SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 14 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 17 de abril - 17. aprila 2008 ,,UDARITE PO PASTIR U" Kako je s Hrvaško? TONE MIZERIT Presenetljivo sta v teh dneh v Sloveniji sovpadala dva dogodka. Po eni strani je Medskofijski odbor za kulturo (MOK) preteklega 4. in 5. aprila, priredil 4. forum za dialog med vero in kulturo z naslovom ,,Resnica vas bo osvobodila (Jn 8,32) - Škof dr. Gregorij Rožman in njegov čas". Z druge strani pa je predsedstvo Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije in Društvo piscev zgodovine NOB Ljubljana, 10. aprila predstavilo Zbornik ,,Škof Rožman v zgodovini". Poročilo o obeh dogodkih lahko bralec najde na strani 2; prvo je izpod peresa našega dopisnika, drugo povzeto po časnikarskih poročilih. Presenetljivo je tudi, da sta tako predstavitev Zbornika, kot zaključek foruma izzvenela v podobni smeri: ponovna obsodba škofa Rožmana zaradi njegovega protikomunistične-ga stališča. S partizanske strani se pričakovano ponavlja obsodba najhujšega nasprotnika. Na cerkvenem območju pa ni jasnosti, ni zavesti o Rožmanovem prepričanju, da je komunizem največje zlo in se mu je treba upreti. Teži se po neki spravi, ki bolj zveni po kompromisu skoraj ,,za vsako ceno" kot po iskanju in priznanju resnice, ki edino lahko zagotovi trajen in iskren stisk roke med razklanim narodom. O forumu precej podrobno poroča ,,Družina" (št. 15), kjer nas pretresa predvsem, ko se zgodovinar Stane Granda sprašuje, če je bil Rožman morda ,,nepravi človek v nepravem času". Nekaj je jasno. Resnice o medvojnih in povojnih pobojih ni mogoče več zakriti. Preveč močno vpijejo grobišča. To priznava celo danes najvišji partizanski predstavnik Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (glej str. 2). Ker pa se jih ne da zanikati, jih je treba na nek način opravičiti, ali vsaj speljati pozornost drugam. Naravnost tragikomično zveni Stanovnikov poziv, naj ,,na osnovi resnice pride do sprave in ne do poglabljanja razlik". Priznava, da so tudi zmagovalci po vojni morili v imenu revolucije brez sodnega naloga, a istočasno se zateka k dokumentom dvomljive narave (pastirsko pismo škofa Vovka), da pozornost usmeri drugam in opraviči kar se opravičiti ne da. To je zlasti prišlo do izraza pred kratkim, ob prekopu Strahinjskih žrtev, ko je Stanovnik menil: ,,Pietetni odnos do mrtvih je osnova človečnosti. Vsako politično zlorabljanje pokopa ali prekopa je v temeljnem nasprotju s pieteto. Sprava je vprašanje vzpostavljanja zaupanja in strpnega dialoga med živimi in je zato ni mogoče doseči s hinavstvom, kleveto in lažjo ob zlorabi človekovih posmrtnih ostankov." Tega se bojijo: da bi se mit NOB dokončno porušil in bi resnica medvojnih in povojnih dogodkov politično škodila njihovi strani in njihovim privilegijem, ki jih še naprej nemoteno uživajo. Težko je na tem mestu dokončno oceniti tako Medškofijski forum kot partizanski zbornik o škofu Rožmanu. Nimamo še celotnega gradiva. Prepričani pa smo, da ne eden ne drugi ne iščeta resnične sprave. Prepričani pa smo tudi, da bo prišel čas, ko bo lik škofa-mučenca dokončno osvetljen, in ga bo Slovenija sprejela kot pravega človeka v pravem času. Evropski poslanci so te dni razpravljali o poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, ki ga je pripravil poslanec Hannes Swoboda. Poročilo, ki je po rešitvi problema z zaščitno ekološko-ribolovno cono (ZERC) pozitivno, sicer predvideva konec pogajanj Hrvaške z EU leta 2009 in njen morebiten vstop v EU leta 2011, če bo izpolnila pogoje, med katerimi so tudi dobri odnosi s sosedami. ,,Hrvaška je zgled za vse države na Zahodnem Balkanu, ki kaže: če izpolnite naloge, lahko postanete članica EU", je poudaril avtor poročila Swoboda. Hrvaška je na dobri poti, a še so problemi v pravosodju, javni upravi, boju proti korupciji in ladjedelništvu, pomembno pa je omeniti tudi odnose s sosedami, je dejal. Pogajanja potekajo v skladu z načrti in Hrvaška je v minulih dveh letih bistveno napredovala, odprla je 16 in začasno zaprla dve poglavji, na pristopnih konferencah aprila in junija pa je pričakovati odprtje novih poglavij, je v razpravi v imenu predsedstva EU poudaril državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič. ,,Bistveno je tudi, da si prizadeva za dobre sosedske odnose, za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj," je poudaril. Očividno pa s tem stališčem ne soglaša vsa slovenska delegacija. Evropski poslanec Lojze Peterle je na zasedanju poslanske skupine evropskih ljudskih strank pozdravil odločitev Hrvaške, s katero se ta država ponovno zavezuje, da bo spoštovala dogovor z Evropsko Komisijo, Italijo in Slovenijo glede ZERC. Hkrati pa je izrecno nasprotoval dopolnilu evropskega poslanca Pos-selta, ki vidi v tem dejanju že dokončno rešitev za ZERC. Peterle je napovedal, da bo slovenska delegacija v skupini v tej zvezi podprla dopolnilo poročevalca Swobode. Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju pa je pri razpravi o poročilu o napredku Hrvaške evropska poslanka Ljudmila Novak povedala naslednje: ,,Tudi jaz sem vesela, da je naša soseda Hrvaška ustavila izvajanje ZERC, ki je bila glavna ovira za nadaljevanje pristopnih pogajanj. Kljub temu pa je treba Hrvaško resno opozoriti na to, da v EU spoštujemo dogovore in ne izvajamo enostranskih ukrepov. Ne strinjam pa se s pretiranim hvaljenjem Hrvaške ob odpravi ZERC. Najprej je Hrvaška sama zakuhala ta problem, potem pa jo močno hvalimo, ker ga je odpravila. S tem jo spodbujamo, da bo poskušala na enak način reševati tudi druga odprta vprašanja. Hrvaška si marsikaj privošči, ker ve, da ima veliko podpo- ro za vstop v EU. Slovenija je vedno podpirala vstop Hrvaške v Unijo, ne moremo pa se strinjati z njenim ravnanjem glede mejnih vprašanj, ko prodaja zemljišča v slovenski lasti." O razmerju s Hrvaško je spregovoril tudi predsednik republike Danilo Türk. Za POP TV ocenil, da si je hrvaški predsednik Stipe Mesič privoščil izjave, ki ,,ne pri-tičejo predsedniku suverene države, kadar govori o drugi suvereni državi ali o političnih odnosih v tej drugi suvereni državi". ,,Med Slovenijo in Hrvaško je še kar nekaj nerešenih vprašanj in ta vprašanja bomo lažje reševali, če bomo med seboj dosegli večjo raven spoštovanja in kultur-nosti v medsebojni komunikaciji," je dejal. Pred hrvaškim veleposlaništvom v Ljubljani pa se je preteklo nedeljo, 14. t. m. zbrala skupina na protestu proti načinu reševanja vprašanja meje s Hrvaško. Kot je povedal Peter Pavel Klasinc iz Zavoda 25. junij, so želeli s spontanim protestom ,,izraziti nezadovoljstvo z dejanskim stanjem v zvezi z mejo s sosednjo Hrvaško". „Sporočamo hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju, da ne potrebujemo niti centimetra hrvaške zemlje, želimo pa, da nam Hrvati vrnejo tisto, kar so nam vzeli," je še povedal Klasinc. Minister Rupel v ZDA Brezigarjeva zavrača namige o odhodu Generalna državna tožilka Barbara Brezigar zavrača namige o odhodu. Kot je dejala ob robu delovnega sestanka generalnih državnih tožilcev držav članic EU, zaenkrat trdno vodi slovensko državno tožilstvo. ,,Pred nami je veliko dela, to je resno delo in zaenkrat o čem drugem niti ne razmišljam," je še poudarila. Po besedah Brezigarjeve bo razpis za novega vodjo skupine za pregon organiziranega kriminala razpisan takrat, ko bo Harij Furlan odšel na mesto mednarodnega tožilca v BiH. Kot je povedala, delo skupine poteka „normalno" in tudi „nikoli ni bilo moteno". Dodala je, da kolegom, ki delajo v skupini, v celoti zaupa. Glede preiskave, povezane z nepravilnostmi pri gradnji letališkega stolpa, v katere so bila vpletena nekatera največja slovenska gradbena podjetja, je Brezigarjeva povedala, da državni tožilci skupaj s policijo resno delajo pri zadevi. Oni so po njenih besedah tudi edini, ki točno vedo, v kateri fazi je zadeva. ,,V glavnem so se resno posvetili samo tej zadevi," je dejala. Prekinitve dela sodnikov in napovedi, da bodo stavkali, če vlada ne bo izpolnila njihovih zahtev, pa Brezigarjeva ni želela komentirati. Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel se je konec tedna mudil v zda, kjer se je v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom, v Washingtonu pa z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice. Rupel se je v New Yorku najprej srečal s predsednikom vodilne mednarodne analitične organizacije Mednarodna krizna skupina Garethom Evansom, potem pa imel srečanje z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom, s katerim sta največ besed namenila vprašanju Kosova, govorila pa sta tudi o drugih temah, povezanih s predsedovanjem Slovenije EU. V Washingtonu, kjer se je mudil v nedeljo in ponedeljek, je Rupel obiskal sedež Organizacije ameriških držav (OEA), kjer je imel pogovore s pomočnikom generalnega sekretarja Albertom Ramdinom. Rupel je nagovoril stalni svet OEA, pri čemer je bila glavna tema vrh EU - Latinska Amerika in Karibi v Peruju in kjer bodo govorili o strateškem sodelovanju na gospodarski in politični ravni, boju proti revščini in podnebnim spremembam. Rupel se je v ponedeljek v Beli hiši sestal s svetovalcem za nacionalno varnost ZDA Stephenom Hadleyjem, na State Departmentu pa ga je sprejela državna sekretarka Condoleezza Rice. Z njima se je pogovarjal o vrhu EU-ZDA, ki se ga bo junija v Sloveniji udeležil tudi ameriški predsednik George Bush, pa tudi o Kosovu, Bližnjem vzhodu in odnosih z Rusijo. V soboto se je Rupel v New Yorku z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Moonom pogovarjal predvsem o Zahodnem Balkanu, natančneje o Kosovu, pri čemer sta poudarila potrebo po sodelovanju vseh akterjev. O Kosovu je minister v New Yorku govoril tudi s predsednikom vodilne mednarodne nevladne analitične in svetovalne organizacije Mednarodna krizna skupina (International Crisis Group) Garethom Evansom. Rupel in Ban Ki Moon Tudi na duhovno moč EU se mora opirati tudi na filozofijo, religijo in literaturo, ne le na gospodarsko moč, so poudarili na Inštitutu Nove revije pred slavnostnim odprtjem mednarodne konference z naslovom Evropa, svet in humanost v 21. stoletju; dialog v kulturi, dialog med ki poteka v ovenskim kulturama, soorganizaciji predsedstvom EU. Konferenca sodi v sklop programa slovenskega predsedovanja EU in Leto medkulturnega dialoga. Kot je na novinarski konferenci povedal programski vodja konference Dean Komel, bodo poskušali ugledni domači in tuje gostje, doma v filozofiji, literaturi in religiji, v svojih prispevkih podati individualen pogled na prihodnost Evrope, ki je ne gre enačiti le z razvojem. Prav individualnost je tista, ki je v zgodovini oblikovala evropsko misel, je poudaril Komel, zato bodo udeleženci na koncu konference EU posredovali skupno sporočilo - da naj se nacionalna, jezikovna, religiozna in kulturna različnost Evrope uglasi z njeno gospodarsko močjo. Komel je obljubil, da bodo na konferenci, na katero so se pripravljali od jeseni 2006, poskušali jasno povedati, da Evropa ne more in ne sme delovati zgolj na ravni ,,dogovorne ekonomije". Prisluhniti je potrebno njeni duhovni plati, sicer se Evropa lahko spremeni ,,v nekakšno čudno prikazen". BERI^ IZ ŽIVLJENJA NA SLOVENSKI PRISTAVI......................3 ODŠEL JE PROF. ALOJZIJ GERŽINIČ............................4 NE SAMO TRUBAR, TUDI VODNIK............................4 Stran 2 17. aprila 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Kaj je resnica? TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Medškofijski odbor za kulturo (MOK) je preteklega 4. in 5. aprila, v Lovranu pri Opatiji (zakaj na Hrvaškem, mi ni jasno) priredil 4. forum za dialog med vero in kulturo z naslovom „Resnica vas bo osvobodila (Jn 8,32) - Škof dr. Gregorij Rozman in njegov čas". Naslov, da je kaj. Predavatelji so bili filozof dr. Gorazd Kocjančič, dr. Spomenka Hribar (ne razumem, da kdo lahko še smatra njena razmišljanja za pozitiven doprinos k takim simpozijem), dr. Stane Granda in dr. France M. Dolinar. Medtem ko sta se dr. Kocjančič bolj in dr. Hribar manj poglobila v čisto filozofsko razglabljanje o zgodovini, sta se ostala dva s konkretnimi vprašanji spravila na dr. Rožmana. Za dr. Grando je - med drugim - škof Rožman bil izrazito usmerjen na lokalne razmere in mu je manjkalo poznavanje širših obzorij; da težko razume, zakaj je škof Rožman maševal ob domobranski prisegi in kaj je delal v paradi. Bolj kot vprašanje dejanskega škofovega delovanja in dela duhovščine med vojno pa se mu zdi pomembno vprašanje odnosa nove oblasti do Cerkve. Dr. Dolinar je svoje besed oprl na pastirsko pismo škofa Vovka za novo leto 1946 (ki ga hranijo v ljubljanskem Nadškofijskem arhivu). V njem škof Vovk obžaluje, da se je del naroda v svoji verski prepričanosti dal zapeljati v boj proti drugemu delu, ki si je takoj ob začetku okupacije zastavil nalogo boriti se do kraja proti okupatorju, osvoboditi domovino in prispevati znatni delež k velikanskemu naporu zaveznikov, da stre fašistično nasilje med narodi Evrope in vsega sveta. V naslednjih besedah ostro obsodi kristjane, predvsem duhovščino, za izgubo krščanskega čuta. Ob koncu so udeleženci (okoli štirideset) sprejeli še izjavo, ,,da je danes potrebno spoštljivo ohranjati zavest o tej tragičnosti in kompleksnosti, ki ne dovoljuje nikakršne ideološke instrumentalizacije škofa Rožmana o medvojnem dogajanju". Za tisti del naroda, ki naj bi se v svoji verski prepričanosti dal zapeljati, so to hude besede. Dokument je pač dokument in proti takemu je težko oporekati. Tudi ni večjega slepca od tistega, ki ne mara gledati. Vendar ravno zaradi tega, ker človek hoče gledati, videti vsaj neko medlo lučko, nekatere stvari niso prepričljive brez dodatne razlage. Na primer: Tednik Družina je v poročilu zapisal: ,,France M. Dolinar je javnosti prvič predstavil pastirsko pismo škofa Antona Vovka iz leta 1946 - nepoznan dokument Koliko vprašanj se poraja! Prvič predstavljeno pismo? Kako prvič? Ali ni prvič prišlo v javnost leta 1946? Ali župniki niso prebrali pastirskega pisma svojim župljanom? Je bil namenjen le župnikom? V vsem tem času ga ni nihče uporabil proti škofu Rožmanu? Veliko vprašanj za nekoga, ki se ne ukvarja z zgodovino in se zaveda svoje nevednosti. Drugi sklop vprašanj pa se nanaša na čas in okoliščine. Če upoštevamo, kaj vse so komunisti zahtevali in izsiljevali že za časa revolucije in med vojno (n. pr. podpis izjave zajetih bogoslovcev na Turjaku), bi se mi ne zdelo nič čudno, da bi mu narekovali tudi, kaj naj napiše svojim vernikom tedaj, ko so imeli popolno oblast v deželi. Lahko bi tudi - v iskanju manjšega zla -pristal na