skoro vedno prekinjeni z napadom. Borci XV. brigade so morali biti stalno na položajih in braniti ranjence. »Skojevci, komunisti«, je v temni noči klical glas komandanta XIII. prolet. brigade tov. Zež-Ija: »Samo preko naših trupel bo prišel sovražnik do ranjencev«. Poleg savražnikovih raket in reflektorjev so švigale v zrak mine, železniški pragi, tračnice in bunkerji, ki so jih razstreljevali naši borci. Po krošnjah bukev so kakor toča Šumele krogle. Med to strašno vihro se je pomikala dolga kolona naprej, samo naprej — dan in noč. Med kratkimi odmori so ranjenci dobivali okrepčilla. Za in proti kratkim krilom Med ustvarjalci ženske mode v Evropi in med podobnimi podjetji v Ameriki se v zadnjem času razvija ostra bitkah ta ali proti kratkim žepskim krilom. V Parizu so modni krojači namreč prišli na trg spet s kratkimi ženskimi krili, ki naj segajo samo do kolen, ali kot pravijo ti strokovnjaki mode, 40 cm od tal. Tej novi modi, ki seveda ni nova, so se odločno uprli razni moralisti v zapadnih državah, predvsem pa tekstilna in oblačilna industrija. Ni jim vseeno, aili se za krilo porabi več ali manj blaga, poleg tega pa imajo na zalogi velike količine oblek z dolgimi krili. Zagovorniki dolgih kril v Ameriki pravijo, da so žene, ki bi se odločile za kratka krila, čeprav imajo lepe noge, najmanj neumne, če ne celo kaj več . . . dežju in ustnicami Premočeni, prezebli v snegu so s stisnjenimi molče in potrpežljivo prenašali bolečine. Nekateri med njimi so bili nezavestni. Po večdnevnem napornem pohodu v snegu in ledu, je dolga kolona končno prispela na kraj, ki ni bil več tako nevaren. Ob zadnjem prehodu Kolpe na poti v Kordun, so se borci XV. brigade ločili za vedno od bratske XIII. proleterske brigade, s katero so doživeli mnogo težkih in junaških borb. Borci XIII. proleterske brigade so nadaljevali pot v Kordun. To so bile zadnje skupne borbe XV. in XIII. brigade, ko so reševali naše in hrvaške ranjence. Regina Fir Pred nedavnim je v Nemčiji izšla l&jiga »Das Marsprojekt«, ki jo je napisal eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov a tj.aumje vn*e m za probleme poleta v Vsemir, dr. Werner von Braun. V tem delu avtor do podrobnosti razlaga svoj načrt poleta na Mars. Uverjen je, da bo kmalu mogoče poslati na Mars ekspedicijo 70 ljudi. Takole si zamišlja ta polet. V prvi vrsti bo po njegovem mišljenju treba zgraditi nekako vsemirsko telo, ki se bo vrtelo okoli naše zemlje, 1730 km oddaljeno od zemlje. To telo bo svobodno lebdelo v Vsemirju, ker se bo nahajalo izven območja zemljine gravitacijske sile, a služilo bo kot nekakšno »vsemirsko gradilišče« na katerem bodo montirali ladje ki ni r oletele m, Mars. bele teh vsemirskih ladij bodo na to SVOJEVRSTNA TEORIJA 0 NASTANKU VESOLJSTVA Vzemite srednje velik planet, ne presuh ne prevroč, pa tudi ne premrzel in potisnite ga v ultravi-joličasto svetlobo bližnje zvezde. To je recept profesorja Harolda Ureya, ki ga je objavil v New Yorku in po njem naj bi nastal svet. Po njegovem mnenju nastane potem življenje v nekaj sto milijonih let. Prof. Urey je za izredne uspehe v kemiji dobil Nobelovo nagrado. Govoru je o sto milijardah