Natisov 15.000.
„Štajerc"  izhaja  vsaki pelek, datiran z dnevom naslednje nedelje. "aročnina velja za Av-Irijo:   za   celo    leto krone, za pol in četrt ta razmerno; za Ogr-ko 4 K 50 vin. za celo to; za Nemčijo stane celo leto 5 kron, za eriko   pa 6   kron; i drugo inozemstvo se aluni naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo   in   uprav-nišlvo  se   nahajata  v Ptuju,   gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 80, za Vi strani K 40, za '/« strani K 20, za >/• strani K 10, za '/,, strani K 5, za >/« strani K 2Jjprza '/»» strani K l^Prliveč-" kratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Štev. 45.
V Ptuju v nedeljo dne 10. novembra 1912.
XIII. letnik.
Vojna na Balkanu.
Turčija popolnoma poražena prosi za mir. — Francoski poizkusi mirovnih pogajanj. — Vojni  parniki velevlasti v turških pristaniščih.
povod splošne vojne nevarnosti. — Avstro-Ogrska pred odločilnimi trenutki.
Albanija
mrtvih. Dve tretini turške artiljerije je bilo vje-tih in Abdullah-paša sam je komaj pobegnil. Beg Torkov je bil grozen. En del armade je prišel do mesta Čorlu, a bolgarski kanoni so tisoče teh vojakov pobili. Levo krilo Turkov je bilo pri mestu Baba Eski (4 kor), potem je šla turška linija proti Bunar Hilsar, kjer je stal 2. kor pod poveljem Nazim-paše. Okoli mesta Viza pa je stal 3. k6r pod Muktar-pašo. Bulgari so Turke najprve proti Lule-Burgas nazaj pognali. Bolgarska artiljerija je bila mnogo uspešnejša od turške, ki se je polagoma nazaj pomikala. Mnogo kanonirjev in konj je bilo ubitih. Bulgarska infanterija je potem mesto Lule-Burgas z bajonetom vzela. Vojaki 4. kora so videli, da ne morejo zmagati, a so .80» vkjjub . temo, da so bili že dva dni brez jedi, naprej branili; bili so do zadnjega moža ubiti. Par ur pozneje so Bulgari na glavni mošeji svojo zastavo razobesili. Ko so prišli Bulgari proti železniški postaji Lnle-Burgas, sprejele so jih turške baterije s hudim ognjem. Šrapneli so bulgarske vrste kar j pokosili. Nastala je vsled tega med Bulgari velika zmešnjava. V tem trenutku pridrvela je kakor vihar turška kavaljerija in se vrgla s klici „ Allah il Allah" na sovražnika. Bulgari so Dunaju se dobro razume, da so to le z an j k e, ! se obrnili in turški  jezdeci so jih kar pojahali.
Danes se lahko reče, da so združene balkanske države Turčijo popolnoma porazile. Velike bitke v Makedoniji in Trakiji, zlasti pri Kirk Kilisse in Lula-Burgas so zdrobile jedro nekdaj nepremagljive turške armade. Vkljub junaškem odporu Turčinov potisneni so ostanki armade že skoraj neposredno pred vrata Carigrada. Vršila se bode sicer na poti v Carigrad bržkone še cela vrsta krvavih bojev, ali s kako pomembnejšo turško zmago ni več računati Srbi so zasedli vso pokrajino, na katero se raztegnjejo njih želje in korakajo zdaj baje proti Salonika; Črnogorci pa niso še Skutari premagali, a zasedli so nekaj pristanišč ob jadranskem morja. Središča turške moči v Evropi: Adrianopel. Saloniki, Skutari in oostantinopel torej še niso p a d-1 i, ali pričakuje se to tekom prihodnjih dni. Turčija se tudi zaveda svojega poraza in je že velevlasti prosila za mirovna pogajanja. Ali doslej do tacega pogajanja še ni prišlo, kajti Bulgari hočejo Konstantinopel zasesti, srbski in črnogorski poglavarji pa tudi še niso nasiteni. Francoski minister Poincare se na vse mogoče načine trudi, da bi vstvaril nekako za ureditev   balkanskih   razmer. Pa na
s katerimi se hoče Avstrijo vjeti in iz Balkana izpodriniti. Zato je Avstrija francoske predloge odklonila. Obenem pa je tudi Srbom prav odločno povedala, da svojih interesov na Balkanu nikdar ne bode opusi.il a. Naš zunanji minister grof Berchtold je tudi v svojem državnozborskem nagovoru naglašal, da je Avstrija sicer i zana-prej miroljubna, da pa svojih interesov ne more opustiti. Istotako je to povdarjal prestolni go vor našega cesarja. A Srbi so menda tako zmage pijani, da hočejo i zanaprej protiavstrij-sko politiko uganjati. Njih časopisje je strupeno kakor pred 3 leti, njih ministri gredo svojo pot nasilja naprej. Tako je razmerje skrajno napeto. V zadnjem hipu se še poroča, da so Črnogorci brez ozira na avstrijsko svarilo zasedli pristane Allessio in Medna Srbi pa smatrajo Albanijo za svojo last . . . Upati je, da bode mir vkljub temu ohranj en, to pa seveda le pod pogojem, da Srbija vpošteva avstrijske želje.
Bitke pri Lula-Burgas in Čorlu.
Boji okoli teh dveh mest, ki so trajali neprenehoma več dni, so usodo Turčije zapečatili. Turška armada je doživela grozoviti poraz in Bulgari so jo pognali v divji beg proti Carigradu. Angleški list BDaily Chronicle" prinaša natančno poročilo o tej bitki od lastnega svojega poročevalca, kateremu posnemamo sledeče glavne točke: Turški armadi je zapovedal Abdullah-paša; obsegala je'4 izvrstnih korov, ki so bili skoraj popolnoma uničeni. Padlo je 40.000 Turkov,   od katerih jih je najmanje polovica
Tu so bile bulgarske izgube izredno velike. A ko so Turki v divjem pogumu naprej jahali, dosegel jih je nakrat ogenj mašinskih pušk. Konji in jezdeci so kar vrstoma padali Malo teh turških jezdecev je prišlo nazaj . . . Turki so jeli zdaj mesto Lule-Bargas, v katerem so bili prvi bolgarski oddelki, obstreljevati. Deževalo je kar kanonskih krogelj. Zidovje je padalo in pokopalo tiste Bulgare, ki jih niso kroglje ubile. A kmalu zopet proti večera je nastopila bulgarska artiljerija, ki je izvrstno streljala. V potokih krvi je bila turška artiljerija in infanterija poražena. Turški artiljeriji je zmanjkalo streljiva. Polagoma je pričelo pravo mesarsko klanje ... V temi je streljanje ponehalo. Turki niso imeli jedil, ne zdravnikov, noč pa je bila hudo mrzla. Zu-traj pričeli so krvavi boji zopet iz novega in so trajali zopet celi dan. Naposled je turški odpor ponehal in čez neštete mrliče je pričel divji, grozni beg. Abdullah-paša poskusil je beg vstaviti, a ni se mu posrečilo. Ob 3. uri zutraj nastala je v ostankih turške armade groza in vse je bilo za Turčijo izgubljeno. Seveda so imeli tudi Bulgari velikanske izgube. Bila je to vojna, kakor jih pozna zgodovina še malo. Tisočeri mrliči ležijo nepokopani na bojnem polju . . .
Nastop na morju.
Vse velevlasti, zlasti Anglija, Francoska, Italija in Nemčija so odposlale bojne parnike pred turško obrežje. Istotako je o d p 1 u 1 o nekaj bojnih parnikov Avstrije. Pravijo, da imajo parniki le namen, varovati naše podanike v Turčiji.
Trozveza edina.
Poroča se, da sta Nemčija in Italija glede ureditve razmer na Balkanu in zlasti glede Albanije z Avstrijo edini.
Nevarnost za Avstro-Ogrsko.
Dunaj, 6. novembra. Vest se potrjuje, da prodirajo Črnogorci skozi čisto albanske pokrajine in da so zasedli baje „ v imenu srbskega naroda" morska pristanišča San Giovanni di Medna ter Alessio. S tem pa prihaja tudi za Avstro-Ogrsko odločilni trenutek, da stopi iz svoje rezervo polno samozatajevauja. Ravno - tako prestolni govor našega cesarja kakor tudi ekspoze ministra Berchtolda je poln mirovnih glasov in nikjer ni niti najbolj lahkega namigavanja na vojne namene monarhije. Ali vsaka stvar ima svoje meje in tudi potrpežljivost Avstro-Ogr-s k e. Naša monarhija je vedno svoje mirovne namene naglašala; a povedala je tudi, da je pripravljena, v danem trenutku, kjer se bode šlo za njene opravičene interese, te energično braniti. Trenutek zato je zdaj prišel. Srbi kakor Črnogorci si morajo reči, da Avstro-Ogrska kot velevlast nikdar ne more in ne sme trpeti, da bise kdo nekaznovan dotaknil njenega ž i v-ljenskega živca. Ako bi torej Srbija in Črnagora tudi danes še za resne besede gluhi ostali in mislili, da smeta potrpežljivost monarhije i zanaprej izrabljati, potem se udajo zmoti, katere posledice bodejo sami nosili. Avstro-Ogrska je do najskrajnejšega odločena in vlada je v tem ozira edina z vsemi narodi monarhije. Naši vladi se ne more očitati, da se je lahkomiselno z ognjem igrala. To očitanje pade le na tiste, ki so dopustili, da je prišla stvar do skrajnosti. Ti bodejo tudi posledice za svojo lahkomiselnost nosili.
Izkoriščanje ,.Rdečega križa."
Dunajska „Zeit", ki drži z balkanskimi narodi, poroča : Pretekli teden prišla je v Podgorico sanitetna kolona avstrijskega „Rdcčega križa" in je napravila tam vojaško bolnišnico, ki stoji pod vodstvom zdravnika dr. Nirnberger. Vsi človekoljubni zdravniki so bili kralju predstavljeni, ki jih je prisrčno pozdravil in se jim zahvalil. Ali s tem je črnogorska vlada meoda vse storila. Namesto da bi se Avstrijce, ki so iz golega usmiljenja prišli ranjenim vojakom pomagati, na ta ali oni način podpiralo, — so jih pričeli Črnogorci še nesramno odirati in izkoriščati. Zdravniki so morali dolgo barantati, predno so dobili prostore za svoje delovanje. Prvi zdravnik mora plačati za eno sobico 8 kron na dan. Istotako drugi člani kolone. Ena večerja košta vsa-cega teh prostovoljnih pomočnikov 4 K, kosilo 5 K, za-
—   z   —
Straschill'ova grenčica iz zelenjave povzroči n ft f\ lili n fill«   ti nt. t* Alii? a
moč in   je vsled tega   pri   večjem   telesnem   naporu UOWMUWUIIU    JJUUi CUIItt,
Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ===== romarje itd. ==^=
414
jutrk 1 K. Tako se mora za vsako osebo na dan 15 do 18 K izdati. — To je pač prav .jugoslovansko" ravnanje. Avstrijski zdravniki, združeni v blagonosnem „Rdečem križu", pridejo ranjtnim revežem, na pomoč, zdravi Črnogorci pa jih zaradi tega odirajo in izkoriščajo. Fej 1
Popolno zaupanje
pridobile so si
(gotova goveja juha)
||jjP po O vinarjev pri vseh gospodinjah.
Ime MAGGI jamči.za
takojšnjo     pripravo in izvrstno kakovost.
I
W0
Protiavstrijske hujskanje.
