Official Publication
'of the Slovenian Women's Union of America
Number 7
JULY, 1943
Volume 15
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, III. Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois
Slovenian Women's Union of America
Organized Dec. 19th 1926 in Chicago, 111. Incoiporated Dec. 14th, 1927 in the State of Illinois Member of: National Council of Catholic Women
Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor
Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio
Glavni Odbor — Supreme Committee
Preds ednica—President
Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave, Sheboygan, Wis.
I.	podpredsednica First Vice President
Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio
II.	podpredsednica—Second Vice President .
Mrs Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa.
III.	podpredsednica—Third Vice President
Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn.
IV.	podpredsednica—Fourth Vice President
Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo.
V.	podpredsednica—Fifth Vice President
Mary Markezich, 2809 E. 95th St„ So. Chicago, 111. Tajnica—Secretary
Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Blagajn i carska—Tr eas u rer
Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors
Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St.,. Cleveland, Ohio Mrs. Mary Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. Mrs. Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Prosvetni odsek—Educational Committee
Mrs. Albina Novak, Urednica in upravnica "Zarje,"
1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio Gladys Buck, 10036 Ave. L., So. Chicago. III.
Svetovalni in porotni odsek — Advisory Board Mrs. Frances Süsel, predsednica, 15900 Holmes Ave-, Cleveland, Ohio
Mrs. Ivanka Zakrajsek. 6059 — 68th Rd., Ridgewood, N. Y. Mrs. Marica Kopach, 1217 So. 61st St|., West Allis, Wis. Mrs. Anna Kamsen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth> Minn.
tzalja
THE DAWN
URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA
Izhaja vsak mesec—Published monthly
Naročnina $2.00 na leto. Za članice SŽZ $1.20 na leto Subscription price $2.00 per year Members of the SWUA $1.20 per year
Office of Publication: "ZARJA" 1135 East 71st St., Cleveland 3, Ohio
Editorial Office: ALBINA NOVAK, Editor 1135 East 71st St., Cleveland 3, Ohio Telephone: HEnderson 1572
Entered as Second-Class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24. 1912.
<><><><><><><i><^><^^
Julij 1943
i	četrtek
2	Petek
3	Sobota
4	Nedelja
5	Pondeljek
6	Torek
7	Sreda
8	četrtek
9	Petek
10	Sobota
11	Nedelja
12	Pondeljek
13	Torek
14	Sreda
15	Četrtek
16	Petek
17	Sobota
18	Nedelja
19	Pondeljek
20	Torek
21	Sreda
22	Četrtek
23	Petek
24	Sobota
25	Nedelja
26	Pondeljek
27	Torek
28	Sreda
29	četrtek
30	Petek
31	Sobota
Presv. Kri
Obis. M. D.—Srce J
Leon II.
3.	pobinkošt. Urh Dan neodvisnosti Bogomila
Ciril in Metod Elizabeta Portugal. Kilijan, škof in muč 7 sinov mučencev
4.	pobinkoštna Mohor in Fortunat Anaklet Bonaventura Henrik
Marija Karmelska Aleš, spoz.
5.	pobinkoštna Vincenc Pavijan Elija, prerok Viktor
Marija Magdalena Apolinar, škof Kristina, dev.
6.	pobink.—Jakob Sv. Ana Krištof, muč. Janez Kolumbin Marta, dev. Julita, muč. Ignacij
"O'er the land of the free and the home of the brave!"
2348485353482353234823232323
LETO XV. — ŠT. 7
JULY, 1943
VOL. XV. — NO. 7
Marie Prisland:
Članstvu v dober premislek
šesta redna konvencija vršeča se v Pitts-burghu meseca maja je napravila več sprememb v pravilih in poslovanju Zveze. Naj omenim najvažnejše:
Da se ugodi tistim, ki so vedno godrnjale, da se ne izplača biti zavarovanim samo za $100.00, se je ustreglo s tem, da se je vpeljal nov razred pogrebne zavarovalnine, ki bo znašala od $150.00 do $300.00, nanašajoč se na sedajno starost članstva.
Zavarovalninski oddelek države Illinois je svetoval naj dobimo aktuarja, ki bo izračunal kako stoji rezerva pogrebne zavarovalnine v primeri z velikim številom našega članstva. Aktuar je ugotovil, da bi zvezina rezerva morala znašati $340,000.00 in kot vsaka članica ve imamo le tretjino te vsote v blagajni. Da bi se pričela nabirati potrebna in zadostna rezerva ki bi dala zvezi bolj trdno podlago, ker 10c. v pogrebni sklad kot plačujemo zdaj je res premalo, se je na nasvet aktuarja, ki je sestavil lestvico s tremi različnimi asesmenti, ki krijejo tudi konvenčne stroške, sprejelo srednji načrt, ter se temu primerno zvišalo asesment za 15 centov na članico. — Pismo aktuarja in zavarovalninskega oddelka je priobčeno v angleškem delu.—Zvi-šanih 15 centov, krije tole: Pet centov je namenjenih za pokritje vseh konvenčnih stroškov, kakor tudi dodatne svote k zavarovalnini mladine v sedajnem razredu. Deset centov pa gre za kritje stroškov našega uradnega glasila. Tako bo nas sedanji asesment 25 centov spet plačevan tako, kot je bil takrat, ko se je Zveza ustanovila namreč, 20 centov za pogrebni sklad in 5 centov za uradne stroške. S petimi centi bomo tudi zanaprej krile uradne stroške kot smo jih dosedaj, dajale nagrade mladinskim krožkom, nagrade v kampanjah in vse druge stroške razven konvenčnih, nikakor pa ne moremo za pet centov izdati še
Zarje po vrhu, ki zdaj mnogo več stane, ker je trikrat večja kot je bila od začetka.
Naše članice spadajo k več organizacijam, zato morajo vedeti, da je vsaka organizacija zvišala asesment, ko je pričela izdajati svoje uradno glasilo. Le Zveza, žal, tega ni storila, dasi sem to priporočala na konvenciji leta 1930, to je bilo eno leto po ustanovitvi Zarje. Vse od takrat, naše članice dobivajo Zarjo takorekoč zastonj. Zveza je v teh letih izplačala za Zarjo $78,000.00, kar pomeni, da je toliko tisočakov članstvu prihranila, če bi ta denar bil v blagajni, bi naša rezerva bila toliko višja. Pričakovala sem, da ne bo nobena članica prerekala, če bo zanaprej morala plačati 10 centov za Zarjo saj smo jo vse dobivale vsa leta zastonj in pa, ker tolikokrat či-tam kako je Zarja vredna vsega asesmenta. Po mojih mislih tudi je. Ko bi ne imele svojega lista, bi Zveza danes ne bila, kar je. Ne imele bi nikake povezanosti med seboj, ne bi se mogle vsak mesec medsebojno pogovoriti in spoznati, ne mogle bi se postavljati, da imamo zdaj me edini SLOVENSKI ŽENSKI LIST NA SVETU.
ženske rade o sebi slišimo, da smo dobre računarice, dobre gospodinje in dobri gospodarji. Dober gospodar bo toraj upošteval če dobi nekaj dodatno zakar mu ni treba plačati in ne bo godrnjal, kadar pride do tega, da mora plačati. Zato tudi pričakujem od vseh naših članic, da radi povišanega asesmenta desetih centov, ki gre za naš list, za našo "priljubljeno Zarjo," kot jo nazivljemo, ne bo godrnjala nobena članica še majn pa, da bi Zvezo zato pustila, ker v teh časih, ko je zaslužek v vsakem kotu, pač ne bo hotela nobena slišati očitka, da odstopa radi borih desetih centov na mesec, in to celo zato, ker teh deset centov pomeni Zarjo. Vsaka izmed nas je naročena na vse vrste liste, ki stanejo gotovo več kot deset centov na mesec. Ali bo zavedna
članica Zveze najprvo odvrgla svoj lasten list, glasilo njene ženske organizacije?
Končno iskreno apeliram na gl. odbornice, delegatinje, odbornice podružnic in predvsem na tajnice, ki imajo največ stika s članstvom, naj pametno in preudarno pojasnijo članstvu spremembe v pravilih kot jih je napravila zadnja konvencija, ženske smo jako iznajdljive. Lahko napravimo iz muhe konja, pa tudi iz velike gore majhno krtino. Naša zgovornost je velika umetnost, katere nam menda nihče ne odreka. Porabimo ta naš talent za dobro stvar in v korist našega članstva. Postavimo se v vrsto dobrih gospodinj. Dobra gospodinja bo znala, če več iz sklede
vzame kot dene vanjo, bo skleda enkrat prazna. Nobena gospodinja tudi ne skrbi samo za danes ali jutri, pač pa dela načrte naprej za tedne, mesece in leta. Tudi zvezino gospodarstvo ne visi na slučajih enega leta ali petih let, pač pa več. Vsako leto je treba pripisati k rezervi toliko, da bo Zveza na trdni podlagi in da bodo članice prepričane, ko pride njih ura, bodo njih sorodniki dobili tisto svoto, za katero je bila zavarovana in za katero je plačevala vsa leta.
Kot je zlato preiskušeno v ognju, tako bo tudi zvezino članstvo ravno zdaj pokazalo, v koliko ljubi svojo organizacijo in če je idealizem ženske skupnosti med nami.
REV. MILAN SLAJE.
ALI LJUBEZEN ALI SOVRAŠTVO?
MED vsemi kronanimi in nekronanimi državniki, ki so se prišli poklonit Zedinjenim državam, je brez dvoma naredila najboljši vtis žena predsednika kitajske republike, gospa Čiang Kajšek. Njena naobraženost, zdrava sodba ter globok in jasen upogled v človeške zadeve, vse to ji je na mah pridobilo prvo mesto med obisku-jočimi veljaki sveta. Američan rad prizna vrline, kjer jih vidi.
Med drugim je ta globoka žena rekla to^-le: "Vera je glavni steber civilizacij e. Brez vere je vsako mednarodno pravicoljubje nemogoče. Nemogoča je vsalca pravica, kakor tudi čisto navadna spodobnost; brez vere ni nikakšnega jamstva, da se bo dana beseda držala. "Te besede, v katerih je cel zaklad resnice, so mnogi morda že pozabili. Toda resnične ostanejo kljub temu. Značilne so še posebno vsled tega, ker jih je izpregovorila žena, katere narod v ogromni večini še ne pozna krščanstva. Koliko bolj bi se morali zavedati te velike resnice mi.
Ga. Čiang Ka jšek je govoHla na splošno o veri. V mislih pa je imela brez dvoma krščanstvo. Krščanstvo s svojim naukom in zapovedjo ljubezni do Boga in do bližnjega je edino zmožno, da uredi razmere med posamezniki in narodi in privede človeštvo do blagoslovljenega in stalnega miru. Bistvo krščanstva je ljubezen, ljubezen pa je podlaga pravičnosti in zvestobe. Ko bodo te čednosti zavzele zakonito mesto v človeški družbi, petem šele bomo na potu do resničnega miru. Ali z drugimi besedami: Krščanski nauk, ki nam ga je prinesel Bog ljubezni, je edini lek, ki more zaceliti zevajoče rane, vsled katerih trpi človeški rod. Zopet bi morali v prvi vrsti mi katoličani, poudarjati to resnico. Zastonj bi bilo delati načrte za povojno ureditev sveta, ako ti načrti ne bodo te-
meljili na krščanstvu. Saj poznamo izrek sv. Pisma: Nič ni oni, ki sadi, niti ne, ki zaliva, ampak Bog, ki daje rast.
Kako kratkovidni in plitvi smo premnogo-krat ljudje. Živimo v krvolitju, kakoršnega morebiti ne pozna zgodovina človeštva. Strašno sovraštvo je zajelo narode. Mi pa hočemo še prili-vati temu sovraštvu. Saj nekateri popolnoma resno govore in pišejo, dabo zmaga le takrat gotova, ko bomo pričeli sovražiti svoje sovražnike. Kakor da bi sovraštvo moglo roditi mir in blagoslov. Vsled tega ne smemo dopustiti, da bi ta svetovna vojna, ki je v veliki meri sad sovraštva, sebičnosti in splošne pozabe Boga, strla zapoved ljubezni in s tem civilizacijo. Kajti razlika med civilizacijo in divjaštvom je ljubezen in zapoved ljubezni je naše največje upanje, da se bo ohranila civilizacija.
Američani se borimo za obstanek, borimo se za naša življenja in človečanstvo. Toda pri vsem tem ne smemo pozabiti, da smo kristjani. Srce kristjana pa ne sme poznati sovraštva in maščevanjaželjnosti. Ko bomo po končani vojni poklicali na odgovor one, ki so v glavnem povzročili to krvolitje, ter jim prisodili zasluženo kazen, se naj bi to zgodilo zaraditega, da se da zadoščenje pravici, ne pa iz maščevanja in sovraštva.
Mi vsi smo v tej vojni na težki preizkušnji. Ta preizkušnja ne bo prenehala, ko bo vojna končana, ampak bo postala še hujša. Grozodejstva, ki jih počenjajo naši sovražniki v domovini vpijejo v nebo po maščevanju. Kadar samo pomislimo na trpljenje naših rojakov v domovini, in velika večina tega nam še ni znanega, se nam stiskajo pesti in hoče gnjev zaliti srca naša. Kaj bo šele po vojni, ko bo prišla na dan vsa resnica. V takih slučajih je pač treba nadčloveškega premagovanja, da ne plačujemo krivice s krivico, žalitve z žalitvijo.
Zatiranje in zravnati z zatiranjem in umor z umorom, to bi pomenilo konec civilizacije, konec človeštva. Krščanstvo, ki bo edino zmožno preprečiti vse to in rešiti civilizacijof to naše krščanstvo bo res da postavljeno na težko preiskušnjo. Prosimo Boga, da jo bomo tudi prestali.
O veri se danes več govori in piše kot kdaj poprej. Toda vera in krščanstvo sta premnogim še zelo meglena pojma. Vera brez dobrih del je mrtva, kakor nam pove božji Učenik sam, in dobHh del ni, kjer ni ljubezni do bližnjega." V tem vas bodo spoznali, da ste moji učenci, ako se ljubite
med seboj." Ljubezen, ki so jo prvi kristjani gojili do bližnjega, je bila vzrok da se je mlada Kristusova Cerkev tako hitro širila in utrjevala. Mi katoličani naj bi v glavnem pripomogli k povojni preureditvi sveta v duhu prizanašanja ter na podlagi krščanskih načel. Vsled tega naj bi se v teh dneh vojne dobro pazilif da se ne oklenemo onih nekrščanskih nazorov in misli, ki bi nas gotovo zopet privedle do novega krvolitja.
Le zavedajmo se, da je vera steber civilizacije. Poderimo ta steber in vsa civilizacija se bo sesula v prah.
ZAPISNIK ŠESTE REDNE KONVENCIJE S. Ž. Z. VRŠEČE SE 16. MAJA, 1943, V ROOSEVELT HOTELU, PITTSBURGH, PA.
19.
(Nadaljevanje) PONDELJEK, 17. MAJA, 1943
Poročilo glavne tajnice
Cenjene glavne odbornice in delegatinje! Najprvo vas vse skupaj prisrčno pozdravljam ter želim, da bi šesta konvencija prinesla mnogo dobrega sadu za bodočnost naše organizacije! Vsaki posamezni delegatinji pa zavest, da je pripomogla na tej konvenciji k napredku podružnice, katero zastopa. Želim, da bi bile delegatinje največja opora glavnemu odboru, da bi imele med seboj pravo razumevanje za složno delovanje in dosego cilja, ki je potreben pri naši organizaciji.
Moja naloga, je danes predložiti zbrani zbornici poročilo o mojem delovanju v preteklih štirih letih kot glavna tajnica Slovenske ženske zveze.
V	teku štirih let, se je ustanovilo osem podružnic. Med temi sta dve prenehali poslovati: št. 98 v Kanadi ter št. 103 v Bovey-Coleraian, Minn. V Kanadi se je prenehalo poslovati iz razloga, ker je vlada prepovedala inozemcem imeti skupne sestanke za časa vojne. Toda povedano mi je bilo, da žele takoj po vojni zopet obnoviti svojo podružnico.
V	zadnjih štirih letih je Zveza napredovala za 3,543 čanic. V Zvezo pa je v tem času pristopilo 6,779 članic in sicer 5,158 v odrasli oddelek in 1,621 v mladinski oddelek. Večje število mladinskega oddelka je tekom let pristopila v odrasli oddelek namreč, ko so dekleta postale dovolj stare za redni oddelek. Od začetka Zveze pa do 1. aprila je bilo izdanih 18,-037 certifikatov, število bi se povečalo, ako bi se k tem še prištelo certifikate, ki so bili preme-njeni radi dedičev.
V	zadnjih štirih letih smo imele 324 smrtnih slučajev, za katere smo izplačali $29,-521.50. v odraslem oddelku in v mladinskem
pa le $50.00, ker smo imeli ves čas le en smrtni slučaj.
Po mojem mnenju je bila to zelo velika napredna poteza zadnje konvencije, da se je ustanovil mladinski oddelek. V blagajni imamo do 1. aprila $127,833.66. Napredek v zadnjih štirih letih znese $37,692.93.
Kot članica finančnega odbora si štejem v dolžnost poročati da smo kupile od zadnje konvencije do 1. aprila za $25,000 vojnih obveznic (war bonds), toda ker je bila pa v aprilu druga kampanja (war drive) za vojna posojila, smo kupile še za nadaljnih $6,000 vojnih bondov. Doslej imamo vojnih bondov za $31,000. Dalje smo vložile v razne federalne banke in posojilnice, in sicer v St. Paul Loan Association $3,000, v Milwaukee $4,000 in v New York pa $4,000. Skupaj smo investirale $26,000. Na bančnih vlogah smo prejele za $2,428.75 v obrestih. Od bondov pa $4,003.74. Zaprte banke so nam izplačale: Joliet National banka $130.72. To je bilo zadnje izplačilo te banke, ki je svoja vrata zaprla leta 1931; pri tem imamo izgube za $293.35. To je celotna izguba v času depresije, kar je malo, ako upoštevamo kako velika je bila naša investicija tekom let in vsaka organizacija mora biti pripravljena, prej ali slej na kako nepriliko. Dalje smo prejeli od Kasper American Bank $146.85. Imamo še za dobiti $722.41. The North American Mortgage Loan Co., nam je pa izplačala $494.58. Za dobiti imamo še svoto $288.54.
V teku treh let se je mudil v glavnem uradu državni zavarovalninski pregledovalec kar dvakrat, ter ostal po en teden ali 10 dni. Pregledoval je natančno vse naše poslovanje. Morala sem mu razložiti vsako najmanjšo stvar. Pregledoval je "Certificates of Death" ter tu in tam napravil opombo, o bolezni članic, ki so umrle kmalu po pristopu. Torej so morale bol-
ne pristopiti. Omenil je tudi, da bomo prej ko slej morale zvišati asesment, ker imamo toliko članic starih okrog 55 let.
Natančno je pregledoval naše investicije, o katerih se je pohvalno izrazil, da imamo ene najboljših, kar se jih more dobiti. Pregledoval je vse izdatke in dohodke ter pripomnil, da naša glavna predsednica je zelo nizko plačana za svoje delo, kajti druge enake "Burial Insurance" plačujejo svojim predsednikom vse drugačne mesečne plače kot pa naša, čeravno imamo skoraj 14,000 članic, čudil se je, da smo pri našem kvodru skupaj spravile svoto $127,-000.00 ter povrh tega damo članicam še Zarjo na 44 straneh. Odgovorila sem mu, da je to zasluga našega dobrega gospodarskega odbora in pa gl. predsednice Mrs. Prisland, katere umno in varčno gospodarstvo je povzpelo, da je naša organizacija na tako visokem stališču, ki je danes ena izmed najbolj dobrostoječih "Burial Insurance" v državi.
Državni pregledovalec mi je priporočal posebno vodstvo raznih predmetov, katere so zelo važne. Na primer, vodim v posebni knjigi vse umrle članice. To delo sem takoj po njegovem odhodu začela in sicer prav od začetka Zveze do danes, imamo zabeležena imena umrlih članic, rojstvo, datum smrti in številko podružnice. Dalje vodim posebni seznam bondov ter bančnih vlog. Enako vse posamezne stroške in dohodke. Vse to mi je dalo mnogo dodatnega dela predno sem vse to uredila.
Med tem časom se je uveljavila nova postava, da moram vsake tri mesece poslati na "Revenue" urad za "Social Security" davek ter tudi davek za "Victory." Tega pred leti ni bilo. Dalje vodim poseben seznam za naš slovenski pomožni sklad (Jugoslav Relief) SS. Vse te svote so se in se bodo še oddale na pristojna mesta. Ko že pišem o teh prispevkih, bi rada omenila, da bi še kaj ve, delegatinje, ko pridete domov, apelirale na svoje članice, da bi še kaj darovale v ta namen, kajti imamo še podružnice in članice, ki niso vknjižene. Posredujte, da se čim več pošlje na glavni urad Zveze, da Zveza in podružnice pri tem prejmejo svoj kredit.
Kampanja. V teku štirih let smo imele pri Zvezi kar pet kampanj. Prva je bila za mladino ter se je vodila, da se mladinski oddelek razširi. V prvi kampanji je zmagala št. 20 v Jolietu, kateri je pripomogla kot prva zmagovalka glavna blagajničarka in tajnica št. 20, Mrs. Josephine Muster. Imele smo nadalje še štiri kampanje za oba oddelka, pri katerih je bila prva podružnica v Jolietu in z njo na pr-
vem mestu naša pridna delavka za Zvezo, blagajničarka št. 20 Mrs. Mary Terlep.
V Predkonvenčni kampanji je Mrs. Terlep zopet na prvem mestu in je pridobila 103 članic v odrasli ter 76 v mladinski oddelek. Skupaj ima 141 članic k dobrem, če štejemo dve mladinski za eno odraslo članico. To pot je Mrs. Terlep dosegla največjo čast v kampanji — "Kraljica konvencije." Takoj za njo je dosegla največjo čast Mrs. Pauline Ozbolt, članica št. 2 v Chicagi ter s tem postala prva princezinja. Enako je št. 2 druga v tej kampanji. Na tretjem mestu je št. 25, Cleveland, Ohio; na četrtem mestu pa št. 65, Virginia, Minn. V zadnjih štirih letih se je država Illinois najbolj odlikovala v kampanjah ter odnesla je vedno prvo nagrado. Dalje so se najbolj potrudile podružnice v državah Ohio, Wisconsin, Minnesota, Colorado, New York in Pennsylvania. Vsa čast in priznanje vsem agitatoricam in podružnicam v kampanji po vseh državah, kajti z vsako članico, katera je na novo pristopila, je bil nov korak k napredku Zveze.
Z današnjo konvencijo je končan tudi prvi termin mojega uradovanja kot glavna tajnica, kateri urad sem s tako težkim srcem prevzela v Chisholm, Minn. Slutila sem takrat kaj vse me čaka; koliko dela in še večja odgovornost. Mnogokrat so prišle zadeve na dnevni red, katere nisem mogla sama rešiti. Obrnila sem se na glavno predsednico, katera mi je vedno nudila vsostransko pomoč. Brez nje bi v mnogih slučajev bila kaka zadeva morala ostati nerešena. Nji se imam zahvaliti za vsak poduk, za vsak nasvet, za vse kar je storila, da mi je olajšala delo mojega urada. Radi tega ne najdem dovolj iskrenih besed, da bi se ji zahvalila. Moja edina želja je, da bi delegacija bila dovolj dale-kovidna, da bi ji dala pravo priznanje kot 16-letni predsednici naše organizacije, da bi upoštevale njene zasluge in kot edino zmožno voditeljico naše organizacije.