tako pismo. Bi bil to možen razlog, da pismo ni bilo ,,resno vzeto" in ga vse do danes ni nihče registriral? Da bi na forumu omenjali ali dopuščali tudi take hipoteze, časnikarska poročila ne pišejo. Treba bo počakati na izid zbornika s prepisi predavanj in razprav po njih. Vsekakor - in to je zelo oseben zaključek, ki se mi poraja ob branju poročil - me ta forum na Hrvaškem nekako nagovarja: - da Slovenija še ni vredna, da bi v njej počivali zemeljski ostanki ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana; - naj pokojni škof še naprej počiva v grobu na ameriških Brezjah, v Lemontu, - v izseljenstvu, kakor toliki njemu zaupani verniki, -četudi do sodnega dne! GB NOV NAPAD ,,Skof Rožman v zgodovini" Preteklega 10. aprila so na posebnem srečanju v Ljubljani predstavili Zbornik ,,Škof Rožman v zgodovini", ki ga je organiziralo predsedstvo Zveze združenj borcev (ZzB) za vrednote NOB Slovenije in Društvo piscev zgodovine NOB Ljubljana. Predsednik Zveze Janez Stanovnik je ob predstavitvi zbornika dejal, da so tudi zmagovalci po vojni morili v imenu revolucije brez sodnega naloga. Predsednik zveze borcev (ZZB NOB) je sicer prepričan, da je osnova za spravo zgolj resnica. Kot je uvodoma dejal Stanovnik, zbornik Škof Rožman v zgodovini ni interpretacija, temveč nabor dokumentov. ,,Berite ga v smislu iskanja resnice o tem dogajanju in želje, da se na osnovi resnice pride do sprave in ne do poglabljanja razlik," je poudaril. Prepričan je namreč, da sprave ne smemo razumeti kot tehnični korak. Zbornik po Stanovnikovem mnenju potrjuje navedbe pastirskega pisma škofa Antona Vovka, ki so ga prvič prebrali v torek na forumu za dialog med vero in kulturo (Glej zgornji članek). ,,Pismo potrjuje vse to, kar zbrani dokumenti v zborniku povedo," je poudaril. Pri tem Stanovnik poudarja predvsem navedbe škofa Vovka o pobojih med vojno in po njej, v katerem je zapisal, da so rojaki v imenu vere morili brez sodnega naloga. Predsednik zveze borcev (ZZB NOB) je sicer prepričan, da je osnova za spravo zgolj resnica. Meni namreč, da je bila razveljavitev sodbe proti škofu Rožmanu v javnosti napačno interpretirana, kot da gre za rehabilitacijo takrat obsojenih. ,,Pri tem obstaja nevarnost, da se to pretvori v nov stereotip napačne razlage zgodovine, kar bi se lahko sprejemalo kot resnica," je poudaril. Na vprašanje, kaj je dejansko zakrivil škof Rožman, pa je Stanovnik dejal, da vsi kazenski zakoniki po svetu sodelovanje z okupatorjem kvalificirajo kot zločin in narodno izdajo, ki se jo kaznuje s smrtjo. Rožman se je leta 1942 pogovarjal s takratnim generalom Robbotijem, ki je bil vojaški okupacijski poveljnik v Ljubljanski pokrajini. Zato je po Stanovnikovih besedah Rožman sodeloval z okupatorjem. Kot je še dejal, zgodovinskih dejstev ne smemo pozabiti, saj pozaba ni pot k spravi. ,,Sprava je lahko zavestno dejanje, s katerim lahko svojo vest prisilimo, da nekaterih stvari ne misli. Prav tako osnova sprave ni odpuščanje, saj je to lahko najbolj grdo farizejstvo," meni predsednik zveze borcev (ZZB NOB). Zgodovinar in eden od avtorjev zbornika Janko Pleterski pa je poudaril, da v zborniku ne gre za vodenje kampanje proti Rožmanu, temveč za gradivo, ki z usti Rožmana samega govori o dejanjih, ki so vodila v kola-boracijo. O humanizmu pri Slovencih V avstrijski nacionalni knjižnici na Dunaju se je potekal simpozij Tu felix Europa o humanizmu pri Slovencih in njegovem izžarevanju v srednjeevropski prostor. Simpozij, na katerem so predavali strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije in Italije. Strokovni posvet, ki ga organizirajo Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju (SZI), Avstrijska nacionalna knjižnica, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ter Avstrijska akademija znanosti, naj bi osvetlil kulturnozgodovinski pomen humanizma v prostoru, ki so ga poseljevali Slovenci. Humanizem se je v evropskem prostoru uveljavil v 15. in 16. stoletju, temeljil pa je predvsem na antičnem izročilu in na vrednotah in dostojanstvu posameznega človeka. Na Slovenskem so se prvi vplivi humanizma pojavili zlasti na dvoru celjskih grofov in v krogu leta 1461 ustanovljene ljubljanske škofije. Na dunajskem simpoziju o humanizmu pri Slovencih sta med drugimi spregovorila predsednik SAZU Boštjan Žeks ter državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Andrej Šter. Znanstvene referate, ki so zajeli tako literarna, družbena, politična, pravna, likovna ali glasbena vprašanja, osvetljen pa je bil tudi odnos med humanizmom in Primožem Trubarjem, so poglobile še razprave. Kadar govorimo o argentinski politiki se večkrat ponavlja ideja o ,,zamuje-nem času". O tistem, ki se ne vrne, ki ga nismo izrabili, in moramo potem to izgubo obžalovati. Vse v zraku. 1. aprila so kmetje dvignili stavko in cestne blokade, pa se v pogajanjih z vlado ni kaj vredno napredovalo. Najprej so vsi čakali, da se gospa predsednica vrne s potovanja v Francijo. Potem se je bilo treba ,,razgle-dati" po položaju. Šele, ko so predstavniki štirih polje-deljskih organizacij ostro zahtevali sprejem pri gospe Cristini, jih je ta „povabila" na razgovor za v petek, 11. aprila. Srečanje je sicer poteklo v prijaznem vzdušju, a ni rodilo nebnega konkretnega sadu. Predsednica je le potrdila pripravljenost, da vlada pregleda celotno politiko na tem področju, a tudi zagotovila, da nima namena spremeniti ukrepov glede davkov na izvoz. Skupaj so določili datum novega sestanka, to pot s šefom kabineta, v ponedeljek, 14. aprila. Minister Alberto Fernandez jih je sprejel v vladni palači. Tudi to pot je bil razgovor splošne narave. Minister je predlagal, naj se za vsako področje in za vsako vprašanje sestane posebna strokovna komisija, predstavniki vlade in poljedelcev, ter poiščejo rešitve. Tako je bilo sklenjeno in sedaj je odprta nova pot, ki pa ni kaj jasna. Preveč razlik. Prvotno so zastopniki kmetov sicer pristali na vladni predlog. A v resnici se bojijo, da bo to pomenilo le še nadaljnja odlašanja. Pogajanja se lahko zavlečejo, v notranjosti pa kmetje ponovno silijo na ceste in zahtevajo konkretnih odgovorov na svoje zahteve. Glede davkov na izvoz vlada predlaga, da povrne zadržane vsote kmetom, ki pridelajo do 500 ton soje, kmetje pa zahtevajo ta povračila proizvajalcem vsaj do 1500 ton. Sedaj pa se je vladi naenkrat začelo muditi in bi rada, da bi predsednica lahko podpisala dogovor na državni praznik, 25. maja. Poljedelci se pa bojijo, da bo ta naglica škodila temeljitemu preučevanje problemov in zadevnih rešitev, in da bodo kmetje ob cestah nezadovoljni in na svojo roko začeli novo stavko. Dejansko stavke ni konec, samo preložena je bila za mesec dni, v pričakovanju vladnih odgovorov. In resnici na ljubo moramo zapisati, da ne kaže dobro. Nevarne razpoke. Že od začetka kmečke krize je bilo opaziti, da se je monolitna struktura vladnih vrst začela krhati. Kar nekaj važnih guvernerjev in parlamentarcev je izražalo razumevanje do kmečke drže. Najbolj viden je bil cordobski Schiaretti, ki je nekoliko znižal ton svojih kritik potem, ko ga je predsednica ljubeznivo sprejela v petek 11. Drug, ki je bil precej glasen, je bivši guverner in senator iz Santa Fe Reutemann. Ta je celo izjavil, da ,,me že obstreljujejo z raketami. Če me pošljejo v Sibirijo, me ne briga". Najbolj zapleten