zvezd naše Mlečne poti in njihovih sto milijonih sončnih sistemov s kroiečimi planeti med bili-jardami sončnih sistemov vesolj-stva. Po njegovem mnenju je približno milijarda planetov, na katerih naj bi bilo življenje, ki je v tej ali oni obliki podobno življenju na zemlji. Po teoriji prof. Urava «e je zemdja v mladosti kopala v oblakih amoniaka, metana in vodnih hlapov, ne pa v prostem kisiku. UitravijoliČasta sončna svetloba je nato tprožila med temi atmosferskimi plini kemične reakcije in izločila v vesoljstvo verjetno dušik. V milijonih let so nastale večje molekule. Težje snovi so izoblikovale preprosta kemična tvariva in padala v obliki dežja v morja na zemlji. Tako sta nastali spojini organskih kislin aldehid in amin. V razvoju, ki je trajal milijarde let, so nastale najrazličnejše vrste molekul in nazadnje molekule, ki so se razmnoževale. Sovražnikov niso imele, tako da so nastale kemične spojine nemoteno. Za resničnost svoje teorije prof. Urev nima dokazov. Pač pa delajo njegovi slušatelji v laboratoriju po njegovih navodilih zanimiv poskus. Ustvariti hočejo vesodjstvo v malem in sicer iz amoniaka, metana, vodnih hlapov in ultravijoli-časte svetlobe. Treba bo počakati, ali bodo pospešene reakcije res sprožile organsko življenje. Medtem, ko študentje delajo v laboratoriju, pa prof. Urev skozi daljnogled zvezdarne na Mount Palo-maru napeto opazuje Saturnovega satelita Titana. Le-ta je nekoliko večji od Lune in zelo daleč od Sonca. Sloveči ameriški kemik upa, da bo kmalu odkril prave znake in dokaze za postopni razvoj organskega življenja na tam nebesnem telesu. KLIUČ Srečal jo je vsako jutro ob istem času, na istem kraju. Sel je v svoj urad, ona v pisarno. Po enem mesecu je sklenil, da jo bo pozdravil. Toda ni se je upal. Po dveh mesecih skoraj ni več upala. Toda nekega dne v tretjem mesecu je zagledal ravno v trenutku, ko je šel mimo nje, ključ na cesti. Pobral ga je, spravil v žecp in pomislil: Morda je to njen ključ. Morda ga je izgubila. Ce jo bom jutri videl, jo povprašam. Ko sto se drugi dan srečala, se ji je približal in rekel: »Prosim, oprostite, ali ni ta ključ morda vaš? Našel sem ga včeraj takoj potem, ko sva se srečala.« Veselo se je nasmehnila In rekla: »Da, to je moj ključ! Kako lepo! Povsod sem ga že iskala. Tako nerodno je, če se izgubi ključ!« Dal ji je ključ. Vzela ga je in se zahvalila. Potem sta se ločila. Po dveh mesecih sta bila zaročena, kajti tako je hotela ona. In nekega večera, ko sta šla po cesti, kjer sta se prvič sestala, je rekel: »Pomisli, kakšen čudež, da sem tikrat našel tu tvoj ključ. Brez njega bi se sploh ne poznala. Mislim da je to srečen slučaj!« »Seveda,« je rekla in se smehljala, »toda največji čudež je bil pač ...« »Kaj, draga?