Omenila sem že, da delo v uradu ne morem več sama upravljati, ker se z vsakim dnem množi, ker pride vsak dan kaj novega. Biti odgovorna za skoraj 14,000 članic, je pač veliko delo, kakor tudi biti odgovorna za financo, katero imam v svojih rokah vsak mesec. Vsak mesec moram sestaviti finančni račun, kateri je potem priobčen v Zarji, dalje poročati o umrlih in novo pristopilih članicah. Podati imam razna druga uradna obvestila, šestkrat na leto imam za poročati v Amerikanskem Slovencu razne vesti o naši organizaciji. Povrh tega pri-občujem razne članke tekom leta. Podajam seznam prispevkov v dobrodelne namene. Za JPO-SS imamo sedaj nabranih $1,522.74. Za
SANS pa $96.75. Za Ameriški rdeči križ, katerega je nabirala urednica, sem tudi vodila seznam in smo poslale na glavni stan Rdečega križa $1,031.90 in na rokah je $172.25, in še nabiram in hranim, kadar prejmem od naših podružnic. Tudi vodim poseben seznam za naše pesmarice, katere je imela pod oskrbo urednica, toda ker imam tudi jaz zalogo pesmaric na rokah, moram imeti tudi posebno knjigo za te, koliko se jih proda iz glavnega urada. Podružnice pa, katere še niso plačale ali prodale svojih pesmaric, prosim da to čim prej store, ker je potrebno, da se imajo vsi dohodki skupaj.
Vsak mesec moram sestaviti finančno poročilo tudi za državni zavarovalninski urad v Springfield, Illinois. Pošljejo mi posebno formo, katero moram izpolniti. Dela pri tem je vsak mesec precej, kajti mi takoj sporočijo, ako je le malokje pogreška, kar je ponovno delo za glavno tajnico, da pregleda nedostatke. Dalje mi vsak mesec pošiljajo še razna vprašanja tikajoča se našega poslovanja. Večkrat želijo imeti seznam o vseh naših investicijah ter o izplačilu naših posmrtnin. Ob koncu leta mi pošljejo pa še večjo formo, katero moram za celo leto izpolniti. To celoletno poročilo je nato podpisano od glavne predsednice, tajnice, blagajni-čarke in nadzornic, ter z notarskim pečatom potrjeno. Dalje imam za sestaviti natančno poročilo o vsaki kampanji, vsako leto, kakor ste že razvidele iz Zarje.
Imam vsak dan dovolj dela odgovarjati na pisma glavnim odbornicam in podružnicam. Imam dela posebno v dobi kampanje, ko mi pošiljajo tajnice prošnje, ki niso popolnoma izpolnjene ali napačno poročane, in predno se članica sprejme v Zvezo, moram sem in tam vprašati za pojasnilo. Spisu jem čeke za izplačila posmrtnine takoj po prejemu naznanila smrti ali "Certificate of Death." Najboljša reklama za Zvezo je hitro izplačilo posmrtnine. Dalje izplačujem vse druge stroške. Vsak mesec prejemam od vseh podružnic mesečna poročila, katere je vsako treba popolnoma pregledati ali se vjema s poslano vsoto. Mnogokrat se zgodi, da mi tajnice pošljejo preveč ali premalo, vse to je treba sproti obveščati. Razpošiljam vse potrebščine našim tajnicam in predsednicam.
V zadnjih letih sem imela tudi razne tež-koče pri izplačilu smrtnine za članicami. Vse to delo je bilo zaradi tega, ker članice niso napravile spremembe certifikata, ko jim je umrl soprog ali pa oseba, katera je bila prvotno označena kot dedič. Oseba jih je prehitela v smrti in tako mi je ostala uganka, komu izplačati, da bi ne imela Zveza posebne težkoče. Bilo je po-
trebno na tajnice in ostale sorodnike osebno pisati in jim raztolmačiti in nazadnje pa še odvetnika vprašati, kako ravnati v gotovih slučajih. Ker imam navado hitro izplačati posmrt-nino, mi je bilo nerodno, da bi se tako izplačilo posmrtnine zadrževalo včasih po 2' ali 3 mesece. Toda, ker je previdnost vsikdar na mestu, sem čakala, dokler se ni vsa zadeva rešila. Radi tega bi tem potom prosila vse tajnice in druge uradnice, da bi bile malo bolj pozorne na svoje članice ter jih večkrat opozorile, da spremenijo, ko je še čas svoje dediče na certifikatu, ker nihče ne ve kdaj se ima smrt pripetiti v njih družinah in s tem bi prihranile delo ne samo meni, temveč tudi prizadetim.
Dalje imam mnogo dela s suspendanim članicam. Pri podružnicah, kjer nimajo ročne blagajne, da bi za svoje članice zalagala za nekaj mesecev, jih vsak mesec suspendajo, potem prihodnji mesec jih zopet nazaj sprejmejo in to se ponavlja skozi vse leto. Radi tega bi tajnicam priporočala, da naj pazijo na svoje članice, da jih ne bodo tako hitro suspendale. Članice Zveze pa prosim, da bi bolj pazile na svoje mesečne prispevke Zvezi in rajši imele nekaj mesecev plačano za naprej, kakor za nazaj. S tem bi olajšale delo tajnicam in tudi meni. Posebno moram paziti kadar se članice črtajo iz Zveze in pa tudi na mladinski oddelek, kadar dekle postane dovolj stara za odrasli oddelek, da opozorim tajnico, da mora dotična prestopiti. Večkrat med letom tudi napravim Charter za podružnice, kar je tudi zamudno delo. Dalje razpošiljam tajnicam in uradnicam pisalne potrebščine, katere jim Zveza zalaga in še mnogo drugih stvari, kar bi bilo preveč za imenovati.
Vsako leto imam po kampanji za razposlati nagrade posameznim agitatorkam, podružnicam, kakor tudi nagrade vežbalnim krožkom pa najsi bodo krožki v narodni noši, mladinski ali redni krožki.
Ko mine ene vrste delo v uradu že pride drugo delo na vrsto, da zares ni nobenega oddiha. Ker je vse to delo preveč za eno samo osebo, sem bila primorana obdržati doma svojo hčerko potem ko je graduirala iz St. Francis kolegija. Ona je vešča pri tem delu in natančna. Brez nje ne bi mogla nadaljevati svoj tajniški posel, ker z dneva v dan delo narašča, kadar pride pa že tako da še dve ne zadostujeva v uradu, naprosim še drugo hčerko, ki še pohaja v kolegij, da mi v prostih urah pomaga, in tako večkrat je že pol noč,, ko trije stroji pojejo v noč. Naj bo tudi omenjeno, da do danes sem hitela, da sem razposlala tajnicam certifikate za njih nove članice, da čim prej tudi same oddajo svojim članicam in tako tudi svoje delo denejo
v red. Skušala sem biti točna, ako mi je bilo le mogoče. Tako, drage delegatinje, sem vam opisala moje delo tekom let, katero ni bilo lahko temveč mnogokrat zelo naporno.
Predno zaključim, vam podam finančno poročilo zadnjih štirih let, to je od zadnje konvencije do 1. aprila 1943.
PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV S. Ž. ZVEZE OD 1. MAJA 1939 DO 31. MARCA 1943
Dohodki:
Mesečni prispevki rednih članic ............................$128,103.07
Mesečni prispevki mladinskih članic v posmrt-
ninski sklad ........................................................................................................................3,039.67
Pristopnina ................................................................................................................................165.00
Mesečni prispevki družabnih članic ............................................96.70
Mesečni prispevki "Zarja" članic ....................................................305.30
Razno (pobiralne knjižice, prestopni listi, ponov-
noizdani certifikati, čarterji) ............................................................603.58
Obresti od bondov ........................................................................................................7,003.74
Dovoljenje za tajnico iz državnega urada........................4.00
Sv. maše za pokojne gl. odbornice ................................................15.00
Nagrade podružnicam ob deset letnici ....................................15.00
Uradne plače celotnega glavnega odbora ........................18,700.80
Dnevnice in potni stroški gl. odbornicam ........................4,417.32
Prispevki podružnic k Ameriškemu rdečemu
križu ................................................................................................................................................931.90
Prispevek Slovenske ženske zveze ................................................200.00
Narastek vrednost U. Š. Savings bondov
Povrnjen Unemployment Tax..................................
Vrnjen ček št. 972 ....................................................
Prodana uradna miza ..............................................
Rent od filmov in članarina kegljaških skupin .. Dividends cd North American Bank Co., Cleveland, Ohio ..............................................................
Prodane pesmarice .................................................... 1,109.15
200.00 13.25 20.00 5.00 399.62
1.50
Prispevki podružnic za Ameriški rdeči križ
931.90
Skupni dohodki ..................................................$144,426.23
Stroški:
Izplačila posmrtnin odraslega oddelka,
324 slučajev ............................................................$	29,531.50
Izplačila posmrtnin mladinskega oddelka,
1 slučaj ....................................................................................................................................50.00
Social Security davek za leto 1937-38-39-40-41-
42 do 31. marca 1943 ........................................................................................552.63
Unemployment davek za leto 1936-37-38 in -39....	411.20
Najemnina za gl. urad in uredništvo ........................................1,080.00
Zarja, tiskanje ....................................$28,586.23
poštnina in raznašanje .......... 4,345.92—	32,932.15
Uradne tiskovine in oglasi ............................................................................3,475.08
Bančni stroški ....................................................................................................................113.48
Poslovni stroški ................................................................................................................1,940.22'
Razna članarina ........................................................................91.00
Varnostna shramba na banki ....................................................................10.23
Zavarovalnina za uradno pohištvo ................................................24.84
Cvetlice za razne slučaje ................................................................................15.00
Vezava letnikov Zarje ........................................................................................23.50
Dar za United Service Organization ........................................100.00
Za dozorele obresti pri nakupovanju $5000
U. S. Treasury 2%% bondov............................................................360.10
Izguba v vlogi na zamrznjeni banki, Joliet National Bank, Joliet, 111., zaprta 1931 ................................293.35-
Legalno delo ............................................................................................................................216.50
Stroški pri izdaji in tiskanju pesmaric ................................948.32 -
Bleški otok v Lemontu in obrede na Zvezine
dneve ...........................................................................................................................................125.00-
Tiskanje in rekordiranje pravil ............................................................676.86
Državnim pregledovalcem od Department of
Insurance, Springfield, Illinois ....................................................240.00 •
Stroški za konvencijo v letu 1939 ....................................................3,007.93-
Kampanjske nagrade ................................................................................................1,970.32-
Nagrade za vežbalne krožke ....................................................................1,065.00
Nagrade mladinskim krožkom ............................................................230.00
Dar za Jugoslav Relief ........................................................................................200.00
Za varščino gl. uradnicam: predsednici, tajnici,
blagajničarki, nadzornicam in urednici ........................337.80
Drogi za vežbalne krožke ............................................................................300.00
Nagrade za ustanovitev devet podružnic ........................45.00
Department of Insurance, za letne poročile ................20.00
Naročnina na liste in Adamičove knjige ............................31.50-
Filme in titelne....................................................................................................................98.54
Uradno pohištvo ................................................................................................................586.83'
Poprava strojev ................................................................................................................57.06
Stroški za kegljaške tekme, pravil in nagrade ....	668.32
Za posebno delo ................................................................................................................205.00
Pisateljski fond ................................................................................................................425.00-
Skupni stroški ....................................................$106,733.28
Skupni dohodki od 5-1-1939 do 3-31-1943 ............$144,426.23
Skupni stroški od 5-1-1939 do 3-31-1943 .............. 106,733.28
Preostanek za dobo 5-1-1939 do 3-31-1943 ......$ 37,692.25
Preostanek 30. aprila 1939 .................................. 90,140.71
$127,833.66
RAZPREDELBA PO SKLADIH A.—Redni posmrtninski sklad:
Mesečnina in obresti ........................$60,608.98
Stroški ................................................ 29,521.50
Obresti od bančnih vlog .......................................... 2,428.75
Preostanek ..........................................................$ 31,087.48
Mladinski posmrtninski sklad:
Mesečnina in obresti ........................$ 3,103.41
Stroški .................................................. 50.00
Preostanek .......................................................... 3,053.41
B.—Stroškovni sklad:
Dohodki ..............................................$80,713.84
Stroški ................................................ 77,161.78
Preostanek .......................................................... 3,552.06
Čisti preostanek v vseh skladih od
1. maja 1939 do 31. marca 1943 ..................$ 37,692.95
Redni posmrtninski sklad 30. aprila 1939 ............$ 66,461.28
Mladinski posmrtninski sklad 31. marca 1943......$ 3,053.41
Preostanek od 1. maja 1939 do 31. marca 1943.... 31,087.48
Skupni posmrtninski sklad 31. marca 1943....$100,602.17
Stroškovni sklad 30. aprila 1939 ............................$ 23,679.43
Preostanek od 1. maja 1939 do 31. marca 1943.... 3,552.06
Redni stroškovni sklad 31. marca 1943 ........$ 27,231.49
Stanje skladov 31. marca 1943
Posmrtninski sklad ..................................$100,602.17
Redni stroškovni sklad ............................ 27,231.49
$127,833.66
Enako vam sledi poročilo bondov:
ZVEZINI BONDI
Knjižna Tržna vrednost Ime	vrednost 31. marca 1943
City of New York 4%%,
due 4-15-72 ..................................$ 1,000 $ 1,248.75
City of Philadelphia, Pa., 4J4%,
due 1976-46 .................................. 1,000	1,137.50
North Carolina Highway 4z/2%,
due 1-1-47 .................................... 2,000	2,250.00
North Dakota Real Estate, 5%,
due 1-1-59 .................................... 3,000	4,050.00
Fed. Farm Mortgage Corp., 3XA%,
due 1944-64 .................................. 2,000	2,046.25
Fed. Farm Mortgage Corp., 3%,
due 1944-49 ................................ 5,000	5,123.44
U. S. Treasury, 3yA%,
due 1956-46 .................................. 3,000	3,232.50
U. S. Treasury, 2^%,
due 1960-65 ................................ 10,000	10,906.25
U. S. Treasury, 3%,
due 1951-55 .................................. 3,000	3,304.69
U. S. Treasury, 3*4%,
due 1943-45 .................................. 1,000	1,013.75
U. S. Treasury, 2%%y
due 1960-55 .................................. 11,000	12,051.88
U. S. Treasury, 354%,
due 1944-46 .................................. 2,000	2,051.88
U. S. Treasury, 454%,
due 1952-47 ..........................i"....... 6,000	6,796.88
U. S. Treasury, 4%,
due 1954-44 .................................. 4,000	4,210.00
Skupaj ......................................$54,000 $ 59,423.77
27 U. S. Savings Bonds ..................$21,010	22,710.00
25 U. S. Defense Bonds ................ 18,500	18,510.00
$93,510 $100,643.77
Ob sklepu mojega obširnega poročila se zahvalim še enkrat naši glavni predsednici Mrs. Prisland, za vso dano pomoč. Da bi jo Bog ohranil še mnogo let med nami. Dalje se zahvalim Albini Novak za njeno sodelovanje in prijaznost v vseh ozirih, ter glavni blagajničar-ki Mrs. Josephine Muster za njeno točnost v njenem delokrogu; dalje vsem ostalim nadzornicam in odbornicam, z katerimi sem imela kake pismene stike.
Zahvalim se vsem našim pridnim tajnicam, prejšnjim in sedanjim, ter vsem odbornicam krajevnih podružnic za njih vestno poslovanje v svojem uradu. Zavedam se, da je napredek organizacije zasluga naših pridnih in agilnih odbornic in članic. Zahvalim se vsem agitato-ricam tekom štirih let kampanje in sploh vsem našim prijateljem, kateri so bili na katerikoli način na razpolago, ko sem jih prosila za pomoč.
Naši dični Slovenski ženski zvezi pa želim še nadaljnega napredka in božjega blagoslova.
Josephine Erjavec.
Stavljeno je bilo vprašanje o razpredelbi skladov, namreč, ako je vsak sklad označen posebej ter dohodki in stroški istega sklada.
Glavna tajnica pojasni, da je v poročilu natančno pojasnjeno, koliko je vsak sklad prejel in koliko je izdatkov. Poročilo o skladih je sestavljeno vsakega pol leta in pregledano po glavnih nadzornicah in priobčeno v zapisniku polletne seje glavnega odbora, ki je priobčen v Zarji vsakih šest mesecev.'
Dalje je bilo stavljeno vprašanja, koliko obresti prinašajo Zvezine investicije. Na to vprašanje je odgovorila glavna predsednica, ki je predsednica finančnega odbora in sicer, da nam obresti prinašajo povprečno d1/^ odstotkov v obrestih. Zbornica je bila zadovoljna s temi pojasnili.
Predlagano in sprejeto, da se poročilo glavne tajnice sprejme v celoti.
Poročilo glavne blagajničarke
Spoštovane glavne odbornice in cenjena delegacija! Kot glavna blagajničarka vam podajam poročilo od zadnje konvencije do sedaj.
Svojo nalogo sem izvrševala po svoji najboljši moči. Ves denar, ki mi je bil izročen po glavni tajnici sem redno nosila na čekovni račun, kot gledala, da so bile obresti pravočasno prištete.
Finančno poročilo, kot vsi računi se popolnoma vjemajo s poročilom glavne tajnice, zato ne bom vseh ponavljala, pač pa samo celokupni
pregled dohodkov.
Premoženje 1. aprila 1939 ......$ 90,140.71
Premoženje marca 1943 .......... 127,833.66
Preostanek za dobo 4 let 37,692.95 Zvezin denar je naložen:
V hranilnih vlogah ..................$ 26,879.64
Investirano v bondih ..............$ 93,510.00
Sedaj pa podajam seznam vlog in bondov ter odstotke od obresti, ki nam nosijo vloge in bondi:
KAKO JE NALOŽEN ZVEZIN DENAR
Naloženo na hranilnih vlogah:
Bank of Sheboygan, Sheboygan, Wisconsin,
No. 26268, V/2% ..................................................$	3,851.27
The North American Bank Co., Cleveland,
Ohio, No. 440, V/2% ........................................................................................241.53
St. Clair Savings and Loan Co., Cleveland,
Ohio, No. 9535, 3% ............................................................................................5,026.82
Reliance Federal Savings and Loan Ass'n.
of Chicago, 111., No. 250, 3% ............................................................5,000.00
St. Paul Federal Savings and Loan Ass'n. of
Chicago, 111., No. F443, 3y% ........................................................3,000.00
First Federal Savings and Loan Ass'n. of
Wisconsin, No. S4110, 3% ....................................................................4,417.48
Fourth Federal Savings and Loan Ass'n. of
New York, No. 6220, 2y% ................................................................4,311.59
The North American Mortgage Loan Co.,
Cleveland, Ohio, No. 3380 ....................................................................288.54
Kaspar American State Bank, Chicago, 111.,
Cert. Nos. 515 - 5271 ....................................................................................722.41
One share of stock in The North American
Bank Co., Cleveland, Ohio ................................................................20.00
$	26,879.64
Investirano v bondih:
City of New York, 454%, due 4-15-72 ..................$	1,000.00
Philadelphia, Pa., 454%, due 10-16-46 ................................1,000.00
Two State of North Carolina (Highway)
4^%, due 1-1-47 ....................................................................................................2,000.00
Three North Dakota (Real Estate Series) 5%
due 1-1-59 ........................................................................................................................3,000.00
Twenty-seven U. S. Savings Bonds ............................................21,010.00
Twenty-five U. S. Defense Bonds ....................................................18,500.00
Four U. S. Treasury 4%, due 1954-44 ....................................4,000.00
Two U. S. Treasury 454%, due 1952-47 ($500) ..	1,000.00
Three U. S. Treasury 3?4%, due 1956-46 ....................3,000.00
Two U. S. Treasury 3%%, due 1944-46 ............................2,000.00
Six U. S. Treasury 27/8%, due 1960-55 ....................................6.000.00
One U. S. Treasury 3%%, due 1943-45 ................................1,000.00
Ten U. S. Treasury 2?4%, due 1960-65 ............................10,000.00
Two Federal Farm Mortgage Corporation,
3J4%, due 1964-44 ............................................................................................2,000.00
Five Federal Farm Mortgage Corporation,
3%, due 1944-49 ........................................................................................................5,000.00
Naloženo za varščino z zavarovalninskim oddelkom v državi Illinois, Springfield, 111.: U. S. Treasury 454%, due 1952-47, Reg. Bond
No. D00006784 ............................................................................................................5,000.00
U. S. Treasury 27/&%, due 1960-55, Reg. Bond
No. 6969K .............................................................. 5,000.00
U. S. Treasury 3%, due 1951-55 ............................ 3,000.00
$	93,510.00
Naloženo na čekovnem računu:
First National Bank, Joliet, Illinois ....................$	4,501.22
Denar na rokah v gl .uradu 31. marca 1943 ................2,942.80
$127,833.66
V tej dobi smo lepo napredovale, kakor kažejo številke, v premoženju kot v članstvu. Res lepa blagajna, ampak malo pomisleka je treba in to je, da se članstvo stara. Potreba je, da smo pripravljene kot ste brale v mesečnem poročilu glavne tajnice, da zadnji december so izdatki posmrtninskega sklada presegali dohodke, kjer je bilo izplačano v enem mesecu trinajst sto dolarjev. Upati je, da se kaj takega ne bo ponovilo.
Tu in tam se sliši opazke, da naj bi se po-smrtnina zvišala. Delegatinje bodite previdne, ko boste delale sklepe, ker se ne more pričakovati povišanje posmrtnine brez povišanje ases-menta. Če se bo kaj preuredilo, naj se da na prosto voljo članstvu. Katera želi povišat, lahko poviša. Katera želi ostati zavarovana kot sedaj, naj ostane pa po starem in tudi v tem oziru bo treba nekaj ukreniti.
Čas je, da bi se vse podružnice zavzele, da bi imela vsaka podružnica mladinski oddelek. K tem mislim, da bi pa pripomoglo, če bi se članice prejemale že od rojstva.
Na tem mestu čestitam urednici, ki je tako lepo uredila knjigo slovenskih pesmic, ki poleg "Zvezinih dneh," je bila knjiga v veliko reklamo naši organizaciji.
Končno se prisrčno zahvalim vsem glavnim uradnicam, s katerim sem sodelovala, posebno pa glavni tajnici za vso složnost in prijaznost.
Kraljici in princezinjam izrekam pa prisrčne čestitke.
S pozdravom,
Josephine Muster.
Gl. predsednica poroča, da je s predsednico nadzornega odbora pregledala premoženje Zveze 12. aprila ter tako lahko overovi poročilo gl. tajnice in blagajničarke tikajočo se premoženja Zveze.
Predlagano, da se poročilo sprejme. Sprejeto.
Poročilo predsednice nadzornega odbora
Drage glavne odbornice in delegatinje šeste redne konvenicje Slovenske ženske zveze! Zbrale ste se v prijazni naselbini v Pittsburgh, da skupno razmotrivate o stvareh, ki bodo služile za korist Zveze in njenega članstva. Sprejem, katerega ste bile že deležne, je pričal, da ste iskreno dobrodošle. Obžalujem svojo odsotnost,
ampak vzrok je nepričakovana bolezen in potovanje je bilo nemogoče.
Kot predsednice nadzornega odbora, je moja dolžnost poročati o pregledovanju poslovnih knjig na glavnem uradu, kar se vrši vsakega pol-leta. Da povem resnico, moram najprvo dati priznanje našim vrlim glavnim uradnicam, ki vestno izpolnujejo svoje dolžnosti in točno pazijo, da je vsaka izplačitev kot dohodki natančno vknjižena in za vsako nakaznico tudi potrdilo in račun, za kaj je bilo izplačano. Ko pridemo na glavni urad, takrat imamo pred seboj vse knjige, vse čeke, vse pobotnice, kakor tudi specificirane račune za vsako stvar, naj si bo še tako majhna svota izplačana. Z ostalima nadzornicama si razdelimo delo in vsaka se zaveda vseh odgovornosti, katere nosimo glavne nadzornice kot pre-gledovalke poslovnih knjig.
Pregledavanja nas vzame e« dan in gremo tudi vsak pot na banko, da tam čekiramo vse investicije in bančne knjižice. Tako ne gre niti ena stvar mimo naših rok, da jo ne bi pregledale, pač pa vsako reč pazno čekiramo in obenem pregledamo, ako se računi glavne tajnice vjemajo z računi glavne blagajničarke. Isto tako točno pregledamo tudi knjige upravnice Zarje.