primer pa za vlado predstavlja guverner province Chubut. Mario Das Neves je uprizoril oseben spopad z šefom kabineta. S politiko vlade so nezadovoljni tudi številni župani kmečkih predelov. A na glas si kritik ne upajo izražati. Vsak se boji za dodatne fonde, ki jih za javna dobiva dela iz posebne vlade blagajne, ki se polni prav z davki na izvoz. In stranka? Položaj odmeva tudi v vladni stranki, ki se nahaja v postopku normalizacije. Priče smo precej ostrin bojem za čim višja mesta v vodstvu. Justi-cializmu bo načeloval bivši predsednik Nestor Kirchner, za njim pa se kar gne-tejo razni veljaki. Med tistimi, ki se potegujejo za prva mesta, so se nenadoma pojavili sindikalisti. Vlada je nekaj uslug dolžna glavni delavski konfederaciji (CGT) in zlasti njenemu glavnemu tajniku (Hugo Moyano). Kako se bo to izkazalo na vodilni listi, je pa drugo vprašanje. Bivši predsednik ima kot princip, da se obdaja le z najbolj zvestimi. Zato je usoda Reutemanna precej dvomljiva. Sploh bo seznam posameznih mest v vodstvu neke vrste radiografija, kako kirchnerizem stoji po pretresu, ki ga predstavljajo zadnji dogodki. Bo vstal od mrtvih? Mnogi so smatrali, da se je bivši predsednik Eduardo Duhalde res dokončno umaknil s političnega odra. A sedaj kaže, da se želi povrniti. Omenil je, da bi se morda predstavil na prihodnjih parlamentarnih volitvah, leta 2009. Tisti, ki so o njem govorili kot o „političnem mrliču", sedaj ne vedo, kako oceniti ta pojav. Res je, da je naletel na negativen odziv tako v vladi kot v opoziciji. A priznati moramo, da je vedno bil spreten politik in dober poznavalec peronistične narave. Če se bo vrnil, gotovo ne bo za to, da bi klavrno propadel. Bo zbral okoli sebe nezadovoljne peroniste? Računa na sporazum z Macrijem? Vsekakor gotovo ne z zmerno levico, ki se zadnje čase pripravlja na novo povezavo. V tej smeri je potekalo srečanje predstavnikov Bin-nerjevih socialistov, ostankov radikalov in skupin ARI Lilite Carrio v San Francisco, Cordoba. Slab vic. Za konec pa omenimo še, da je uradna statistika za mesec marec ugotovija inflacijo v višini 1,1%. Človek res ne ve, ali bi se smejal ali jokal. SLOVENCI V ARGENTINI PRISTAVA Oj, ta luna Letos smo Veliko noč praznovali že precej zgodaj. Komaj smo prišli s počitnic, že je bil Veliki teden pred nami. Teh luninih stvari ne bom nikoli dobro razumel. A če se temu vsi podredijo, zakaj se ne bi mi ... Zato smo se morali hitro pripravljati. Mladci in mladenke so že februarja začeli z barvanjem pisanic, ki so jih lansko leto prvič naredili. Pod vodstvom ge. Gabi Bajda Križeve so pri njej doma in tudi na Pristavi začeli s tem delom. Najprej smo morali prazniti jajca (kar je za moške precej sitno delo, kajti malo močneje notri pihneš in jajce poči). Potem so risali na belem jajcu s svinčnikom, potem z voskom in končno pobarvali, spet z voskom ... Grozno in sitno delo za take, ki nimamo potrpljenja. Malo pred cvetno nedeljo so članice krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena pripravile butarice. Vsi so kaj prispevali. Nekateri oblance, nekateri zelenje tako, da so pripravile lepe butarice. In spet sem mislil na to luno. ,,Zakaj tako zgodaj!?", sem premišljeval. Prešernova šola je začela s poukom prav na soboto pred cvetno nedeljo. Da bi izkoristili to vzdušje, so učenci tudi sami pripravili butarice s pomočjo učiteljic ter nekaterih mamic. Izkoristili smo tudi dejstvo, da odbor zida novo poslo- pje, in učilnice še niso bile pripravljene. Na cvetno nedeljo pa so otroci ponosni nosili vsak ,,svojo" butarico, jih razkazovali ter se bahali, kdo ima lepšo. Na veliki petek so mladci pripravili, kot že vrsto let, molitveno uro ob 15. Počastil jih je s svojo prisotnostjo naš dušni pastir p. Alojzij Kukovica. Pomagal je tudi Ivan Klemenčič s kitaro. Molitveno uro sta pripravili Viktorija Selan in Majda Maček. Preden so končali, so že čakali mladi in tudi veliko starejših, kajti pater je pripravil molitve za vso versko občestvo na Pristavi. Jaz se ne spomnim, da bi kdaj bilo tako. In je bilo lepo, kajti na veliki petek ob tisti uri, da se spomnimo na križ pribitega Kristusa, ustvarili posebno vzdušje. Medtem, ko so ostali imeli molitveno uro, sem moral kuhati jajca za pirhe. Zdaj vem kaj čutijo mame, ko čakajo, da bodo otroci prišli h kosilu ali k večerji. Ne veste kako sem se bal, da mi bodo jajca počila. Končno, od 60, jih je bilo samo 8 počenih tako, da sem bil sam s seboj zadovoljen. Mislil sem, da mi bo vsaj polovica počila. Potem so jih mladci pobarvali, da bi jih uporabili v nedeljo za sekanje. Na Veliko nedeljo pa smo vsi praznično oblečeni prišli k vel i k o n o č n i maši, ki jo je daroval p. Kukovica. Po maši je pozdravil predsednik Pristave Edvard Ken-da, predsednica krajevne Zveze ga. Marta Križ Golobova, predsednik mladinskih organizacij Kristjan Kopač in predsednica mladcev Lučka Ayerbe Rant. V spodnjih prostorih so člani mladine pripravili okusen velikonočni zajtrk. Istočasno smo gojili tudi stare slovenske navade, ko so otroci sekali in kotalili pirhe. Nekateri, ki nismo tako otroci, smo se tudi navdušili; a zgleda, da so imeli otroci večjo srečo (ter boljšo ostrino) in so oni skoraj vse zadeli. Na posebni mizi pa so mladci pripravili razstavo pisanic, ki so jih tudi potem prodajali, da bi krili stroške. Lepo okrašeno mizo je pripravila ga. Lenči Likozar Komarjeva. Ko so začeli prodajati, so bile nekatere mladenke razočarane. ,,Poglej, bodo mojo kupili!" je dejala ena od njih. Ni mogla razumeti, da je to čast, da zberejo tvojega, kajti lahko smatraš, da je eden najlepših. A ravno tam je tisti eksistencialistični dvom, ki ga ima vsak umetnik. Ali je primerno, da prodaš nekaj, ki si ustvaril? A ne bom se spuščal zdajle v to filozofsko razmišljanje, ker imamo druge bolj pripravne ljudi v naši skupnosti za to ... Po pospravljanju razstave in stvari, ki smo jih rabili, smo odšli domov. Ko sem pa sedel ob velikonočni mizi pa sem se zopet zamislil: ,,Oh, te lunine skrivnosti". A bil sem zadovoljen ter sem se mirno in vesel ulegel k popoldanskem počitku. Matjaž Čeč Pesem in doživetje na Pristavi Prišel je. Zapel nam je tako lepo kakor malo kdo! Marko Fink, operni in koncertni pevec, je prišel iz Slovenije, domovine svojih staršev v rojstni Buenos Aires. Tu je rasel, študiral in pel. Glasba ga je vodila po velikih mestih po svetu. Ustavil se je v Ljubljani, kjer sedaj živi. Povabili smo ga na Pristavo in rade volje je sprejel, in nam pripravil zelo lep večer ob polni dvorani, v soboto 29. marca. Najprej nas je razveselil s sledečimi pesmimi: Pod oknom, Kmetiška, Dedek Samonog, Oj, rožmarin, Prestame tu panuelito, El sampedrino, Ceibo, ceibo, zuinandi, Jacinto Chiclana, Sva z lub'co na jarmak hodiva, Jes pa 'no siseco'mam, Oj, te mlinar in Kje so tiste stezice. Seveda, tudi naša ga. Anka Savelli Gaser ga je navdušeno spremljala s klavirjem. Sledil je intervju ki sta ga Maruška Klemenčič in Dominik Oblak v imenu pristavčanov sestavila z vrsto zanimivih vprašanj, na vsakega je odgovoril in razložil, kako se je stekla njegova kariera. Med vprašanji smo se tudi ogledali odlomke lirične posnetke za izvedbo Schubertovega cikla Zimsko popotovanje in Mozartove opere Don Giovanni, za katera je dobil Zlatega Orfeja v letih 1998 in 2000. Marko, sin dveh domovin! Iskrena hvala, saj vemo da si z beznijo sprejel in napolnil naša srca s prelepo pesmijo. Tudi hvala scenografu Andreju Golobu in še Kristjanu Kopaču, ki je preskrbel za zvok. Večer smo zaključili pri domači večerji, združeni v prijateljstvu. Naslednji dan, v nedeljo po sveti masi, pa nas je dekliški zbor ,,Milina", pod vodstvom gospe Marjane Jelenc Petrocco, razveselil s kratkim poslovilnem koncertom, pred turnejo v Miramar in Mar del Plata. Dekleta so nam zapela sledeče pesmi: Mati zakliče, Swing low, sweet charriot, Škrjanček poje, Por un viejo muerto, V Gorenjsko, Dekle na vrtu sedi, in še Viva Jujuy. Ob dobrih željah za lep uspeh smo se poslovili. Tako smo na Pristavi doživeli dva lepa koncerta. MLK u- OBISK Perpetuum jazzile v Argentini V torek 1. aprila je imela vokalna skupina Perpetuum Jazzile koncert v dvorani ND/ Ateneo, v središču mesta Buenos Aires. Kot je običajno pri njihovih nastopih so močno navdušili publiko, ki je odgovarjala hvaležno. Slovenci in ne Slovenci so uživali ob izvedbah. 