« *... Da si zares mislil, da je bil moj ključ«. umetno telo prinašale rakete. Na prav tak način bodo nakopičili na izhodni postaji za Mars tudi pogonsko gorivo. Dr. Braun smatra, da bo za to delo potrebnih 46 raket, ki bodo morale narediti okoli 960 letov med zemljo in to vsemirsko tpostajo. von Braan je mnenja, da bo vsemirsko ladjo treba sestaviti šele na tej postaji in ne na zemlji, ker se bo tako prihranilo ogromno goriva, saj bo vse-mirska ladja odletela na svojo pot iz mesta, kjer ne deluje več zemeljska privlačna sila. Po zamisli dr. Brauna ne bo šla na pot samo ena vsemirska ladja, ampak hkrati kar deset, to pa zato, da bi se vsaj ena vrnila. Vsaka izmed njih bo težka 3.700 ton. Potovanje na Mars in povratek bosta trajala dve leti in 239 dni. Na pot bo odšlo 70 ljudi, a na Mars se jih bo spustilo samo 50, Ta skupina bo ostala na Marsu 400 dni, do prihoda druge skupine vsemirskih ladij, ki bodo zamenjale prvo. Pristajali bodo na Marsu s posebnimi raketami. Vsaka taka raketa bo težka 200 ton. Skupno se bodo spustile na prvo nebesno telo, kamor naj bi stopila človeška noga, tri rakete in to verjetno nekje blizu Marsovega ekvatorja. Njihova posadka bo zgradila tam letališče, ki bo služilo za spuščanje drugih raket. Po izgradnji tega letališča pa bo začela nahtno raziskovati Mars. Ogledalo Nekega dne je prišel bogat, toda skop pobožnjak k svojemu staremu učitelju. Učitelj ga je peljal k oknu. »Poglej tu«, je dejal, »in povej kaj vidiš!« »Ljudi,« je rekel bogati mož. In zdaj ga je povabil učitelj pred ogledalo. »In kaj vidiš tu?« ga je vprašal. »Vidim samega sebe« je odgovoril skopuh. In stari učitelj je rekel: »Vidiš, v oknu je steklo in v ogledalu je steklo. Toda stekleno ogledalo je zadaj posrebreno. In kakor hitro je vmes nekaj srebra, vidiš le samega sebe in ne več drugih ljudi.« — Kaj ste delali v nedeljo? — Ribaril. — Kaj? — Ščuke. — S čim? — Z belicami. — In belice? — Z muhami. — In muhe? — Z žlico v juhi. NEUMNO VPRAŠANJE Bobi: »Oprostite, ali ste vi zamorec?« Zamorec: »Da!« Bobi: »A, zato!« LOJZE ZVPANC: VELIKI DNEVI Povest Gospodinja pa ne izgubi poguma. »To nič ni resi« pravi. »Mi že nismo proti vam! A Danico bom ozmerjala in natepla, ker je pela slovensko pesem.« »Si, si! Tobro tako!« pokima maestro na videz, zadovoljno. Cez čas pa laskajoče vpraša; »Eeee, uovi? Ima jajca, gospa? Tobro plačati.« In Bara že hiti v hišo. Kmalu se vrne z jajci v predpasniku. »Nate, maestro Bastiani!« mu ponudi jajca s prijaznim glasom. »Sveža so. Naj vam teknejo. Le Danici ne zamerite, če je neumna ko mlad jagenjček.« »Koliko plačati?« se smeji Bastiani ln baše jajca v vse žepe. »Oh, nič! Nič ne stane! Kaj bi to plačevali!« »Tobro tako! Tobro! Grazie! Adio, gospa!« Z nabuhlimi žepi, da izgleda od zadaj kakor otovorjeni osel, kadar nese polne vreče debelače v ma-lenico, preskoči vaško pot in že stoji pred sosedovo bajto, kjer so ka-rabinjerji že držali v rokah petelina in tri kokoši. Nič niso vprašali, koliko so dolžni. Na mestu so zaklali perjad, si jo pobasali v torbe, stari Zugljevki pa vrgli nekaj umazanih lir in odšli. Z njimi jo odšel Bastiani. Komaj so odmaknili pete iz vasi, sta ded in vnuk prišla iz kovačnice. Ded je jezno pobliskaval z očmi ln zamrmral: »Kakor tat se je prihulil izozad! Vražja duša...« Snaha je sklenila roke k molitvi in zaprosila: »Oh. oča, molčite vendar!« »Sveža jajca si mu dala?« je sitnaril stari. »Ne. umnical Jaz bi mu dal klopotce...