Na tem mestu naj bo izrečena vsa pohvala našim vrlim uradnicam z željo, da se bo tudi delegacija zavedala velikega, dela teh uradov, katero je bilo skoraj za eno tretjino povečano od zadnje konvencije. Gotovo bomo to upoštevale, ko pride na dnevni red točka, ki se tiče plač glavnih odbornic. Nihče na svetu ni prisiljen izpolnjevati naloge, ki se pomnožijo pri delu, toda naše uradnice so nemoteno ostale zveste v svojih poslih in za to sem uverjena, da boste to popravile za bodoči termin.
Ne bom ponavljala številk, ker tega imate dovolj v poročilu glavne tajnice in glavne blagajničarke in ker se strinjam z računi, zato naj bo tukaj navedeno moje poročilo, ki se glasi, da je poslovanje v najlepšem redu in vsi računi se točno vjemajo v knjigah. Premoženje Zveze sem pregledala 12. aprila, ki se popolnoma strinja z računi gl. tajnice in blagajničarke kot so podani do 31. marca 1943.
Ko je bil pred par leti v glavnem uradu državni pregledovalec in to je bil izvedenec, je poročal na državni oddelek, da so naše knjige v lepem redu in nam je pa povedal, da imamo krasno organizacijo ter točno poslovanje. Ako je bil to vtis izvedenca, potem smo lahko prepričane, da je vse v redu.
K zaključku poročila bi rada omenila, da smo lahko vse ponosne na sijajni napredek v članstvu, katerega si pridobimo v kampanjah.
Zadnja štiri leta so bile vse kampanje uspešne, toda presenečene smo bile nad čudovitim uspehom Predkonvenčne kampanje. Vsa čast vsem, ki so se potrudile in še posebno našim vrlim zmagovalkam "Kraljici" in "Princezinjam," kakor tudi podružnicam, kjer imajo agilne članice in odbornice.
Torej napredek smo imele v vseh ozirih in tudi v kulturnem polju smo prinesle lep napredek narodu in še posebno smo si pridobile lepo priznanje od splošne javnosti nad založbo pesmaric "Zapojmo." To je bilo nekaj lepega in bo v veliko korist Zvezi in članstvu na dolga leta v bodočnosti.
Veseli me tudi, da se naše članstvo zanima za Jugoslovansko pomožno akcijo, kakor tudi pri domači obrambi in Rdečemu križu in sploh pri vsem, ki je za dobrobit naših rojakov, bodisi onkraj morja ali v Ameriki. Bog daj, da bi kmalu zasijalo sonce miru, ker sem tudi jaz ena izmed mnogih mater, ki imam sina v službi Strica Sama. Tudi jaz hrepenim po hitri zmagi in povratku svojih ljubih.
Še enkrat pozdravljene in ljubi Bog blagoslovi delo šeste redne konvencije!
Mary Tomažin.
Poročilo sprejeto.
Poročilo druge glavne nadzornice
Vse glavne odbornice in delegatinje šeste redne konvencije prisrčno pozdravljam in želim, da bi vsi sklepi doprinesli naši Zvezi še večji napredek in zadovoljstva članstvu.
Ne smem reči, da se staramo, ker ženske se po navadi nerade predstavimo za starejše, ampak dejstvo je, da so potekla že štiri cela leta odkar smo bile skupaj na zadnji konvenciji in v teh letih se je na svetu tako vse spremenilo in imeli smo toliko vsakovrstnih preizkušenj, da se mnogi počutimo utrjeni v vsem hudem na svetu. Ampak vse se bo prestalo in prišel bo čas, ko bo na svetu zopet ljubi mir, samo Bog daj, da bodo osvobojeni tudi naši dragi v stari domovini iz rok suženjstva in zatiranja.
Kot glavna nadzornica želim poročati, da se vrši poslovanje na glavnem uradu v najlepšem redu. Vse glavne uradnice pridno izvršujejo več kot je njih dolžnost, ker se vsaka udej-stvuje na vse načine tudi izven svojega urada, s katerimi se koristi našim podružnicam in Zvezi.
Naša glavna predsednica je pa voditeljica v pravem pomenu besede in še več, ker ona ne skrbi samo za dolžnosti svojega urada pač pa pomaga pri vseh poslih tikajočih se Zveze in daje navodila in priporočila vsem odbornicam, kar je za nas zlata vredno. Vse seje glavnega
odbora se vršijo v najlejšem redu in vsaka seja prinese na dan kakšno novo stvar, ki služi za napredek Zveze in v izobrazbo članstva. Bog ji daj zdravja, da bi še dolgo vrsto let nas vodila in bila pri moči nuditi pomoč na vse strani kot je v preteklosti.
Pohvaliti moram tudi ostale glavne uradnice, ki delujejo z vsem navdušenjem za povzdigo Zveze. Glavna tajnica, glavna blagajničarka in ostali nadzornici so vse kos svoje naloge in se ne ustrašijo še tako napornega dela, ki je za blagor našega napredka. Omeniti moram tudi našo urednico, ki s svojo neutrudljivo voljo zvesto sodeluje z vsemi odbornicami in krajevnimi podružnicami, kadarkoli se vrši kakšna velika prireditev ali predstava.
Kar se tiče poslovanja Zveze bi rada dodala samo še to, da upoštevamo vsa navodila in priporočila naše glavne predsednice in ostalih glavnih odbornic, ker one dobro poznajo odgovornosti, katere ima Zveza do svojega članstva in zato ni več kot pravilno, da se strinjamo z nasveti, ker končno smo tukaj vsi za en cilj in ta je, da sklenemo vse tako, da bo naša Zveza imela dolgo bodočnost in nadalje bila pripozna-na kot ena najboljše organiziranih skupin med vsemi narodnostmi v Ameriki.
Znano vam je, da sem obenem tajnica največje podružnice pri Zvezi, ki šteje že blizu trinajst sto članic. Da imam veliko dela, to ve vsaka odbornica in zlasti tajnice, toda vse delo izvršujem nemoteno in v zavesti, da vsako dobro delo vedno obrodi dober sad in se je treba pridno potruditi, da uspeva in tako je tudi pri naši podružnici.
Poleg svojih pozdravov prinašam cenjeni delegaciji tudi pozdrave od vseh članic št. 25 ter želim, da bi bila ta konvencija v vseh ozirih plodonosna za bodoči obstoj naše Zveze. Bog živi vse naše Slovenke v Ameriki,!
Mary Otoničar.
Poročilo sprejeto.
Poročilo tretje glavne nadzornice
Srčno pozdravljam glavno predsednico, vse glavne odbornice in delegatinje zbrane na šesti redni konvenciji Slovenske ženske zveze! Bog blagoslovi vse naše sklepe ter podeli nam tisto modrost, ki je tako potrebna pri razmotriva-njih, ki se tičejo blagostanja članstva in naše priljubljene organizacije.
Meni se zdi kot, da bi bilo zadnji teden, ko smo se pripravljale v Chisholmu za sprejem pete redne konvencije. Spomini so ostali prav globoko vtisnjeni v mojem srcu na vse dogodke zadnje konvencije in tudi na vse, ki ste bile navzoče. In v resnici so minila že štiri leta od te-
daj. Zelo me veseli, da danes srečam mnogo istih obrazov kot pred štirimi leti, kar napravi naše prijateljstvo toliko bolj iskreno in domače.
Ko sem bila pred štirimi leti izvoljena za glavno nadzornico sem bila te visoke časti zelo vesela. Uverjena sem bila, da gre s tem uradom mnogo odgovornosti in skrbelo me je, ako bom dolžnosti lahko v zadovoljstvo izpolnjevala. In zdaj po štirih letih vam lahko poročam, da sem skušala po svoji najboljši moči izvrševati delovanje, katero zahteva ta urad. Udeleževala sem se glavnih sej na glavnem uradu in pa-zno z ostalima nadzornicama pregledovala poslovne knjige in naše investicije.
S ponosom v srcu poročam tej konvenciji, da sem mnogokrat občudovala točnost poslovanja v glavnem uradu, kar je bilo dostikrat za glavno tajnico zelo naporno delo, posebno ob času kampanj, ko je bilo treba vsa imena, podatke in številke vknjižiti, ter izpolniti nove certifikate, itd. Od zadnje konvencije je bilo pridobljenih lepo število novih članic in isto je naraslo tudi premoženje. Da je v glavnem uradu vedno več dela, to je nekaj, kar gotovo vse razumete in zato se mora izreči najlepše priznanje naši glavni tajnici, kakor tudi urednici Zarje, ki sta delovali neutrudljivo v svojih uradih in skrbeli, da je bilo članstvo točno postreženo bodisi v enem ali drugem oziru. Vsa čast naši vrli glavni predsednici, ki je resnično "naša mati" in skrli kot dobra mati in vestna gospodinja, da Zveza lepo napreduje in da imamo vse premoženje varno investirano. Pohvaliti moram Mrs. Prisland nad vestnim in presodnim vlaganju denarja, kakor tudi pri splošnem poslovanju. Zato priporočam cenjeni delegaciji, da upošteva vsak nasvet, ki ga bo podala naša glavna predsednica, ker ona deluje za korist članstva in Zveze. Za nas navadne članice in odbornice niso prevelike skrbi, kako znajo razmere spremeniti naše premoženje, ampak naša glavna predsednica pa gleda na bodočnost organizacije, namreč na to, da bo Zveza ostala na močni podlagi, ker dokler je finančno zdrava organizacija dotlej bomo tudi imele vsestranski ugled in napredek.
Opozarjam vas na eno stvar, kar bodo tudi gotovo ostale nadzornice, da imamo pri Zvezi veliko število članic, ki so že v letih in nihče ne ve, ali nam bo Bog prizanesel s smrtjo še dolgo let ali pa znamo imeti mnogo slučajev v bližji bodočnosti. Zato bodimo previdne, ko bomo sklepale za bodočnost Zveze.
Kot glavna odbornica sem se vselej rada odzvala na razna vabila naših podružnic in po svoji moči sodelovala pri raznih prireditvah. V
Minnesoti smo imeli prvi skupni Zvezin dan in sicer na Evelethu julija meseca leta 1941. Takrat so prišle skupaj skoraj vse podružnice in smo imeli parado po mestu in popoldne velik piknik, katerega je posetilo veliko število občinstva. Želeli smo, da bi bile med nami glavna predsednica, glavna tajnica in urednica, ker smo vedele, da bodo povzdignile pomen slavnosti s svojo prisotnostjo. Toda na našo žalost se nista mogli udeležiti ne Mrs. Prisland in ne Mrs. Erjavec, toda prišla je urednica Albina, ki je imela za tisti dan precej važno vlogo, namreč postaviti se za tri, kar se mora priznati, da je tudi izvršila svojo dolžnost in vsi navzoči so bili zelo zadovoljni. Slavnost bi ne bila živahna in ne pomenljiva, ako bi ne bila med nami glavna odbornica in to vem, da mi bodo potrdili vsi v Minnesoti. Drugi Zvezin dan se je vršil meseca avgusta na Ely. Tudi lansko leto je bila prav lepa udeležba in sijajen uspeh. Takrat so nastopile tudi kadetke od št. 23, ki so imele blagoslovitev zastave dopoldne pri sveti maši, popoldne so nastopile v mestnem stadionu in zvečer se je vršil velik banket. Tudi lansko leto bi bile rade videle, da bi bilo med nami kaj več glavnih odbornic, toda bilo je nemogoče to željo izpolniti, toda med nami je bila zopet naša urednica Albina, ki je zopet imela veliko vlogo, govoriti v javnosti in zastopati ves glavni odbor. Njena navzočnost je vzbudila mnogo zanimanja za Zvezo in lahko rečem, da bi ne bilo slavnosti, ako bi ne imele med nami glavno odbornico.
Za letos nimamo še vseh načrtov skupaj, ker sedaj so razmere malo drugačne in je težko reči, kaj bo v par mesecih. Toda upam in želim, da bomo zopet počaščene z obiskom glavnih odbornic in ako mogoče, da bi prišle letos vsaj dve ali tri. Res je, da nekaj stane za potovalne stroške, ampak to je najbolj učinkovito oglaševalno sredstvo, ker reklama je bila še vselej na mestu in skupni Zvezni dnevi kot obiski glavnih odbornic so res velikega pomena za napredek in zadovoljstvo članstva, ki rado osebno spozna svoje voditelje.
Vsa čast podružnicam v Minnesoti, ki so se vselej lepo odzvale in sodelovale.
Kar se tiče udejstvovanja v delu za korist Zveze sem vselej skušala storiti vse, kar mi je bilo mogoče. Od časa do časa sem obiskovala naše podružnice po Minnesoti in ž njimi dopisovala in posebno ob časih kampanj sem vedno skušala navduševati naše agitatorice, da se naj potrudijo za uspeh. Kakor ste videle v kampanjskih poročilih se je Minnesota lepo potrudila vsako pot, ker pri nas so majhne naselbine
in nimamo tistega širokega polja za agitacijo kot imate v večjih mestih. Z kratko besedo rečeno, bila sem vedno z vso iskrenostjo na delu za dobrobit organizacije in to bom storila tudi v bodoče, ker Zveza je meni pri srcu kot moja družina, v kateri ljubezen nikdar ne vene.
Bog daj, da bi vsi sklepi te konvencije bili uspešni. Bog vas živi!
Mary S. Lenich.
Poročilo sprejeto.
Ker je bila ura pet minut do opoldne, je predlagano in sprejeto, da se prekine z dnevnim redom do popoldanske seje, toda poprej naj se prebere poslane brzojavke in pozdravna pisma, nakar se odobri odmor do pol dveh popoldne. (Imena pošiljateljev brzojavk in pozdravov bodo priobčena skupaj v zapisniku, ki sledi v prihodnji izdaji.
PONDELJEK POPOLDNE—17. MAJA
Zbornica je bila v redu za nadaljevanje konvencije ob dveh popoldne.
Delegatinja Mary Marinko od št. 25 pripne šopek glavni nadzornici Mary Otoničar v priznanje za vestno delo kot tajnica št. 25. Mrs. Otoničar se lepo zahvali.
V dvorano sta bili prinešeni dve košarici krasnih cvetlic, ena od št. 20, Joliet, 111., in druga od Joseph in Ronnie Erjavec (soprog in sinček od glavne tajnice), kot cvetoči pozdrav, ki naj krasi zborovalno dvorano.
Predsednica se lepo zahvali pošiljateljem cvetlic v imenu delegacije.
Nadaljuje se s poročili glavnih odbornic.
Poročilo urednice-upravnice "Zarje" in predsednice za Mladino in razvedrilo
Spoštovane glavne odbornice in delegatinje šeste redne konvencije SŽZ! Kako lepo je biti med vami po štirih letih, katera so minila kot blisk da-siravno je bilo med tem časom mnogo, mnogo bridkih izkušenj za nas vse, sicer za vsakega po svojem načinu. Vojska, ki se je pričela preko oceana ravno tisto leto, ko se je vršila naša zadnja konvencija, še kar vedno divja in po poročilih bi človek sodil, da ne bo konec še tako hitro, ampak eno kar smo sigurno je to, da bo Amerika zmagoslavna in ž njo vred bo rešen ves svet, kjer sedaj vlada železna roka ljudi, ki nimajo najmanjšega občutka ali smisla, da je vsak človek vreden sam sebe in opravičen do osebne svobode.
Moje poročilo tej konvenciji bi bilo lahko precej dolgo, ako bi se spuščala v podrobnosti in naštevala vsa svoja udejstvovanja. Ker sem uverje-na, da vse ki ste se količkaj udejstvovale v narodnem življenju poznate teškoče javnih uradov, zato
naj bo omenjeno samo to, da sem delovala z vso svojo zmožnostjo za dobrobit Zveze in krajevnih podružnic.
"Zarja," kakor dobivam poročila se članstvu dopade in tudi druge osebe, ki se zanimajo za uradne publikacije, mnogokrat pohvalijo našo "Zarjo" kot list, ki je eden najboljših v isti obliki in to je urednici v veliko zadoščenje za njeno delo.
Da je "Zarja" poljuden list je zasluga naših zvestih sotrudnikov in sotrudnic, ki zvesto skrbijo, da so strani napolnjene z vsakovrstnimi članki in podučnimi spisi.
Naš častiti gospod duhovni svetovalec je zvesto izpolnjeval svoje dolžnosti kot predstavnik katoliške vere in kot domoljub ter podajal razna pojasnila o svetovnem položaju, za kar mu izrekamo najlepšo zahvalo. Mr. Leo Zakrajšek je tudi zvest sotrudnik Zarje in je s svojimi lepimi članki 0 potovanju po domovini dal marsikatero uro lepega branja članstvu in vsem, ki čitajo Zarjo. Tudi pater Zakrajšek je prispeval lepe članke. Naš pesnik Ivan Zorman in pesnik Ivan Zupan sta nam poklonila mnogo lepih pesmi, ki krasijo naše strani v Zarji in nudijo lep užitek bralcem in bralkam.
Zarja, kakor boste gotovo priznale je bila v prvi vrsti obdržana za članke in dopise naših glavnih odbornic in zvestih dopisovalk, oziroma poročevalk. Naša glavna predsednica je med prvimi, kar se tiče prispevanja lepih člankov, črtic in vsakovrstnih spomenic, naznanil in zahval, kakor tudi dopisov. V Zarji vidite mesec za mesecem cele strani, za katere je prispevala ona gradivo. Naša glavna tajnica je tudi zelo pridna dopisovalka in nam vsak mesec podaja spodbudne članke, kakor tudi točna uradna naznanila. Gospa Kerže-tova je pa naša "zvezda poročevalka," ker ona je sotrudnica prve vrste in vsak mesec pazi, da imamo gradivo o gibanju ženskega sveta, kakor tudi vsakovrstne nasvete tikajoče se gospodinjstva in domače izobrazbe. Vsem omenjenim gre naše posebno priznanje.
Odbornice prosvetnega odseka so se tudi pridno trudile, da je bilo v Zarji mnogo praktičnih nasvetov in navodil. Mrs. Sušel in Petrič sta imeli v oskrbi kolono o domači kuhinji; Mrs. Poni-kvar je od časa prispevala članke o političnem gibanju in Mrs. šimkus pa o modi.
Delo je bilo tako razvrsteno, da ni prišlo preveč na eno osebo pač pa je vsaka imela svoj predmet.
Zdaj bi pa rada poklonila prav lep pušeljc našim zvestim poročevalkam od podružnic. Imamo jih nekaj, ki so res pridne. Vsak mesec so na delu in skrbijo, da je njih številka označena v Zarji in tako je članstvo natančno podučeno o
sklepih sprejetih na seji in tudi o stvareh, ki so se vršile med mesecem in tudi o tistih, ki se imajo vršiti. Podružnica, kjer imajo redno poročevalka je res srečna. Seveda, po večini so ene in iste osebe, tajnica in poročevalka, ker tajnica dobro ve, kako so članice vesele in zadovoljne, ako v Zarji berejo dopis od svoje podružnice in dalje se tudi zaveda, koliko je članic, ki ne pridejo nikdar na sejo, toda vseeno se zanimajo za delovanje podružnice in rade berejo poročila. Vsem tajnicam in poročevalkam še posebna pohvala, v upanju, da vas bo čedalje več, ki se boste pridružile k krožku poročevalk.
V zadnjem terminu mojega uradovanja sem poslala vsakih par mesecev okrožno pismo tikajoče se oglasov in pa o problemih, ki so bili pred nami. Uverjena sem, da so bila pisma vselej vzeta v naznanje in da so se po mnogih krajih članice zavedala, kako je sodelovanje od njih strani potrebno so pričali raznovrstni uspehi in tudi dohodki v našem upravnem skladu. Vemo, da je težko oglase nabirat, ampak to je edini način, da se dobi vsaj nekaj dohodkov in s tem pomaga kriti vse eventualne stroške, kot klišeji in za druge potrebščine v uradu. Ko se razmere spreobrnejo, oziroma vrnejo v stari tir, potem bo zopet tudi kar se tiče oglasov in drugih stvari boljše. Naše članice so res marljive v vseh ozirih in doslej ne pomnim, da bi ne bilo med nami složnosti temveč lahko rečem, da povprečno se mora pohvaliti zvesto sodelovanje.
številk o dohodkih in stroških tiskanje lista ne bom navajala, ker to nam je podala glavna tajnica v svojem poročilu. Toda kar se tiče direktno upravnega sklada, s katerim sem imela opravka, pa podajam sledeče skupne svote:
Skupnih dohodkov od 1. julija 1939' do 1. januarja 1943 je bilo $1,556.13. Skupnih stroškov za znamke, spremembe naslovov, klišeji, daljni telefon, brzojavi, uradne potrebščine je bilo $1,432.30. Preostanek 1. januarja 1943, $123.73.
Lansko leto se je cena oglasih nekoliko zvišala, toda to ni delalo nabiralkam nobenih ovir, ker smo vseeno priobčili vse besedilo, samo, da je bilo tiskano v nekoliko manjši obliki. Kaj zna prinesti bodočnost, se pa ne ve, in bo morebiti treba zopet kaj spremeniti, da bo odgovarjalo času in razmeram.
* * *
Da sem se udejstvovala na mnoge načine za dobrobit organizacije, to je gotovo vsem dobro znano. Poleg uredniškega posla sem bila dvakrat od zadnje konvencije kampanjska voditeljica, namreč v kampanji leta 1940, ki je bila posvečena zlatemu jubileju rojstva naše
glavne predsednice. Takrat je pristopilo 1,471 novih članic in pa v zadnji Predkonvenčni kampanji, ko je pristopilo zopet sijajno število 1,440 novih članic. Potem sem vodila tudi oglaševanje v Zarji pri vseh kampanjah kar je gotovo navdušilo vsaj deloma naše marljive agita-torice, da so pri vsaki kampanji zvesto delovale do lepega zaključka.
Potem kot predsednica odbora za Mladino, in razvedrilo sem tudi skušala storiti, kar je bilo v moji moči. Ostale članice tega odbora niso vse odgovarjale dolžnostim, ki so jim bile poverjene na zadnji konvenciji. Kako so bile aktivne naj priča Zarja, v kateri ste brale le od nekaterih članke in dopise. Priporočala bi, da ta konvencija spremeni ta odbor v gotove oddelke in naj bo delo razdeljeno po predmetih in naj se dobi osebe, ki se zanimajo za dotični predmet in naj se jim nakaže primerna plača, ker zastonj se dandanes ne dobi ničesar in to dobro veste vse navzoče.
Kar se tiče naših vežbalnih krožkov, pri katerih sem bila načelnica, lahko rečem, da smo imele zelo lep napredek. Ustanovljenih je bilo 17 krožkov za odrasle članice in 11 za članice mladinskega oddelka, šest od mladinskih krožkov ima prav mične uniforme in ostali imajo narodne noše. Za našo Zvezo je velika reklama ob vsaki večji narodni manifestaciji, ko imamo brhke mladenke, ki nastopajo v slikovitih uniformah in narodnih nošah. Pri tem je treba mnogo požrtvovalnosti, kakor tudi potov in skrbi, da se jih opreme in potem vzdržuje. Kjer imate vežbalne krožke, dobro veste, koliko se mora žrtvovati za uspeh istih, ampak pri tem dobimo toliko oglaševanja in osebnega zadovoljstva, da nam vsak nastop krepi navdušenje in poveča naše zanimanje. Krasni nastopi pri tekmi včeraj popoldne, so nam dali mnogo lepega užitka in dobro vem, da ste pazno sledile vsem vajam, kakor tudi občudovale spretnost naših deklet v korakanju. Vojaški častniki, ki so bili sodniki, so mi povedali, da niso nikdar pričakovali kaj enakega med navadnimi krožki in da bi naši krožki delali čast vsem vojaškim skupinam. Poročilo o izidu tekme bom podala, ko pride točka na dnevni red.