25 let delovnja pričajo o kvaliteti in posebnosti te skupine. Izvajajo brez instrumentalne spremljave, sicer pa imajo člana, ki oponaša tolkala vseh vrst (bobne, činele...), da za kogar ne ve da nimajo posneti play back, si gotovo misli, da jih spremlja posnetek bobnov in drugih tolkal. Slika na odru je tudi prijetna: neenako oblečeni, brez pretiranega premikanja, sicer večkrat vključijo kakšno koreografijo, sproščeno in brezhibno izvajajo, tako ves zbor kot posamezni pevci pri solističnih točkah. Med solisti izstopa, seveda, Nuška Drašček, kateri se pozna da je prava solistka, njen glas, lep in svetal, ima velik obseg, in je žameten v nižini in nežen v najvišjih notah. Obvlada tudi prostor na odru in privlači z nasmehom in sproščenostjo. Tudi v kastiljščini se dobro izraža in je večkrat kaj napovedala in povedala, tudi v šali, da je nekaj leti živela v Argentini in, da se je tako naučila jezik, kar je marsikdo verjel! V repertoar so vključili tudi Piazzolo in brazilske komade. Dirigent je Tomaž Kozlevčar. Komur je priimek poznan, ja, je žlahta velikega Toneta, člana najboljših zasedbah Slovenskega okteta. Tomaž je eden od štirih članov zasedbe kvarteta ,,New Swing Quartet", ki se na žalost letos poslavlja od odrov in posnetkov (22. maja v Celju bodo imeli poslovilni koncert). Kvartet je veliko gostoval po svetu, vedno uspešno, tudi v zda, in v Sovjetski zvezi, kjer je bil prvi izvajalec v zgodovini komunistične Rusije, ki je dobil dovolenje, da je javno izvajal nabožne pesmi; namreč v glavnem je njihov repertoar sestavljen iz ,,negro spirituals". Njegove priredbe, džazovske, marsikdaj kompleksne harmonije, so kljub temu sveže in brez pretiranih efektov, kar samo dobro govori o njegovi estetiki. Tudi stil je ohranjen skozi vse komade, ne glede na izvor skladbe, in isto velja z harmonizacije drugih skladateljev. In zbor je pripravljen do najmajše podrobnosti. Svojega tonskega mojstra Dareta Novaka imajo s seboj da zagotovi pravilno ravnotežje in kakovost pri ojačenju zvoka. Lokalni kritiki Nanno Herrera, od Radio Nacional, drugi iz dnevnika Ambito Financiero sta bila na koncertu, med drugimi, in v časopisu Clar^n je bil objavljen članek ,,Cantos de Eslovenia" s sliko Boštjana Usenika, ki poleg petja je zadolžen za administrativne zadeve. Poleg tega koncerta so se predstavili v Slovenskem domu v San Justu (o čemer smo že poročali v našem listu), v mestih Parana in Rosario, v Argentini, in še v mestih Sao Paulo in Rio de Janeiro v Braziliji. Sponzorji turneje so bili Slovensko veleposlaništvo v Argentini, Urad za Slovence po svetu in Slovenski dom v San Martinu; zadnji, bolj konkretno dr. V^ktor Leber, je tudi organiziral tukajšnje predstave, tako kot v drugih domovih, v Parana in Rosariu, in preskrbel za ostale podrobnosti. Rok Fink t Prof. Alojzij Geržinič Obletnica, ki smo jo ,,prešpricali" Preteklega 26. marca je v Buenos Airesu, v 92. letu starosti umrl profesor Alojzij Geržinič. Vsi, ki smo ga poznali, se ga bomo spominjali kot zvestega in delovnega katoliškega Slovenca. Naj bo ta zapis izraz hvaležnosti in priznanje za vse njegovo delo za našo narodno in versko skupnost. Rojen je bil 11. junija 1915 v Ljubljani, njegov rod pa izhaja po očetovi strani iz srednje Istre. Oče je bil pravnik in visok policijski uradnik v Celju, Mariboru in Ljubljani. Geržinič je diplomiral v slavistiki na ljubljanski univerzi, poleg tega se je izpopolnjeval v študiju klavirja, glasbene harmonije in kompozicije. Poglabljal se je tudi v teorijo šahovske igre in je bil med vrhunskimi igralci Ljubljanskega šahovskega kluba. Prišla je okupacija in revolucija v Sloveniji. Profesor pa je o svoji medvojni odločitvi zapisal: ,,Leta 1941 so mi prinesli številko ofarskega glasila Poročevalec, prvo in zadnjo. Hitro sem spoznal, da je v ozadju komunizem, ki sem ga zmerom sovražil. Navdušeno sem sprejel škofovo obsodbo OF. V prepričanju, da je komunizem satanski nauk in organizacija, me je potrdil v Križankah na neki rekolekciji kanonik dr. Kraljič. Odtlej sem bil pripravljen vse storiti, da zatremo OF in njeno delo." Globoka vernost se vzporeja s profesorsko razumsko naravnanostjo. On sam se je takole spominjal: ,,Sredi leta 1942 sem se rešil polovičarstva. Začelo se je s knjigo Tomaža Kempčana, katerega branje sem si že pred časom določil. Že ob prvih straneh sem s solzami v očeh začutil neznansko razsvetljevanje, gotovost v krščanskih resnicah, poziv na hojo za Kristusom. Kmalu po tem dogodku sem v^stolnici 'slučajno' našel spovednika Filipa Žaklja, najboljšega, kar sem jih poznal prej in pozneje." Poklicno delo šolnika je komaj začenjal na gimnazijah v Kočevju in leta 1943 v Ljubljani, ko ga je klic domobranstva, h kateremu se je prijavil leta 1944, popeljal v Jadransko Primorje, da je v Gorici skupaj z dr. Kacinom vodil tečaj za slovenske učitelje, diplomirane na italijanskih zavodih. Januarja 1945 je v činu domobranskega nadporočnika začel kot referent z organizacijo slovenskega šolstva na Tržaškem. Konec vojne je pomenil zanj začasni eksil na jadransko obalo, odkoder je na klic dr. Srečka Barage prihitel septembra 1945 nazaj v Trst postavljat z drugimi pogumnimi kolegi temelje slovenskega šolstva pod zavezniško vojaško upravo. Srdito, brezmejno nasprotovanje na fratelanzo navezane OF je te domoljube smrtno ogrožalo. Vendar so iz tega boja za slovensko šolstvo na Primorskem izšli zmagoviti. Zaupno sporočilo, da je jugoslovanska komunistična oblast odredila njegovo likvidacijo, je profesorja Geržiniča privedlo v begunsko taborišče Servigliano, odondod v Senigalli-jo in leta 1948 čez Atlantik v Argentino. Leta poučevanja na begunski gimnaziji v čudovitem ozračju, kot sam je pisal, so mu ostala v neizbrisnem spominu. V Argentini si je dvanajst let služil kruh v založbi in knjigarni Ateneo, naslednjih dvajset let pa v založbi Kapelusz, v kateri je slovel po svojih prevodih iz nemščine, francoščine in angleščine ter odličnem poznanju svetovne literature. Pozneje pa je na že ustanovljenem srednješolskem tečaju delil svoje znanje in življenjska vodila našim študentom. A to je le drobec profesorjeve dejavnosti in ustvarjalnosti. Njegov sloves šolnika, vzgojitelja, prevajalca, glasbenika, kritika, kulturnega organizatorja in cerkvenega sodelavca potrjuje skoraj nepregleden niz publikaciji izpod njegovega