Yes zgodovinski razvitek slovenskega ljudstva, vsi njegovi kulturni in gospodarski pojavi so se zgodili pod okriljem mogočne Avstrije, — kar je danes slovensko ljudstvo in kar ima, to se ima zahvaliti habsburški monarhiji. In res, slovensko ljudstvo je bilo tudi vedno dobro pa-triotično, ljubilo je sivolasega vladarja in lepo domovino, branilo je v preteklih stoletjih to Avstrijo s svojo krvjo in bilo zaščitnik prave avstrijske misli. Brezdvomno je velika večina slovenskega ljudstva še danes tega zvestega avstrijskega mišljenja. A istotako brezdvomno je, da se pojavlja med slovenskim ljudstvom vedno očitneje neka h u j s k a r i j a, ki se skriva pod plaščem „naro3njaštva" ali „katoličanstva", ki pa je v svojem bistvu protiavstrij-skega značaja.
Kdor ima oči za gledati in ušesa za poslušati, ta mora priznati, da je postala ta pro-tiavstrijska hujskarija na Slovenskem v zadnjem času naravnost predrzna in obenem nevarna.
Opaziti je bilo to hujskarijo že pred 3 leti, ko bi se bila Avstro-Ogrska kmalu zapletla v vojno s Srbijo. Takrat je nastopala zlasti v Ljubljani srbofilska gonja, ki se ni sramovala nobenih sredstev in ki je svoje namene očitno razkladala. Takrat so vzeli slovenski „ narodnjaki" sliko našega sivolasega vladarja na njegov rojstni dan iz okna in jo nadomestili s podobo prismojenega srbskega princa Jurčka, Takrat bo se upali slovenski listi pisati, da je avstrijska črno-rumena zastava znamenje sužnosti slovenskega ljudstva. Takrat so pobalini po ljubljanskih ulicah vpili „živio Srbija", ko je bil vsak trenutek napoved mobilizacije pričakovati . . . Oblast je končne posegla vmes in je tej veleizdajalski gonji vsaj navidezno konec napravila. Slovenski klerikalci sami so bili tudi tako pametni, da so obsojali to srbofilsko gonjo. In   tako   je   dala   vlada   bivšemu županu Hri-
barju brco, da je izginil iz političnega površja . . .
Danes so pa razmere vse drugačne. Krvava žaloigra na Balkanu je nepričakovano s popolnim porazom strohnele Tnrčije končala. In zdaj si hočejo balkanski narodi medvedovo kožo razdeliti, zdaj hočejo vstvariti mogočno Bolgarijo in Srbijo, odpreti Srbiji pot do jadranskega morja, pobasati sandžak Novibazar in bogve kaj še vse . . . Samoumevno je, da A v-s t r i j a t a k e u s o d e p o 1 n e spremembe na Balkanu ne more nikdar in pod nobenim pogojem dovoliti. Doslej pritljikavi sovražnik Avstrije na jugu ne Bine postati velikan, — in gospodarski ter p o-litični vpliv Avstrijena Balkanu mora ostati nedotaknjen. Naši trgovinski in gospodarski interesi zahtevajo to, pa tudi interesi velevlasti Avstrije. Zato tudi Avstrija ne sprejema zvitih predlogov, ki ji stavijo le zanjke. Avstrija naglasa danes oficielno in jasno, da se na Balkanu ne pusti izpodriniti pod nobenim pogojem.
A naj se te razmere razvijejo kakor je. Ko bi se uresničila tam doli Velika Srbija, bila bi tudi naša Bozna in Hercegovina, ki smo se ju z ogromnimi krvnimi in denarnimi žrtvami pridobili, v nevarnosti. Že danes imajo srbski listi predrzno čelo, da naglašajo nekako „srbsko pravico" na te avstrijski pokrajini. Naravnost že vpijejo, da hočejo tudi na Avstrijskem živeče Srbevsvojidržavizdružiti, da hočejo torej Avstrijo tako razkosati, kakor mislijo razkosati Turčijo . . .
Seveda se vse te predrzne sanje prenapetih Srbov še ne more za resne smatrati. Avstrija še ni igračica v roki roparskih drnhal na Balkanu! In vkljub krasni miroljubnosti našega cesarja si ne bode Avstrija svojih pravic od nikogar vzeti pustila.
Zanimivo pa je, da se ravno v teh resnih časih, ko ima Avstrija na vseh straneh polno sovražnikov, — začetkoma omenjena protiav-strijska hujskarija med slovenskim ljudstvom zopet širi. Klerikalci so kar čez noč spremenili svoje ,,prepričanje" in govorijo zdaj za Srbe ravno tako kakor so preje proti Srbom govorili. Liberalci se valjajo v navdušenju in govorijo že o tem, da so zmage balkanskih narodov tudi sedanjo Avstrijo razsule . . . Misel o stari „Iliriji" se zopet pojavlja, o združenju Slovencev s Hrvati in Srbi se govori in kar meni nič tebi nič se risa nekak novi jugoslovanski zemljevid. Slovenski listi vedo prav dobro, da je razmerje med Avstrijo in Srbijo jako napeto, da so interesi teh dveh držav dia-mentralno nasprotni, — in vkljub temu se zavzemajo slovenski listi vseh strank za Srbe, ne pa za Avstrijo. To pa očitno, jasno, — celo groziti se upajo Avstriji, češ da gorje ji, ako bi Srbom nasprotovala. človeku se res čudno zdi, da je potrpežljivost naše vlade tako velika in da tej veleizdajalski, protiavstrijski gonji med vbogim slovenskim ljudstvom ne napravi konec. Kar beremo danes v slovenskih listih, to mora vsakogar razburiti, kdor čuti' potrebo velike Avstrije. Mi nismo vojni hujskači in si ne želimo vojske, ki bi prinesla čez naše dežele grozovito bedo in revščino. Ali mi tudi ne moremo soglašati s tem, da bi se smatralo Avstrijo le kot nekako papirnato cunjo, ki jo sme vsak balkanski klativitez ali vsak politični pop trgati. ..
Odločno protestiramo zoper grdo p r o ti a vs t ri j sk o go n j o si o ve n s k ih Časopisov in politikov, protestiramo v imenu pretežne veČine slovenskega ljudstva, ki je in ostane avstrijski domovini zvesto. Odločno protestiramo proti temu, da slovenski listi in voditelji zistematično avstrijsko prepričanje in ljubezen do Avstrije med ljudstvom rušijo ter podirajo! Odločno protestiramo proti poizkusom slovensko-hrvatskih voditeljev, raztrgati štajersko in koroško domovino ter sestaviti neko Jugoslovansko" ali ttrialistično" skupino. Odločno protestiramo proti vsemu temu, — kajti slovensko ljudstvo ne mara za protiavstrijske hujskače, slovensko ljudstvo ne dela veleizdajalske politike, slovensko ljudstvo ne proda svoje zvestobe, do Avstrije.
Gasi so preresni, da bi se skrivali; zato smo izpregovorili jasno besedo !
Zobna krema
Zadnje vesti o vojni.
(Zadnji telegrami.)
Sofija, 7. nov. Bolgarska hoče balkanske drŽave zdrnžiti v eno c a r s t v o, katerega načelnik bi bil kralj Ferdinand. Vstvarja se torej novo velevlast.
Konstantinopel, 7. novemb. Turški sultan je skupno s svojo vlado pobegnil v Skutari (Mala Azija). Vzel je tudi ves državni zaklad seboj. Srbi in Grki stojijo pred Soloniki. j
Dunaj, 7. nov. Zunanji minister grof Berchtold poklical je avstro-ogr-skega poslanika v Belgradu k sebi, da mu da nova navodila glede naše politike napram Srbiji. Avstrija noče zasedanje Albanije pod nobenim pogojem trpeti.
Konstinopel, 7. nov.. Turški vojni svet je sklenil vojsko do zadnjega roža nadaljevati.
Dunaj, 7. nov. Zasedanju albanske obali po Črnogorcih sledi v kratkem okupacija jadranskega mesta Durazzo. Avstrija pod nobenim pogojem ne bode tega trpela. Avstrija ima z Italijo pogodbo, da mora Albanija samostojna o stati. Tudi Nemčija je v popolni meri na naši strani.
Beda
940
prihaja v domovje, ako zbolijo oče, mati ali eden otrok, ako imajo revmatične, gihtične in druge bolečine, ako ne delajo več, ne morejo več sobe zapustiti in potrebujejo oskrbe.
Ako se ima v takih slučajih reelno, pre-iskušeno domače sredstvo pri roki, se take bolezni lahko večinoma že v nastajanju zaduši, predno je prepozno. Seveda dandanes ni lahko, med od vseh strani ponujanimi brezštevilnimi domačimi sredstvi pravo izbiro najti.
Nočemo pretirati, ali resnično je istina, da štejejo na tisoče priznanja, ki bo od  revnih  in
bogatih, mladih in starih za Feller'jev fluid z zn. „Elsafluid" doslej došla. Tako piše dr. Josef Estmeister, zdravnik v Wildenau, z. p. Aspach, Innkreis, Tirolsko, da Feller'jev fluid v vsak dan nastopajočem motenju in alternacijah zdravja izborno služi. Ali neki drugi zdravnik, medi-cineedr. Kittel, Praga, Kralj. Vinogradi, piše, da Feller'jev fluid že leta sem v svoji praksi z odličnim uspehom rabi. To ni reklama! V resnici istinito je, to sredstvo je proti raznovrstnim bolečinam dobro. Naši čitatelji naj imajo torej vedno ta preparat pripravljen, da pravočasno pomagajo in povemo Vam iz izkušnje: Vaše zdravje vzdržite! Vaša slabost, bolečine izginejo,
Vaše oči, živci, muskeljni, kite postanejo krepki, Vaše spanje zdravo, Vaše splošno dobrostanje prihaja zopet, ako rabite pristni Feller'jev fluid z zn. „Elsafluid." Vbogajte našemu nasvetu, poskusite za 5 kron franko naročiti pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, FJsaplatz št. 241 (Hrvatsko). Tudi Feller'jeve staroznane odvajalne Rhabarber-pilule z zn. „Elsapillen" lahko proti raznim težavam želodca in za ureditev odvajanja kot preizkušeni, zanesljivi preparat najbolje priporočamo. Cene " so te pilule tudi, 6 škatljic stane 4 krone franko.                   c.
8
in modno blago  za gospode in gospe priporoča izvozna hiša         140
Prokop Skorkovsky in sin
v Himpoku na Češkem.
^^ Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne __
cene. Na zeljo hočem dati takoj izgoloviti gospodske obleke.
Politični pregled.
DrŽava in kmet. Kakor smo že poročali, predložila je vlada državni proračun za leto 1913 Dohodki znašajo okroglo 3137 milijonev, izdatki pa za okroglo 200 000 K manj. Zanimivo pa je to-le: za kmetijstvo stoji v državnem proraČuuu le razmeroma malenkostna svota okroglo 62'A milijonev kron. Državni izdatki znašajo več kakor 3000 milijonev, za kmetijstvo pa se izda komaj 62'A milijonev kron. To so res žalostne razmere! Od velikanskih izdatkov države, ki znašajo 3 milijarde, izda sezakmete komaj petdeseti del. Proti temu bi morali pač poklicani voditelji avstrijskih kmetovalcev prav odločno nastopiti. Kajti kmet je steber državi in brez kmeta ni nikakoršnega življenja.