V Clevelandu imamo več velikih prireditev vsako leto, kakor tudi tekmo za krožke, in to v največjem parku, kjer pride do par tisoč ljudi, ki sledijo zanimivi tekmi. Poročila o teh tekmah gotovo berete vsako leto v Zarji, ker to je nekaj zelo lepega za našo Zvezo. Naša organizacija je edina, ki se lahko postavi s tako lepim številom krožkov, za kar tem potom izrekam častno priznanje vsem kapitankam, kadet-
kam in podružnicam, ki se žrtvujejo za obstoj in uspeh istih.
Imela sem načelstvo tudi pri kegljaški ligi. Leta 1940 in 1941 smo imele tri tekme vsako sezono, namreč za srednji zapad, v Ohio in Pennsylvania. Leta 1942 sta bili tekmi v Ohio in za srednji zapad, in leta 1943 je pa bila tekma samo za srednji zapad. Sedanje delavske razmere so vzrok, da je bilo nemogoče organizirati skupine po drugih dveh divizijah. Toda liga v srednjem zapadu pa zelo uspešno deluje in zasluži najlepšo pohvalo za uspešne tekme. Hvala tudi vsem drugim skupinam in odbornicam.
Leta 1942 mi je glavni odbor poveril vodstvo pri delu in nabiranju prispevkov za Rdeči križ in civilno obrambo. Med letom sem vsak mesec navduševala naše podružnice v teh ozirih in prosila, da naj sodelujejo pri vseh oddelkih, tikajočih se teh akcij. Nekatere podružnice so se prav lepo odzvale. V marcu je bilo poslanih $1,031.90 na glavni stan Rdečega križa in sedaj imamo blizu dvesto dolarjev na glavnem uradu. Upati je, da bo čedalje več zanimanja med članstvom tudi v teh narodnih akcijah. Iskrena hvala vsem, ki so se dobrosrčno odzvali in prispevali v te plemenite ustanove.
Na seji meseca julija leta 1942 smo se tudi odločile, da bo Zveza izdala eno majhno pesmarico, ki naj bi vsebovala najbolj poljudne slovenske pesmice. Urediti to knjižico, oziroma pesmarico, kateri se je dalo zelo primeren naslov "Zapojmo," mi je bilo v veliko veselje. Naš slovenski pesnik in komponist Mr. Ivan Zorman je zložil posebno Zvezino himno, katera upam, da se bo pela na vseh naših javnih sestankih, ker je "naša himna." Pesmi sta nam posvetila tudi Mr. Leo Zakrajšek in Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ in naša glavna predsednica je pomagala urednici pri izbiranju poljudnih pesmic. V prvi založbi je bilo v enem mesecu razprodanih tri tisoč knjižic in ker so bila na rokah nadaljna naročila, se je dalo tiskat še drugo založbo, dva tisoč knjižic in tudi te so že skoraj vse razprodane. Torej se lahko reče, da je v Ameriki zdaj pet tisoč slovenskih domov, kjer se bo od časa do časa slišala slovenska besedica, vsaj potom pesmi, katero vsi Slovenci ljubimo in čislamo.
Ko bodo vse podružnice poravnale za naročila, bo preostanek za Zvezino blagajno do šest-sto dolarjev. Torej je bil uspeh gmoten kot moralen. Vsa pohvala odbornicam in podružnicam za pomoč. Bog plačaj !
K sklepu tega poročila naj dodam še to: kar sem storila za dobrobit naše Zveze mi je bilo v veliko veselje. Ako sem ga od časa do
časa kje "polomila" to se mi naj odpusti, ker ni nihče izmed nas popolen. V srcu imam zadoščenje, da sem storila za eno osebo ogromno delo in Bog mi daj zdravje in moč, tudi v bodoče storiti vse, kar bo v moji moči za blagor naše ženske Zveze. Pomnimo, da pred nami so resni časi. V preteklosti smo storile potom naše Zveze mnogo za naš narod v Ameriki kot doma, toda to je bil le začetek in naša pomoč je nujno potrebna, zato stojmo trdno skupaj, rama pri rami, in naša organizacija bo z vsakim letom močnejša in naše javno udejstvovanje čedalje bolj ukoreninjeno. Vse, kar smo dobrega storile, je odprta zgodovina pri podružnicah kot pri Zvezi in vsak zaveden Slovenec in Slovenka bo visoko cenil naše delo in zasluge, s katerimi povečujemo popularnost naše Zveze.
Iskrena hvala vsem skupaj in naj Bog poplača vsa vaša dobra dela že na tem svetu. Že-leč šesti redni konvenciji najlepši uspeh in srčno pozdravljene vse zborovalke od vaše urednice,
Albine Novak.
Predlagano, da se poročilo sprejme. Spre-
jeto.
Poročilo predsednice svetovalnega odseka
Prisrčno lepo pozdravljam vse glavne odbornice in delegatinje in želim, da bi bila šesta redna konvencija najbolj uspešna, kar jih je še bilo.
Moje poročilo bo bolj zahvala, kakor poročilo. Saj veste, da svetovalni odsek ni imel Bogve kaj dela. Pri podružnicah so se tu in tam pojavile manjše nesporazumnosti, pa se je z majhnim trudom poravnalo. Pri eni podružnici je bila zadeva bolj kočljiva, toda se je vse lepo poravnalo s pomočjo naše glavne predsednice. Ona je šla osebno do podružnice in zadeva se je lepo zaključila, da je bil potem mir. Mrs. Prisland je bila moja desna roka skozi vsa štiri leta in vselej rada pomagala, za kar se ji prisrčno zahvaljujem. Prav lepa hvala, Mrs. Prisland. Bog Vas živi mnogo let, ker ni med nami osebe, ki bi bila z dušo in telesom na delu za napredek SŽZ v isti meri kot ste Vi.
Nadalje se lepo zahvaljujem Albini Novak. Ona je tudi uradnica, ki je z dušo in telesom na delu za Zvezo. Če sem jo prosila za en prst pomoči, mi je pomolila celo roko. Tudi Vam, gospa Novak, prav prisrčna hvala. Bog Vas živi še mnogo let pri urejevanju Zarje, ker tudi za Vas se ne bo dobilo namestnice.
Nadalje se zahvaljujem vsem glavnim odbornicam, ki so zvesto sodelovale z menoj, za kar sem katero prosila, mi je vsaka dragevolje pomagala. Bog vas živi še mnogo let v zdravju in veselju.
Hvala lepa tudi vsem krajevnim odborni-cam, ki so tako lepo vodile poslovanje svojih podružnic, da je bilo povsod složno delovanje in mir za časa mojega uradovanja.
Želim, da bi bila šesta redna konvencija najbolj uspešna za podružnice kot za Zvezo in tudi za glavni odbor. Obžalujem, ker radi bolezni na ušesu ne morem biti med vami. Z najlepšimi pozdravi,
Agatha Dežman.
Poročilo sprejeto.
Nato glavna predsednica vpraša za poročila ostalih glavnih odbornic, ki so obenem delegatinje svojih podružnic. Na svoje stroške sta pa prišli na konvencijo prva glavna podpredsednica Frances Rupert in glavna odbornica prosvetnega odseka, Anna Petrič. Kot delegatinje so pa navzoče glavna podpredsednica Mary Coghe, glavna podpredsednica Mary Shepel, glavna podpredsednica Frances Raspet, glavna odbornica prosvetnega odseka Frances Sušel in glavna odbornica svetovalnega odseka Anna Kameen. Poročila so poslale tudi nekatere odsotne odbornice.
Poročilo prve glavne podpredsednice
Najlepše pozdravljam našo glavno predsednico, vse glavne odbornice in delegatinje šeste redne konvencije naše priljubljene Slovenske ženske zveze. Želim, da bi bila ta konvencija ena najuspešnejših v zgodovini naše organizacije. V imeniku delegatinj sem videla mnogo poznanih imen, to je naših marljivih odbornic in članic, ki so s svojim marljivim trudom pomagale k mnogim lepim stvarem za dobrobit našega članstva in za sijajen napredek pri svojih podružnicah. Zato se uverjena, da bodo vse te agilne članice obenem tudi dobre zastopnice svojih podružnic in tako pripomogle, da bo ta konvencija doprinesla mnogo koristnih sklepov. Bog vas živi in blagoslovi vaše delo!
Na zadnji konvenciji leta 1939 sem bila izvoljena v drugi termin v glavni urad in sicer kot prva glavna podpredsednica. Takrat sem obljubila, da bom delovala z vso svojo močjo in zmožnostjo za napredek in ugled naše Zveze. Na tej konvenciji, to je po štirih letih, pa lahko z lahkim srcem poročam, da sem storila vse v kolikor mi je bilo mogoče pod okoliščinami in zdravjem.
Urad glavne podpredsednice je zelo važen, tega sem se dobro zavedala. Da bi popolnoma zastopala našo velespoštovano glavno predsednico gospo Marie Prisland, tega si seveda ne prisvojam, ker oseba kot je Mrs. Prisland, je samo ena med nami, toda sem pa storila svojo
dolžnost, kadar sem bila povabljena, da zastopam Zvezo.
V našem velikem Clevelandu, kjer imamo mnogo podružnic in članic, se večkrat pojavi prilika, da je treba biti navzoč. Z veseljem sem se vselej odzvala in vsaka prireditev je bila zame v veliko zadovoljstvo, ker sem videla, kako zveste in požrtvovalne članice imamo vse povsod. Ob tej priliki bi rada čestitala vsem našim podružnicam, ki se udejstvujejo v narodnem življenju in ki so toliko lepega doprinesle po vseh naselbinah za lepši razvoj in si s tem zaslužile marsikatero priznanje in naši Zvezi spoštovanje od splošnega občinstva in širše javnosti.
Kakor sem se v Clevelandu udeleževala vseh prireditev naših podružnic4 in bila tudi vsak pot navzoča na slavnostih naših vežbalnih krožkov, tako sem bila navzoča tudi na raznih konvencijah, ki so se vršile od drugih organizacij in zastopala našo Zvezo ter vselej v svojem govoru poudarjala na lepe namene, za katerimi se deluje med našimi podružnicami ter navduševala Slovenke k pristopu. Udeležila sem se tudi skupnega romanja k Mariji Pomagaj vsako leto, ko se je obhajal Zvezin dan in ob istem času tudi obiskala naš glavni urad in posetila sestanke naših glavnih odbornic.
Zdi se mi umestno omeniti, da sem bila vselej popolnoma zadovoljna s poslovanjem na glavnem uradu in občudovala, kako spretno je vse delo izvršeno. Naša draga glavna predsednica je neprecenljive vrednosti, bodisi kot voditeljica organizacije potom svojega urada ali pri delu v glavnem uradu, na pazi na naše članstvo kot na svojo družino in na naše premoženje kot najboljši gospodar in to je vzrok, da imamo pri naši Zvezi ves denar investiran tako sigurno, da ne bo treba nikdar nikomur beliti glave kako bo v bodoče. Vsa čast naši vrli glavni predsednici, kakor tudi glavni tajnici in vsem glavnim odbornicam, ki vestno izpolnuje-jo še več kot svoje dolžnosti v uradih. Isto sem bila tudi mnogokrat v uredništvu naše priljubljene Zarje in vselej našla našo urednico pridno pri svojem delu in za njo bi rada še to pripomnila, da delo, katerega ona izvršuje pri glasilu in kot voditeljica naše mladine je ena tistih velikih sil, ki je privedla našo organizacijo do visoke stopnje in čisla v javnosti.
Priporočam, da bi ta konvencija napravila, kar je v naši moči za našo mladino, da bi bila Zveza vedno privlačna sila za pristop mladini in da bi potem, ko pristopi v našo organizacijo, imeli vedno dovolj prilik, da se mladina lahko udejstvuje bodisi v športu, vežbalnih krožkih in izobraževalnih klubih. Naši vežbal-
ni krožki so največja reklama v javnosti za našo Zvezo in Bog daj, da bo prišel čas, ko bo imela vsaka podružnica krožek za mladino.
Obljubljam, da bom tudi v bodoče delovala za blagor članstva in Zveze in dokler mi bo ljubi Bog dal zdravje, bom živela za rast in ugled organizacije. V teh časih svetovnih grozot in uničevanja vsega, kar je bilo enkrat vsakemu sveto na svetu, se najde največjo tolažbo v družbi prijateljic in pri naši Zvezi imamo eno najlepših prilik priti skupaj ter druga drugi potožiti svoje težave in si dobiti nov odpor. Tudi jaz sem mati, ki čutim odsotnost svojih sinov, ker sta tudi moja dva sinova v službi Strica Sama, eden v mornarici, drugi v armadi. Zato vem, kako težka so srca mater in kako vse hrepenimo po miru in svetovni spravi. Bog daj, da ni daleč tisti dan, ko se bomo zopet združili s svojimi ljubimi sinovi in na svetu zavladal trajni mir.
Vsa čast našim podružnicam, kjer se deluje za dobrobit Rdečega križa ali za domačo obrambo in kjer se članstvu rado odzove prošnjam za odpomoč vojnim žrtvam in zlasti še za relif, ki se zbira za naše drage rojake in rojakinje v stari domovini. Upam, da bo ta konvencija imela v svojem seznamu mnogo tozadevnih sklepov, ki bodo služili v pomoč nedolžnim žrtvam v stari domovini in za skorajšno zmago naše ljube nove domovine Amerike!
Končno še enkrat pozdravim vse glavne odbornice in delegatinje. Bog blagoslovi nadalje naše delo,!
Frances Rupert.
Poročilo druge glavne podpredsednice
Drage glavne odbornice in delegatinje!
Naj prvo vas vse skupaj lepo pozdravljam in vam kličem v imenu vseh članic v naši naselbini: iskreno dobrodošle! Upamo, da boste imele prijetne dneve med nami in tudi odnesle lepe spomine od našega mesta Pittsburghu. Zaradi današnjih razmer, ko je treba imeti za vsako stvar "points," bi bilo nemogoče imeti konvencijo v slovenski naselbini in tudi radi racio-niranja na gazolinu, in smo prav zadovoljni, da se je dobilo prostor v tem lepem hotelu, kjer bodo lahko postregli vsem delegatin j am s sobami in dali dvorano za zborovanje.
Želim, da bi šesta redna konvencija v vseh ozirih uspešna in doprinesla našemu članstvu in podružnicam mnogo koristi. Kot sem v preteklosti, tako bom tudi v bodoče delovala za lep ugled in napredek naše priljubljene Zveze. Pri št. 26 sem bila več let predsednica in tudi pomagala, da se je ustanovil vežbalni krožek.
V imenu podružnic št. 26 in 77 vas pa že da-
nes povabim na sprejem, oziroma na večerjo in program, ki se bo vršil v slovenski naselbini v Slovenskem narodnem domu, v torek večer. Večerja bo brezplačna, ker se bo porabilo del preostanka od programskih knjižic, katere ste včeraj prejele, za program bo pa vstopnina 55 centov za osebo. Upam, da boste vse navzoče.
Mary Coghe.
OPOMBA UREDNICE:
Naj bo tukaj pojasnjeno, da dvorana, kjer se je vršila konvencija, je bila ZASTONJ, namreč ravnateljstvo hotela je dalo vse prostore na razpolago brezplačno za časa konvencija. To po jasnujemo, da ne bo kdo napačno tolmačil, da je bilo treba dvorane v hotelu drago plačati, kar ne odgovarja resnici, ker prostor se je dobil zastonj, zato, ker smo imele v Roosevelt hotelu glavni stan, oziroma delegatinje so stanovale v tem hotelu. To pojasnilo dodaja urednica, ki je bila poverjena, da dobi prostor v hotelu potem, ko smo dobili od podružnic št. 26 in 77 protestno pismo, da naj se konvencija preloži zopet za eno leto, ker v teh časih nas ne morejo sprejeti v slovenski naselbini. Ker se je pa konvencija MORALA vršiti zaradi postave, ki jo določuje zavarovalninski oddelek v državi Illinois, kjer je naša Zveza inkorporirana, zato se je morala konvencija vršiti letos in prostor dobiti v hotelu. Da boste vse na jasnem glede tega in ne boste tolmačile stvar drugače kot je resnica, ker slišalo se je par opazk, da nismo hotele zborovati v slovenski naselbini. Torej naj bo pojasneno enkrat za vselej, da to je bilo nemogoče, ko se je prejel protest od št. 26 in 77 in konvencija se je morala vršiti v mestu oziroma v hotelu.
Poročilo tretje glavne podpredsednice
Vsa štiri leta mojega uradovanja v glavnem odboru sem gledala za dobrobit Slovenske ženske zveze in tudi za podružnico št. 23 v Ely, Minnesota, kjer sem bila predsednica. Gledala sem, da se je začel vežbalni krožek. Postavila sem tudi načelnico našim mladim članicam, ki vodi seje vsak mesec.
Kadar sem dobila pisma od naših glavnih odbornic sem tudi pazila, da sem hitro odpisala in storila svoje delo.
V našem mestu se je lansko leto vršil drugi skupni Zvezin dan. Med nami so bile navzoče glavne odbornice Mrs. Jerome iz Eveletha in Mrs. Lenich, ki je vedno zelo pridna pomočnica in rada pomaga, kjer je treba. Ona tudi sedaj živi na Evelethu. Potem pa "naša Albina," njo ne bom preveč hvalila, ker pravijo, da dobro blago se samo hvali. Ona je navdušila naše
kadetke, da se sedaj še bolj zanimajo za Zvezo, dasiravno so bile tudi prej pridne delavke v vseh ozirih. Naše kadetke so v veliko čast naši podružnici in Zvezi, ker imajo večkrat javne nastope v mestu in tudi izven mesta. Nastopile so v veliki paradi ob priliki konvencije American Legion, ki se je vršila v Duluthu in tudi na slovenskem dnevu na Gilbertu, kakor tudi v paradi, ko se je vršila konvencija Moose organizacije in tudi ob vsaki pomenljivi priliki.
K sklepu poročila bi rada omenila, da sem ponosna na št. 23, kjer se članice pridno udej-stvujejo za pomoč Rdečem križu in tudi pri nakupovanju bondov in tudi za sklad, ki se zbira za naše vojake, ako bi slučajno prišli pohabljeni nazaj, kar Bog pomagaj, da ne bodo temveč se vrnili zdravi in zmagoslavni.
Želim, da bi nam šesta redna konvencija prinesla mnogo koristnih zaključkov ter vas najlepše pozdravljam,
Mary Shepel.
Poročilo četrte glavne podpredsednice
Prisrčno pozdravljene glavne odbornice in vse delegatinje šeste redne konvencije. Za časa mojega uradovanja sem se vedno potrudila, da je naša Zveza lepo napredovala.
Decembra, 1939 sem pri št. 3 ustanovila mladinski oddelek z 21 članicami in sedaj šteje 58 članic. Potrudila sem se tudi, da se je deklicam napravilo prav mične uniforme in tako lepo nastopajo v javnosti in vselej dobijo prav laskava priznanja.
Lansko leto, oziroma 21. junija smo imele prvi skupni Zvezin dan v državi Colorado. Med nami je bila naša spoštovana glavna predsednica, kar nam je bilo vsem v veliko zadovoljstvo in veselje. Proslava se je prav sijajno obnesla in sklenile smo, da imamo zopet to poletje skupni Zvezin dan, toda do časa te konvencije, nismo še odločile dneva. Toda naša želja je, da bo prav gotovo med nami naša urednica, ker vežbalni krožek pri št. 87 je bil ustanovljen na njeno bodrilo ob času obiska v letu 1938 in kadetke želijo, da nas zopet obišče Mrs. Novak, da vidi, kako se lepo postavijo v uniformah in kako znajo korakati.
V Predkonvenčni kampanji sem se potrudila £a nove članice in sicer sem pridobila 35 članic za odrasli oddelek in osem za mladinski oddelek. Vsa leta pri Zvezi sem delovala za dobrobit naših podružnic in Zveze in tako bom storila tudi v bodoče, ako mi ljubi Bog da zdravje in moč izpolniti to željo.
Pridružujem se želji vseh mater, da bi čim hitreje bilo konec vojske, ker imam tudi dva sinova v službi Strica Sama, enega pri mornari-
ci in drugega v armadi. Apeliram na vse navzoče, da posvetimo vso silo in možnost, da bo naša Amerika čim prej odrešila svet izpod jarma su~ ženstva in na svetu zopet zavladal ljubi mir. Želeč šesti redni konvenciji mnogo uspeha* Vas pozdravljam,
Frances Raspet.
Poročilo pete glavne podpredsednice Najlepše pozdravljam šesto redno konvencijo Slovenske ženske zveze in želim, da bi Bog blagoslovil vaše delo, kakor tudi vse sklepe odobrene na tej konvenciji. Delovala sem vedno za korist Zveze in tako bom tudi v prihodnjosti.
Bila bi zelo rada osebno med vami, toda to mi ni bilo mogoče, toda uverjene bodite, da se v duhu med vami in vam želim prav prijetno zborovanje.
Mary Kocjan.
Poročila odbornic prosvetnega odseka
Spoštovane glavne odbornice in delegatinje zbrane na šesti redni konvenciji Slovenske ženske zveze!
Sprejmite prav iskrene pozdrave! Naj Vaše trudapolno delo obrodi obilo dobrega sadu, ki naj bo podlaga lepemu napredku tudi v bodočnosti kot je bilo doslej.
Živela ženska zavednost! Živela ženska vzajemnost!
Frances Ponikvar. * * *
Prisrčno mi pozdravljene vse glavne odbornice in delegatinje! Skozi vsa leta, odkar sem bila izvoljena v glavni odbor, sem po svoji moči delala le za korist in napredek Zveze. Zelo sem ponosna in vesela lepega napredka v teh letih. Seveda z voditeljicami kot jih imamo pri naši Zvezi je prav prijetno delati.
Udeleževala sem se vseh proslav, na katere sem bila povabljena po naših podružnicah in vežbalnih krožkih (razen dveh). S pomočjo so-odbornic pri št. 10, kjer sem tudi tajnica, sem ustanovila mladinski vežbalni krožek. Oba krožka, odrasli in mladinski, zelo lepo napredujeta in sta v ponos podružnici in Zvezi.
Danes živimo v kritičnih časih in je nujno potrebno, da delujemo složno in zedinjeno, ker ravno v teh časih je skupno sodelovanje velikega pomena za organizacijo.
Kakor delamo za napredek Zveze moramo tudi obenem delati za napredek in zmago naše domovine Amerike. Zato priporočam vsem nakup vojnih obveznic, da čim prej uničimo sovražno golazen. Ravno danes je moja edina hčerka na potu v taborišče v Georgia, kjer bo nastopila vojaško službo v WAAC. Da sem ponosna na njen bodoči poklic si lahko mislite,
ampak še rajši bi, da bi vojska minila in z zmago Amerike se tudi naša mladina nahajala -na varnih tleh.
V	dolžnost si štejem se najlepše zahvaliti vsem glavnim odbornicam za složno sodelovanje, posebno pa naši spoštovani glavni predsednici, glavni tajnici in urednici Zarje za vso naklonjenost. Želim, da bo ta konvencija nad vse uspešna.
Frances Sušel. * * *
Iskreno pozdravljene glavne odbornice in delegatinje šeste redne konvencije Slovenske ženske zveze v Ameriki! Zelo sem vesela, da imam priliko biti navzoča na tej konvenciji, da zopet srečam svoje dobre prijateljice in sotrud-nice pri organizaciji. Kako hitro so minula leta od zadnje konvencije, kar se mi zdi, da je .bilo komaj pred par tedni. Vidim, da ste se vse dobro ohranile, ker ste še bolj fest kot pred štirimi leti. Bog vam daj zdravja še na mnogo let, kakor tudi mnogo uspešnih sestankov na katerih se sklepa za korist nam vsem priljubljene Ženske zveze.
V	mojem uradu kot glavna odbornica v prosvetnem odseku je šlo naprej v složnem delovanju z uredništvom. Skušalo se je prinašati stvari, ki se tičejo gospodinjstva in zlasti naše kuhinje, ki seveda v teh časih racijonira-nja zelo trpi. Zdaj je res težko dajati ista priporočila kot pred leti, ker je vse drugače, kar se tiče sestavin in sredstev. Ampak smo uver-jeni, da ne bo dolgo, ko bo zopet svet v pravem tiru in gospodinje bomo zopet imeli priliko dati na mizo, kar družina rada je in kar nas zadovolji.
