48
Didakta 196
V jubilejnem letu Slovenskega društva pedagogov (SDP) - ustanovljeno je bilo decembra 1987 v sodelovanju Sekcije za šolsko pedagogiko pri Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije in Pedagoškega inštituta takratne Univerze Edvarda Kardelja Ljubljana - je na moj naslov prispela knjiga Kreativnost v sveučilišnoj nastavi ('Ustvarjalnost v univerzitetnem izobraževanju'), darilo Pedagoške fakultete Osijek - originalna poteza, ki me je razveseljujoče presenetila, saj knjižno darilo s svojo tematsko aktualnostjo kar kliče k javni predstavitvi. Hkrati praznično oživi naše spominjanje začetkov Slovenskega društva pedagogov pred tridesetimi leti, v okoliščinah, ki so, kljub sicer spremenjenim družbenim razmeram, tudi v današnjem času ponovno aktualne.
OB 30-LETNICI SLOVENSKEGA DRUŠTVA PEDAGOGOV -'USTVARJALNOST V UNIVERZITETNEM IZOBRAŽEVANJU' S. DUBOVICKI
Mag. Marjeta Cerar
Tako kot ob ustanovitvi Slovenskega društva pedagogov se tudi danes vedno znova sprašujemo o kakovosti tako dodiplomskega univerzitetnega kot vseživljenjskega izobraževanja učiteljev, tudi o vedno bolj aktualni pedagoški avtonomiji v vzgojno-izo-braževalnem procesu in sistemu, o aktualnem financiranju programov javnih in zasebnih šol, o ustvarjalnosti pedagogov tako pri učenju kot poučevanju.
Pričujoče osiješko darilo je v sedanjost vpeto raziskovalno delo dr. S. Dubo-vicki (2016), ki izpostavlja, prikaže vsebine in metode za ustvarjalni pristop delovanja učiteljev. Zraslo je iz podobnega izhodišča, iz kakršnega je v svoji zasnovi pred tremi desetletji vzniknilo tudi naše SDP: njegova ustanovitev je bila namreč kar najtesneje povezana z opozorili pedagogov in svetovalnih služb za pedagoško avtonomijo, svobodo in ustvarjalnost, za razvoj kakovosti poučevanja in s tem povezano kritiko in kritično evalva-cijo v letu 1957 ustanovljene enotne osnovne šole v Sloveniji. V tem času je vznikalo tudi svetovno gibanje za razvoj pedagogike iz šol in v ta gibanja smo vstopali tudi šolski pedagogi.
Naj ob tej priložnosti vsaj kratko opišem začetke SDP, vsebine in razmere, v katerih je pred tridesetimi leti vzniknila potreba šolskih pedagogov v šolah po znanstvenem razvojnem delu, po ustvarjalnosti učiteljev in evalvacijah pouka. Ni naključje, da se je slovenska pedagogika kot znanstve-
na disciplina tedaj že drugo desetletje snovala (Šegula, Pediček, Sagadin) na Pedagoškem inštitutu v okviru ljubljanske univerze in se tudi z empiričnim delom osvobajala od imperativa le izpolnjevanja navodil "od zgoraj". Po tridesetih letih enotne osnovne šole so se tedaj na pobudo pedagogov in strokovnih ustanov zgodili posveti, kot so Drugačnost otrok v šoli, 30-letnica enotne osnovne šole, Prehod vrtec - šola ... Med prvimi mednarodnimi posveti so bile v okrilju SDP pripravljene in realizirane ekskurzije v alternativne šole Italije in Avstrije s ciljem rahljanja tedanje okostenele šole in oblikovanja smernic in stvarnih možnosti za t. i. celostno pedagogiko (Waldorf, Montessori, Šola združenega sveta Devin). Strokovni posveti Waldorfska šola: prispevek holistične pedagogike in medicine, Razvoj šole in ustvarjalna vloga pedagoga ter mednarodni simpozij Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraževanju so ustvarjali strokovne podlage pedagoški avtonomiji učitelja, odgovornosti za kakovost pouka v vzgojno-izobraževanem sistemu na vseh stopnjah šolanja.
Akcijsko raziskovanje je bila v Sloveniji velika tema SDP in Pedagoškega inštituta, ki je širila ideje povezovanja med teorijo in prakso, samore-fleksivnega razvoja prakse, odpiral se je prostor za ustvarjalne učitelje. V ta miselno razrahljani prostor so vstopale ustvarjalne razvojne pobude iz šol. Izšlo je več avtorskih gradiv in lastnih metodik učiteljev. Na srečanju predstavnikov dežel sveta s slovenski-
mi učitelji na Pohorju se je slovensko pedagoško gibanje povezalo s pedagoškimi gibanji z univerz Avstralije, Avstrije, Anglije in Hrvaške. To so bili po neuspelih zunanjih reformah v Sloveniji (usmerjeno izobraževanje) v začetku osemdesetih let prvi samonikli znanilci osvobajanja pedagogike kot samostojne stroke v sodelovanju z drugimi vedami izpod egalitarnih političnih okvirov, ki so do tedaj oblikovali šolsko pedagogiko. V t. i. razvojni Osiješki model je bilo tedaj vključenih več slovenskih šol, da bi vzele razvoj v lastne roke. Akcijski raziskovalni pristop, torej razvoj iz prakse, je, tudi po zaslugi sodelovanja z Ljubljano, na obeh hrvaških Pedagoških fakultetah, v Zagrebu in Osijeku, postal stalnica in znanilec novega obdobja.