« Pričel je nabijati po nakovalu, da bi zatajil v sebi strah, ki ga je še vedno čutil v nogah, da so mu kolena drgetala kakor preutrujenemu potniku. Kakor v opravičilo mu je odgovorila: »Oča, jaz imam svojo pamet, vi pa svojo. Boljše ga je odpraviti zlepa, kakor zgrda. Saj ste slišali, kaj se je zgodilo pri Marentičevih.« Ded je molčal in nabijal po železu. Tijče molči in nabija po železu. Gospodinja pa odide v hišo In objame hčerko, ki s solznimi očmi nenehno ponavlja: »Oh, mama, nič več ne pojdem v šolo! Nič več!« Zdaj tudi mati sama zajoče. Solze padajo hčerki na lase. S trepetajočo desnico ji gladi lase in šepeče: »Molči, Danica! Ne govori tega! Saj veš, da moraš do štirinajstega leta hoditi v šolo. Ce ne boš šla v šolo, nas bodo kaznovali.« Potlej se spomni, da je Bastiani slišal, kaj sta pela ded in Tijče. Sesede se na klop k peči in za-tarna: »Oh, kaj bo skrbi...« z dedom? Tako me skrbi, tako Dnevj pa so tekli dalje, dalje. Vsak novi dan je ljudstvu v izdani in trpinčeni domovini prinesel novo žalost. Ljudje so bil vsak dan bolj prestrašeni. Bali so se celo svoje sence. Nad vso domovino je viselo gorje, ki je izhlapevalo iz smrdljive fašistične mlakuže. Zastrupljalo je ozračje, da je bilo ljudem še dihati težko. Mesta so postala velike jetniš-nice, iz katerih je bilo vsako odstranjevanje brez dovoljenja fašističnih oblastnikov življenjsko nevarno. Sužnji jarem je dušil grla, da so se najboljši znanci in prijatelji upali le še šepetaje govoriti med seboj. Slovenska pesem je umrla. Po deželi so se od vasi do vasi podili tuji vojaki. Kakor stekli volkovi so davili, grizli, ubijali in po-žigali ter pustošili naselja mirnih prebivalcev, ki so Imeli nad seboj samo ta greh, da jih je rodila slovenska mati. Bil je strašen čas! Fašistična letala so bombardirala mirne vasi. Vsak dan je gorelo. Zdaj tu, zdaj tam. Matere so begale pred nasilniki izpod rodnih krovov v okrilje gozdov. Gozdovi so bili dobri. Zaščitili so matere in njhove otroke pred kroglami, ki so jih sovražna le- tala sejala na domove, na polja, kjer so delali kmetje, na pašnike, kjer so pastirji pasli živino. Bežali so pred smrtjo v gozdove. V prazne, zapuščene domove pa so vdirali tuji vojaki in ropali, kar so z žuljevimi rokami ustvarili in prihranili rodovi. Kadar so se prestrašeni ljudje pod noč vrnili domov, go našli v hišah razdejanje. Mnogi so bili lahko veseli, da jim je vsaj krov ostal nad glavo. Mnogi pa so neutolažljivo jokali na ožigih požganih domov. A piloti v sovražnih letalih niso odmetavali samo bomb ali streljali iz brzostrelk na ljudi in vasi! O nel Včasih so letala pribrnela nad vasi in piloti so pričeli trositi letake. Letake, ki so bili polni lepih besed ln obljub. Ljudje so verjeli lažnim obljubam. Ko so prihodnjič zvedeli, da se vasi približujejo sovražni vojaki, so počakali doma. Verjeli so letakom. Vojaki pa so v vasi polovili može in fante ter jih odgnali. Mnoge so pobili kakor klavno živino. Mnoge so poslali v pregnanstvo glad past... Potem ljudje niso več verjeli letakom. Ko se je sovražna vojska spet bližala vasem, so možje in fantje zbežali v gozdove. In niso se več vmili. Gozdovi so bili svobodni! Tamkaj so se zbirali partizani. Tudi Velika loza je bila svobodna Tudi v njej so se zbirali partizani.