Priporočala bi članicam, da bi v bodoče, namreč ko se bo spet lahko kuhalo po naši volji, poslale kaj več receptov, da se bomo še druge navadile pripravljati dobre stvari. Najlepša hvala vsem, ki ste prispevale nasvete in še posebno naši urednici, ki je vedno skrbela, da je bila kolona napolnjena s podučnimi podatki.
Kar se tiče mojega delovanja pri podružnici št. 54, sem zadnja leta predsednica. Delujem kar je v moji moči za napredek in povzdi-go Zveze in v Predkonvenčni kampanji sem se potrudila za 31 novih članic, namreč 24 v odrasli in 7 v mladinski oddelek. Udeleževala sem se raznih prireditev od drugih podružnic, kadarkoli sem imela priliko za potovati. Vsako leto sem posetila Mladinski tabor v Clevelandu in se tudi udeleževala raznih prireditev od vež-balnih krožkov. Leta 1940 sem se tudi udeležila skupnega romanja v Lemont, 111., in se za kratek obisk ustavila tudi na glavnem uradu, kjer so imele glavne odbornice svojo pol-letno
sejo. Videla sem, da se točno posluje v glavnem uradu, kakor tudi da naše vrle glavne odbornice delujejo s srcem in dušo v svojih uradih za dobrobit naše Zveze. Človeka zelo veseli, ko vidi toliko lepega zanimanja in složno sodelovanje, kar upam, da bo tudi v bodoče.
H koncu želim, da bi naša Zveza tudi v bodoče delovala za domačo obrambo in da bi me matere bile še bolj vneto zainteresirane v hitro zmago Amerike, čutim posebno globoko z materam, ker sem tudi jaz med tistimi, ki sem se morala posloviti od svojega sina in ker je bil edinec v družini je njegova odsotnost toliko bolj občutljiva. Bog blagoslovi Ameriko s hitro zmago!
še enkrat najlepše pozdrave in želje, da bi šesta redna konvencija bila ena najbolj uspešnih !
Anna Petrich. * * *
Pozdravljene glavne odbornice in delegatinje šeste redne konvencije vršeče se v Pitts-burghu, Pa.
Zelo mi je žal, ker ne morem biti osebno med vami, toda v duhu bom z vami in želim, da bi imele eno najuspešnejših konvencij, ki vas bo navdušila z novimi idejami za dobrobit slovenskega ženstva.
V	zadnjih štirih letih sem se udejstvovala po svoji najboljši moči za ugled in napredek Zveze. Urednica mi je določila urejevanje člankov o ženski modi, katero gradivo sem prispevala vsak mesec za v Zarjo. Najlepša hvala urednici Albini Novak za mnogotero naklonjenost in sodelovanje.
Udeležila sem se tudi nekaj kegljaških tekem, ki so se vršile za divizijo v srednjem za-padu. V letu 1942 se je tekma vršila v našem mestu La Salle. Med nami so bile tudi glavna predsednica, glavna tajnica, glavna blagajničarka in urednica. Najlepša hvala vsem, ki so sodelovale in prisostvovale pri tekmi.
Maja meseca 1942 sem bila navzoča tudi pri blagoslovitvi zastav vežbalnega krožka v South Chicagi in v novembru istega leta sem posetila slavnost kadetk št. 20 v Joliet, Illinois. Najlepše čestitke našim brhkim kadetkam in podružnicam, kjer imajo vežbalne krožke. Želim, da bi se število istih vedno množilo, ker s tem se povzdiguje splošni ugled naše Zveze pred javnostjo.
V	največje veselje mi je pa bil doprinos Zarji, katero delo sem zelo rada opravljala. Obljubim storiti vse v svoji moči tudi v bodoče. S pozdravom,
Emma Shimkus.
Poročila odbornic svetovalnega odseka
Kot glavna odbornica svetovalnega odseka nimam obširnega poročila, toda uverjene bodite, da sem storila vse v svoji moči za napredek SŽZ. Na pisma, katera sem prejela od glavnih odbornic sem se vselej točno odzvala in storila, kar mi je bilo mogoče dobrega. Moja skrb je bila zmeraj za večji napredek Zveze in korist podružnice št. 7, pri kateri sem predsednica že vseh šestnajst let, namreč od ustanovitve. V vsaki kampanji za nove članice sem navduševala naše odbornice in članice, da sodelujejo. V zadnji kampanji smo imele pa zares lep uspeh in sem gotova, da smo presenetile našo voditeljico Albino Novak z velikim številom novih članic. Pripravljena sem delovati tudi v bodoče, ako mi Bog da zdravje, da bo naša organizacija vedno rasla in predstavila slovensko ženstvo v Ameriki v najlepši luči pred vsemi ostalimi, narodi.
Konvenciji pa želim najlepši uspeh ter vas vse skupaj iskreno pozdravljam.
Anna Kameen. * * *
Sprejmite iskrene pozdrave vse glavne odbornice in delegatinje šeste redne konvencije!
Veseli me biti zopet med vami in upam, da bomo imele zanimivo zborovanje, ki bo prineslo našim podružnicam in Zvezi mnogo napredka in koristi. Vse smo tukaj v glavnem zato, da bi skupno razmotrivale najvažnejše točke pri poslovanju in pomagale priti do sklepov, ki bodo za sigurnejšo bodočnost Zvezi. Bog hlago-slovi vse sklepe in delegacijo ter nam daj moč, da bomo uspešno vodile našo priljubljeno organizacijo Slovensko žensko zvezo.
V preteklih štirih letih sem pomagala, kar je bilo v moji moči za dobrobit podružnice št. 19, kjer sem tajnica, kakor tudi v splošnem za Zvezo in tako bom storila tudi v bodoče. Udeležila sem se Zvezinega dne države Minnesota v letu 1941 in 1942. Upam, da mi ljubi Bog da zdravje biti vedno aktivna odbornica in članica Zveze!
Rose Jerome.
Poročilo namestnice gl. nadzornicam
Šesta redna konvencija SŽZ je tukaj, ki nam prinaša mnogo lepili spominov na pretekle uspehe, kakor tudi hvaležno priznanje vsem, ki so delovali za lep napredek SŽZ.
Odbornice kot članice so doprinesle velik del k splošnemu uspehu in moja želja je, da bomo tudi v bodoče skupno doprinašale svoj del k lepemu uspehu. Obžalujem, ker ne morem biti osebno med vami. Za časa zadnjih
štirih let sem se udeleževala raznih prireditev in slavnosti od krajevnih podružnic zlasti v Clevelandu. Posetila sem tudi eno sejo glavnega odbora, ko se ni mogla osebno udeležiti glavna nadzornica Mary Otoničar. Skušala sem biti aktivna tudi v kampanjah, toda se mi ni posrečilo pridobiti nove članice, toda upam, da bom imela več uspeha v prihodnji kampanji.
Z najlepšimi pozdravi,
Josephine Seelye. * * *
Poročila članic odbora za Mladino in razvedrilo
Spoštovana zbornica!
Veseli me, da imam priliko biti navzoča na šesti redni konvenciji naše Zveze. Skušala bom storiti, kar bo v moji moči za korist članstva in organizacije.
V preteklih štirih letih sem imela v oskrbi kegljaško ligo za srednji zapad in bila tajnica pripravljalnega odbora in tudi ob času tekem. Imele smo prav lep uspeh vsako leto in ob tem času izrekam najlepše priznanje vsem skupinam, ki so prisostvovale tekmam in vsem odborom, Mr. Louis Francis, ki je bil ravnatelj tekme vsako leto, kakor tudi gostiteljicam, ki so se vsako leto trudile, da so bile kegljačice zadovoljno postrežene. Upam, da bo naša liga postala še močnejša, ko bodo razmere zopet v normalnem stanju.
Sprejmite moje najlepše pozdravej
Lillian Kozek. * * ♦
Cenjene glavne odbornice in delegatinje šeste redne konvencije!
Pošiljam vsem skupaj iskrene pozdrave in želje, da bi bila ta konvencija ena najuspešnejših v zgodovini naše Zveze.
Imela sem upanje biti navzoča osebno med vami, toda moj načrt je bil spremenjen zaradi zaposlenosti, kar mi je zelo žal, ker bi resnično bila rada med vami.
Na zadnji konvenciji sem bila imenovana v odbor, v katerem mi je bila poverjena naloga voditi mladinski oddelek. Od tedaj je bil vsak mesec priobčen poseben bodrilni članek v Zarji, na strani, ki je posvečena naši mladini. Upam, da je bilo branje zanimivo. Tudi v bodočnosti bom storila, kar bo v moji moči za rast in ugled naše Zveze. Bog blagoslovi vaše delo!
Albina Uehlein.
Predlagano in sprejeto, da se poročila glavnih odbornic sprejmejo.
Predsednica se lepo zahvali za poročila in pravi, da vse pohvale in pokloni izraženi njej v poročilih glavnih odbornic pristojajo odborni-
cam in članstvu. Ako bi ne imeli pri Zvezi agil-nih in zvestih odbornic in članic, potem bi še tako dobra predsednica ne imela uspeha pri vodstvu organizacije. Vsi uspehi so posledica složnega sodelovanja odbornic in članstva, katerim naj bo izrečeno vse priznanje.
Mary Marinko, predsednica odbora za resolucije, predloži sledečo resolucijo:
Tem potom izražamo zahvalo in priznanje-glavnemu odboru za uspešno vodstvo organizacije od zadnje konvencije do danes.
Posebno priznavamo razumno vodstvo naši vrli predsednici Marie Prisland.
Predlagano, da se glavnemu odboru izreče zaupnica.
Resolucija je soglasno podpirana in sprejeta.
Stavljeno je bilo vprašanje glede slikanja delegacije. Sklenjeno je, da se damo slikat in prosi se delegatin j o Mary Coghe, da poizve zaradi slikarja in naj drugi dan poroča, kje se bomo dale slikat, za čas slikanja in kolikšna bo cena slikam. Mary Coghe obljubi to storiti.
Predsednica nato vpraša Albino Novak, predsednico odbora sodnic pri tekmi vežbalnih krožkov v nedeljo popoldne, ki poroča sledeče:
"Pri tekmi je nastopilo sedem krožkov in ti so bili od podružnic št. 15, 20, 26, 41, 47, 49, 55-57. Slednji je en krožek, ampak kadetke spadajo k tem dvem podružnicam, ki sta v bližnjih naselbinah. Torej tekmovalo je sedem krožkov, ki so se vrstili po številkah, kakor so bile na listkih, katere so kapitanke dvignile ravno pred časom tekme. Pri tekmi je bilo pet sodnikov, vsi častniki od U. S. Marines in med temi petimi sta bili dve poročnici (Lieutenants) od ženskega oddelka. Korakanje so sodili častniki, ker od našega odbora se ni nobena počutila dovolj zmožna soditi tekme, ki so se vršile po vojaškem načinu. Naš odbor je samo pazil, da se ni nikomur godila krivica in da bi pri razdelitvi nagrad priporočal, kar se odboru vidi najbolj pravično, namreč glede svot, ki so bile določene za nagrade.
"Prva nagrada, kot je vsem znano, je bila odločena na seji glavnega odbora in sicer svota sto dolarjev. Ostalih dvesto dolarjev je bilo potem za razdeliti med tekmujoče krožke.
"Na prvem mestu v točkah je bil krožek od št. 20 iz Jolieta, 111. V tem krožku je 36 kadetk. Za svoje vaje so dobile od sodnikov najvišje točke izmed vseh krožkov.
"Ker so ostali krožki, šest po številu, vsi proizvajali svoje vaje skoraj perfektno, in ker so točke pri končni razsodbi bile tako blizu druga druge, zato je odbor določil, da se svota dvesto dolarjev imenuje druga, nagrada in se vsa-
kemu krožku da enaka nagrada. Da se je lažje delilo na šest strani, so glavna predsednica, tajnica, blagajničarka in urednica dodale vsaka po dva dolarja in pol, kar je zneslo $210 in tako je nagrada za vsak krožek v svoti $35. V ostalih šestih krožkih je tekmovalo od 12 do 16 kadetk in je njih nagrada povprečno ista kot prva nagrada, ako vpoštevamo, da je v krožku od št. 20 36 kadetk. V teh številkah niso vštete nosilke zastav in ne 'mascots'.".
Stavljen je predlog, da se poročilo odbora sodnic sprejme v celoti. Podpirano in sprejeto.
Albina Novak se lepo zahvali vsem krožkom, odbornicam in sploh vsem, ki so sodelovali pri tekmi. Užitek za gledalce je bil čudovit in ves program uspešno izpeljan.
Predsednica se zahvali voditeljici Albini Novak in vsem krožkom, kakor tudi odbornicam in članstvu za požrtvovalnost in prizadevanje med mladino.
Mary Hrovat, delegatinja od št. 15, stavi par vprašanj glede sodnikov pri tekmi, na katera ji odgovori Albina Novak. Pojasni se, da delegatinja Mary Hrovat ima priliko izročiti pritožbo konvenčnemu odboru za pritožbe, ako ni zadovoljna s pojasnilom.
Predsednica Marie Prisland vpraša delegatinje ali naj Zveza postane članica nekaterih velikih ženskih organizacij.
Sklenjeno je, da Zveza postane članica organizacije za "zmago in trajen mir." Glede članarine ni bilo mogoče dobiti vse podatke, ker se ni vedelo ali bi se zainteresirale za slične organizacije. Gl. odbor naj to reši.
Predlagano in sprejeto, da sta lista Ameriška Domovina in Amerikanski Slovenec še naprej glasila Zveze, kar nas stane v vsakem listu po $30 na leto.
Konvencija je dobila častni obisk, namreč med nami je bil č. g. Franc Gabrovšek, ki je ravno par tednov pred tem dospel v New York in pa gospa Malka Krekova, soproga dr. Miha Kreka, ki je podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu. Gospa Krekova je članica podružnice št. 84 v New Yorku. Vedele smo, da nam bo č. g. Gabrovšek povedal mnogo zanimivega iz domovine in gospa Krekova je pa prinesla s seboj razne vzorce za motive, ki krasijo slovenske narodne noše in bi rada tudi o nošah imela kratko predavanje.
Za v pondeljek popoldne je bilo tudi določeno, da se po seji vrši Spomin umrlim članicam.
Torej je je bilo predlagano in sprejeto, da prekinemo z zborovanjem ob četrt čez štiri.
Pred zaključkom zborovanja je predsedni-
ca povedala, da se na tej konvenciji rabi kladivo iz rdečega lesa, ki je bilo poklon j eno konvenciji leta 1936 po podružnici št. 13 iz San Francisco, California. Delegacija vzame to v naznanje.
Nato je predsednica predstavila č. g. Ga-brovška, ki je v pol ure trajajočem govoru narisal v naših mislih resničen položaj v stari domovini. Zbornica je pazno poslušala govornika in po končanem govoru mu je predsednica izrekla najlepšo zahvalo za časten obisk.
Potem je bila predstavljena gospa Krekova. Predavanje gospe Krekove bo priobčeno v prihodnji izdaji in mogoče bomo prinesli tudi slike od lepih motivov, o katerih nam je tolmačila. Tudi gospej Krekovi predsednica izreče iskreno zahvalo za njeno vrlo zanimanje za ameriške Slovenke.
Njeno predavanje je trajalo približno 15 minut.
Ob petih se je pa pričel ginljiv obred v spomin umrlih članic. Albina Novak, ki je aranžirala program je naj prvo prebrala imena vseh umrlih članic od zadnje konvencije do 1. maja letos. Imen je bilo čez 300. Med branjem imen je na lahno igrala na klavir žalostinke Miss Olga Erjavec. Po branju imen je bil dvignjen zastor na odru in pokazala se je lepa živa slika, pri kateri so sodelovale kadetke od št. 20. Na odru je bil velik križ, pod njim znak SŽZ in ob straneh so stala dekleta v dolgih oblekah, v rokah držeč napise let od 1939 do 1943 in med blestečimi napisi so stale kadetke z gorečimi svečami. V sredini sta pa bili belo oblečeni deklici (Jonita Erjavec in Irene Planinsek), ki sta držali zelene palme v spomin umrle članice v mladinskem oddelku. Med prizorom se je pa skupno pelo "Vi-gred se povrne" in "Blagor mu, ki se spočije," kakor tudi molilo tri Oče naše.
Temu prizoru je sledila druga živa slika, posvečena dobrodelni ustanovi Rdečemu križu v spomin padlih vojakov. V tej sliki je nastopila Anna Petrich, oblečena v uniformi Rdečega križa in na zastoru je bila velika zastava Rdečega križa. Pri tej živi sliki je delegatinja Mary Marinko podala ginljiv o deklamacijo, katero je tudi sama zložila in po deklamaciji sta delegatinj i Ožbolt in Železnikar od št. 2, zapeli pesem o Mariji, ki naj varuje naše ljube pod zaščito matere, ki je za vojake "Ameriški Rdeči križ." Žive slike na odru je aranžirala Mrs. Frances Kurre.
Program je bil zaključen ob šestih zvečer.
Pred razidom delegatinj je bilo poročano, da ima gospa Krekova več vzorcev za motive za narodne noše in delegatinje, katere se zanimajo, lahko ostanejo in si iste ogledajo.
TOREK DOPOLDNE, 18. MAJA, 1943
Tretja seja glavnih odbornic in delegatinj šeste redne konvencije se je začela v torek, 18. maja ob četrt čez devet dopoldne v Roosevelt hotelu. Navzoče so bile iste odbornice in delegatinj kot prejšnji dan, ki so se odzvale poimenskem branju.
Prečitan je bil zapisnik dopoldanske in popoldanske seje od pondeljka 17. maja.
Predlagano in sprejeto, da se zapisnik sprejme kot čitan.
Predsednica se naj prvo zahvali vsem, ki so sodelovali pri slovesnem spominu umrlim članicam, kar se je vršilo po zborovanju v pondeljek popoldne. (Podrobnosti o osebah, ki so sodelovale in nastopile, je poročano v prejšnjem zapisniku.)
Za rediteljici v torek sta imenovani delegatinja Christine Casserman in delegatinja Mary Klemenčič.
Mary Coghe, kateri je bilo prejšnji dan naročeno, da poizve zaradi slikanja, poroča, da je dobila slikarja, ki nas bo prišel slikat, kar v hotel in slike bodo stale $1.25, samo slikar hoče naročilo od vsake osebe, ki je na sliki, drugače bi bila cena višja.
Delegatinje so mnenja, da se damo slikat v torek, to je isti dan, takoj po kosilu. Sprejeto.
Predsednica poroča, da naj delegacija določi, koliko dnevnic se plača delegatinjam, da bo glavna tajnica ob času imela nakazane vse čeke.
Predlagano in sprejeto, da se plača štiri dnevnice, ker so bile vse delegatinje navzoče pri programu v nedeljo, začenši s sveto mašo, ki je bila brana v slovenski cerkvi ob pol enajstih dopoldne.
Poročila konvenčnih odborov
Frances Süsel, predsednica odbora za pozdrave poroča, da so bili poslani pozdravi potom brzojava Mr. in Mrs. Rooseveltu in pa go-vernerju države Pennsylvania, toda drugim osebam ni bilo mogoče poslati brzojave, ker sedaj v vojnih časih urad ne sprejema brzojavov, ki vsebujejo pozdrave.
Predlagano in sprejeto, da se drugim osebam pošlje pozdrave pismenim potom in to po zračni pošti.
Ivanka Zakrajšek, predsednica odbora za prošnje in pritožbe poroča, da bo odbor imel sestanek v sredo ob pol osmih zjutraj v sobi 1012.
Mary Marinko, predsednica odbora za resolucije poroča, da ima na. rokah več resolucij, ki morajo biti prestavljene in poročilo bo podano prihodnji dan.
Rose Lesar, delegatinja št. 3 vpraša, kateremu odboru se naj izroči apel članic od št. 3, ki
so v Zvezi že od ustanovitve in plačujejo 25 centov mesečnine, toda so bile nekaj mesecev starejše kot so določala pravila, kar jim ni bilo pravilno pojasnjeno in je bila krivda prvih odbornic pri podružnici. Zbornica je mnenja, da se zadeva lahko kar takoj reši. 'Stavljen je predlog, da se članicam, ki so pristopile do 1. januarja leta 1929 in ves čas plačujejo cel asesment, izplača polna svota smrtnine. Predlog je podpiran in sprejet.
Na dnevni red pride najvažnejša točka konvencije: PRAVILA.
Predsednica poroča, da je bila njej poverjena naloga po glavnem odboru, da pripravi provizorična pravila, ker ji je iz poslovanja najbolj znano, kaj je treba spremeniti in kaj dodati. V Zarji je priobčila apel na podružnice naj ji pošljejo svoje nasvete in priporočila k pravilom. Prejela je odziv od 15 podružnic. Deset podružnic je priporočalo, naj se zviša po-smrtnina in z njo tudi asesment, da bo bolj "za mujo" biti članica. Dve podružnici sta svetovali, naj se sprejema otroke takoj od rojstva. Ena podružnica je priporočala, naj bi se prenehalo pobirati asesment po 35 letih. Ena podružnica je želela, da se plače gl. odbornicam ne povišajo. Ena podružnica je pa svetovala, naj podružnice same plačajo vozne stroške gl. odbornicam, kadar jih vabijo na proslave, če pa Zveza plača stroške, naj ti stroški pokrijejo le voz-nino ne pa dnevnic, ter da se naj delegatinje vozijo v spalnih vozovih. Od ostalih podružnic ni bilo nobenega nasveta.
Tako je predsednica na podlagi priporočil, kar jih je dobila od podružnic in gl. odbornic ter na podlagi svojih dolgoletnih skušenj in na priporočilo ljudi, ki imajo nadzorstvo nad organizacijami, sestavila provizorična pravila kot bodo zbornici predložena. Ta pravila so bila predložena tudi izvrševalnemu odboru in nadzornemu odboru. Le kar se tiče nove lestvice za sedanji asesment se to ni moglo zgoditi, ker zadeva še ni bila urejena. Predsednica dalje apelira na delegatinje naj skrbno pazijo na posamezne točke in če imajo kako spremembo, da se takoj oglasijo, da bomo šle s pravili po redu naprej Brale se bodo le tiste točke, ki so spremenjene ali dodane in nove točke.
Predložene so bile sledeče spremembe, ki jih je zbornica odobrila.
Prva sprememba je pri točki 4, ki se glasi: a) Združiti žene in dekleta slovenske in druge narodnosti belega plemena živeče v Združenih državah ameriških, c) Vzgajati svoje članice v ameriškem in slovenskem duhu . . .
Točka 6: Slovenska ženska zveza obstoji
iz krajevnih podružnic, nahajajočih se v Združenih državah ameriških.
Poslovanje in asesment
Točka 7 in 8 sta najbolj važni točki, ki se morati spremeniti, ker gre za bodočnost organizacije.
Predsednica točno pojasni \£roke, zak;aj mora ta konvencija povišati mesečnino, ker svota, ki se plačuje vsa leta, odkar je bila Zveza ustanovljena, je bila namenjena le za $100 pogrebne zavarovalnine in pokritje uradnih stroškov. Glasilo je bilo pozneje ustanovljeno in tudi za konivenčne stroške se je vsa ta leta krilo iz upravnega sklada, katerega sploh ni bilo za te namene. Pretekle konvencije so vse šle mimo teh stroškov, ki so bili z vsako konvencijo večji in tudi pri izdatkih za tiskanje glasila, katero je bilo povečano iz 16 strani na 44 strani. Vsa ta leta niso članice prispevale niti centa posebej za glasilo, kakor tudi ne za konvencije.