In v tem kontekstu je prijateljska "zgodovinska" vez med 30-letnico našega SDP in aktualnim knjižnim darilom osiješke Pedagoške fakultete, delom dr. Snježane Dubovicki, v katerem je slikovito predstavljen pristop ustvarjalnega dela, kot ga je snoval že takratni osije-ški razvojni model.
Naj ob tej priložnosti zapišem kratko predstavitev knjige dr. Snježane Dubovicki Kreativnost v sveučilišnoj nastavi ('Ustvarjalnost v univerzitetnem izobraževanju').
Delo je zasnovano kot svojevrsten učbenik, ki ga lahko uporabijo vsa predmetna področja pedagoškega izobraževanja. Prinaša večplastni in večbarvni pogled z vidika mnogoterih za
Didakta 196
49
vzgojo in izobraževanje zainteresiranih znanosti, največji delež pa pripada teorijam ustvarjalnosti, pedagogiki in didaktiki. Današnji čas globalizacije vsekakor izziva ustvarjalnost v edukaciji (vzgoji in izobraževanju), ki jo v pedagogiki povezujemo s celovitim pojmovanjem osebnosti in razvojem kompetenc (usposobljenosti), potrebnih za delo. Vključenim študentom v projektu je omogočal biti zainteresirano drugačen, v svojih poročilih in rezultatih so pokazali, kako je lahko pouk aktiven in ustvarjalen, ko sledi učiteljevim in učenčevim talentom. Bralci se lahko iz knjige učimo iz ustrezno izbranih teoretičnih pristopov v pogledu na ustvarjalno delovanje človeka, iz opisanih rezultatov, tudi modelov in postopkov za preskušanje višje kakovosti v pedagoški praksi. Kot že rečeno, pričujoče delo idejno izhaja iz razvojnega t. i. Osiješkega modela, pomembnega za takrat tudi vanj vključene slovenske šole, ki so v tedanjih pogojih vzele razvoj v lastne roke, in pri katerem so učitelji sodelovali za razvoj ustvarjalnosti v vseživljenjski edukaciji. Projekt je potekal na Pedagoški fakulteti Osijek pod mentorstvom dr. Ladislava Bognarja in nam v pričujoči knjigi nudi obilje konkretnih primerov, kako razvijati ustvarjalnost pri učenju in poučevanju.
Dr. Milena Ivanuš Grmek s Pedagoške fakultete v Mariboru v oceni knjige Snježane Dubovicki zapiše, da je tudi metodološko zanimiva, saj avtorica ne le s faktografskim kopičenjem podatkov, ampak na znanstven in kreativen način raziskuje to pomembno področje. S postmodernim pristopom uravnoteženega kvantitativnega in kvalitativnega pristopa preko kritične teorije in po kon-struktivistični metodi preverja nove modele pouka v zagovor enotnosti teorije in prakse.
Knjižno darilo iz Osijeka, Kreativnost v sveučilišnoj nastavi, naj nam bo v času, ko je aktivnost našega SDP skoraj usahnila, ponovna spodbuda, ki po zaslugi živahnosti mednarodnih projektov (Erasmus, Comenius), tudi slovenskih gibanj in pobud, ustvarjalne pedagoge v šolski praksi in teoriji lahko povezuje, kajti priča smo velikemu razvoju v vseživljenjskem izobraževanju učiteljev. Naj bo tudi pričujoči zapis o delu dr. S. Dubo-vicki ena od pobud za znanstveno refleksijo in iniciativnost v pedagoškem delu, za nove miselne smeri, za razmisleke ob tej knjigi.
Delo dr. S. Dubovicki je vsekakor zanimivo, saj v slovenskem šolskem
prostoru zaznavamo velik interes za ustvarjalne pristope, za upoštevanje posameznika, še posebej v univerzitetnem izobraževanju, pri pouku na fakultetah. Gre za avtonomijo, strokovno dostojanstvo in ustvarjalnost učiteljev, za višjo kakovost vzgoje in izobraževanja v refleksiji prepleta med teorijo in prakso, ki jo prinaša tudi ta knjiga. In prav bi bilo, da takšne pobude vsekakor ostajajo opazne in cenjene med pedagogi in pedagoško vedo, v praksi pa nova svežina, da se v šolah učitelji ne pogrezajo ponovno le v birokratskih okvirih. Kajti 'za človeka gre', kot vzklikne v svoji etiki dr. Juhant, ustvarjalnost se lahko rojeva le v posamezniku z zmožnostjo kritične distance, v polju med njegovo svobodo in odgovornostjo.
Naj ob pričujoči predstavitvi dela S. Dubovicki Kreativnost v sveučilišnoj nastavi in prazničnem zapisu ob jubilejni, 30. obletnici ustanovitve Slovenskega društva pedagogov izrazim svoj poklon tudi založbi Didakta, katere nastanek je povezan z demokratizacijo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja tudi v pedagogiki, odpiranjem novih smeri, s pedagoškimi premiki v ustvarjalnosti - kar vse je prispevek za krepitev strokovne samozavesti in dostojanstva učiteljev.
Zbornik s strokovnega srečanja, ki ga je v novembru 1989 pripravilo Slovensko društvo pedagogov
Knjižno darilo Pedagoške fakultete iz Osijeka