Dolgove delati, to zna naša slavna vlada pač najbolje. Pri zadnjem zasedanju delegacij izprešala je vlada 215 milijonev kron; od teh pade na Avstrijo 130 milijonev kron. Ako se še druge potrebščine zraven računa, morala bode naša vlada za 157 milijonev kron dolga napraviti. Avstrijska tenta stoji namreč jako nizko in naša država dobi vsled tega le pod neugodnimi pogoji potrebnega denarja. Avstrijska armada nas stane za 14% več nego bi stala v drugi državi. Vsak bojni parnik se plača na Avstrijskem za 14% dražje, nego v Italiji. Ni čuda, da ima naša država vedno več dolgov . . .
Duhovniške plače. Naša vlada hoče baje v prihodnjem zasedanju državne zbornice predložiti načrt za zboljšanje duhovniških plač. Po našem mnenju bi se lahko to zvišanje duhovniških plač uresničilo, brez da bi se državne denarje itak revnih davkoplačevalcev izrabljalo. Vlada naj bi drobiža za kaplane poiskala pri — milijonarjih v duhovniški obleki, pri „mrtvi roki", katere velikansko premoženje leži brezplodno v črnih blagajnah. Upamo, da bodejo napredni poslanci to stališče zavzeli, kadar pride vlada s pobožnimi željami glede zvišanja duhovniških plač.
Poslanci hočejo baje tudi višjo plačo. Saj vemo, da državni poslanci tako prokleto pridno delajo, da imajo avstrijski narodi vsako leto večje dolgove. Tozadevni odsek v državni zbornici je vsled tega sklenil, da naj se dijete pavšalno plačuje, ne več na dan po 20 K. Vsak poslanec (razven dunajskih) bi dobil na leto po 10.000 K, prosto vožnjo po državni železnici itd. Ponižna želja, kaj ? Doslej smo srečni avstrijski davkoplačevalci na leto okroglo 2% milijonev kron za poslance plačevali, odslej pa bi morali najmauje 5 milijonev plačati. Res, veseli časi nas čakajo !
Italijanski troški v laško-tm-ški vojni za Tripolitanijo znašajo glasom uradnih poročil 458 milijonev lir. Precej drobiža!
Dopisi.
Sv. Barbara v Halozah. Liibleni „štajerc",
moram ti sej nekaj povedati od totega župnika Vogrina; sliša sem pravti ga "je joko Barbar-čanom toča vdarla, pa sem si misla: totim bu-gim sirutam bum en vaz zelja na Sesvete ta zapela, ga nedo od gloda trpeli; več ga ni blo kak moj vuz zelja. Te sem si misla, da bum prav drago oda, pa sem ša od vuza k meši; tam sem tak mola kaj so mi preti krvavi postali. Ta pa je priSa Vogrin na predgauco; ko je vangeli zebra, te sem si misla: zaj pa mon te ša vujnta z cirkve; te pa se je zarja, da morejo vrata zapreti te pa nas je za fakine meja. Ko seu to čiija. nesem veda «li je to meni an šlo ali totim bugim Haložauom, gi so potli tak žalostni bli, da je nehta nobeden zelja kiipti, ja pa sem si misla, da bi oni guspud rojši Lojzeka ki sveče nožiga za „fakina* meli, da se nebi z podkuharcoj krega, dere se oni z Li-zikoj na sprehod odpelajo; drugo jutro pa se je uboga Katika iz žalosti radi prepira šla v Dravo vtoplat; dere pa je sktisla daje Drava mrzla, te če se je zmislila koj Če de skodlo prepove-danemi sadi ki ga je zanesla z Lojzekom, zej se je skobacala na kamenje ge je čakala na odrešenje kak Jona prerok, dere sta dva moža pojo z ladjoj prišla te sta vso mokro k Borl-skemi mostnari v hišo spravla; tečas je župnikov en hlopec Liziko z vozom pojo prišla. Hvaležni bi Vam bli, Haložani, če bi pred farofom pometali, gi je dosta smetja, da Vam ga ne bi trebalo v Ameriko pa v Dravo pošiljati . . . Spravte v žepe si fakine da ne skvarjo Vam družine Lojzek s Katkoj na prepir Vogrin in Liza pa nemir . . .
Polski prlek. Sv. Trojica Slov. gor. Slavno uredništvo ! Na vernih duš dan sem šel k Božji službi kot veren katoličan ; tudi na mirodvoru sem molil za iz te solzne doline preseljene sobrate, kateri se nad zvezdami veselijo in rajsko veselje vži-vajo. Odhajajoč iz mirodvora proti domu, obiščem gostilno Kermek, kjer jeobenem pošta. Vprašam pismonošo glede časnikov in ta mi pove, da pride „Štajerc" popoldne. Med tem vprašanjem me potiplje neki mož po rami in mi reče oziroma zapove : „Ti ne smeš „Štajerca" brati!" — Jaz mu odgovorim : „V teh usodnih časih berem kar jaz hočem!" — A dotični mož mi zakriči v pričo drugih ljudi v obraz: „Vsi tisti ste svinje.v kateri »Štajerca" berete in pa kateri ste pri „Štajercu" uredništvo ..." Ta klerikalni šaro vež se piše Anton Roškar, p. Dorvanja. Jaz sem si mislil: ko bi klerikalci imeli vso moč, bi Štajerci res ščetine dobili in bi postali svinje . . . (Op. uredništva: Tako nastopajo in take izraze imajo svetohlinski klerikalci; človek jim je „8vinja", ako se ne pokori vsakemu političnemu farju. Fej takim surovim klevetni-kom ! Sicer pa prosimo našega g. dopisnika za natančni naslov ; kajti radi prijeli bi tega Roš-karja tudi še na drugem mestu za njegova dolga klerikalna ušesa.)
Zgornja Bistrica. Dne 31. oktobra umrl je
Bulgarische Jnfanrerfe irn Fcuergefechr
Od vojne.
Opozarjamo či-tatelje na naša poročila o vojni na Balkanu. Bulgarski armadi se mora priznati, [da je z naravnost junaško hrabrostjo dosegla nepričakovano velike uspehe. Pomisliti se mora, da se je vkljub modernim puškam bitke večinoma z bajonetom cdločilo. Naša slika kaže bul-garsko infanterijo v bojih okoli trdnjave Adrianopel.
tukaj po težki bolezni g. Joh. Werhoschegg, občinski predstojnik in gostilničar, v starosti 70 let. Ta splošno spoštovani vrli štajerski rojak živel bode vedno v našem spominu. Njegova družina žaluje za njim, ker je bil vzorni soprog in nežni oče. Ali z družino žaluje za pokojnikom tudi vsa občina, kajti bil je njen vodja, bil je duša občini. Kjer je bilo treba bližnjemu pomagati, tam je bil pokojnik. Bil je tudi načelnik požarne brambe. Nikdar ni skrival svojega poštenega naprednega prepričanja, s katerim se je proti vsem ljudskim nasprotnikom boril. Zaslužil je v polni meri ime „oče Werhoschegg", ki so ga mu dali hvaležni občani. Velike zasluge se je pridobil pokojnik kot župan, kot načelnik požarne brambe, kot član slovenje-bistriškega okrajnega zastopa, krajnega šolskega sveta, okrajne šparkase itd.; — zato tega odličnega moža ne bodemo pozabili. Pokojnik je bil tudi vrli Avstrijec in se je leta 1866 krvave vojske pri Kraljevem Gradcu udeležil; bil je tudi s srebrno medajlo odlikovan. Bil je mož, na katerega smo lahko ponosni in za katerim se mnogo ljudi joka. Počivaj mirno, vrli naš „oče Werhoschegg", spavaj sladko pod žemljico domačo, — mi naprednjaki te nikdar ne pozabimo.
Meretince niže Ptuja. Veleučene junake in tiste modrijane, kateri šnopsa ne pijejo, kadar ga nimajo, moraš,dragi „Štajerc" malo pozdraviti. Zbirajo se okoli „ Slovenskega gospodarja." Kakor balkanski narodi v Turka se zaletavajo v 1138. V n Fihposu'z dne 24. oktobra 1912 so zapričeli vojsko zoper „Štajerca". Pa „Štajerc" se vseh teh meretinskih modrih junakov ne prestraši, ki so se le na meretinski gmajni discipline ter vojskovanja učili, takrat ko bo vikali in kričali: moja jama dol cama, kakor tisti mali „0ber-feldjiiger", kateri se je pri svoji Treziki doma streljati učil . . . Sedaj bi radi vsi ti modrijani postali župani in penzijonisti, da si bodejo potem zapeli doma za pečjo   svojo veselo pesem :
»Oj  Hansek ti, kaj ti fali Ker si tak močno žalosten ? •    Si jezen na-me? Naj bo v božje ime, .   Saj enkrat bo minulo vse.
»Boš župan postal, Se ne boš več bal Ne starih ne mladih Zajičk in jerebičk.
»Ko za pečjo boš sedel Petelin ti bo pel — Oj Hanzek ti mali, Le bodi vesel I«
Ako bodejo ti veleučeni modrijani vsi doma v stali ali v štampeti invalidi postali, kadar se bodejo tam vojskovali in streljali zajičke, tedaj bodejo morali tudi tam od svojih štampetov svoj „penzijon" zahtevati. Ti veleučeni meretinski junaki bi najbrž še bolj nadlegovali občinskega predstojnika, kakor ga sedaj nadleguje le eden „k. u. k. Milittlrinvalid des k. u. k. Pestungs Artillerie-Regimentes", kateri je služil 4 leta cesarja in je bil v bitki od sovražnika iz kanona obstreljen, za njegove zasluge pa mu je podelil cesar 'pomoč dosmrtne podpore in ga odlikoval z zaslužnimi svetinjami. Ali meretinski modrijani, ki so se na gmajni streljati učili, bi radi od drugod svoj „patent" dobili. Zato so se sedaj pričeli z vsemi močmi proti „Štajercu" zaganjati. Teh junakov se seveda ,Štajerc" ne prestraši. Ako ne bode miru, zapel bode „Šta-jerc" prvaški armadi v Meretincih tako koračnico, da jo bodejo zapomnili.  Toliko za danes!
HOJA STARA
izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Stecken-
pferd-lilijino-mlečno milo od tvrdke Bergmann & Co.,
TeUchen a/E. Kos za 80 h se dobi pevsod.           229
Novice.
Naš koledar 1913
je izšel in obsega 144 strani; razven 8 slik prinaša veliko vrsto gospodarskih člankov, povesti, zabavnih spisov, podučnih sestavkov, se-znamkov sejmov itd. Cena mu je zopet le 60 vinarjev, s poštnino 70 vin. Kdor naroči 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Najceneje je, ako se naročilnemu pismu dotično svoto v znamkah
—   4   —
priloži. — Razširjajte, kupujte, zahtevajte naš koledar!
Cenjeni Čitatelji! Vsled vojnih poročil morali smo mnogo drnzega gradiva odložiti, zlasti o zasedanju državnega zbora, o delegacijah, nekaj dopisov itd. Zdaj ne gre drngače!
Slovenski poslanci so v državnem zboru pričeli z obstrnkcijo; zdaj ko je državna nevarnost velikanska in ko bi morali biti vsi edini, nastopajo s Hrvatom in Srbom prijateljsko združeni slovenski poslanci na ta način. Fej !
Iz Spodnje-Stajerskega.