peresa ali o njegovem delovanju. Se na Tržaškem je bil, skupaj z Be-ličičem in Jevnikarjem, avtor učbenika Zgodovina slovenskega slovstva. V emigraciji je izšel njegov drobni, a vsebinsko polni in jezikovno izbrušeni Pregled slovenske književnosti. Namenjen je bil sicer dijakom srednje šole, a lahko služi kot va-demecum vsem, kateri se žele seznaniti z vrhovi svetovne literature ali si oživiti spomin nanje. Za študente buenosaireškega tečaja je pripravil tudi knjižnico Slovenci v preteklosti in sedanjosti. Zgodovinarjem je v dveh knjigah postregel z dokumentiranim prikazom boja za slovensko šolstvo na Primorskem med okupacijo in v prvih povojnih letih. Leposlovna dela emigrantov iz dobe 1945-1960 pa je zbral, izmed njih izbiral in jih predstavil v antologiji Dnevi smrtnikov. Iz angleščine je prevedel obširno in zahtevno razpravo dr. Janeza Kraljiča o prvaku apostolov sv. Petru. Doletelo ga je tudi naporno delo iskanja, prebiranja, izbiranja, preverjanja z opombami, opremljanja in uvajanja bralcev v obsežne spise dr. Ignacija Lenčka in Franceta Doli-narja (Slovenska katoliška obzorja), še prej pa za življenjepis škofa Gnidovca. Pred izidom so izbrani spisi Rude Jurčeca, ki jih je pripravil za bližnjo priložnost, ko se bo Slovenija oddolžila enemu prvih glasnikov njene samostojnosti. Brez števila je Geržiničevih člankov, esejev, polemičnih ali kritičnih zapisov, poročil o kulturni dejavnosti med emigracijo, verskih pobudnic, akcijskih načrtov in vodil, ki jih je pisal dvajset let kot predsednik Katoliške akcije, in potem komentarjev in uvodnikov v emigrantskih publikacijah. S tem delom je začel že kot eden od ustanoviteljev in urednikov znanstvene revije Vrednote, ga nadaljeval pri Meddobju in Glasu SKA, sodeloval v Duhovnem življenju ter koledarjih in zbornikih Svobodne Slovenije, katoliških misijonih, Siju slovenske svobode in Vestniku. Večkrat se je podpisoval s siglo r-n-c in L. M. Obsežna mora biti njegova korespondenca skoraj z vsemi pomembnejšimi tvorci emigrantske in zamejske kulture, politike in organizacijske ustvarjalnosti. Ne gre prezreti tudi njegovega ustvarjanja na glasbenem področju. Pri SKA, katere soustanovitelj je bil, je izšla kompozicija oratorij Irenej Friderik Baraga, pripravljal ali komponiral je spremno glasbo za gledališke predstave, spremljal na klavirju zbore in druge vokalne skupine. Napisal je veliko vrsto pevskih kompozicij za soliste, manjše ansamble in zbore, s klavirsko spremljavo. Kot komponist je bil upoštevan v Sloveniji in je bil redni član Društva slovenskih skladateljev. Intimne klavirske imporvizacije so mu bile v najlepši oddih in užitek, v ženi Mariji iz družine Finkovih pa je imel zvestega občudovalca in umetniškega druga. Pokojnika bomo ohranili v hvaležnem spominu, njegovi družini pa izrekamo iskreno sožalje. ŽEPNINA, NE ODŠKODNINA Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da mora Slovenija Ljubu Sircu zaradi kršenja pravice do odločanja sodišč v razumnem roku plačati odškodnino. Kot je dejal Sirc, z odškodnino 20.000 evrov ni zadovoljen, saj ocenjuje, da je to le „žepnina" v primerjavi s tistim, kar zahteva. Sodba, v kateri je kot ad hoc sodnik sodeloval tudi dekan Pravne fakultete v Ljubljani Ra-jko Pirnat, določa, da mora država Sircu plačati odškodnino, ker mu je kršila pravico do odločanja v razumnem roku. Sirc namreč že vse od leta 1991 v štirih sodnih postopkih zahteva, da mu država vrne ali vsaj plača odškodnino za premoženje, ki so ga državne oblasti po drugi svetovni vojni zaplenile njegovi družini. JOŽE BARTOLJ Že od začetka tega leta na vsakem koraku srečujemo ime Primoža Trubarja, katerega 500 let rojstva se letos spominjamo. Očetu prve slovenske knjige, slovenskega knjižnega jezika, letos postavljamo razstave, spomenike, po-natiskujemo faksimile, romamo po njegovih stopinjah, skratka posvetili smo mu leto 2008. Vse to je prav in se spodobi, kajti še kako potrebno je, da se zavedamo odkod prihajamo in kako smo prišli do sem. Nikakor pa ni prav, da potem druge obletnice, nekako potonejo, razvodenijo, saj jih v gozdu praznovanj ob Trubarju enostavno ne najdemo. Na eno takih obletnic že od začetka leta opozarja literarni zgodovinar dr. Janko Kos. To je seveda 250-letnica rojstva Valentina Vodnika. Ta se je rodil 3. februarja 1758 v Siški pri Ljubljani in razen nekaj omemb v spominih na današnji dan letos žal ni doživel. Morda se mu je zgodilo celo slabše, saj so mu v Delu namenili le „posmehljiv spis o njegovi precej nezanimivi osebi...", če citiram dr. Kosa. Dejstva pa so povsem drugačna. Rodil se je v kmečko - obrtniški družini. Osnovno šolo je opravljal v Ljubljani, nato se je izobraževal tudi pri stricu v novomeškem samostanu. Po gimnaziji (1769-1775), v kateri sta ga zlasti zanimala poetika in retorika, se je v nekaterih frančiškanskih samostanih (v Novem mestu, Ljubljani, Kamniku, na Sveti gori nad Gorico) pripravljal za duhovniški poklic. Učil se je tudi orglanja, študiral filozofijo in teologijo. Kot duhovnik je deloval v Ljubljani,na Bledu, v Sori, Ribnici in od leta 1793 na Koprivniku nad Bohinjem, kjer je prišel v stik z Žigo Zoisom, ki mu je pozneje pomagal do premestitve k Šentjakobu v Ljubljani, kjer je leta 1797 postal profesor na gimnaziji. V času Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov. V novi oblasti je videl možnost, da bo slovenski jezik veljaven v šolstvu. Dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem. Postal je celo ravnatelj in šolski nadzornik. Po vrnitvi Avstrijcev se je Vodnikov položaj poslabšal, saj so mu Avstrijci sodelovanje s Francozi zamerili, in ga kot „politično sumljivega" predčasno upokojili. Umrl je v Ljubljani, povsem izrinjen iz javnega življenja. Če začnem na koncu: Vodnik je bil tisti, ki smo mu Slovenci prvemu postavili spo- menik. To se je zgodilo že leta 1827. In zakaj ga je dobil? Ker je ta frančiškanski duhovnik na več poljih zaznamoval slovensko kulturno dogajanje. Valentin Vodnik je prvi slovenski pesnik, ki je s pesniško zbirko Pesme za pokušino, prebil okvir dotedanjih verzifikatorjev in postal začetnik slovenske poezije. To je gotovo dober razlog, da bi se ga morali spomniti na društvu Slovenskih pisateljev. V letih 1797 do 1800 je dvakrat tedensko izdajal Lu-blanske novice. Prvi slovenski časopis. Vodnik je tudi prvi slovenski novinar, začetnik medijske kulture, zato bi se ga morali, kot razmišlja dr. Janko Kos, ob obletnici gotovo spomniti tudi slovenski novinarji. Vodnik je napisal prve slovenske učbenike Abeceda za perve šole in Pismenost in gramatika za perve šole, sta deli v katerih z zanosom poudarja, da je treba vse nauke začeti s tisto besedo, s katero nas je mati učila. Tako bi mu morali letos v spominu slediti tudi naši učitelji in šolniki. Vodnik je tudi avtor prve slovenske slovnice, pisane v slovenščini. Bil je neutruden zbiralec gradiva za slovar slovenskega jezika, prvi načrtni prevajalec posvetnih tekstov v Slovenščino, prvi je razlagal Brižinske spomenike in je zaslužen tudi na poljih arheologije in numizmatike. Kako raznovrstno je bilo njegovo delo pričajo še njegove Velika in Mala pratika, Kuharske bukve iz leta 1799 ter priročnik za porodničarke Babištvo iz 1818. Nenazadnje je Valentin Vodnik tudi prvi politični pesnik, ki je vizionarsko razmišljal o „deželi v srcu Evrope". Ta naj