Nekaj let je zgledalo kot da ne bo treba nalagati posebnih naklad za te stroške, namreč ko ni bilo še toliko smrtnih slučajev, toda državni pregledovalec knjig, k'o se je mudil zadnjič na glavnem uradu, je videl, da je povprečna starost naših članic precej visoka in se bo moralo paziti na smrtninski sklad.
Na podlagi priporočila izvedenca je bilo glavni tajnici naročeno, da sestavi statistiko starosti članic. (Ta seznam bo priobčen v eni poznejših izdaj Zarje, ker je bilo zapisnikarici nemogoče slediti natančno vsem številkam).
Predsednica omeni, da ima na. rokah vse podatke za nov smrtninski razred, ki bi bil zlasti vabljiv za mladino, ker mladina bi se rada zavarovala za višjo smrtnino in tudi mesečnino sorazmerno plačevala. Toda o tem novem razredu se bo razmotrivalo po odmoru, ker ta novi razred je nekaj popolnoma novega in bil tudi sedanjim članicam na razpolago za prestopiti.
Predsednica predloži lestvico za Razred A, kakor jo je priporočal aktuar, ki bi bila po starosti članic in svote so razdeljene po starosti članic, ter omenja, da ji je zelo žal, ker ni mogla delegatinje, niti članstva pred konvencijo obvestiti o priporočani lestvici, ker je isto od aktuar j a prejela šele dva dni pred konvencijo. Lestvica, katero je sestavil aktuar za sto dolarjev smrtnine, je sledeča,:
Članice od 15 do 35 let starosti bi plačevale 35 centov na mesec.
Članice od 35 do 50 let bi plačevale 40 centov na mesec.	•
Članice od 50 let naprej bi plačevale 50 centov.
Predsednica odloči, da naj ima zboirnica deset minut odmora in med tem časom naj se delegatinje pomenijo med seboj, kaj bi bil najboljši način za sprejeti. V mislih moramo imeti to, da se bo moralo plačevati za glasilo kakor tudi sklad za bodoče komv.enčne stroške, če to želijo delegatinje. Lahko bi se določilo naklado po starosti članic ali pa vzelo eno srednjo mero za vse članstvo. O tem naj se delegatinje pomenijo med odmorom.
Odmor je trajal skoraj pol ure, namesto deset minut in delegatinje so bile v živahnem razgovoru vsako minuto tega časa.
Takoj, ko je predsednica pozvala delegacijo k redu, se je vnela precej burna debata, ki je trajala tri ure in pol. V debato so posegle skoraj vse delegatinje, ki so podale mnogotere misli in priporočila.
Glavne točke debate so bile sledeče:
Da naj mesečnina ostane ista kot je sedaj do časa, ko bo absolutno potrebno povišati asesment, to je takrat, ko bo pričela blagajna nazadovati, in naj se takrat skliče izvanredno konvencijo.
Pojasnjeno je bilo, da bi bilo zelo nepravč-no čakati do tedaj, ker potem bi bila naklada previsoka in z izvanredno konvencijo zopet "visoki stroški. Tudi bi ne mogli pridobivati novih članic, ker bi jih odganjal strah pred neznano doklado.
Bilo je izraženo mnenje, da naj se prihrani pri Zarji in pošilja le en list vsaki članici, namreč v kraje, kjer je več članic od ene družine na istem naslovu.
Pojasneno je bilo, da je urednica vzela že več kot tisoč naknadnih imen iz imenika, toda pri tem niso veliki prihranki, ker glavni stroški so za prvi izvod, namreč za stavljenje gradiva in urejevanje, potem nas stane le okrog $3.75 za vsakih sto izdaj. Torej akoravno bi se vzelo še približno en tisoč imen iz listine, bi bil prihranek pri tem le okrog $37.50 in kar znese pošta.
Delegatinje naj ne bodo pod vtisom, da 10 centov na mesec pokrije vse stroške za Zarjo in katera ne dobiva lista, da ji ni treba potem plačati 10 centov, ker ravno zaradi tega, ker se list tiska v 12,000 izvodih je možno shajati z 10 centi na mesec, drugače bi vsako članico stala naročnina približno toliko, kolikor se mora plačati za naročnino drugih mesečnikov.
Delegatinje so se izrazile, da imajo naročilo od svojih podružnic, da se ne sme mesečnina zvišati in bo za vsako zelo velika zadrega, ko se vr-
ne domov, ako bo morala povedati članicam, da bo treba več plačevati.
Pojasneno je bilo, da ni drugega izhoda, kot podrobno pojasniti vsem članicam, da ne smemo nadalje pričakovati, da bo isti kvoder, ki je bil prvotno določen samo za sto dolarjev smrt-nine pokrival vse te visoke izdatke mesec za mesecem in točno se izplačevalo za vse smrtne slučaje, katerih je bilo od zadnje konvencije skoraj 350. In pri sedanji starosti članic—imamo jih 3,059, ki so starejše kot 55 let—se lahko primeri, da bo čedalje več izdatkov iz smrtninskega sklada. Članicam se mora pojasniti, da tu ne gre za drugega kot za bodočno sigurnost premoženja in to je tista sila, ki drži članstvo skupaj, ker vsaka članica se v prvi vrsti naslanja na iz-plačitev celotne svote njenim dedičem.
Dalje je bilo pojasneno, da se lahko točka pusti po starem, ako bi članice ugovarjale zaradi tega, ker bi morale posebej plačati za Zarjo in pa konvenčne stroške, potem se bo moralo zmanjšati smrtnino, ker smrtninski sklad ne more več vzdrževati vseh teh velikih obligacij.
Večina delegatinj je bila mnenja, da. to ne smemo nikakor odobriti, namreč, da bi se smrt-nina znižala, ker potem bi šle stopnjo nazaj in članstvu vzele nekaj, na kar se je zanašalo od časa pristopa.
Pojasneno je bilo, da so vse organizacije bile od časa do časa primorane povišati prispevke za gotove sklade, da se je lahko iz njih izplačevalo in nekatere organizacije so bile primorane popolnoma opustiti sklade, pri katerih je bilo premalo, dohodkov, da bi vzdrževali vsa izplačila. Omenjena je bila organizacija, ki je imela pokojninski sklad, iz katerega so nekateri člani, ki so slučajno dosegli starost 70 let, ko je bil sklad še močan, prejemali lepo svoto vsak mesec. Prišel pa je čas, ko se je morala prva svota zmanjšati na polovico in nekaj let po tem je državni zavarovalninski oddelek zahteval, da se sklad popolnoma opusti ali pa dvigne dotični asesment po starosti članstva, kar bi bila precej visoka svota. Prišlo je do izvanredne konvencije, ki je dotični sklad razpustila.
Ta primera je bila dana samo iz razloga, da se je delegaciji pojasnilo, kaj se lahko z nami primeri, ako bomo neprevidne pri skladih in iz njih črpale več kot se pa notri plačuje.
Nekatere delegatinje so bile mnenja, da bi bila za starejše mesečnina, kakor je sedaj in naj se zviša za novopristople.
Pojasneno je bilo, da ravno visoka starost članic je povzročila, da nas je državni oddelek
opozoril, naj damo izračunati, če je naša rezerva dovolj visoka.
Nekatere delegatinje so bile memnja, da naj bi podružnice same skrbele za konvenčne stroške in naj bi se vprašalo samo za 10 centov več, kar bi bilo za glasilo.
Druge so bile mnenja, da bi bilo zelo težavno delo za krajevne odbornice opominjati članstvo, da naj prispeva v ročne blagajne, da se bo lahko poslalo delegatinje na konvencije. Pri tem bi bilo večno prigovarjanje, da naj tiste dajo, ki se hočejo postaviti na konvenciji in to bi povzročilo mnogo nesoglasja in nepotrebne kritike.
Po vseh teh razpravah je bil stavljen predlog,, da se debata zaključi in naj se stavijo predlogi, potem naj pa delegatinje glasujejo po svojem najboljšem razumu. Predlog podpiran in sprejet. Na listini je bilo še več imen delega-tinj, ki so hotele se oglasiti, toda priporočano je bilo, da naj se oglasijo samo tiste, ki imajo kaj novega za priporočati, ako pa ne, naj se stavijo predlogi, ki bodo pokrivali vse razprave. Delegatinje so bile s tem zadovoljne.
Prvi predlog: Amalia Uršič, delegatinja št. 40 je stavila predlog, da ostane mesečnina 25 centov kot dosedaj in naj se smrtnino zniža na $50. Mary Bentz, delegatinja št. 43 je podpirala ta predlog.
Drugi predlog: Rose Lesar, delegatinja št. 3 je predlagala, da se plačuje 40 centov na mesec za $100 posmrtnine in v tem je vključeno smrtninski sklad 20 centov in 20 centov v stroškovni in tiskovni sklad za, Zarjo in konvenčni sklad, ki bi pokrival vse potovalne stroške dele-gatinjam prihodnje konvencije, kakor tudi vsem glavnim odbornicam. Da z povišanim asesmen-tom ne bo mladina preveč prizadeta, naj se izplača nekaj več za one izpod 30. leta.
Predlog podpiran po delegatin j i J. Železni-kar od št. 2.
Tretji predlog je bil stavljen po delegatin j i Mary Meglič od št. 89, namreč da se mesečnina poviša na 35 centov na mesec za $100 smrtnine za vse članice enako in v tem naj bo vključeno za smrtninski in tiskovni sklad in za konvenčne stroške naj pa poskrbijo podružnice vsaka za svoje delegatinje. Predlog je podpirala Mary Kvas, delegatinja od št. 63, toda je umaknila podporo, ko je bilo še enkrat pojasneno glede konvenčnega sklada. Tako tretji predlog ni imel podpirateljice.
Najprvo se je glasovalo za predlog delegatinje Uršič. Za ta predlog so bili oddani trije glasovi.
Nato je bil pred zbornico predlog od delegatinje Rose Lesar. Priporočano je bilo, da naj
vse tiste, ki glasujejo za ta predlog ustanejo, da se bo točno štelo vse glasove. Predlog je dobil 62 glasov. S tem je dobil predlog nad dvetre-
tinjsko število oddanih glasov.
* * *
Predsednica vpraša delegacijo, ako je pripravljena slišati pogoje za razred B, ker bi ta nov razred spadal z razredom A pod isto točko pravilih. Zbornica je pripravljena.
Predsednica poda sledeče pogoje:
Asesment v razred B naj bi bil 60 centov na mesec. Članice, ki so ob pristopu stare 14 let do 30 let, bi znašala smrtnina $300. Od 30 do 35 let starosti bi bila smrtnina $250. Od 35 do 35 let starosti je smrtnina $200. Od 45 do 50 let starosti je smrtnina $150.
Vsaka sedanja članica se lahko zavaruje v tem razredu po njeni sedaj ni starosti.
Zbornica se je strinjala s temi pogoji brez vsakega ugovarjanja ter soglasno odobri.
Predsednica pojasni, da to so najboljši pogoji, kar jih še imamo za našo mladino, naj bo pri kateri koli zavarovalninski družbi.
Ura je bila 20 minut čez eno popoldne. Predlagano in sprejeto je bilo, da imamo odmor do pol treh popoldne.
Mary Coghe, delegatinja št. 26 poroča, da pride slikar v dvorano ob dveh popoldne in prosi se vse zborovalke, da so na mestu ob času, ker slikar bi rad napravil sliko čimprej mogoče, da bi ne vzel časa od konvencije.
Pred odmorom se je prebralo vse dospele brzojave in pozdravna pisma.
18. MAJA, 1943—POPOLDANSKA SEJA
Slikanje delegacije je vzelo veliko več časa, kot se je prvotno računalo in je bilo nemogoče nadaljevati s konvencijo pred četrto uro popoldne.
Predsednica pozove zborovalke k redu, nakar delegatinja Mary Coghe ponovno povabi vse navzoče k večerji in programu v Slovenskem narodnem domu na 57. cesti. Omeni, da kuharice želijo, da bi bile tam kmalu po šestih, ker bo vse pripravljeno za večerjo, nakar bo sledil lep program.
Predsednica se v imenu zbornice zahvali št. 26 in 77 za prijazno vabilo in upa, da bodo vse šle tja.
Poročano je bilo, da je med nami operni pevec Mr. Anton Šubelj, katerega je predsednica povabila k mizi, da ga predstavi delegaciji. Mr. Šubelj je v lepo zbranih besedah pozdravil zbornico in omenil, da prinaša pozdrave tudi od Mr. James Debevca, urednika Ameriške Domovine, ki bi bil rad osebno obiskal konvencijo, to-
da je prezaposlen v uradu. Predsednica se mu lepo zahvali za obisk in predno je odšel iz dvorane, se je skupno zapelo par kratkih pesmic.
Preide se k razmotrivanju sprememb v pravilih.
Predlagano in prejeto, da pride nov asesment za dosedanje članice v veljavo s 1. januarjem, 1944 in takrat gre v veljavo tudi dodatna zavarovalnina za članice izpod 30. leta, do katere so opravičene potem, ko so plačevale povišan asesment dve leti.
Točka 8, tretji stavek se glasi:
"V stroškovni sklad spada 20 centov od asesmenta ali pa taka svota, ki jo v skladu zavarovalninske postave določi odbor direktoric ter asesment družabnih članic," itd. Zadnji stavek se začne: "Kadar bi se v tem skladu nahajalo," itd.
Točka 9: V sklad za pogrebne stroške spada ostala mesečnina od vsake članice v razredu A in B.
Točka 10 in 11 sta novi.
Točka 10: Izreden asesment je razpisan sorazmerno po razredih zavarovanja. Od članic, ki ne plačajo izrednega asesmenta, se tudi rednega asesmenta ne sprejme, ne plačajo izrednega asesmenta, se tudi rednega asesmenta ne sprejme.
Točka 11: Asesment se plača vnaprej in se šteje od prvega v mesecu.
Točka 10, stran 6: Izplačila za pogreb b) Za pogreb Zveza plača sledeče svote:
Razred a $25 za umrlo od pristopa do dve leti včlanjenja in $100 za članico, ki je bila včlanjena nad dve leti. To je za članice od 30. leta naprej. Članice od 14. do 30. leta prejmejo $150 zavarovalnine po dveh letih včlanjenja.
Razred B: $50 za umrlo članico od časa pristopa do dve leti včlanjenja. Za umrle, ki so bile članice Zveze nad dve leti, se plačajo sledeče svote:
$300 za vse, ki so pristopile med 14 in 30 letom;
$250 za one, ki so pristopile med 30 in 35 letom;
$200 za one, ki so pristopile med 35 do 45 letom;
$150 za tiste, ki so vstopile med 45 in 50 leti.
Točka 11 se doda:
"Istotako se za članice, ki so preminule na posledicah raka, srčne bolezni, jetike ali sladkorne bolezni in ki ob svoji smrti še niso bile članice Zveze polni dve leti, ne izplača smrtnine, pa se vrne tista svota, ki je bila plačana v smrt-ninski sklad."
Točka 18 se doda v četrti vrsti: ". . . odbor za plače in transportacijo ter . . ."
Točka 20 V Drugi stavek se glasi: "Mora biti članica Zveze nad eno leto in tisto leto pred konvencijo se udeležiti najmanj pet sej svoje podružnice."
Točka 21: Vsaka podružnica, ki zadnjega dne meseca februarja konvenčnega leta šteje od 80 do 250 članic, pošlje eno delegatinjo na kon-vncijo. Podružnice ki štejejo od 250 do 500 čla-nis, so upravičene do dveh delegatin j. Podružnice, ki štejejo od 500 do 800 članic, pošljejo tri delegatinje na konvencijo. Podružnice nad 800 članic so upravičene do štirih delegatinj. Več kot štiri delegatinje ne pošlje nobena podružnica.
Točka 22. Podružnice, ki štejejo manj kot 80 članic, glavna tajnica združi, da si skupno izvolijo delegatinjo. Združitev se vrši na podlagi števila članstva, ki ga take podružnice izkazujejo zadnji dan meseca januarja konvenčnega leta. Glavna tajnica sestavi red, po katerem se volijo delegatinje združenih podružnic.
Ker je bila ura že blizu šest, je stavljen predlog, da se preberejo pozdravi in zborovanje zaključi do srede dopoldne ob devetih. Podpirano in sprejeto, nakar je zapisnikarica prebrala brzojave in došla pisma. Seja se zaključi ob šesti uri.
SREDA, 19. MAJA, 1943
Peti sestanek šeste redne konvencije se prične v sredo ob pol desetih dopoldne.
Prečitan je zapisnik od sestankov v torek 18. maja, 1943.
Predsednica priporoča, da se na priporočilo več delegatinj spremeni predlog sprejet prejšni dan glede števila glavnih podpredsednic in naj ostane kakor je bilo v zadnjih pravilih, ker drugače bo nemogoče razdeliti podpredsednice po državah, kjer ima. Zveza veliko število članic in je tudi na mestu, da se izvoli eno podpredsednico hrvatskega pokoljenja. Podpirano in sprejeto.
Predsednica odpre vprašanje glede sklepa prejšni dan, tikajoč se točke 7 in 8 in povišanega asesmenta, ker ji je več delegatinj sporočilo, da bo nezadovoljstvo med članstvom. Morda želi zbornica spremeniti svoje mnenje glede 15 centov poviška, da naj bi bilo deset centov in bi podružnice same krile stroške delegatinj, ali pa bi Zveza razpisala konvenčno doklado po prihodnji konvenciji, kolikor bi pač prišlo konven-čnih stroškov na vsako članico.
Oglasilo se je več delegatinj, da se ne spreminja sklepe prejšnega dne, ker je bila stvar dovolj točno pojasnena in je stavljen predlog, da
ostanejo vsi tozadevni sklepi kot so bili sprejeti prejšni dan. Podpirano in sprejeto.
Predlagano in sprejeto, da se zapisnik sprejme kot čitan.
Predsednica imenuje delegatinj i Anna General in Gladys Buck za rediteljici.
Predsednica opominja zbornico, da je to zadnji dan konvencije in bo treba štediti na na času pri debatah, drugače bo nemogoče končati konvencijo v treh dneh.
Nadaljuje se s pravili.
Točka 24. Dodatek: "Da so poverilnice delegatinj veljavne, morajo biti podpisane od predsednice, tajnice in blagajničarke podružnice in po delegatinj i konvenciji predložene.
Točka 25. Zadnji stavek se črta.
Točka 26 je nova: "Zveza iz svoje blagajne krije vozne stroške vseh glavnih odbornic in delegatinj do mesta konvencije in obratno (round trip fare in coach) ter dnevnice.
Točka 30. Dostavek: "Splošno glasovanje članstva ima isto moč in oblast kot konvencija."
Točka 31 odpade.
Glavni odbor. Prvi del te točke je nov, glasi se:
"Glavni odbor sestoji iz predsednice, petih podpredsednic, tajnic, blagajničarke, treh nadzornic, tri članice v svetovalnem odseku in tri članice v prosvetnem odseku.
Pod točko 33 je nov stavek, ki se glasi:
"Vse glavne odbornice so za svoje delo odgovorne glavni predsednici in konvenciji."
Točka 39. Prvi stavek se glasi: "Ako katera glavna odbornica zanemarja svoje uradne dolžnosti, krši pravila, ali nepošteno posluje ali škoduje Zvezi ali njenim podružnicam, imajo direktorice pravico tako glavno odbornico odstaviti ..."
Točka 41 se glasi: Vse glavne odbornice morajo biti ameriške državljanke ter slovenskega ali hrvatskega pokolenja.
Točka 46 odpade, ker je oddelek za sebe.
Direktorice
(Nova točka). Predsednica, tajnica, blagajničarka, tri nadzornice in urednica zavzemajo mesto direktoric. Štiri direktorice tvorijo kvorum.
Direktorice imajo najvišjo upravno in iz-vrševalno oblast in nadzorstvo nad Zvezo, njenim premoženjem in poslovanjem ter pravico odločevati v vseh zadevah Zveze, poslovanja in njenega naraščaja.
Točka 48. Redne seje direktoric se vršijo v glavnem uradu meseca januarja in julija vsakega leta. K tem sejam lahko glavna predsed-
zzsttninixixiKXiixzztziittiaiiiiiiiiziiiizxiziixz:
IZ GLAVNEGA URADA
d
Naznanja se da se bode letna seja izvrševalnega in nadzornega odbora pričela v pondeljek dne 26. julija v glavnem uradu ob 9 uri zjutraj. Podružnice, katere bi imele poslati kako poročilo za razmotrivanje naj isto store do 20. julija.
NOVI RAZRED Dalje se obvešča vse tajnice in članstvo da pridejo nove pravila v veljavo z 1. julijem, tako tudi novi razred B. članice katere pristopijo v Zvezo po prvem juliju plačujejo po novi lestvici.
Za razred B se plačuje po 60 centov na mesec asesmenta.
članice so upravičene do sledeče zavarovalnine:
14 do 30 let je smrtnine $300.00 30 do 35 let je smrtnina $250.00 35 do 45 let je smrtnina $200.00 45 do 50 let je smrtnina $150.00
Vsaka članica dobiva tudi Zarjo.
Vse članice se lahko zavarujejo v novem razredu če niso prestopile 50 let, ali pa ostanejo zavarovane za dosedajno posmrtnino $100.00. Nove članice katere bi bile stare več kot 50 let se po 1. julijem več ne sprejema. Sprejema pa se vse katoličanke, ki so dobrega zdravja, lepega moralnega vedenja četudi niso slovenske narodnosti. V mladinski oddelek se sprejema članice od rojstva do 18 leta.
članice, ki želijo spremeniti zavarovalnino naj to takoj svoji tajnici naznanijo. Josephine Erjavec.
H
S
niča povabi še katerokoli drugo glavno odbornico, ako potreba zahteva.
Točka 49. Zapisnik zborovanja in poročila glavnih odbornic se priobči v uradnem glasilu.
Izvrševalni odbor
Predsednica, tajnica in blagajničarka tvorijo izvrševalni odbor, ki ima svoje sestanke po potrebi
Izvrševalni odbor ima izključno pravico tolmačiti pomen zvezinih pravil v smislu njih
duha in koristi za Zvezo ter v sporazumu zava-rovalninske postave države Illinois.
Izvrševalni odbor ima, soglasno s pravili, oblast organizirati in sprejemati ali odkloniti prospektivne članice in izplačati vse Zvezine obligacije.
Izvrševalni odbor ima pravico na pritožbo nadpolovične večine članstva podružnice, pregledati poslovanje podružnice in članstvu naznaniti o svojih pronajdbah.
Finančni odbor Točka 37. Predsednica, tajnica in blagajničarka in predsednica nadzornega odbora tvorijo finančni odsek. Te izmed sebe izberejo tajnico, ki po določbi pravil napravlja transakcije in o tem poroča seji glavnega odbora, v uradnem glasilu in konvenciji.
Finančni odbor tudi vlaga narastle obresti v Zvezine sklade.
Tiskovni odbor Točka 38. Predsednica, tajnica, in uredni-ca-upravnica glasila tvorijo tiskovni odsek, ki ima nadzorstvo nad glasilom in vsako drugo publikacijo izdano od Zveze.
Glavna predsednica Pod točko 56 pride nova točka, ki se glasi: Glavna predsednica je glavna eksekutivna uradnica in uradna načelnica Zveze, ki nadzoruje poslovanje uradnic in odbornic ter skrbi, da se Zvezino poslovanje vrši v smislu pravil in sklepov konvencije.
Glavna predsednica je za svoje delo odgovorna konvenciji.
Točka 57. Glavna predsednica je tudi predsednica vseh odborov, ki se formirajo iz glavnega odbora direktoric, ki vodi vsa Zvezina zborovanja, podpisuje uradne listine in vse druge dokumente, ki zahtevajo njen podpis ter izvršuje vse, v kar jo pooblasti konvencija.
Glavne podpredsednice Točka 62, prvi stavek se glasi: Prva glavna podpredsednica nadomestuje glavno podpredsednico po njenem naročilu, kadar je ona zadržana.
Glavna tajnica
Točka 65. Drugi stavek se glasi: Objavlja v glasilu Zveze vse mesečne dohodke in stroške vseh skladov, kakor tudi poslovanje med posameznimi podružnicami in Zvezo.