Slovenski pisatelji sotrudniki „Štajerčevega" koledarja? Pod tem naslovom napisal je znani celjski Lesničar v „Slov. narodu" notico, s katero dela neprostovoljno reklamo za naš koledar, zakar smo mu hvaležni. Ali ta notica je obenem nebovpijoča nesramnost, ki jo je zmožen edino „žurnalist" tiste „narodne" stranke, katera je vedno nadomestovala pozitivno delo s psovko in frazo. Lesničar se čudi, da so v našem koledarju objavljeni članki slovenskih pisateljev K. Dolenz, V. Holz, A. Skalicky in Podravski in pravi, da je „ zadeva potrebna javnega pojasnila". To pojasnilo damo prav radi! Ponatisnili smo v koledarju nekaj gospodarskih člankov omenjenih gospodov, ki smo jih posneli g 1 a s i 1 a m c. k. kmetijske družbe, ne pa kakšnega zakotnega narodnjakarskega lista. Kajti nam se gre za to, da se med slovenskim ljudstvom kolikor mogoče gospodarskegaznanjaširi. To smo popolnoma pravilno storili; objavili smo samoumevno tudi imena teh pisateljev in navedli deloma tudi list, v katerem je^bil dotični članek najprve objavljen. Dotične gospode tudi nismo smatrali za „slovenske pisatelje" v na-rodnjakarskem zmislu, marveč za gospodarske strokovnjake, ki morajo biti veseli, ako se njih izvrstne nauke razširja. Naše postopanje je bilo torej popolnoma korektno in nesramnost je, ako besedici nevedni Lesničar, da so ti članki „ukradeni". Res je. da smo „Slov. narodu" že dokazali, da je iz .Štajerca" članke kradel, brez
da bi navedel vir. Res je, da je šele p. k. znameniti pisatelj Rosegger javno dokazal, da mu je „Slovenec" neki podlistek ukradel, da je ta list Roseggerjevo ime zatajil in hotel svojo iatvino s tem prikriti, da je podlistku drug naslov dal. Literarne tatvine so v slovenskem časopisja nekaj navadnega in tudi celjski „narodnjaki" bi brez njih ne mogli izhajati. Nam 8e smilijo omenjeni gospodje Dolenc, Holz in Skalicky, da jih vlečejo njih lastni strankarji v politično polemiko . . . Sicer pa naj bi „Slov. narod" in zlasti celjski narodnjaki molčali o slovenskih pisateljih. Dokler bodejo ti ljudje slovenske pisatelje od lakoteumi-rati pustili, dokler bodejo njih krvavi zaslužek kratili, tolikor časa si bodejo slovenski pisatelji morali tam kruha iskati, kjer ga dobijo. Ako treba, bodemo o tem poglavju še kaj več povedali, ne zaradi enega Lesničarja ali zaradi 6rbofilskih prvaških listov, marveč zaradi tega, ker je beda slovenskih pisateljev prava kulturna sramota slovenskega ljudstva!
Ptujske gasilce napada neki dopisun v „Slov. narodu", češ da hočejo pri požarih v okolici le »politizirat" . . . Gasilei se seveda ne zmenijo za bevskanje tega ali onega dopi-suna, kajti oni vedo, da so svojo dolžnost in več kot svojo dolžnost vedno storili, da pa zato nikdar niso hvale doživeli. „Narodni" dopisun govori jako samozavestno, — seveda, njemu se k večjem lahko slama v glavi vname, drnzega pa bržkone itak nima. Zato tudi pravi, da se na ptujsko požarno brambo „ne reflektira" in da se njeno pomoč vhvaležno odklanja". Prosimo tega dopisuna, naj nam pove svoje ime; vedeli bi namreč radi, je-li sme v imenu ptujske okolice govoriti. Potem bi se dalo o besedah „ne reflektiramo" in „ hvaležno odklanjamo" govoriti . . . Sicer pa vemo, da ljudstvo delovanje ptujskih gasilcev čisto drugače ceni, nego tisti prvaški pobalinski hujskači, ki bi radi imeli vse polarne brambe le za parado. Ptujska požarna bramba je tekom več kot 40 let v okraja lolikrat pomagala, toliko koristnega storila, toliko dela in žrtev doprinesla, da zamore le navadni tepec ali pa profesionalni hujskač o tem dvomiti. Prvaška gasilna društva
Od vojne.
Die Fcsfong
Kakor smo poročali,   zavzela je  &9Č. srbska   armada   tudi   mesto   Oskllb. Turška  posadka se ni   upirala, temveč   je mesto še  preje   zapustila ter nazaj proti jugu odšla. Mesto Oskub je v vojaškem oziru jako važno zlasti za obrambo zahodne   Makedonije in je bilo tedaj   pričakovati, da bodejo Turki to postojanko trdno držali. A splošni  polom Turčije   in  propalost njene armade   se  je tudi   tukaj pokazal.   Uskub  je   glavno   mesto turškega  vijaleta   Kosovo in bode bržkone v srbski oblasti ostalo. Na naši sliki   vidimo   zgoraj  trdnjavo mesta, T-spodaj na desni strani mesto Oskllb ;*»„„. ali Skoplje   samo   z mostom   in na v^jv jii levi strani turško   vojaško stražnico. - -
Zahtevajte
„           povsod
„Stajerca".
nug& j
Od vojne.
Mesto Podgorica bilo je že začetkom te grozovite balkanske vojne ena najvažnejših postojank in glavno taborišče črnogorske armade. Naša slika kaže v krvavih   bojih okoli
trdnjave     Skutari vjete turške  vojake, ki   so   jih    spravili Črnogorci l v   svoje taborišče v^Podgorici,1
KriegsqcfanqcneTurKen ira L3aer von FhHnnr,>;
seveda spijo za pečjo in se le zbudijo, kadar se vrši kakšna „sokolska" ali „čukarska" veselica. Naši gasilci pa so vedno pripravljeni, priti bližnjemu na pomoč; in kdor jib psuje, ta obsodi sam sebe v javnosti!
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdice 80 letni in kramarski sejmi; »ejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 6. novembra v Pichel, okr. Bruck ; v Kind-bergu**; v Feldbachu**; v Wundusch, okr. Okolica Gradec ; v Ligistu**, okr, Voitsberg; v Stainach**, okr. Irdning; pri sv. Magdaleni, okr. Hartberg; v Knittel-feldu**, pri St. Janžu**, okr. Arvež; v Lučanah (sejm z drobnco), okr. Arvež; v Woltsbergu, okr. Wildon; pri St. Lenartu v Slov. Gor**; pri sv. Vidu pri Ptuju*"; v Brežicah**; pri Novi cerkvi"; okr. Celje; v Rečici**; okr. Gornji grad; v Ligistu**, okr. Voitsberg; v Murau**; v Ptuju (sejm s konji, govedom in ščetinarji); v Imunem (svinjski sejm) okr. Kozje. Dne 7. novembra na Bregu pri Ptuju (svinjskisejem); v mestu Gradec (sejem z rogato živino in konji). Dne 8. novembra pri Sv. Florijanu*, okr. Deutschlandsberg; v mestu Gradec (z zaklano klavno živino). Dne 9. novembra v Alten-marktu**, okr. St. Gallen; v Brežicah (svinjski sejem); na Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 10. n o-v e m b r a v Gross-Kleinu, okr. Lipnxa (sejem s klavno živino). Dne 11. novembra v Brucku a. M**; v Št. Martinu**, okr. Deutschlandsberg; v Ricgersburgu, okr. Feldbach; v St. Anna am Aigen, okr. Fehring; v Deutschfeistritzu, okr. Frohnleiten; v Waltersdorfu**, okr. Hartberg; v Lipnici; v Rottenmannu*; v Spodnjih Ho-čah* okr. Maribor; v Ormožu**; v Birkfeldu**; v Gleis-dorfu**; v Marenpergu**; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Schladmingu**; v Laškem trgu**; v Packu, okr. Voitsberg; v Stadlou**;*okr. Murau; v OberwOlzu**; pri Sv. Martinu pri Vurbergu**, \okr. Maribor. Dne 12. novembra v Ljutomeru*; v Rogatcu*. Dne 13. novembra v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Mariboru*. Dne 14. novembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradec (sejem z rogato živino). Dne 15. novembra v Filrstenfeldu*; v Friedbergti*; v Pollau**; v Poličanah**, okr. Slovenska Bistrica; v Središču**, okr. Ormož; v Št. Rupertu, okr. Weiz; na Vranskem**; v Arvežu (sejem z drobnico); v mestu Gradec (z zaklano klavno živino). Dne 16. novembra v Brežicah (svinjski stjem). Dne 17. novembra v Gamlici, okr. Lipnica. Dne 18. novembrav Šoštanju**. Dne 19. novembrav Wett-mannstattenu**, okr. Deutschlandsberg; v Ivnici**; v Št. Jurju na Pesnici*, okr. Maribor; v Rušah**, okr. Maribor ; v Podsredi**, okr, Kozje; v Slovenjem Gradcu**; v Ljubnem, okr. Gornjigrad; v Zgornji Polskavi**, okr. Slovenska Bistrica ; v Št. Jurju na juž. žel.**, okr. Celje; v Radgoni*. Dne 20. novembra v Ptuju (sejem s ščetinarji) ; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 21. novembrav Arvežu**; pri Sv. Jurju na Ščavnici**, okr. Gornja Radgona; v Podčetrtku**, okr. Kozje; v Sinabelkir-chenu**, okr. Gleisdorf; v Št. Jurju**, okr. Vransko; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradec (sejem z rogato živino).
Viničarske tečaje, ki hočejo mladim ljudem preskrbeti temeljito izobrazbo ' v sadjarstvu in vinogradništvu, priredi štajerska dežela tudi prihodnje leto in to od 15. februarja do 1. decembra 1913. Pogoje za te tečaje se razvidi iz inzerata v današnji Številki BŠtajerca".
V  konkurz je prišla v Ptuju lastnica zaloge čevelj Marija Regula.
Od orožništva. Odpravilo se je za zimske mesece orožniško ekspozituro v Rimskih Toplicah.
V  sv. Kungoti pri Ptuju je divjal, kakor smo že zadnjič poročali, ogenj, ki je skoraj celo vas vpepelil. Štajerski namestnik grof Clary und Aldringen prišel je v spremstvu vodje ptujskega okrajnega glavarstva dr. pl. Netoliczka, deželnega poslanca R. Klammer in drž. poslanca Brenčiča na lice mesta in je razdelil med vboge pogorelce iz štajerskega sklada za ujme večje svote. Tako se je nesrečnim ljudem vsaj za prvi trenutek pomagalo.
Sejem v Ptuju dne 5. novembra imel je ta-le uspeh: Prignalo se je 260 konjev in 1156 kosov govede, dne 6. novembra pa 1070 svinj. Cene so nekaj padle, a kupčija je bila izborna. Prihodnji konjski in živinski sejem se vrši dne 19. novembra, veliki kramarski, lesni, konjski in živinski sejem pa dne 25. novembra 1912; svinjski sejmi se vršijo 13. in 20. novembra.
Rudarska smrt. Oče in sin ubita. V Trbovljah je na „Versatzu" zasulo rudarja Johana Zelenšek in njegovega sina Antona. Oba sta mrtva.
Požar je vpepelil posestniku Johanu Jerenec v Gruškovci 4. novembra t. 1. ob 12. uri opoldan vsa poslopja. Zgorela so tudi vsa živila za ljudi in živino. Škoda poslopja se ne da ceniti.
Napad. Piše se nam : Na Čatežu napadli so fantje Franca Ogorevc, sedlarja. Nato je udaril z nožem Janeza Jelenika in mu zdrobil dva zoba; Rudolfa Zamika je udaril z nožem do  clavi  in  ca smrtnonnvarnn ranil.