bi postala nič manj kot „prstan Evropini". To se je, če želimo biti pikolovski, uresničilo ravno v prvi polovici tega leta, ko naša država predseduje Evropski uniji... Vodnik je v odi Ilirija oživljena prvi ubesedil sicer abstraktni pojem S ovenije, kot skupnega kraja prebivanja ljudi, ki bodo šele čez nekaj manj kot 200 let dobili svojo državo s tem imenom. Vodnik je bil torej več kot velik in nikakor ni prav, da smo 250 letnico njegovega rojstva, kljub Trubarjevemu pomenu v njegovem letu tako, če se izrazim po šolsko, „prešpricali". Vendar pa naj to razmišljanje še enkrat sklenem z literarnim zgodovinarjem prof. dr. Jankom Kosom, ki pravi, da vse še ni zamujeno, saj se bomo že prihodnje leto (2009) spominjali 200 letnice Ilirskih provinc, leta 2011 pa 200 letnice Vodnikovega pesniškega manifesta o politični usodi slovenstva. Vodnik naj nas spomni, da lahko le tisti ki se zaveda svojih korenin, zraste v zdravo in močno drevo! (Po Družini) Od impresionizma do danes Loški muzej je v galeriji na Loškem gradu odprl svojo največjo razstavo zadnjih let z naslovom Loška krajina, v podobah zapisana. Na razstavi, ki jo je odprl predsednik republike Danilo Türk, je bila predstavljena krajinska motivika v loškem slikarstvu od Groharja do današnjih dni, ki kaže na izjemno slikarsko tradicijo tega območja. Razstava je posvečena predsedovanju Slovenije Evropski uniji. Tako kot predsedovanje je namreč tudi razstava velik, zahteven projekt, ki ga je moč posvetiti predsedovanju. Hkrati pa je priložnost, da Slovenija pokaže, kaj premore na področju kulture in da od impresionizma do sodobnega slikarstva gre v korak z evropskim in svetovnim, je pojasnila direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar. Prav direktorici muzeja se je porodila zamisel za razstavo. Izhaja pa iz tega, da je Skofja Loka znana kot izredno plodovita slikarska regija in je s tega vidika najbogatejša v državi. Se posebej je izrazito kraji-narstvo, zato so se v Loškem muzeju odločili za samostojno predstavitev krajinar-stva od impresionizma z Ivanom Groharjem do današnjih dni. Na ogled so postavljena dela 25 slikarjev, ki so pomembno prispevali k razvoju slovenskega kraji- narstva. Gre za soočenje pogledov na krajino v navedenem časovnem razponu ne le škofjeloških umetnikov, saj razstava posega med krajinarje na Slovenskem ne glede na kraj njihovega ustvarjanja in tehniko. Vključuje tudi fotografijo z motiviko škofjeloškega območja. Razstava bo odprta do konca leta. Ob njej je Loški muzej izdal 140 strani obširen katalog z različnimi teksti, reprodukcijami vseh razstavljenih del in zgodovinskim presekom na Loškem. Katalog, ki je izšel tudi v angleškem jeziku, zaokroža ta največji projekt Loškega muzeja v zadnjih letih. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NAPOVEDI, PA NE VREMENSKE Banka Slovenije v najnovejšem poročilu o cenovni stabilnosti napoveduje, da bo v Sloveniji povprečna inflacija letos znašala 5,6 odstotka, gospodarska rast pa 4,2 odstotka. Centralna banka je napovedi inflacije v obdobju precejšnjih negotovosti popravila močno navzgor, je povedal guverner centralne banke Marko Kranjec. Banka Slovenije za leto 2009 napoveduje 3,5-odstotno inflacijo, za leto 2010 pa 2,6-odstotno. Gospodarska rast naj bi prihodnje leto dosegla 3,9 odstotka, leta 2010 pa 4,1 odstotka. URADNO ODPRTJE GIMNAZIJSKIH PROSTOROV Nadškofija Maribor je v nedeljo, 13. aprila pripravila slovesnost ob uradnem odprtju in blagoslovu novih prostorov Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška na Vrban-ski cesti 30. Zbrane dijake, profesorje in številne goste sta nagovorila tudi minister za šolstvo in šport Milan Zver in ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. POPRAVLJAJO TROJANSKE PREDORE Družba SCT je začela sanacijo cementno-betonskih vozišč v trojanskih predorih. Čeprav je bila za promet zaprta polovica avtoceste, je ta potekal brez večjih posebnosti, so povedali v Prometno-informacijskem centru za državne ceste. Cestišča v predorih je bilo potrebno popraviti, ker so v času dežja ali visoke vlage nevarno spolzka. Stroške bodo krili SCT, DARS in država. NA POTI DO KATOLISKE UNIVERZE Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je v okolici New Yorka obiskal dve katoliški univerzi in z obema podpisal sporazum o sodelova^nju s katoliško univerzo v Sloveniji, ki je v ustanavljanju. Škof Jamnik je podpisal sporazum z lazarističnima univerzama St. John's in Fordham. TO POT SO GROBOVI IZ ANTIKE Arheologi so na območju izgradnje bodočega Potniškega centra Ljubljana odkrili bogate najdbe. Gre predvsem za antične grobove s številnimi pridatki, so predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter investitorja Emonika povedali na novinarski konferenci v Ljubljani. PO SVETU VOLITVE V ITALIJI Italijanska desnosredinska koalicija pod vodstvom Silvia Berlusconija je na predčasnih parlamentarnih volitvah v obeh domovih parlamenta dobila absolutno večino, kažejo torkovi objavljeni končni izidi. V poslanski zbornici je dobila 340 sedežev, v senatu pa 168. S tem si je Berlusconi zagotovil tretji mandat na čelu italijanske vlade. Levosredinska koalicija pod vodstvom Walterja Veltronija je dobila v 617-članski poslanski zbornici 239 poslanskih mest, v senatu pa po torkovih podatkih 130. V podatke v senatu sicer še niso vključeni podatki glasovanja v tujini. MAKEDONIJA Makedonski poslanci so v noči na soboto izglasovali razpustitev parlamenta, kar odpira pot za razpis predčasnih parlamentarnih volitev. V Makedoniji se želijo s tem izogniti poglabljanju politične krize, ki je izbruhnila po grški blokadi njenega vstopa v zvezo Nato. Po dvodnevni maratonski seji je za razpustitev parlamenta glasovalo 70 poslancev 120-članskega zbora. Opozicijske stranke se glasovanja niso udeležile, čeprav so sodelovale na seji. ZAPATERO ZA SPANIJO Jose Luis Rodriguez Zapatero je v soboto 12. aprila slovesno zaprisegel kot premier pred španskim kraljem Juan Carlosom. Za njegov drugi mandat je v drugem krogu glasovanja v parlamentu glasovalo 169 poslancev iz vrst socialistov, 158 poslancev je bilo proti, 23 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Zapatero je poslancem svoj vladni program predstavil že pretekli torek ter jih pozival k enotnosti pri vprašanjih, kot so reforma regionalnih finančnih pristojnosti in boj proti baskovski separatistični organizaciji Eta. Napovedal je tudi ukrepe za spodbuditev šibkega gospodarskega razvoja ter davčne olajšave za upokojence, uslužbence in samostojne podjetnike. DALAJLAMA Tibetanski verski voditelj dalajlama je preteklo nedeljo znova napovedal, da bo odstopil, če bo nasilje v Tibetu ušlo izpod nadzora. Hkrati je zavrnil trditve, da si želi odcepitve Tibeta od Kitajske in se zavzel za mirne proteste svojih rojakov. Dalajlama se je konec tedna mudil v ameriškem Seattlu na mednarodni konferenci o dobrodelnosti in usmiljenju. To je njegov prvi čezmorski obisk v tujini, odkar so kitajske oblasti zatrle proteste v Tibetu. NE BO REFERENDUMA Hrvaške nevladne organizacije, združene v Odboru za referendum, niso uspele zbrati dovolj podpisov za referen- SLOVENSKI DAN V BS. AIRESU Slovenci na področju vel. Buenos Airesa, organizirani v najrazličnejših organizacijah in društvih, imajo vsako leto skupno prireditev - Slovenski dan. Je to