Iz govora posl. dr. Ferjančiča o proračnnski razpravi. (,,Ljudsko šolstvo".) Usoda ljudskih šol se završuje bolj na tibem. Koroška z več kakor 100.000 Slovenci ima eno petrazredno slovensko Ijudsko šolo pri Sv. Jakobu v Rožeku. (Čujte! Čujte!) Trinajst let se je borila občina, da je dosegla to šolo, ki je bila vedno Nemcem trn v peti. Ničesar niso opustili ter so bili marljivo na delu vladni organi zraven, in preslepili so število staršev, oziroma prisilili so jih, da so privolili v nemško šolo, in ta šola je sedaj v nevarnosti, da pade — bomo videli, kako bo razsodilo ministrstvo. V Trstu se bojnjejo Slovenci skoraj že 20 let za slovensko mestno šolo. Tam se naganja slovenske otroke iz mesta v okolico ter se zahteva, da bodo po dvakrat na dan hodili ven na deželo v šolo. Kaj je posledica? Ker otroci vendar ne hodijo v okolico v šolo, izročeni so italijanizaciji in iznarodovanju v mestnih italijanskih šolah. * Ce vprašamo vlado, kako dolgo še bo zrla na to ničvredno igro tržaškega mestnega sveta, tedaj odgovarja, da stoji ta šola še v štadiju prevdarjanja in preučevanja, po skoraj 20 letih! Celo v Ljubljani so, gospoda moja, poleg nemške večrazredne šulvereinske šole tudi mestne nemške Ijudske šole, in v I. razredu nemške deške ljudske šole je danes med 43 otroci 40 Slovencev, ki niti ne morejo slediti nemškemu pouku, in to šolo je naročil pred leti minister Gautsch brzojavno, ker se je občinski svet branil zaradi pomanjkanja nemžkih učencev isto ustanoviti. Vidite torej, povsod je vlada zraven na delu, kjer se gre za pospeševanje nemškega ali sploh tujega pouka na naših šolah. Vprašam: Ali je vlada tako slepa, da ne vidi in ne ye, čegave interese s tem neguje? Ali je tako slaba in nima poguma, da bi se zoperstavila vznemirljivemu razvojti razmer na na našem jugu? — Pometite s Slovenci na Koroškem, pometite polagoma tudi s Slovenci na Stajerskem in pometite gor od Adrije s Slovenci in Hrvati, potem ste nam škodovali, toda še eden je, ki je bil oškodovan, to je avstrijska država, to so državni interesi, s katerimi ste se lahkomiselno igrali. (Pritrjevanje.) Leta 1848. so avstrijski namestniki in generali govorili ljudstvu v njegovem materinem jeziku ter podžigali njegov patriotizem in njegovo narodno zavest. Pustite, da se završijo razmere tako, kakor so sedaj v toku, potem ne bodete imeli naroda, h kateremu bi avstrijski namestniki govorili ob uri nevarnosti. Nemci in Italijani se bodo pretepali za Adrijo, toda nihče za Avstrijo. (Pritrjevanje.) Tukaj mi dovolite, da se bavim tudi z izvajanji gospoda poslanca za Istro v kratkih besedah. V Primorju prebiva 346.000 Slovencev in samo 294.000 Italijanov — to so statistični podatki iz leta 1890 — in prav znatni delež pri zadnjem številu 294.000 ima pač mesto Trst samo. To tako obljudeno Primorje nima nobene slovenske srednje šole (Cujte!) in proti ediui hrvaški srednji šoli, ki obstoji nekaj let v Pazinu, kličejo Italijani k naskoku. (Medklici.) Pridem na vse, odgovorim na vse. Glede Pazina pravi poslanec Bartoli (bere): ,,V Pazinu, v izključno italijanskem mestu, se na novo ustanovi in vzdržuje hrvaška gimnazija, in sicer ne morebiti, da se ustreže kulturni potrebi prebivalstva, temveč, da javno izpovem, nas Italijane stiskati, dražiti in zasmehovati." Tedaj Pazin je izključno italijansko mesto! Da, kaj pa pravi ljudsko štetje? Pazin je velika krajevna občina. Krajevna občina Pazin ima 14400 prebivalcev in med prebivalstvom je nad 13000 Hrvatov, par Slovencev in 1400 Italijanov. (Čujte! Čujte!) Toda mesto je čisto italijansko, pravijo gospodje. Mestna občina, ki je del te krajevne občine, ima 3200 duš. Mislite, da so le-ti Italijani? 2000 je Hrvatov in 1100 je Italijanov. (Ugovor.) V knjižnici je imenik krajev, tam se lahko gospodje natančneje informirajo. Gospoda moja! Ta Pazin, baje izključno italijansko mesto Pazin, je bilo do 1. 1848. izključno hrvaško gnezdo, in če ima danes nekoliko italijansko lice, zahvaliti se ima za to uradnikom in njihovim družinam, tedaj vladnim organora iu vladnim mabinacijam. (Medklici.) Na Primorskejn pa je nemških srednjih šol več nego potrebno. (Medklici.) Tu imate nemške gimnazije v Trstu, Gorici — nočem dalje pripovedovati —• iniate toliko nemških srednjih šol v deželi, kjer nemščina oficijozno niti deželni jezik ni. Da, ko bi bili složni, ne bilo bi tega. Toda, Vi nam ničesar ne privoščite. Če bi bili složni, bi nemški gimnaziji in nemški realki v Gorici takoj spodnesli tla; ista zavoda morata prenehati, kakor brž se ustanovijo italijanske in slovenske paralelke. Pa Vi bočete vse izključno italijansko. Ne privoščite nam niti ljudskih šol. V Istri je 17000 brvaskih otrok brez ljudskošolskega pouka. (Čujte! Čujte!) V Gorici ste ustanovili po lOletnem boju in po razsodbi najvišjih inštanc jedva eno mestno slovensko šolo zunaj na periferiji v nezdravi, neporabni vojašnici. (Čujte! čujte!) In v Trstu pričakujete, kakor poprej omenjeno, da bodo tržaški slovenski otroci hodili iz mesta v okolico v šolo. Gospoda moja! Zahtevamo uradnike, zahtevamo sodnike, in reče se nam, mi jih nimamo. Pri teh šolskih razmerah se ni čuditi, da se ne izobrazijo uradniki, ki bi bili povoljno zmožni ljudskega jezika.