Vroča kri. Oženjeni mizar Jože Kolenc in istotako omožena krčmarica Antonija Kaner v Šoštanja sta se natihem zaljubila. Ko je bil Knner zadnjič oddaljen, hotel jo je ta zaljubljeni parček v Ameriko popihati. A na postaji Mislinje so ju že dobili. Kolenca so sodniji oddali.
Tatvina. Hlapec Avgust Prevotnik v Vojniku ukradel je svojemu gospodarju posestniku Andreju Podergajc 400 kron denarja. Predno so tata aretirali, je bil že ves ukradeni denar zapravil. Oddali so ga okrožni sodniji.
Denar izdajalec. Brezposelna dekla Urša Polšak pijančevala je z nekim rudarjem v Celju; končno je prenočila z njim, v spanju pa mu je precej visoko svoio denarja ukradla. S tem denarjem podala se je tatica v Laško, kjer je v gostilni Henke za razne fante plačevala in denar zapravljala. Krčmarju se je to sumljivo zdelo; poklical je orožnike, ki so tatico zaprli.
Pretep. V Radgoni so se fantje stepli. Tesarju Jakobu Košar bila je pri temu roka zlomljena.
Nevarni tatovi divjačine. Iz Brežic se poroča, da so že dalje časa v Sv. Duhu hrvatski tatovi divjačino kradli. Ko se je zadnjič zopet streljati slišalo, našli so lovci Hrvate Kumar, Bačar, Jur-kas in Kerčan, ki so kakor na svojem divjačino lovili. Imeli so celo pse in gonjače. Tatovi so na lovce streljali, brez da bi koga zadeli. Potem so čez hrvatsko mejo zbežali.
Pazite na deco! V Senovici pri Rogatcu stala je 7 letna Marija Sket ob ognju, ki ga je njen brat na paši zažgal. Nakrat se je dekletcu obleka vnela. Blizu delujoča Johana Karner je prišla na pomoč, a otrok si je pridobil že tako težke rane, da bode moral bržkone umreti.
Pobalinstvo. V Ranzenbergu pri Mariboru napeljavajo državni telefon. Neznani zlikovci so žico odrezali in s tem za 600 K škode napravili. Odrezali so tudi t. zv. BKriegsleitung.a Orožniki so zaprli nekega Ferda Pleteršek iz Krčo-vine in domačega viničarja Karla Haring, ker se ju sumi tega zločina.
Žalostna USOda. Posestnikov sin Franc Ir-jnan v Zahoucih na Vranskem je krmil živino. Zadela ga je srčna kap, padel je proti vratam in stoječe umrl. Ko je prišla njegova mati pogledati, kje je njen sin tako dolgo, prestrašila se je tako, da je izgubila zavest. Sosedi so našli mrtvega sina in nezavestno mati.
Pobalinstvo. Več fantalinov, ki so živino pasli, je pri Sv. Jurju j. ž. metalo kamenje na mimo vozeči osebni vlak. Razbili so več oken vagonov. Napravilo se je kazensko ovadbo. Slaba vzgoja!
Požar V Racah. Piše se nam: Dne 3. novembra ob 7. uri zvečer je nastal požar pri Fran7 cu Plečko; zgoreli sta dve gospodarski poslopji. Kako je nastal požar, je neznano; škode je več tisoč kron. Gasilci so se požara dobro poprijeli. Na eni strani so podovski požarniki ogenj ustavili, na drugi strani pa Rački požarniki. Presrčno se vam zahvaljujem, dragi požarniki, ker tako zvesto svojo brezplačno nalogo izvršujete! Za trud in svojo dobro delo plačilo v svetem raji bodete sprejeli!
Vila povozil je vlak poleg postaje Egydi-Tunnel.
Veliki vlomi so se zgodili v zadnjem času v okolici Rogatca. Bržkone hrvatski tatovi so pri posestnika Skorc v Oabercu in Kos v Sečovi vse perilo in obleko pokradli.
Tatica. V Celju zaprli so brezposelno deklo Terezo Geršak, ki je izvršila razne tatvine.
Otrok umrl vsled opeklin. Pri posestniku Mravljaku pri sv. Antonu na Pohorju so pulili dne 4. t. m. na njivi repo ter ondi tudi kurili. Petletna hči posestnika Anica, ki je šla delavce klicat, je prišla preblizo ognja, tako da se ji je vnela obleka in je revica vsled opeklin nmrla. Žalost obupanih starišev je nepopisljiva, ker se takšni dogodki ponavljajo pogostoma, nastane vprašanje: kedaj iznajdejo ljudje tudi za ženski spol pred ognjem nekoliko bolj varno obleko? Čas bi že bil!
Iz Koroškega.
Napredna zmaga. IzVelikovca se nam poroča: Velika in težka je bila borba za mandat občinskega zastopnika t c. k. okrajnem Šolskem svetu v Velikovcu.   Štirikrat se je mo-
ralo voliti in črni klerikalci so napeli vse svoje moči, da bi napredno misel uničili. Ali zaman, — napredni možje so bili trdni kot skala in se niso podali, dokler ni prišla zmaga. Dne 23. oktobra bil je konečno vrli napredni poslanec Jos. N a g e 1 e izvoljen. Dobil je od zbranih občinskih predstojnikov velikovškega okraja 16 glasov. Izvoljen je torej za 6 let. Prvaško-zagri-ženi politični fajmošter Treiber iz sv. Rupreta je ostal v manjšini. Živeli vrli koroški napred-ujaki !
Prvaška škodljiva hujskarija. Iz občine S c h i e f 1 i n g pri Vrbi se nam poroča : Naše občinsko zastopstvo se je popolnoma podvrglo kranjski prvaški hujskariji. Ti Čudoviti »občinski očetje" pač ne razumejo, da živijo na Koroškem in da povzročijo s svojim zagrizenim hujskanjem celi občini in vsem davkoplačevalcem velikansko škodo. Sklenili so, da bode občina odslej edino v slovenskem jeziku uradovala, da se torej nikdar ne bode posluževala tiste nemščine, ki je materini jezik našega cesarja . . . Dva možaka, ki bi najraje vse koroške Nemce požrla, sta temu sklepu kriva. Sicer stvar še ni končana, čeprav je deželna vlada sklepu ugodila. Mislimo, da bodejo še drugi me-rodajni činitelji govorili. Pa naj bode že kakor hoče, — mi vprašamo te brezvestne „ občinske očete" to-le: kakšno korist so napravili vbo-gim davkoplačevalcem s svojim sklepom ? V r e-zali so se v lastno meso in prav kmalu bodejo to izpoznali. Tujci bodejo se občine omi-kali, dobiček se bode spremenil v izgubo, prazna kranjsko-prvaška fraza pa še nikdar ni nasitila lačnega želodca . . . Ej vi prvaški hujskači, ki odirate slovensko ljudstvo in mu pojete slo-vensko-narodne pesmi, da ne bi opazilo, kako mu kožo čez ušesa potegnite, — vi se motite, sko mislite, da je že Koroška vaša pokrajina. Koroško slovensko ljudstvo ne proda svojega avstrijskega mišljenja in se bode z vso odločnostjo branilo proti prvaški hujskariji!
Spodnji Ljubelj. (Toča) Piše se nam : Kakor znano, imeli smo dne 4. julija veliko točo, ki je napravila ogromne škode. Zdaj se je prizadetim posestnikom zemljiški davek v znesku 624 K 46 h odpisal. Tudi občinske doklade se je moralo po postavi v znesku 449 K 55 h odpisati. Ako se ozira človek na velikansko po toči - prizadeto škodo, potem so te svote res prav malenkostne. Dotična komisija je pri ogledovanju namreč menila, da bode drugi sad prinesel prizadetim zemljiščem lep dohodek. Ajda stala je koncem avgusta tudi še tako lepo, da se je splošno sodilo, da bode na Koroškem dovolj jštercov". Pa ni tako. Prihajalo je vedno elabejše vreme, na gorah se je opazilo sneg in huda slana je v eni sami noči vso ajdino uničila. Noben posestnik vRožni dolini ni dobil niti semena nazaj. Vsled pomanjkanja jasnih dni je tudi repa kot svinjska krma zaostala. Tako stojijo vbogi kmetje zopet v veliki bedi. Po našem mnenju je slana ravno tako »elementarni dogodek" kakor toča ali suša. Vsled slane oškodovanim posestnikom bi bilo treba torej ravno tako pomagati. Ali občine bo žalibog pozabile, naznaniti c. kr. oblasti prizadeto škodo in prositi za podporo. Tako bodejo morali nesrečni kmetje plačati še zemljiški davek in doklade za zemljo, ki jim ne donaša nika-koršnega dohodka. Oj ti nesrečni kmetje!
Smrtna nesreča. V Wollanigu pri Celovcu prišla je neka tuja okroglo 60 let stara ženska pod vlak, ki jo je grozovito razmesaril. Vso truplo je bilo raztrgano in delavci so morali posamezne kosce skupaj zbrati. Pri mrliču so našli 32 K denarja. Nesrečnica bila je svoje smrti sama kriva in se železničarjem ne more nič očitati. -
Kaj vse ljubezen Stri ! V Celovcu hotel je trgovski pomočnik Matija Balderle svojo ljubico kuharico Uršo Odrejc ustreliti, ker se ni hotela več z njim meniti. K sreči jo ni zadel. Fant je potem neznano kam zbežal.
Zastrupiti se je hotela baje v Celovcu kuharica Roža Vilčka. Prepeljali so je v bolnišnico.
Pridna ženska. V okolici Beljaka pobegnila je žena nekega kamnoseškega delavca. Vzela je poleg svojih stvari tudi 400 K prihranjenega denarja svojega moža seboj.
Boj med bratoma. V St. Georgen a. L. skregal se je posestnik M. s svojim gluhonemim bratom. Ta pa je vzel veliki nož in je lastnega brata sunil v prša ter težko ranil.
Vlom. V Rabenhofu vlomil je nekdo pri tesarju Schuhmach in je ukradel raznih predmetov za 223 kron. Tatvine dolžijo nekega hlapca Jakoha Ostermann.
Požar. V Rabenhofu je nastal ogenj pri posestniku Andreju Findernig. Ogenj je vpepelil hišo, gospodarsko poslopje in sosedno kočo. Tudi je zgorelo 8 svinj, ostalo živino pa so komaj rešili. Vse pohištvo in orodje je zgorelo. Škoda je velika.
Napad. Hlapec Matija Kuhar v Weissensee prišel je v gostilno Holzfeind, kjer je bila le krčmarjeva hčerka. Zahteval je žganja. Ko se je dekle obrnilo, da bi žganje natočilo, udaril jo je hlapec s sekiro po glavi, tako da se je takoj na tla zgrudila. Potem jo je pričel daviti; svetilka je padla na tla in goreči petrolej je vnel tudi obleko dekleta. Revica je imela še toliko moči, da je na dvorišče stekla in tam v „trog" skočila. Tako je plamena pogasila. Zaklicala je še na pomoč, a potem jo je zapustila zavest. Ranjena je smrtuonevarno. Hlapec je pijanec ; o vzroku napada se nič ne ve.
Zaprli so v St. Paulu trgovca Johana Ra-der, ki se ga dolži zločina po § 47.
Utonil je v sv. Lovrencu i. G. neki Jakob Gaggl. Šel je po vodo in padel v potok. Drugo jutro so ga mrtvega našli.
V spanju okraden je bil hlapec Joban Ettinger v Goggerwengu. Zaspal je ob cesti. Ko se je zbudil, opazil je, da mu manjka dežnik, zlati prstan in 50 kron denarja.
Zaprli so v Annabischlu hlapca Feliksa Voit, katerega dolžijo nekega vloma.