dan, ki je posvečen slogi in bratstvu ter vzajemni pomoči med Slovenci. ... Ob desetih dopoldne se je Slovenski dan začel s sv. mašo. Imel jo je direktor g. Anton Orehar. Med njo so peli slovenske velikonočne pesmi člani združenih slovenskih pevskih zborov s področja Vel. Buenos Airesa pod vodstvom g. Jožeta Omahne. Bili so to pevci Gallusa ter pevskih zborov iz Ramos Mejia, San Martina, San Justa in Lanusa. ... Po vsej Pristavi je bilo veselo razpoloženje. Stopnjevale so ga pa še slovenske pesmi, ki so jih prenašali po zvočniku. ... SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Poroke. V soboto dne 12. aprila t. l. so se poročili naslednji pari. V cerkvi sv. Jožefa Kalosanca v Buenos Airesu g. Radko Kokalj in gdč. Anica Lužovec. V župni cerkvi sv. Jožefa v Lanusu sta stopila pred oltar g. Anton Mehle in gdč. Marija Habič. V cerkvi Marije Pomočnice v Lanusu sta sklenila zakonsko zvezo g. Miha Iglič in gdč. Mira Drakslerjeva. V župnijski cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia sta pa stopila pred oltar g. Stanko Smole in gdč. Anica Ambrožič. Novoporočencem naše iskrene čestitke, združene z željo naj bi sreča in božji blagoslov spremljala njihovo življenjsko pot. Družinska sreča. V župni cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia je bila krščena na Veliko nedeljo Kristina Marolt, hčerka g. Antona Marolt in njegove žene ge Kristine, roj. Jarc. Srečni družini naše čestitke. RAMOS MEJIA V Don Boscu v Ramos Mejia je bila na Velikonočno nedeljo ustanovljena nova župnija Marije Pomočnice kristjanov. Župnik je velik prijatelj Slovencev g. dr. Emilio Cantarutti. Fara meji na ceste San Martin in Ugarteche, Rincon in železniško progo: Haedo - San Justo, Alvarado in Conesa. MIRAMAR G. Jurij Žurga je dne 18. marca t. l. dobil k sebi svojo ženo gospo Jožefo Žurga in hčerko gdč. Majdo. Obe sta dopotovali iz Studenca na Blokah. Iz Genove sta se vozili v Argentino z ladjo Salta. Želimo jima, da bi se med nami dobro počutili. ADROGUE Iz Škofovega zavoda Prav se nam je zdelo, da se tudi študentje iz Škofovskega zavoda oglasimo in povemo, da živimo in da delamo. Res je, kakor nam vedo povedati drugi, naš zavod le miniatura nekdanjih škofovih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano, a tudi tukaj skušamo biti otoček slovenskega življa v tujini. ... Že peto leto pišemo tukaj list ,,Zavodarja", vendar je prav v letošnjem letu doživel spremembo. Med tem, ko je bil prejšnja leta strogo literarni list, se je zdaj spremenil v strokovno glasilo, se povečal in bo, če Bog da, izhajal večkrat. Prinašal bo štiri vrste problemov: katoliške, slovenske, študentovske in zavodske. ... Načrtov imamo mnogo, pa bomo rajši kasneje od časa do časa poročali, kot da bi vnaprej napovedovali, ker ne bi radi, da bi „pojedli preveč zagovorjenega kruha". Svobodna Slovenija, 17. aprila 1958 - št. 16 RESUMEN DE ESTA EDICION dumsko pobudo o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. V nedeljo, ko je rok za zbiranje potekel, so imeli približno tretjino potrebnih podpisov. V odboru kot razlog za neuspeh omenjajo predvsem omejena finančna sredstva in prekratek časovni okvir za zbiranje podpisov. OTRA VEZ LA INFAME CONDENA El fallecido obispo Rozman fue el centro de dos jornadas. La primera la organize una comision episcopal en un dialogo entre la religion y la cultura en Croacia. Uno de los disertantes sentencio que al obispo le falto tener una vision mas global de las circunstancias de ese entonces y preguntandose, si no era un hombre equivocado en un momento equivocado. La otra jornada fue de la union de combatientes que presento una recoleccion de documen-tos que 'demuestran' la colaboracion del obispo con los enemigos. Extrano y llamativo fue el hecho que en ambos espacios resono la condena al obispo Rozman por su posicion contra el comunismo. (Pag. 1 y 2) CONCIERTOS El 29 de marzo el cantante de opera y coros, Marko Fink regreso por unos d^as a la Argentina y brindo un concierto en el centro esloveno de Pristava. Luego de sus interpreta-ciones, acompanadas desde el piano por Anka Savelli Gaser, gustoso respondio a las preguntas de sus interlocutores. El publico tambien pudo ver segmentos de las obras l^ricas por las cuales Fink gano el Orfeo de oro en 1998 y 2000. Al d^a siguiente, el coro Milina realizo un concierto antes de su gira por Mar del Plata y Miramar. (Pag. 3) PERPETUUM JAZZILE El martes 1° de abril el grupo vocal Perpetuum Jazzile de Eslovenia deleito al publico que asistio a su concierto en el teatro ND/Ateneo. Los 25 anos del grupo son marca de la calidad del grupo vocal, que no requiere de ningun instrumento musical, salvo sus cuerdas vocales con las cuales incluso imitan el sonido de la bater^a y otros instrumentos de percusion. En el repertorio incluyeron desde Piazzola hasta temas del Brasil. Las complejas armon^as fueron resueltas de modo claro. Su puesta en el escenario hizo de cada cancion un momento especial. (Pag. 3) A SU MEMORIA El profesor Alojzij Geržinič fallecio el pasado 26 de marzo a los 92 anos. Diplomado en eslav^stica en la universidad de Ljubljana tambien estudio piano, armon^as musicales y composicion. Siempre leal en su fe catolica fue traductor, compositor y cr^tico. Nacido en Eslovenia, se encolumno junto a los domobranci durante la segunda guerra. En enero del 45 comenzo a organizar la escolari-dad eslovena en la region de Trieste. Con la acertada informacion que el gobierno comunista quer^a su muerte, el profesor estuvo en los campos de refugiados en Italia y de all^ partio a la Argentina. Durante 12 anos estuvo trabajando en la editorial el Ateneo y luego, durante 20 anos, en Kapelusz. All^ fue reconocido por sus traduccio-nes del aleman, frances e ingles y su conocimiento de la literatura mundial. Innumerables son los art^culos que llevan su firma. Compuso musica para algunas obras teatrales, acompano desde el piano a coros y grupos vocales. Tambien escribio varias composiciones para soli-stas y coros con acompanamiento de piano. (Pag. 4) VALENTIN VODNIK En Eslovenia, el ano 2008 esta consagrado a Primož Trubar, por cumplirse los 500 anos del autor del primer libro en esloveno. Pero es necesario recordar a otras personalidades que tambien hicieron grandes cosas por la cultura eslovena. Es el caso de Valentin Vodnik (250 anos de su nacimiento). Hijo de una familia de campesinos, se formo en los conventos franciscanos y fue sacerdote. En el tiempo de las provincias il^ricas logro que el nuevo gobierno introdujese el esloveno como un idioma a ensenar en las escuelas primarias y secundarias en la region de Kranjska. El primer monumento esloveno fue para Vodnik en 1827 y lo obtuvo por la gran labor en la cultura eslovena. Para mencionar algunas de sus obras: entre 1797 y 1800 edito dos veces por semana el periodico Lublanske novice, el primero en Eslovenia. Es decir, Vodnik fue tambien el primer periodista. Asimismo, escribio los primeros libros escolares. Redacto la primera lingü^stica eslovena en idioma esloveno. No faltara opor-tunidad para recordar sus aportes a la cultura, pero en sus 250 anos es justo tambien recordarlo. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Rok Fink, Viktor Leber, Matjaž Čeč, Mimi Kočar, Edvard Kenda. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O