Točka 68 se glasi: Izdela in razpošilja vse denarne nakaznice, potrjene od predsednice in blagajničarke za vse stroške in smrtnine, ki je Zveza obvezana plačati.
Urednica-upravnica glasila Točka 83 b) se glasi: Ustanavljati in voditi poučne in družabne klube pri podružnicah.
Točka 85. Iz te točke se črta stavek: V
njeni upravi je pisateljski fond, ki znaša do $100.00 letno.
Točka 86. Dodatek: Urednica opravlja še vsa taka dela, ki so ji naložena od konvencije ali odbora direktoric.
Odbor za mladino in razvedrilo
Nova točka. Zveza ima poseben odbor za mladino in razvedrilo, ki je postavljen od konvencije ali odbora direktoric in ki šteje tri članice : 1. Nadnačelnica uniformiranih krožkov. 2. Voditeljica mladinskega oddelka. 3. Direktorica športa. Te tri odbornice, pod vodstvom glavnega odbora direktoric in s pomočjo pro-gramnih odborov krajevnih podružnic vodijo vse gibanje mladine, vežbalnih krožkov in športa.
Plače in dnevnice
Točka 54. Plače glavnemu odboru in duhovnemu svetovalcu določi edino konvencija. Direktorice pa imajo pravico določiti plačo za izredno delo in plačo posebnim odborom.
Točka 55. Kadar glavne dbornice zborujejo so opravičene do povrnitve voznih stroškov in dnevnic. Isto velja za vsa potovanja glavnih odbornic, ki se vršijo po udarnih zvezinih opravkih. Dnevnice glavnim odbornicam določi konvencija.
Poroštva. Točka 50. Za vestno izvrševanje njih uradnih poslov se gotove glavne odbornice postavi pod poroštvo, . . .
Točka 51. Zadnji stavek. Poroštva se hrani v Zvezinem varnostnem predalu na banki.
Članstvo. Točka 105. (Nova točka). V Slovensko žensko zvezo se sprejemajo žene in dekleta slovenske in drugih narodnosti belega plemena, ki so praktične katoličanke, lepega moralnega vedenja in pri dobrem zdravju. Članice odraslega oddelka morajo biti 14 in ne več kot 50 let stare.
Točka 109 odpade.
Točka 112. Prvi stavek se glasi: Vsaka članica je dolžna upoštevati ustavo in pravila.
Suspendacije in črtanje. Točka 116. Članica v odraslem ali mladinskem oddelku . . .
Točki 124 se doda: Vsaka članica odraslega oddelka na zahtevo prejme Zvezina pravila .. .
Mladinski oddelek
Točka 125 se spremeni in se glasi: V mladinski oddelek se sprejema zdrava dekleta od rojstva do 18 let stara, ki plačujejo deset centov na mesec v Zvezino blagajno. Zveza pa v slučaju smrti zanje izplača svoto $100.00, kot je določeno za članice odraslega oddelka.
Točka 128 se črta. Točka 130 se glasi: Ko članica dopolni 14 let lahko postane redna članica Zveze in podružnice in prične plačevati po
odraslem redu. Ko pa članica dopolni 18 let mora prestopiti v odrasli oddelek.
Točka 131. Določbe in pravila poslovanja mladinskega oddelka predpisuje izključno odbor direktoric pod katerega edino nadzorstvo spada mladinski oddelek.
Točki 138 se na koncu doda: vežbalni krožki in športne skupine.
Točki 139 se spremeni — dve članici — v mladinsko voditeljico.
Odbor. Točka 142. K tej točki se doda: ... in treh članic programnega odbora. Nov dodatek: Odbornice se volijo na letni seji podružnice. Soglasne volitve so veljavne, če se s tem strinjajo vse članice navzoče na seji ali če je nominirana le ena kandidatinja.
Pod točko 149 pride nov dodatek: V slučaju, da se katera izmed odbornic ne more seje udeležiti, predsednica imenuje kako drugo članico ali odbornico na mesto odsotne za dotično sejo.
Tajnica. Pod točko 161 se doda: Tajnica opravlja še vsa taka dela, katera ji naloži članstvo podružnice.
Blagajničarka. Točko 166 se črta.
Programm odbor
Odbor za izobrazbo, mladino in razvedrilo, imenovan programni odbor, sestoji iz vsaj treh članic, ki se volijo na vsakoletni glavni seji podružnice. Odbor ima v oskrbi poučne, družabne in športne klube, aktivnost mladinskega oddelka in vežbalnih krožkov.
Porotnice. Pri točki 173 se doda: . . . kar se naj zgodi v teku 60 dneh.
Splošne določbe
Točka 191. Pravila odobrena na šesti redni konvenciji, vršeči se 17., 18. in 19. maja 1943 v Pittsburgh, Penna., stopijo v veljavo 1. julija, 1943, ter s tem vsa prejšna pravila in določbe odpadejo, razen onih, tikajočih se članic, ki so pristopile do 1. januarja, 1929, ne glede na starost, in družabnih članic, pristopilih pred 30. junijem, 1930.
Točka 190. Podružnice lahko imajo svoja lastna pravila, katera pa ne smejo biti v nasprotju s pravili Zveze. Predno so taka pravila pravomočna, jih mora odobriti glavni izvrše-valni odbor.
Točka 192. V slučaju, da se angleški prevod teh pravil ne sklada s slovenskim, je angleški tekst merodajen.
S tem so bila Pravila končana in predsednica vpraša delegacijo, če ima še kaj k pravilom za dodati. Ker se nobena ne oglasi, predsednica poda nekaj točk, ki se stavijo k kon-venčnem zapisniku.
1.	Pravila naj se uredijo po točkah tako, da boljše soglašajo.
2.	Za družabne članice, ki so pristopile do 1. julija, 1930, se ob smrti izplača svoto $25.00 iz stroškovnega sklada, namesto $10.00 kot do-sedaj.
3.	Mladinske članice, kadar prestopijo v odrasli oddelek, so opravičene do enomesečnega prostega asesmenta v pogrebnem skladu za vsako leto včlanjenja v mladinskem oddelku. Ta svota se določi po razredu A.
4.	članica, ki prestopi za višjo zavarovalnino in ki umre pred dvemi leti časa prestopa, Zveza izplača svoto $100.00, če je bila v oddelku zavarovana dve leti. V nasprotnem slučaju se jo smatra kot novo članico.
5.	Pravil se naj da tiskat samo 4,000, kar bo dovolj za odbornice in tiste, ki jih zahtevajo, kakor tudi za prihodnjo konvencijo.
6.	Glavni odbor imenuje ostali dve odbor-nici za Mladino in razvedrilo. Urednica, ki je že vsa leta voditeljica vežbalnih krožkov in ustanoviteljica istih, je pa nadnačelnica vseh vežbalnih krožkov.
7.	Original zapisnika sej odbora direktoric v izčrpku vodi glavna tajnica, ki je del Zvezinega arhiva.
8.	Da se "konvenčno leto" pri volitvi de-legatinj smatra od meseca marca prejšnega leta do zadnjega februarja konvenčnega leta.
S temi določbami, ki so bile sprejete soglasno, se je končala razprava PRAVIL.
Konvencijo je obiskal Mr. John Dečman, glavni odbornik KSKJ, katerega je predsednica predstavila zbornici. Mr. Dečman je v jedrnatih besedah povedal glavni namen katoliških organizacij, čestital Zvezi nad vsemi lepimi uspehi, posebno omenil spretno vodstvo naše predsednice in želel vsem navzočim vse najboljše v zdravju in družinski sreči v nadi, da smo imele prijetno bivanje v Pittsburghu in da bomo odnesle najlepše spomine iz države Pennsylvania.
Prebrani so bili brzojavi in pozdravna pisma na kar se je določil odmor do dveh popoldne.
19. MAJA, 1943—POPOLDANSKA SEJA
Šesta seja se je pričela ob dveh popoldne v sredo 19. maja.
Predsednica pohvali zbornico, ker se je držala reda vse dopoldne in je bilo mogoče zaključiti vse spremembe v pravilih in upa, da bodo isto razumno zborovale tudi na popoldanski seji, da bo mogoče zborovanje zaključiti danes.
Preide se na točko Razno na dnevnem redu, in predsednica pojasni, da sedaj imajo delegatinje priliko govoriti o stvareh, ki niso spa-
dale v pravila ali o tistem, kar jim je naročeno od podružnic in spada v Razno.
Stavljeno je bilo vprašanje glede prestopnega lista ali podružnica računa več kot 25 centov, kakor so to delale nekatere podružnice. Predsednica pojasni, da za prestopni list se ne more več računati, kakor 25 centov, toda vse druge naklade so pa odvisne od določb, pod katerimi posluje podružnica. Gotova delegatinja pove, da njih podružnica računa 50 centov poleg kvodra in to je za delo, ki ga je imela podružnica z dotično članico. Pojasnjeno je, da ni proti pravilom Zveze, ako podružnica računa za delo. Za prestopni list pa ne sme biti višjega računa kot 25 centov.
Sledi vprašanje, zakaj se računa 25 centov za spremembe oporok. Pojasnjeno je, da se
POKLON IN PRIZNANJE PODRUŽNICI ŠT. 25
Vajena sem vsega—kot berač mraza —pravi pregovor, vendar se včasih kaj zgodi, da me spravi iz ravnotežja. Tako sem bila vsa iz sebe od presenečenja, ko sem zvedela, da je naša največja podružnica št. 25 v Clevelandu zbrala svoto $600 in darovala $300 za JPO-SS in $300 za SANS. Če bi bila bližje, bi se dobrim članicam prišla osebno zahvaliti za njih veliko požrtvovalnost, ker zbrati $600 ni lahko delo. Obe naši narodni organizaciji sta tej vrli podružnici hvaležni za lep prispevek, jaz se jim pa v imenu Zveze prav lepo zahvalim za lep in dober zgled narodne zavednosti, ki ga je ta podružnica dala\ nam vsem. Vem, da jim bo Bog z zdravjem in blagoslovom povrnil njih velikodušnost.
Istotako se zahvalim glavnim odbor-nicam in delegatinjam, ki so na konvenciji zbrale lepo vsoto za JPO-SS, kakor tudi vsem podružnicam in posameznim članicam, ki so prispevale že za JPO-SS ali za SANS. Obe organizaciji potrebujeta naše podpore in katera količkaj more, naj se spomni obeh.
S prijaznimi in hvaležnimi pozdravi v imenu Zveze,
MARIE PRI S L AN D, predsednica.
mora izdati nov certifikat, za katerega se računa 25 centov.
Stavljeno je bilo vprašanje, ako bi ne bilo-mogoče takoj ob pristopu označiti namestnike dedičem, ker je sitnost, ako dedič slučajno umrje.
Pojasnjeno je bilo, da se lahko označi le ene dediče in v slučaju, da ni drugega krvnega, sorodnika država dovoli, da se izplača na "estate."
Zarja. Predsednica poroča, da se pod to točko Razno razpravlja o Zarji, namreč, ali naj ostane v isti obliki kot doslej. Zbornica je izrazila priznanje za lepo urejevanje lista in sprejeto je bilo, da Zarja ostane, kakor dose-daj. Tudi kar se tiče gradiva je članstvo zelo zadovoljno, priporočano pa je bilo, da bi bilo poročilo glavne predsednice vselej objavljeno* tudi v angleščini.
Kampanja. Na priporočilo predsednice se vrši kratka razprava o kampanjah za nove članice. Zbornica se izrazi popolnoma zadovoljno z načrti, kakor so bili vpeljani za vsako kampanjo in še posebno se pohvali voditeljice, ki so imele kampanje pod načelstvom. Sklenjeno je bilo, da se prihodnja kampanja posveti mladini in naj bo samo za mladinski oddelek, ker je v vsaki naselbini široko polje za agitacijo za pridobitev mladine. Dalje je sklenjeno, da se še naprej delijo mične nagrade kot so se doslej v vsaki kampanji.
Kegljaška liga. Po novih pravilih bo imela direktorica športa pod oskrbo Zvezino kegljaško ligo, zato se lahko pričakuje, da bo lep napredek, ker bo ena oseba imela samo to v rokah. Priporočano je bilo, da bi Zveza nakazala malo višje nagrade za tekme, ker kegljačice so. se pritoževale, da niso bile nagrade dovolj mične. Albina Novak je poročala, da so bile najuspešnejše tekme v srednji-zapadni diviziji.» Posebno pohvalo zaslužijo skupine iz Sheboy-gana, Jolieta, Chicage in La Salle, ki so vselej" imele prav lepo število timov. V Ohio je pa podružnica št. 15 imela najbolj redne skupine in vršile so se tekme vsako leto razen letos, ker so delavske razmere zahtevale ženske pri delu: v tovarnah in je bilo nemogoče imeti redne vaje. Tudi v Pennsylvania se pričakuje, da bo lepši uspeh pri tekmi, ko bo svetovno stanje zopet normalno.
Vežbalni krožki. Predsednica vpraša, ako-so za to, da se tudi zanaprej vsako leto pokloni nagrado vežbalnim krožkom, ki imajo zadovoljno število javnih nastopov in se ravnajo po. predpisih, ki so jim naročene po nadnačelnici. Zbornica se v splošnem strinja, da se še naprej delijo nagrade in ob času konvencije imeti tek-
mo, na katero se povabi k sodelovanju vse krožke. Pohvali se tudi zanimanje za letne tekme, ki se vršijo pod pokroviteljstvom skupnih krožkov vsako leto. Sklenjeno je, da se podpira vežbalne krožke, kakor tudi pokloni nagrada mladinskim krožkom, ako r.astopajo v javnosti, kakor odrasli krožki.
Pevski klubi. Predsednica priporoča, da bi se po naselbinah, kjer je nenvogoče ustanoviti in vzdrževati vežbalni krožek :.li druge uniformirane skupine, ustanovil pevski klub. Pri št. 2 je pevski klub imel že več zelo uspešnih koncertov in s svojimi lepimi nastopi prinesel Zvezi mnogo lepega priznanja. Tudi pri št. 1 bo pevski klub zopet javno nastopil in prinesel lep užitek članstvu in občinstvu. Sklenjeno je, da se tudi pevskim klubom nakaže primerna nagrada, ako imajo večkrat med letom javne nastope in se jim s tem pokaže naša dobra volja.
Za zabave mladinskim krožkom. Priporočano je bilo, da bi se dalo vsak božič nekaj iz Zvezine blagajne za zabavo mladinskim krožkom, ker otroci skoraj pričakujejo kakšno stvar o božičnem času. Pojasnjeno je bilo, da imajo odrasle članice veliko veselja v tem, da prinesejo gotove stvari skupaj za otroke in druge zopet darujejo v denarju in ker bodo tajnice dobile posebno nagrado ob božičnem času iz gl. urada, namreč deset centov od vsakega otroka, je mnenje delegacije, da se zadeva pusti tako kot je, ker je možno, da se bo prav lahko pripravilo nekaj za zabavo mladine brez posebnih stroškov Zvezini blagajni.
Zvezin čarter. Sklenjeno je bilo, da odslej Zveza pokloni vsaki novo-ustanovljeni podružnici tudi čarter. Ampak podružnice, ki še nimajo čarterja, naj pa za istega plačajo pet dolarjev, kakor so to storile druge podružnice, ali naj se pridno potrudijo v kampanji in ga dobijo za nagrado, toda brezplačno se ne da nobeni podružnici čarter, razen novim.
Pesmarica in Zvezina himna. Predsednica poroča, da je prejela mnogo lepega priznanja za Zvezo, ker smo se zanimale za slovensko pesem in dale tiskat primerne pesmarice, katerih je razprodanih že skoraj pet tisoč. Pohvali urednico in vse, ki so sodelovali pri izbiranju pesmic, posebno pa odbornice podružnic, ki so pesmarice razprodale.
Ko bodo vse podružnice plačale za vsa naročila bo preostanek znesel okrog šest sto dolarjev. Predsednica je tudi pokazala vzorec povečanih not za Zvezino himno, katere lahko dobimo odtisnjene prav poceni in se bi lahko poslale na podružnice, da bi se članice po vseh naselbinah navadile Zvezino himno. Sklenjeno, da se odtise naroči in ako mogoče tudi od-
tise not, ki so za več glasov. Te note preskrbi urednica.
Nato sledi več delikatnih vprašanj o članicah, ki so kvalificirane za pristop v Zvezo. Priporočano je bilo, da se za vsako tako vprašanje podružnice obrnejo najprvo na svojega duhovnega vodja in če tam ne dobijo povoljnega odgovora, naj se nato obrnejo na duhovnega vodja Zveze, ki je edini, ki lahko razsodi, katera Članica je upravičena do vstopa v Zvezo ali zaradi izobčitve.
Delegatinja vpraša, ako mora dotična članica, ki vpiše novo članico tudi naročiti kdaj naj pride na sejo, da se jo sprejme. Odgovor je, da vsaki članici se mora omeniti, da naj pride na sejo k sprejemu. Na seji je pa dolžnost predsednice, da vpraša, ako je navzoča kakšna oseba, ki ni bila še sprejeta ter paziti na to, da se nove članice sprejme po pravilih Zve^e.
Stavljeno je vprašanje, ako se lahko sprejme ženske, ki so civilno poročene. Odgovor je, da nikakor ne, ampak hčerke lahko pristopijo, ako so imele katoliško vzgojo.
Sledi še več enakih vprašanj, o katerih predsednica pojasni, da spadajo edino v področje našega duhovnega svetovalca in nanj se naj podružnice obrnejo v vsaki taki zadevi.
Ženske v vojaški službi. Nekaj delegatinj bi rade pojasnila, ali članice Zveze ostanejo polnomočne članice organizacije, ako so pristopile k ženskim vojaškim oddelkom. Pojasnjeno je, da vsaka lahko ostane članica Zveze, tudi za časa službe pri Stricu Samu.
"Šolninski sklad" — Educational Fund"
Predsednica poroča, da je že večkrat premišljevala, ali bi se članstvo Zveze zanimalo za ustanovitev "šolninskega sklada," iz katerega bi se pomagalo dekletam, ki se zanimajo za akademsko izobrazbo in nimajo sredstev na razpolago. V mislih ima načrt, ki bi bil mogoče izpeljiv in ne bi Zvezo stal ničesar, ampak potom gotovega načrta bi se lahko dobilo lepe prispevke skupaj. Zbornica pazno posluša to priporočilo predsednice in sklep je, da naj skuša izvesti rogram, kakor bodo razmere dopuščale.
Poročano je, da se Zarjo pošilja na več strani, kjer nimamo članstva, ampak kamor zahajajo osebe, ki se zanimajo za ženske organizacije. Dalje se pošilja na razne čitalnice in tudi na Hoover Library, Stanford University, California, in to na njih lastno prošnjo.
Zbornica dovoli, da se Zarjo pošlje tudi sinom naših članic, ako se isti nahajajo v semeniščih ali v kolegijih in bi radi prejemali naš list.
r
NAJLEPŠA ZAHVALA
Na konvenciji mi je bilo izročeno darilo — urca — in pa mala dolika v narodni noši. Povedano je bilo, da je to spominček od gl. odbornic in delegatinj.
Drage sestre: Bodite prav lepo zahvaljene za Vašo pozornost in lju-beznjivost napram meni. Darilo me bo vedno spominjalo šeste redne konvencije in prijaznosti delegatinj. Nikakor bi ne smele z menoj imeti stroškov, ker vem, da je vsaka izmed Vas imela več kot preveč svojih osebnih izdatkov. Da ste se vkljub temu spomnile name, mi dokazuje, da me imate res rade. še enkrat, prisrčna hvala!
Zahvalo sem dolžna tudi krožku od št. 20 iz Jolieta, za poklonjene cvetlice in darilo, ter naši prejšni kraljici Mary Ušeničnik za lep šopek in podružnici št. 26 in 77 za poslane cvetlice. Glavne odbornice se pa še posebej zahvalimo predsednici svetovalnega odbora Agati Dežman, ki nas je z darilom presenetila.
Torej še enkrat, prisrčna hvala vsem skupaj in zdrave bodite!
Marie Prisland.
j
Obiski glavnih odbornic
Predsednica omeni, da se tu in tam pojavi kritika, zakaj glavne odbornice obiskujejo podružnice, ki so oddaljene in je treba potrošiti za potovalne stroške. V Zarji, kakor tudi v drugih poročilih smo slišale, kako se povzdigne slavnost, ako je navzoča katera izmed višjih glavnih odbornic in da je to tista poteza, ki privede članstvo skupaj in pri tem je vselej lepa reklama za Zvezo. Torej naj se enkrat ta stvar izčisti, namreč, ali je prav, da glavne odbornice potujejo na Zvezine stroške, kadar se vršijo večje Zvezine slavnosti in so povabljene?
Razumljivo je, da ni nobena tako razpoložena z denarjem, da bi potovala na svoje stroške, ko vendar predstavlja organizacijo in gl. odbor in je vselej treba imeti več javnih govorov ter biti na vse strani pripravljena pojasnjevati uradne stvari o Zvezi. Dosedaj so se vršili skupni Zvezini dnevi v državah Ohio, Illinois, Minnesota in Colorado. Slednja je že po-
slala vabilo, da želijo imeti glavno odbornico tudi letos na Zvezinem dnevu, ki se vrši to poletje v Puebli.
V to razpravo je poseglo več delegatinj, ki so bile mnenja, da je za korist vseh podružnic in Zveze, kadar pride med članstvo glavna odbornica in to je v vseh ozirih reklama za Zvezo. Sklenjeno je, da ima glavna predsednica polno moč v tem oziru in ona lahko odobri povabilo in ako se ne more sama udeležiti lahko poveri drugo glavno odbornico. Tako potovanje je uradno in Zveza plača za potovalne stroške.
Pomoč beguncem in sirotam v stari domovini.
Vsi vemo, da bo prišel čas takoj po vojni, ko bodo imeli begunci priliko priti v Ameriko, ako se bodo narodnosti tukaj zavzele za svoje. Za Zvezo bi bilo na mestu, da bi bila med prvimi organizacijami, ki bi se zavzela za uboge sirote ter jim preskrbela domove med našimi rojaki v Ameriki in tudi pomagala z obleko in na druge potrebne načine.
Sklenjeno je, da glavni odbor deluje na to, da bomo pripravljene takoj pomagati, kakor hitro se bodo razmere predrugačile in bo mogoče izvrševati to človekoljubno in plemenito delo napram svojim rojakom in njihovim nedolžnim otrokom.
Za pomožne akcije
Predsednica poroča delegaciji, da je prišlo med tem letom več prošenj za pomožne akcije, katere se pospešuje med ameriškimi Slovenci in Slovenkami, da se zbirajo doneski za odpomoč sirotam, in je vselej odgovorila, da bo konvencija odločila glede gmotne pomoči v tem oziru in zdaj je na mestu, da se odloči svota.
Stavljen je predlog, da darujemo $200.00' za pomožni akciji Sloveniji, namreč $100.00 gre JPO-SS in $100.00 akciji slovenskih župnij. Podpirano in sprejeto.
Dalje je stavljen predlog, da se prispeva $200.00 za Slovensko Ameriški Narodni Svet, ker to je prvo darilo v ta namen iz Zvezine blagajne. Podpirano in sprejeto.
Vsaka konvencija je še določila gotovo svoto čč. sestram v Lemontu k vzdrževanju samostana. Predlagano in sprejeto, da se jim podari svota $100.00.
Predsednica opozori, da ura hitro teče in je na mestu, da se zasliši poročila konvenčnih odborov.
Ivanka Zakrajšek, predsednica odbora za prošnje in pritožbe poroča, da je prišla le ena prošnja od sestre Jerica Puntar, članica št. 7, Forest City, Pa., ki je stara 93 let in je ustanovna članica št. 7, ki prosi, da bi se njej oprostil
mesečni asesment, ker je ena najstarejših članic pri Zvezi. Podružnica št. 7 je to zadeva imela na svoji seji in jo priporoča konvenciji za odobritev. Sklenjeno, da se oprosti asesment najstarejši članici Zveze z željo, da bo dočakala vsaj sto let starosti.