Gorečo svetilke vrgel je v Bodeudorfu delavec Brecelj proti postelj, v kateri je spala njegova bivša ljubica Katarina Rumprold s svojo hčerko. K sreči se ni nič hudega zgodilo.
Vlomi, ki jih izvršuje bržkone organizirana tatinska banda, se zadnje čase v celovški okolici godijo. Tatovi so vlomili že v razne vile in hiše ter so mnogo pokradli. Orožniki jih pridno zasledujejo.
Požar. Pri posestniku Weinzottl blizo St. Paula nastal je ogenj, ki se je vsled hudega vetra hitro razširil in hišo, gospodarska ter stranska poslopja popolnoma vpepelil. Tudi vsa krma in pridelki so zgoreli, istotako lepa breja krava in 4 pitanih svinj. Škode je za 20.000 K, posestnik pa je le za 2400 K zavarovan.
Zdravi, krepki zobeki zrastejo brez težave.                       a8
Razvitek malih otrok v starosti dojenčka se ugodno podpira, ako se daje otroku redno lahko prebavljive, redilne Scottove emulzije. Zlasti v času, ko dobivajo zo-beke, se kaže vpliv tega dolgo priznanega otroškega krepilnega sredstva jako natanko. Scottova emulzija vsebuje namreč tudi za rast zdravili, krepkih zobekov tako važne, kosti sestavljajoče apnene soli. Mali ostanejo stalno veseli in opazijo komaj kaj o tem, da dobivajo zobeke, pred čemur se drugače vse boji.
Scottova emulzija se da v vsakem letnem času dobro vzeti, je prijetna in je njena vplivna moč nespremenjena; seveda mora biti to prava Scottova emulzija in ne kako posnemanje.
Cena originalne steklenice  2 K 60 h. Se kupi v vseh  apotekah. Proti vpoSiljatvi 60  h t znamkah na Scott & Bowne,   z. z o. i. Dunaj Vil, in s sklicavanjem na ta časopis   se vrši  enkratna po-šiljatcv poizkusa po apoteki.
Kdor išče ceni nakupni vir za rabne predmete in priložnostna darila vseh vrst, naj zahteva potom dopisnice od priznano izboriu: tvrdke c. in kralj, dvorni liferent Hanns Konrad, razpo-šiljalna hiša v Mostu (Brilx) št. 1597 (Češko) bogato ilustrirani glavni katalog s 4000 podobami, katerega pošlje omenjena firma na zahtevo vsakomur zastonj in franko.
Vzemite, ako sle nahodni, hripavi, zaslinjeni, ako težko dihate, Fellerjev fluid z zn. „Elsafluid." Prepričali smo se sami pri bolečinah v hrbtu, prsih, vratu, na strani itd. o njegovem zdravilnem, kašelj odpravljaj očem, osvežujočem vplivu. Poizkusni tu-cat 5 kron, 2 tucata 8 K 60 h franko. — Dober tek I Zdrav želodec imamo in ne tlscanja ter bolečin v želodcu odkar rabimo Feller'jeve odvajalne Rabarber-pilule z zn. „Elsapillen." Povemo vam iz izkušnje, poskusite jih tudi; one uredijo odvajanje, pospešujejo prebavo, olajšajo krče, izboljšajo kri. 6 škatlic franko 4 K. Izdelovatclj  le apotekar E. V. Feller v Stubici št. 241 (Hrvatsko).
Kravji majerski ljudje   s
najmanje 3 osebe za delo, pridna oseba za mulzo. ki se razume pri teletih, izreji in pitanju telet z letnim spričevalom, se z novim letom ali tudi preje, pa le v letat službo sprejmejo. Dobijo : prosto stanovanje, drva, njivo za zelenjavo, vsak dan 2 litra mleka, 30 kg krompirja na mesec, prosto krmo za 1 kds mlade živine v v graščinskem hlevu in na leto 840 K gotove plače. Le tretni, mirni in pridni Ijidje naj natančno nemško pišejo ali pa se osebno s svojimi dokumenti  predstavijo. Graščina  Steinhtf pri Radgoni.
H I
—   6   —
Razglas.
Loterijske številke.
Gradec, due 2«. oktobra      38, 62,  76, 68, 21, Trst. doe 31. oktobra:        75, 36, 40, 14, 79.
St. 45222 ~ H 5467
Štajerski deželni cdbor je sklenil, da priiedi v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v amenkanski trsni kulturi in v obratu sadno drevesne šole ter uresničenja sadonosnikov in ravnanja v njih tudi leta 1913 po en stalni viničarski tečaj in sicer na:
1)  deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru;
2)   deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnitzu ;
3)  deželni viničarski šoli v Zgornji Radgoni;
4)   deželni viničarski šol v Skalici pri Konjicah. Ti tečaji   pričnejo se s 15. februarjem in končajo s
1. decerr.biom  19,12.
V   Mariboru se bode 14, „ Zgornji Radgoni  16,
„ Leibnitzu 26, „ Skalici pri Konjicah 12 sinov posestnikov in viničarjev sprejelo.
Ti dobijo na imenovanih zavod h prosto stanovanje, polno brano in poleg tega mesečne plače 8 kron.
Izobrazba v teh tečajih je v pivi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za pred delavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno.
Po končanem tečaju se bode dalo vsakemu udeležencu spričevalo o njegovi  porabljivosti.
V  »vrho sprejema v enega teh tečajev imajo prosilci svoje nekolekovane prošnje do najkasneje 6. februarja 1913 deželnemu odboru vpo>lati.
V  tej prošnji je izrecno povdarjati, v katero preje omenjenih vmičarskih šol želi proslec priti; prošnjam je priložiti :
1)  dokaz o končanem 16. letu življenja;
2)   nravnostno spiičevalo, ki mora biti od župnijskega urada potrjeno;
3)   zdravniško potrdilo, da prosilec ne trpi na kakšni nalezljivi bolezni;
4)  odpustnica iz' ljudske šole.
Pri vstopu ae morajo prosilci zavezati, da bodejo od 15. februarja do 1. decembra 1913 nepretrgano v teča.u ostali in >e vsem iz >brazbo tiko?— čm se navodilom kmetijskih strokovnih organov pokorili.
Gradec, 18  oktobra 1912.
968                Od štajerskega deželnega odbora.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju to presenečenje! f*/" 600 kosov za samo 3 K 80 h. -«
Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. Žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji , iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent- > zaklepom, 2 el,,t\ da ruska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljcm, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlatos patent-zafclepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenenih predmetov in še 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša
Gh. Jung*wirth, Krakova štev. 63.
NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj.                   977
i Kol-a nasitil H
na glavnem trgu zraven apoteke
priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih "rst • usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo. ■■■;■ nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. uestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi uletar&ko blago npr. korbe za potovanje vseh *iw Razno blago iz stekla in porcelana, talarje piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to strok* »padajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin »prej   Posebno lepe reči pa za 60 do K l'20
Neprijetne lasi 966
v obrazu, na rokah, odpravi tekom 5 minut
Hi. A. Kil
neškodljiv,   zanesljivi   uspeh,  ena  doza  za K i'— zadostuje. Pošlje strogo diskretno.
Kos. dr. I. Rill laborat. DOHA J, It Bergtjasse 17 K.
Bolezen in slabost
zamore le tedaj v truplu nastopiti, ako je zmanjšana njegova zmožnost zoperstav-Ijanja. Že zanemarjenje začetnih pojavov zamore povzročiti najtežje stanje.
Ako torej čutite, da Vas zarinSia Vaša stara nun1 in •vtiost, ako ste naglo trudni, leni. sitni otožni, pozabljivi, ako Vas mučijo pomanjkanje spanja, bojazen, glatobol bolečino v hrbta, vrtoglavica, bolečine živcev, nervozno utripanje area, pomanjkanje »pe-tila. težave prebavljenja, ako
?ostajate pri tem suhi, ako as trpinčijo neštevilni pojavi živčne slabosti, pomanjkanja krvi, musk" slabosti, prehitrega zasturjnija, trdovratne rekonvalesrrnee, ne primite za omamljajoče, škodljive me-dikamente ter za z veliko reklamo iztrobljenimi, misteri-oinimi in dostikrat škodljvo vplivajočiroi sredstvi, temveč »kusajte svoje telo, njegovo zmožnost zoperstavljenja okrepčati ter tako bolezen popolnoma ozdraviti.
Pot in sredstva v t« svho izveste, ako zahtevate i zastonj knjigo ..Zdravniške izkušnje o krepkosti in zdrav ju" z brezplačno poizkušnjo. — To Vam pošlje na zahtevo zastonj in franko
Nutrigen-podjetje 918
Budapest, VI., Hajos-u. 3, otldel. 175.
Kdor hoče imeti uro zastonj 967
2)ame
morajo   ravno   tako   v najrevnejši   koči kakor v najfinejši palači strogo na svoje zdravje paziti, kajti 2ena je
neobhodno potrebna
v hiši   ter  v družini.   Zdravje  žensk je v tesni   zvezi  s Čistostjo njihovega trupla in zato se ne zamore dovolj priporočali
za
negovanje   trupla   tudi rabo   desinfekcijskega  sredstva,  na primer
Lysoforma.   Važno je, da »e vse, tudi  najobčutnejše   dele  trupla
temeljitemu in
vsakodnevnemu
CiSCenju   podvrže in rabi naj se v to Ic mlačno  vodo,  kateri se doda nekaj Lysoforma. Ako,"dame na ta naiin tako zvano intimno
toaleto
vsak dan  izvršujejo,   ubranijo so dostikrat  nalezljivih  bolezni in
njih posledic.   Vsled   tega je nujno   priporočati,   da je povsod na
raspolago
Lysoform,
ki odpravi tudi hitro in zanesljivo neprijetni p6t in duh. — Na-p-avite le en poizkus! — Originalna steklenica po 80 vinarjev v vsaki apoteki in drozeriji; v manjših krajih, kjer ni takih trgovin, obrnite se na trgovce z mešanim blagom- Zanimivo knjigo „Kaj je higiiena?" dopošljem na zahtevo vsakomur zastonj in franko. Kemik HUBMANN.referentLysoform-lvornice, Dunaj, XX., Petraachgasse 4.                                   133
Močnoglasne
harmonike!
■
izdeluje najbolje in najceneje    !
! Franz L lost, Gradec 16 j
Lazarettgasse Nr. I.
■ Cenik zastonj! V reparaturo vpoalane harmo- ■
■oike se poštnine  prosto nazaj pošlje,   Mnogo"
■zahvalnih   pisem  dokazuje  dobroto mojih iz-■
delkov.                                      975;
Samo K 4*85 ura z verižico in priveskom
Krasna rementoar ura za gospode iz novega srebra „Faeette '   z najnovejšim   Švicarskim patent-anker-kolesjem (ni plehnata ura, pero se ne trga) temveč masivno in krasno  gravirano ohišjs skupaj z moderno pancer-verižico iz novega srebra s priveskom. Proti   povzetju  skupaj K 4'85. Pri  naročbi 6 kosov 1 ta*a   ura  z verižico   zastonj.   8 leta garancije, da gre  vsaka ura dobro. Hiša ur ,,Famos'-, Dunaj 863 XVI/2, Lerchenfcldergu.-tel 0. Izmenjava ali denar nazaj. Išče se zastopnike.           969
naj  piše še danes na   zalogo
švicarskih fabričnih   ur Oeorg
Lohberger, Dunaj V1I./63.
Viničar
z večimi delavskimi močmi se sprejme.            978
Budolf Wibmer v Ptuju.
mimmmtmmm
Sedlarski  in   obenem tapetniški učenec
zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme pri Leo Kulnig, sedlar in tapetnik, Ptuj, Untere Draugasse 6. 981
Pozor!   s
60.000 paror čevelj! 4 pari čevelj samo K 8—. Zaradi. ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati več;e število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj.ali črno ga-loS. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fasija, velikost po št. Vsi i pari koštajo le K 8-—. — Pošlje po povzetja C. Wiener, eksport čevelj. Krakov št. 206. I'.menjava dovoljena ali denar nazaj.
En viničar    gso
s 8—4 delavskimi močmi se sprejme takoj za moj vinograd „\VilIkommberg" pri Sv. Marjeti Slov. gor. — Jos. Ornig, ___________»nj.
Iščem službo   97»
za gozdarja ali pa na veliko posestvo za oskrbnika; sem oženjen, brez otrok in vojaščine prost. — Naslov pove uprava tega lista.
Konjski hlapec        I
oženjen, brez malih otrok, zdrav, trezeo, mirni ljudje, se takoj v letno službo sprejmejo. Dobijo: prosto stanovanje, drva, polje, dovoljenje, da redijo 1 kravo, dve svinji in 8 kokoši, in K 480'— gotove plače, žena in odrašeoi otroci pa dnevno plačo. Le pridni ljudje z letnimi spričevali naj nemško pfsejo ali pa se z dokumenti predstavijo pri oskrbništvu
0JT* graščine Steinhof pri Radgoni.
Sejem sv. Katarine
v Šoštanju
se vrši                               gsa
dne 18. novembra 1912.
Volovski hlapec      m
oženjen, Lrez malih otrok, zdrav, trezen, miini ljudje, se takoj v letno službo sprejmejo. Dobijo: prosto stano' vanje, drva, polje, dovoljenje, da redijo 1 kravo, dve svinji in 8 kokoši, in K 480'—■ gotove plače, žena in odrašeni otroci pa dnevno plačo. Le pridni ljudje s letnimi spričevali naj nemško pišejo ali pa se z dokumenti predstavijo pri oskrbmsivu
graščine Steinhof pri Radgoni.
Nekaj vozov
Max Straschill v Ptuju.
1 §MT Denar ~3Hl
I prihranite pri solidni razpošiljalni  hiši R. Miklauc, 1 Ljubljana št.   104,   ako vzorce  štofov za gospode in dame                       ,
H8F* zahtevate. ""tP9 1 Nobenih troškov, solidno bUgc. Nobene kupne obveznosti.                           963
veliko trgovino Johann Koss, Celje
A3
zaradi njene solidnosti, nizkih cen in yelikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, Strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-----'                                         grobne vence in trakove, z eno besedo vse.    ===SEE=EEE25==E===E----
66�1
52512
840090
7 —
hripavosti, katarn za-.sliiijcnju. krcnema in oslovskemu kaplja
Ifaiser'jeve prsne
11 Karamele
s „3 smrekami"
not. potr. spričeval zdrava -kov in zasebnikov jamčijo za sigurni
uspeli. Jako uspešni in dubru-
ukusni bonboni. Cera 20 in 40 vinarjev. Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Molilor, apoteka v Ptuju, Ig. Bekrbalk, apoteka v Ptoju, Kari llfrrmann Laški trg, A. Bil-bather, Laiki trg, A. Plunger, apoteka, Podčetrtek, llans Schnider-
schitsch,    apoteka   v Brežicah      8r>5
Razpošiljam orožje vsake vrste   563
na 10 dni za poizkušnjo in vpogled. Enocevne Lancaster-puške od K 20*—, dvocevne Lancaslerpuške od K HO*—, Hamerlo'8-puSke od K 70 —, flobert-puSke od K 8—, revolver od K 6*—, pištole od £ 2-— naprej.  Ugodni plačilni
Jogoji. — Must, cenik zastonj. .  D n 4 e k,   fabrika  orožja, Opočuo št.  20o2   na  dri. žel. Češko.
!!!   500 kron!!!
"Vam plačam, ako moja Wur-zelvertLger „Riasalbe" ne odpravi tekom .i dnij in brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, rogove kože. Cena 1 posodice z garancijskim pismorr. 1 krono. Kenenr, Kaschan, I Postfach 12/234, Ogrsko.             »26
Proda se
781
lepa hiša
x vrtom   v Brežicah  na Savi pod zelo   ugodnimi  plačilnimi
iogoji. Vet pove lastnik gosp. ntoH  Woschitschko  v  Slov.
Bistrici.
Zastonj
in poštnine prosto dobi vsakdo na zahtevo moj
glavni katalog
a 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenega, manufafcturnega, usnjatega in Jeklenega blaga, predmetov za domačijo, optičnega blaga, ka-dilnih rekvizit, toaletnih artiklov, orožja itd. 795 C. in kr. dvorni liferent
v Mostu (Briix) št. 1697 (tako.) Niklaste žepne ure . .K 420 niklaste budilnice . . K 290 ure-kukavice    .... K 8-60
harmonike.....K 6'—
srebrne ure.....K 8 40
ure na pendelj .... K 860
gosli........K 6-80
revolverji......K 6*—
Razpošilja po povzetju ali na-prejplačilu. Brez  rizike!   Izmenjava dovoljena ali denar nazaj!
Hiša
5 sob in  2   kuhinjo,   pralna kuhinja klet, hlev, gospodarska poslopja,   vodnjak   in   veliki vrt, 2d minut od Maribora, se pod  ugodnimi plačilnimi  pogoji proda. Vprašanja na PRANZ TRSTENJAK, Fraustaudenstr. 67, Pobrež pri Maribora.           968
Ena               963
švicarska goldin-ura
ki gre dobro na sekundo za samo K 3'70. Kdor zdaj ne kupi, nima te prilike nikdar več v življenju. Se dobi po povzetju pri S. Brandes — Krakova. B. Josclovvicz al. 11-
Nove priložnosti I
Werndl-infanterijske puške model 67/77 za krogljo kal. 11-2 mm 8 K 50 h. Ista puška pre-narejena za šrot kal. 28, na 60 korakov \ dobro ustreljena samo K 12'—. Puška za potovanje za zložiti (Reiseum-klappflinte) kal. 16, se nosi jako prijetno v rukzaku, samo 36 K. - Flobcrt-puške kal. 9 mm za krogljo in šrot, fino delo, nese daleč, zbije izvrstno, jako lahki pok 24 K. — Fina lancastre-dvojna puška kal. 16, z dolgim kjučem, levo chokb. SO K, prima 96 K. — Fina puška iBdchsenflinte) kalib. 16/9-3, dolai ključ 70, prima 95 K. — Fina flinta (Bilchs-fl nte), ključ med petelini &0 K, prima l(X) K. Največja garancija. Friedr Ogris, puškar, St. Margareten Romata). Koroško. Po strelu napravijo moje dobro in trajno izdelane puške dobremu strelcu največje veselje.
+Korpulenca+
debelost
odpravi znameniti pristni dr. Richterjev caj za zajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, 3 zav. K 7-—; dopo-šiljatev poštnine pmsta od inštituta .Hermrs', Miinchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med Qu-: konstatira 6—6 ja celo 9'/, kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: X uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch. E. v B. Sem jako zadovoljen s čajem ,'za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže.         816
Zaslužek
2—4 K na dan in stalno z lahko priljubljeno šlrikarijo v lastni hiši z mašino za hitro štrikanje „Patenthebcl", nedoseženo mnogostranska, praktična in trajna, (jeklene ključavnice). Poduk lahek in zastonj. Garantirano povsod trajno odjemanjc dela. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domače štrikarije Kari Wolf, VIL, Mariahilferstrasse štev. 82.            815
25.000 ur 1 ura kron 2.50.           9J6
Pariški najnovejša facija, 36 urna, gre natanko, la pozlačena nI razločiti od 18 krt. zlata, s H letno garancijo za samo K 250. 2 uri K 4-80, 5 ur K 11-30. I Pariška pozlačena verižica najnovejša facija 60 vin., 2 verižice K 1-26. Brez rizike, kar ne dopade, denar nazaj, se dobi po povzetju od A. Kapelusz, Krakova (Avštr.) Dietelsgasse   57—631.
Kupim vsako množino
vinogradniških   polžev suhih jedilnih gob orehov       956
ter vsakega žitja po najboljših
cenah. Josef Perko.  Leiters-
berg p. 1'o'ssnitzhofen.
866
žepna ura, mnogo prem. marka .Sirena "Le ta ura ima veleprima švic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 100 K. Za natančnost garantiram 5 let. I k. 4 K 85, S k. 9 K 50 Nadalje ofer. Gloria-srebrno žepno uro za 3 K 70. Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju S. Kohane, eksp. ur. Krakova. Scbastiang. St. f 45,
Proda se v enem večera trgu na Spodnjem Štajerskem
biša z gostilno
in mesarijo. Kje ? pove nprav-ništvo Štajerca."    936
Tomaževa moka..radina znamka"
na travnikih, pašah,   deteljišfcih in krmilnih ptljih že skozi desetletja priznano ceno
fosforjevo kislo gnojilo. Tomaževa moka   „zvezdina   ziianika" zviša
žetev in izboljša kakovost. Tomaževa moka „zvezdfna  znamka" t jeseni ali   pozimi na grapavo  brazdo  potro-Sena, je tudi za pomladanske setve izrednega vpliva. arkl   Tomaževa moka „zvezdioa znamka*' se le v plombiranih   vrečah, na katerih je označena vsebina in ki nosijo varstveno znamko, oddaja in se dobi v vseh   z našimi plakati označenih prodajalnah.
Faille Tomaževih fosfatov
874
z z o z. BERLIN W. Svari se pred manjvrednim blagom I
Posestvo ,/Puschlhof"
pol nre od Velikovca, v lepi legi, z okroglo 15 hektarji njiv, 10 hektari travnikov, 1 hektar vrta, z lepim sadjem, rabo stelje in lesa, skupaj s kmetijskimi stroji z obratom na gepelj, se s 1. marcem 1913 pod ugodnimi pogoji  V   najem
odda.  Vprašanja   na  E. J.  StrauB,  Velikovec, (Volkermarkt), Koroško.                   924
Oblastveno avtorizirani                    802
ciTTil:n-i. greo:m.et©x
(novi rotovž, II. nadstropje)
priporoča se  za   izpeljavo   razdelitev   posestev,
omejitev   in   določitev   mej,   popravkov   mej in
vseh drugih v to stroko spadajočih del.
MOCCK WURFELI sind der allerfeinste. fixund I
fertig gezuckerte Kaffeel 1WD1W gibt:: ■
kostet -16 Heller.
UBERALLZU HABEN!! C.WEWGER,FABRIK.KUGENFURT.|
Na parni žagi                        638
Adalberta Ružička v ROQOZDlCi.
ležeči na železniški progi postaje Ptuj, se vedno vse vrste okroglega lesa (Rundholz), ter tudi celi gozdi po najboljših cenah kupujejo; iiada-Ije se vsaki les, tudi najmočnejši, v Jonu" najceneje zreže; prodaja se tudi vse vrste dil in rezanega lesa najceneje in izdeluje, ter oblja vse najsolidneje ; kupuje in prodaja se tudi vse vrste sodarskega lesa. Vsakdo se lahko na to skozi mnogo let kot solidno poznano firmo zaupljivo obrne,                        638
Vsled dežja izmočeno in izprano krmo morate
letos z dodatkom  Barthel'ovega  krmilnega  apna in soli izbolj-šatr, ker bi drugače
driske, motenja  prebave in bolezni kosti
zanesljivo nastopile.                             915
Kmetovalci zahtevajte vedno izrecno
lirleP1" krmililo apno,
kajti le to se je skozi 19 le t najbolje obneslo. Izdatek majhen. Vpliv krasen. Popis zastonj.
Michael Barthel & Co., Dunaj X.,
Siccardsburggasse 44.
Se dobijo v trgovinah, kjer visijo naši plakati.
otročji vozički
za 12,14,16,18,20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se do biva v veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodvorskem prostoru . (Zahtevajte cenik).
Langen & Wolf ■
Dunaj X, Laxenburgerstr. 63               ■
inženirska pisarna: Gradec  Annenstrasse štev. 10.          B
Originalni „OITO"-motorji
za bencin, benco, perolin, „sauggas" in surovo dlje
Bencin-lokomobili !
s streho ali brez nje.
■        Mašine za obdelovanje lesa.      ■
I        Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice.         B
■        Ledenice in hladilne uredbe.      ■
Obisk inženirja, proračun   troškov, prospekt 626 A. ■                                       B. Z. zastonj.                                873 ■
llllllllllllBlllllll
400 hekiolitrov
961
vipavskega in goriškega vina
imam za. prodati. Izborna letošnja vipavska vina so imela letos od 16 do 20 stopinj cukermošta. Izvrstna vina in mošt, znan po ctli Av«tri,i, prodajam na debelo po zmerni ceni po dogovoru. Imam tudi več tisoč cepljenih trt in korenjakov različnih vrst (Silvanec zeleni, laški Riznik itd.). Cena po dogovoru. Se priporočam za oboie. Josip Cotič, prodaja vina in cepljenih trt Vrhpolje, p. Vipava.Kranjsko.
Konjski in hišni hlapec    .
se v Ptuja  takoj   sprejme.   Vpraša se v uprav-nišjvu »Štajerca".
in davne
J1 kila sivih, Slišanih K 3—, boljših 2-40,  napol belih prima
■ 2-80 K, belih K i---, prima kot davni  mehkih  K 6.—,  velt-
■ prima K 7-—, 8-— in 960. Davne sive K 6-—, 7-, bel« prima
K 10—, prsni flavm K 12.—. od & kil napre; franko.
i O     Gotove napolnjene postelje     O
j iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega inleta i(nankinga), 1 tnhent, ca 180 cm dolga, 120 cm široka, skupaj iz 2 blazinama za glavo, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, J dovolj napolnjeno z novim, sivim, Havmastim in trajnim per-
■ jem za postelj K 16'—, napol davne K 20-—, dannsko perje ■K 24—. Posamezne tohne K 10- 12—, 14-, 16-. Posa-Jmožne blazine za glavo K H—, 850, 4—. Tnhne200:140 cm
■ velike K 18—, 16—, 18—, 20—. Blazine za glavo 90:70 [cm velike K 460, 6—, 6-60 Spodnje tnhne iz najboljšega Jgradla 180:116 cm velike   K IS-— in   I6-— pošlje   od 10 K
naprej franko po povzetju ali naprej-plaSlu     •     669
I Max Berger, Deschenitz a 115(Bohmerwald).
! Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bo-I       gato ilustrovani cenik vsega postchnrga blaga zastonj
Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju.
Ali potrebujete opožje ?
Dobri revolverji od K 5-—. Avtomatične repet. pištole kal. 6 35 mm od K 3fr—. Fini fiobert-tešingi od K 8'35. Cene pnške za lov in šajbe v najvišji kakovosti. Werndl. infant, puške skoraj nove K 7"50. Take odrezane v obliki karabinerja za. krogljo 100/200 korakov K 12-—, za šrot (kal. 28) po K 1350. Pišite takoj po cenik 1 (brezplačno) na strogo rcclno fabriko orodja A. ANTONITSCH v Borovljah 41 (Koroško.                  884
1
62
50
Ako hoče.e svojega moža,
brata, sina, svojo leno, sestro ali hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grocovite navade in pogina pred pijančevanjem rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bode-mo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo že tisoče ljudi od bede, revSČine in pogina rešili.
Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V največih slučajih sploh ne more razumeti, da Špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžilek vzrok; in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen vseh razre-do/, bogatih in revnih, katerim se je b krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrši pod največio diskrecijo in za ni škodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj gospod Unrein Franc v Resiczabanya piSe:
VeleStovani gospod, Kopenhagen, Dansko!
Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatlji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja, ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil.
Jaz sam sem vpliv »Kina" poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kino-praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo Življenje s s*ojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim. pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju.
S poslovanjem                     Unrein Franc.
NaS preparat nrodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopenhagen.                                                                                      872
Kino Instituted Kopenhagen K. 7. Dansko.
Pisma se frank i ra s 25 vinarji, dopisnice pa z 10 vinarji.
trgovina z mešanim bl*ff«m in saloga smodnika
PTUJ
priporoča svojo bogato zalogo                            22*
špecerijskega blaga,
nadalje smodnika za 1oy in razstrelbe, cindžnere ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s TomaJova moka, kajnit itd nadalj«- raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah
Novo!                    Šlager 1912.                    Novo!
D. II. G. M. St. 626081
Novoletna šaljiva karta
v doslej nikdar vidni vrsti. Vsaka karta „šlager", ni za prekosili, humoristično in senzacijsko. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je dobro  sortirana in vsaka karla v kuverti.   Samo mi imamo edino
razpečevanj*. Zastopnike se za vse kraje i«ee. 10 orig. vzore. pr. vpoš. 0/5 k             Habiohorst & Co.
25 losov 1— K                                     nA„_   :    ui
5o   n   175 „                                 Bocnum i. W.
100     "      3 —  „                                                  Postschliessfach 149.
Povzetje 40 vinarjev več. Pismene znamke vseh dežel vzamem v plačilo.                                                   970
Iščem
954
vtnicarja
za svoj vinograd v Miknhču pri Zagreba.  Vetop začetkom novega leta,   pogoji  po dogovoru. Gll-
stav vitez Pongratz   Zagreb, Visoka ulica 22=
Z«lo dobro idoča
pP"* gostilna
s trgovino mešanega blaga, veliko lepo nadstropno hišo tik velike farne cerkve, šole in državne ceste, 10 minut od kolodvora, eno uro od Maribora v zelo priljubljenem in lepem kraju, se takoj zaradi p'eselitve in nezmožnosti slovenskega jezika za samo 31000 kron pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. V*e natančneje pri Franz Peteline Zgornja Polskava pri Pragerskem. Vsakemu interesentu se na zahtevo brezplačno razgltdnico hiše vpošlje.     949
Gospodinje/                               Previdnost!!
Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, sploSno preiskušene svetovne marke              460
BLAIMSCHEIN
ff
UIMKUfI«
MARGARINE
preskusili.
(lUnlKUM     ni rastlinska margarina.
„UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava.
iiUMIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši naturni prodnkt.
iiUMIKIIM"   ie    £^f^^"|   «*n«j4a ne6° navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša.
SAMO BLAIMSGHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to  na  vsakem zavoju
razvidno.
Cenjena gospodinja!
Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar
pečete
ovrete
kuhate
za kruh s putrom
BLAIMSCHEIN's „UNIKUM"MARGARINO
Se dobi povsod.                                                                                                    Poizkušnja gratis in franko.
Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV.
■■■
stane moja prava amerikanska anker-remontoar-ura, najfinejše zaniklana, 86 urno dobro regulirano anker-Kolesje, skupaj z lepo niklasto verižico, priveskomin futeralom, dokler traja zaloga, vse skupaj le
K 3 — en kos.
8 leta pismene garancije. —
Posije po povzetju. ftf~ 3 leta pismene garancije.
Radium
svetilna budilnica
20 cm visoka, cifernica in kazalci prirejeni z radium vse-bujočo substanco, Bveti v temi, tako da se čas labko natančno
cita. Cena enega kosa ... K 4-— Z dvojnimi zvonci  .  . K 5.— S Štirimi zvonci ... K 6— Kaditim-godbena bndil-
nica.......K 8 —
PoSiljatev po povzetja. -"^J
Max Bobnel,
DUNAJ, IV., Margaretenstrasse 27/51.
Originalni   fabrični cenik s 6000 podobami  zastonj  in franko.
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi preti ilabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuce, stekl. 120 K preti kaliju, težki napi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k 10 vin. — Oij proti gihtu k 80 Tin. — Balzam m giht, ude in iivce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, In eeV Hrani bolečine. — Bleiburilri živinski prašek k 1-30 K Praiek proti odvnjenju krvi t živalski vodi k 1-60. — Izvrstni strup za podgane, mili, Murke k K 1-—. Raa-peeBjatev   L. HeriMt, apoteka, Bleiburg i
Športne jope in telovniki za gospode iz kamelove dlake
ter Beek'oyo perilo iz kamelove dlake proti silitn, revmi in isias se, dobi le pristno po originalnih fabriških cenah. Specialna tvornica z električnim obratom blaga iz kamelove dlake, sweater, štucni, kape, gihtovi rokavi, gihtove noge, ogreja za trebuh, ogreja za kolena, ogreja za noge itd. ter športno blago za lov In zimski šport. Filialka: Karlsbad in Marienbad. — M Beck, Dnoaj, 19., Hauptstrassr 30/48. — Natančnejši cenik se pošlje VBakomur zastonj in franko.                             888
a pemska razprodaja!
Ceno perje za postelj!
1 Kf. sivih slišanih 2 K; boljših I K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih * K; belih mehkih 6 K tO h; 1 kg najfinejših sn-ženo-belih, sli-sunih 6 K 40 h. 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega U; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame o K, potem franko.
KF~ Gotove postelje "WS
■z krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 6 i tnhrnt, 180 cm dolg, 12" cm širok, z 2 glavnima blazinama, j »«aka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, ■ trajnim in flamnastim perje« za postelje 16 K; Bol-danne 20 K; i J-ime 21 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne j blazine 3 K, 3 K 60, 4 K. Se pošlje po povzetji od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne [dopada denar nazai. S. Benisett, Deechonltz Nr. 716, tujko, (Solum). Cenik gratia in franko.
Dobri muziki
dobijo v Ptuju službe.    Vpraša se pri mestnem uradu v Ptuju. S
Priznano iro in »
se dobi
rezano blago, perilo in obleke
pri Adolfu vvesiak. Maribor, FrEiriausgassgMagysnaQB
(od novega Hauptplatza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni „Warenhalle."
16T>
Na obroke!
526
Kdor hoče poceni uro iri verižico kupiti, naj piše natančni naslov. — Vsled velikih zaključkov oddajam po celem Avstro-Ogrskero takoj za K 14*— prvorazredno pravo srebrno remontoar-uro s 3 srebrnimi pokrovi najfinejše gravirano. In eno 14 karatno zlato verižico, najmodernejše pancer-facije, c. kr. puncirano, 60 gramov težko, za K 140'— po mojih ugodnih pogojih samo 4 K na mesee. Takojšna dobava. Vsepovsod proti povzetju prve svote K 14-.
R. Lechner, biSa Z i
Motorji
za surovo olje t visokim  pritiskom od 16 do 100 HP.  Obratni
troSki 1 do l1/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe   konstrukcije . od 1 do 60 IIP,  ter lokoinobili od 2 do 20 HP.  Obratni troški 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč.                      76
T_ T^7"©,rcla.alQTxrs3s:i
Dunaj, m., Paulusgaase 3. — Budapest, VI., Vaei korut 37 Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart
Tiskal: W. Blanke v Ptuju.