Pritožba je pa samo ena in ta je od št. 14, ki se pritožuje, da krožek ni prejel svote $20 v letu 1941, čeravno je imel več kot štiri nastope. Pojasnjeno je, da vzrok zakaj ni dobil ta krožek nagrade je bil važen, namreč krožek se je istočasno razpustil in bi bilo nesmiselno dajati nagrado. Ker pa je druga skupina deklet prevzela uniforme dotičnega krožka in je začela zopet v tem letu javno nastopati, zato se odobri svota $20 sedanjemu krožku, to je, ako se bo udeležil letne tekme, ki se vrši to jesen v Cleve-landu. Sprejeto.
Predsednica pohvali zbornico, ker je bila razumna in ni obložila ta odbor s pritožbami, kar priča, da prevladuje med nami složnost in vzajemnost.
Frances Süsel, predsednica odbora za pozdrave poroča, da so bili pozdravi poslani na vsa določena mesta, kakor tudi cvetlice bolnim glavnim odbornicam. Ves račun znese $21.08. Sklenjeno, da se račun odobri in odboru zahvali za delo.
Josephine Železnikar, predsednica odbora za transportacijo in plače poda sledeče poročilo v imenu odbora:
Odbor za plače je debatiral o dnevnicah delegatinjam in je sklenil, da šest dolarjev dnevnice za današnje čase ne zadostuje. Zato predlaga, da se vsaki delegatinji nakaže še svota osem dolarjev, kar znese dva dolarja na dan, z drugo besedo, da bo dnevnica osem dolarjev. Delegacija se je soglasno strinjala s tem predlogom ter istega soglasno sprejela.
Odbor dalje predlaga, da se dnevnice za prihodnjo konvencijo ne določi sedaj, ker se ne ve kakšne razmere bodo tedaj. Podpirano in sprejeto.
Stavljeno je bilo vprašanje kolikšna bo dnevnica za glavne odbornice, ko potujejo po uradnih opravkih. Večina delegatinj je bila mnenja, da so stroški ravno tako visoki pri potovanju glavnih odbornic, kakor so za delegatinje. Stavljen je predlog, da je dnevnica za glavne odbornice zanaprej tudi osem dolarjev na dan. Podpirano in sprejeto.
Predlagano in sprejeto, da se plača potovalne stroške in dnevnice tudi prvi glavni podpredsednici Frances Rupert in glavni odbornici prosvetnega odseka Anni Petrič. Podpirano in sprejeto. Sklenjeno, da se k prejšnim dvem prišteje še ena članica in to je Frances Kurre,
ki je ves čas pomagala odbornicam pri konvenciji in programih.
Josephine Železnikar, predsednica odbora za plače nadaljuje s poročilom. Najtežja naloga je bila za naš odbor določiti plače za glavne odbornice; vse vemo, da zaslužijo mnogo več kot so bile plačane, toda tudi vemo, da po nekaterih krajih se nasprotuje vsakemu zvišanju plač. Ker imajo vodilno vlogo pri delu za Zvezo, predsednica, tajnica in urednica in ker organizacija tako lepo napreduje odbor predlaga, da se plače zvišajo. Vzele smo srednjo pot in upamo, da bo zbornica te plače potrdila.
Plače glavnim odbornicam:
Glavna predsednica $100.00 mesečno.
Prva glavna podpredsednica $25.00 letno.
Glavna tajnica $200.00 mesečno.
Glavna blagajničarka $100.00 letno.■
Urednica-upravnica glasila $200.00 mesečno.
Vse ostale gl. odbornice $15.00 letno.
Duhovni svetovalec $50.00 letne plače.
Predsednica priporoča odboru, da zviša plačo gl. blagajničarke na $150.00. Odbor odobri priporočilo, da je plača gl. blagajničarke $150.00. Nekatere delegatinje so bile proti tem plačam, toda večina je bila, da se jim plača, kakor je odbor priporočal, zavedajoč se, da je bila zadnja plača prenizka za pomnoženo delo v uradih.
Za povišanje plač kot jih je stavil odbor je bilo oddanih 72 glasov.
Mary Marinko, predsednica resolucijske-ga odbora je poročala, da so vse resolucije prestavljene v slovenskem jeziku in je vsaki članici tega odbora izročena gotova resolucija za prebrati. (Priobčujemo eno resolucijo; drugih pet pride v prihodnjo Zarjo. Op. ured.)
Resolucija, ki se pošlje predsedniku Franklin Delano Roosevelt in Mrs. Roosevelt ter vojnemu informacijskemu uradu in predsednicam petih največjih ženskih organizacij v Ameriki in Jugoslovanski vladi v Londonu se glasi: Resolucija st. 1
Vse ženstvo želi enostavno biti upoštevano pri odločevanju svetovnega miru po končani vojni.
Članice Slovenske ženske zveze se zavedamo velike odgovornosti ter se obvezujemo zagovarjati pravico naših zasužnjenih žena v Evropi, posebno one živeče v Sloveniji, dokler se jim ne povrne svoboda, do katere so upravičene po vsej človeški pravici.
Apeliramo, da bi se sledeče točke vzelo v naznanje, katera odobrava kulturna in dobrodelna organizacija Slovenske ženske zveze, ki šteje 13,951 članic, in se njih glasove upošteva
kadar bodo razsodne osebe odločevale usodo narodov v prid sebi in nam :
1.	Zagotovitev svobode moškemu in ženskemu spolu vštevši otroke;
2.	Da je vsak upravičen do svojega verskega prepričanja;
3.	Svobodna opravičenost do življenja; prostost govora; pravica do imetja, premoženja in zdravja; izobrazbe vsakega člana človeške družbe, neglede kakšnega pokolenja, prepričanja in narodnosti;
4.	Enake verske in politične pravice za vsakega državljana, najsi bo te ali one države;
5.	Obvarovanje razcepljenja družin;
6.	Ustanova mednarodne ekonomične komisije, ki naj bi skrbela za skupno složnost in enostavno odločevanje držav in miru.
Predsednica vpraša zbornico, ali je njih želja, da se pokloni urednici posebna nagrada za vse delo, ki ga je imela s pripravami za konvencijo in sploh za aranžiranje vseh programov in za veliko delo, ki ga ima pri vežbalnih krožkih skozi štiri leta, ker to je vse posebno delo, ki ga je opravljala in je vzelo mnogo časa in truda, kakor tudi žrtve. Sklenjeno je, da se ji pokloni svota $150.00. Urednica se lepo zahvali ter omeni, da ni pričakovala nagrade za delo, ker vse, kar je naredila v teh ozirih ji je bilo v veselje in zadoščenje je že dobila pri sodelovanju članic in ker je bil pri vsaki stvari lep uspeh.
Urednica omeni, da se gotovo zbornica spominja njene opazke, ko je bila izvoljena za konvenčno zapisnikarico in je predsednica vprašala zbornico, da se določi zapisnikarici plača, ko je sama svetovala, da se počaka do konca konvencije. Zdaj ne zahteva nobene plače in naj bo nakazana nagrada tudi za delo pri zapisniku, katerega vsaka dobro ve, da ni bilo malo in ga bo še predno pride v tisk.
Predsednica dalje vpraša zbornico zaradi naknadnega dela glavne tajnice, katerega je imela zelo veliko pri sestavi štatistike o starosti članstva. Vzelo jo je več tednov časa in pri tem delu ji je morala pomagati tudi hčerka. Sklenjeno, da se glavni tajnici pokloni nagrada $100.00. Glavna tajnica se lepo zahvali in pove, da bo nagrado izročila hčerki Olgi, ki ji je skozi vsa štiri leta pridno pomagala pri tajniškem delu.
Glavna tajnica opomni zbornico, da se mora določiti nagrada tudi glavni predsednici, ki je imela veliko izrednega dela pri sestavi resolucij in pripraviti vse točke dnevnega reda zborovanja ter vodstvo konvencije. S tem je Zvezi prihranila precej denarja, ker se konvencija ni zavlekla pač pa se končala v treh dneh.
Sklenjeno, da se ji pokloni svota $150.00. Glavna predsednica odkloni nagrado, ker je njena želja, da bodo delegatinje zadovoljne, in da ne bo potem neljubih odmevov in ji bo v večje zadovoljstvo, ako ne sprejme odobrene nagrade.
Vpraša se vse konvenčne odbore in vrata-rice radi plače in so vsi za to, da se ne sprejme nobene plače. Predsednica se vsem odborom iskreno zahvali.
Predsednica predstavi delegatinjo Mary Klemenčič, ki želi spregovoriti par besed v prid Rdečega križa, namreč za darovalce krvi.
Delegatinja Klemenčič je v lepih besedah prosila, da delegatinje delujejo po svojih naselbinah, da bi se zlasti članice SŽZ in njih družine priglasile in dale svojo kri, iz katere se dela prašek (plasma), kateri je poslan na bojna polja ubogim ranjencem. Delegatinje so obljubile to storiti.
Predsednica vpraša delegatinje, če ima še kakšna kaj za predložiti, ker je zdaj čas za vse pozabljene predloge. Dalje, če kakšna delegatinja ni imela prilike govoriti je zdaj tisti čas, da se oglasi. Tudi je zdaj čas za morebitno pojasnilo, ki še ni bilo podano, ali za kako zapoznelo pritožbo. Ker je bilo vse tiho predsednica naznani, da je s tem izčrpan dnevni red do točke "Volitve glavnih odbornic."
Predsednica pozove Helen Tomažič, predsednico odbora za volitve, da poda poročilo. Helen Tomažič v imenu odbora predlaga sledeče nominacije za izvolitev:
Za duhovnega svetovalca — Rev. Milan Slaje. Soglasno izvoljen.
Za glavno predsednico — Marie Prisland.
Zbornica je burno zaploskala v znamenje soglasnem odobravanju.
Gospa Prisland želi, da bi druga oseba prevzela njeno mesto, ker delo postaja vedno bolj naporno in skrbi pri vodstvu so čedalje večje in tudi njeno zdravje ni več trdno.
Zbornica vztraja za soglasno izvolitev. Torej je izvoljena soglasno.
Za prvo podpredsednico — Frances Rupert iz Clevelanda prevzame pod pogojem, da tudi sestra Prisland zagotovo prevzame. Soglasno izvoljena.
Za drugo podpredsednico — Mary Coghe iz Pittsburgh, Pa. Soglasno izvoljena.
Za tretjo podpredsednico — Mary Shepel iz Ely, Minnesota. Soglasno izvoljena.
Za četrto podpredsednico — Frances Ras-pet iz Pueblo, Colorado. Soglasno izvoljena.
Za peto podpredsednico — Mary Marke-zich iz So. Chicago, Illinois. Soglasno izvoljena.
Za glavno tajnico — Josephine Erjavec.
Mrs. Erjavec sprejme le pod pogojem, ako bo Mrs. Prisland zagotovo prevzela predsed-ništvo, drugače bi se rada odkrižala velikih skrbi in dela. Soglasno izvoljena.
Za glavno blagajničarko — Josephine Muster. Mrs. Muster prosi zbornico, da jo oprosti iz urada, ker je rahlega zdravja. Zbornica ji želi povrnitev zdravja in jo soglasno izvoli v urad glavne blagajničarke.
Za glavne nadzornice so sprejele nominacijo: Mary Otoničar iz Cleveland, Ohio, Mary Lenich iz Eveleth, Minnesota, in Pauline Ož-bolt iz Chicago, Illinois. Soglasno izvoljene. Nominacijo sta odklonili Mary Bučar in Lillian Kozek.
Prosvetni odsek. Predsednica: urednica in upravnica "Zarje," Albina Novak. Soglasno izvoljena. Anna Petrich iz Warren, Ohio in Gladys Buck iz South Chicago, Illinois. Soglasno izvoljeni.
Svetovalni odsek. Za predsednico Frances Süsel iz Cleveland, Ohio. Soglasno izvoljena. Potem Ivanka Zakrajšek iz New Yorka in Anna Kameen iz Forest City, Pa. Soglasno izvoljeni.
Predlagano in sprejeto, da je v svetovalnem odseku pet odbornic, kakor smo imele doslej. Za ostali dve odbornici v svetovalnem odseku sta predlagani Mary Kopač iz West Allis, Wisconsin, in Rose Jerome iz Eveleth, Minnesota. Soglasno izvoljeni.
Za namestnici glavnim nadzornicam v slučaju izpraznitve urada, sta predlagani in soglasno izvoljeni Mary Marinko iz Cleveland, Ohio, in Anna General iz Keewatin, Minnesota, in sicer nadomestuje Marinko, prvo nadzornico, General pa drugo nadzornico. Tretji nadzornici ni bila postavljena namestnica pač pa se jo v slučaju potrebe izvoli kot določa točka 61 pravil.
Predsednica se zahvali odboru za volitve in vpraša predsednico Helen Tomažič, da bi ona zaprisegla nov odbor, kar je z veseljem storila.
Vse novo-izvoljene odbornice so bile poklicane spredaj k predsedniški mizi in Helen Tomažič je zaprisegla odbor.
Na vrsti je bila točka določiti mesto za prihodnjo konvencijo.
Predlaga se Pueblo, Colorado, in Indianapolis, Indiana.
Ker se ne ve kakšne bodo razmere ob času prihodnje konvencije, zato je bilo splošno mnenje, da izberemo mesto, ki je v bližini glavnega odbora in večine delegatinj in izbrano je bilo mesto Indianapolis, Indiana, za kraj, kjer se vrši prihodnja konvencija Slovenske ženske zveze.
Prišlo se je do predzadnje točke dnevnega reda, ki je bila čitanje zapisnika konvencije od srede, 19. maja. Zapisnik je odobren.
Predsednica pokliče zbornico, da vstane, na kar se je skupno zapelo Zvezino himno in molilo.
Predsednica se ponovno zahvali vsem navzočim za sodelovanje in upa, da se snidemo zdrave na prihodnji konvenciji ter priporoča delegatinjam naj tolmačijo zaključke konvencije in zagovarjajo svoje delu v pravem sestrskem duhu ter želi vsem srečen povratek domov.
Marie Prisland, predsednica, Albina Novak, zapisnikarica.
-o--
ZVEZIN DAN 25. JULIJA, 1943
Vljudno se vabi vse članice Slovenske ženske zveze, prijatelje in prijateljice na Zvezin dan, ki se vrši 25. julija, ko bomo imele letno romanje na ameriške Brezje, ki so za nas Slovence pri Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois.
Pridite vsi in se odločite takoj, da boste letos prav gotovo pohiteli v ta sveti kraj, ker bolj kot kdaj poprej je letos važno, da se skupaj snidemo in v združeni molitvi pri Mariji Pomagaj in pri groti Lurške Gospe molimo za srečno vrnitev sinov, možev, bratov in sorodnikov, kateri se bojujejo za nas in za naše drage onkraj morja, katere na tako krute načine preganja sovražnik.
Pridite vsi, da skupne obujamo spomine na božjo pot v stari domovini, kjer smo šli k Mariji po slovo in jo prosili za spremstvo po neznani poti v tujino. V starem kraju je božja pot zaprta, toda mi tukaj v Ameriki imamo še vso svobodo in pravico do poštenega življenja.
Pridite vsi, da se skupaj snidemo ter drug drugega pozdravimo, kakor smo to storili v prejšnih letih na Zvezin dan. Mnogokrat smo slišali o slučajih, ko so se ravno na tem kraju srečali stari znanci, ki se niso videli že dolgo let in tukaj so se spoznali in kako so bili veseli snidenja.
Zbirali se bomo pred samostanom ob desetih dopoldne in ob pol enajstih se začne pomikat procesija od samostana proti groti, kjer bo darovana sveta maša ob enajstih dopoldne.
Važno je, da vsi, ki boste potovali z vlakom, rezervirate svoj prostor, kakor tudi vsi, ki potujete z busom. Kateri imate pa avtomobile, se jih poslužite in si na kakšen drug način prihranite na gazolinu, kajti čim težja bo žrtev, tem hitreje bo uslišana vaša molitev.
Odločite se takoj za v Lemont dne 25. julija, 1943 in* mi gotovo sporočite na glavni urad, ako vas pride večje število. Na svidenje v Lemontu!
JOSEPHINE ERJAVEC.
VESEL ROJSTNI DAN!
Dne 2. julija je rojstni dan glavne odbornice Anna Kameen in dne 10. julija bo praznovala svoj rojstni dan glavna odbornica ,Anna Petrič. Obema glavnima odbornicama in vsem, ki bodo v juliju praznovali svoj rojstni ali imen dan, izrekamo iskrene čestitke in želje za mnogo zdravih in veselih let!
-o-
LISTNICA UREDNIŠTVA
Večina delegatinj je izrazilo željo, da naj bi bil zapisnik priobčen v tej izdaji in uredništvo je izpolnilo to priporočilo v kolikor je bilo mogoče. Zadnji del zapisnika pride na vrsto šele v prihodnji izdaji, ker gradiva je bilo več, kakor za eno izdajo oziroma resolucije in pozdravi.
Torej vsi dopisi, ki so bili poslani za to izdajo bodo morali počakati do prihodnjič in katera poročevalka želi kaj dodati k že poslanemu dopisu lahko to stori.
V tej izdaji je imenik vseh krajevnih odborov in tudi kdaj se vrši seja podružnice. Opozarjamo vas na ta imenik in prosimo, da pogledate kdaj se vrši seja vaše podružnice in se prav gotovo udeležite. Odbornice bodo gotovo vesele vaše navzočnosti.
Prestava zapisnika v angleščini pride na vrsto prihodnjič.
Povest sledi na zadnjih straneh te izdaje.
No. 7 — vol. xv	T he Dabvn	July>1943
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA
VERY IMPORTANT LETTERS
Our President, Mrs. Marie Prisland, is submitting the letters which should be of interest to all the members. Before passing judgment on your own idea, read the advice from the Actuary and then ffuide your thoughts accordingly. We all want our Union to be financially sound and protected.
Dear Members:
I am publishing two letters herewith: one from the Insurance Department of the State of Illinois, where our Union is incorporated, and another from our Consulting Actuary.
Both letters were responsible for the changes made by the last Convention. Please, read them carefully. Sincerely yours,
Marie Prisland, president. *
STATE OF ILLINOIS Dwight H. Green Governor
Department of Insurance
Paul F. Jones	N. P. Parkinson
Director	Chief Deputy
Springfield May 7, 1943
Marie C. Prisland, President Slovenian Women's Union of America 1034 Dillingham Avenue Sheboygan, Wisconsin
Dear Madam:
The department is in receipt of your letter of April 30 in regard to the monthly assessment of your society.
The fact that at this time your society has a reasonably large amount in what you term the "funeral fund" would not necessarily mean that it will remain insolvent. As the death rate increases the mortuary fund will decrease and unless your assessments are sufficient it would eventually result in insolvency.
Of course, we are not in position to know whether or not your assessments are fully sufficient. This fact can be established by a competent actuary and if your society does not have its own actuary it can obtain the services of one.
Yours very truly,
Fred C. Fieker Assistant Supervisor Mutual Benefit Division
WALTER C. GREEN Consulting Actuary 211 West Wacker Drive Chicago May 14, 1943 Mrs. Marie C. Prisland, President Slovenian Women's Union Hotel Roosevelt Pittsburgh, Pennsylvania Dear Mrs. Prisland:
In accordance with your request, we have made a further study of a proposal in regard to rates and benefits for both your present members and for new members.
Your present mortuary premiums are inadequate to provide the life insurance benefits which you promise under your certificates. We have computed your actuarial reserve on your present membership and find that it amounts to $340,000 while your assets in the burial fund amount to approximately $100,000. This indicates that it is very important to adjust your mortuary rates for your present membership.
It is suggested that the present amount of insurance of $100 be retained for all ages, but that the premiums be increased according to the present ages of all members in accordance with the following schedule:
Monthly Premium Rates Age at Last	Expense, Con-
Birthday Burial Fund vention Fund Total 15-34	$ .15	$ .20 $ .35
35 - 49	.20	.20	.40
50 and over .30 ' .20	.50
These rates would be fixed as of the effective date which would be set for this year and would continue thereafter for each member without further increase.
As to new members, we agree that it would be better to increase the insurance benefits. The following schedule of benefits is therefore recommended for new members:
Age at Entry	Amount of
Last Birthday	Insurance
To Age 29	$300
30 - 34	250
35 - 44	200
45 - 50	150
The monthly premium rates for these benefits would be a total of 60 cents to each member.	Sincerely yours,
Walter C. Green Consulting Actuary
EDITOR'S EXPLANATION
It was the wish of the majority of the delegates that the minutes of the sixth regular Convention appear in the July edition. We have abided by this request and as yöü see, the proceedings took almost the entire space of this edition, thereby making it impossible to publish our regular English section. We know that the English readers would like to have the translation of the proceedings also as soon as possible, therefore, we ask your kind indulgnce until the August edition when we shall have same translated for you.
Reports on branch activities that were mailed to our •office last month will appear in the August edition.
The semi-annual meeting of the Board of Directors will take place at the Headquarters in Joliet, Illinois, beginning Monday, July 26, 1943. All matters pertaining to the meeting should be mailed to our Supreme Secretary before that date.
The roster of Branch officers including the dates of the meetings of every branch of our Union appears in this edition. Look over the list and see what the date of your meeting is and by all means try your best to attend it in July and surprise your officers with a good attendance.
The new changes in the By-laws will go into effect on July 1, 1943.
Monthly dues of 60 cents will be the new assessment for new class of insurance. Members between the ages of 14 to 30 years will receive $300.00 in event of death, according to provisions made at the Convention. Between the age of 30 to 35 years the amount of $250.00 will be paid, and for members between 35 and 45 years of age, the amount of $20000. From 45 to 50 years $150.00. All members may join new class according to their present age.
ANNUAL PILGRIMAGE TO LEMONT ON JULY 25
Every member of the Union and our friends are invited to participate in the annual pilgrimage to the shrine of "Mary of Help" in Lemont, HI., on July 25. 1943.
This pilgrimage should be significant to every mother, wife, daughter, and sister and relative of men in the armed forces, because this is one place where you can intercede to Our Lady of Lourdes, who has helped so many faithful sufferers through their troubles, to help in the safe return of our loved ones who were called to defend our country and who are fighting for us courageously on the battlefields, so we may keep our freedom and to bring freedom to those on other lands who are hoping and looking for America to help them.
If prayer was ever needed, it is now, and if there is any place in the world where one can really pray, it is at a shrine where everyone prays with true devotion.
We are asking everyone to assemble in front of the Seminary at 10 o'clock in the morning. The procession from the Seminary to the Grotto will begin to move at 10:30 A. M. and the Holy Mass will be offered at the Grotto at 11 A. M.
Make your reservations at once, if you'll travel by train or bus. Those who have cars could perhaps save the gasoline on other trips and make this trip by auto. You'll be glad you were present and were on hand to meet your friends.
Lunch and refreshments will be served on the grounds.
A variety program will start at 2 P. M. Our drill teams will also be present to give us a demonstration.
Hoping to see many members and friends in Lemont on July 25, 1943!
JOSEPHINE ERJAVEC.
PODRUŽNICE S. 2. Z. IN NJIH ODBORI
ST. 1, SHEBOYGAN, WIS.
Pred.: Anna Zaverl, 2511 So. 8th St. Tajn.: Kristina Rupnik, 526 So. 13th St. Blag.: Margaret Fisher. Seje: Drugi torek v cerkveni dvorani.
ŠT. 2, CHICAGO, ILL. Pred.: J. Zeleznikar. 2045 W. 23rd St. Tajn.: Lillian Kozek, 2244 S. Wol-
cott Avenue. Bla?.: Mary Tomazin. Seje : Drugi četrtek v cerkveni dvorani
ŠT. 3, PUEBLO, COLO. Pred.: R*>se Lesar, 903 E. B. St. Tajn: Mary Perse, 2714 Pine St. Blag.: Mary Kolbezen. Seje: Prvo sredo v mesecu, 7 p. m. St. Mary's Hall. ŠT. 4, OREGON CITY, OREG. Pred.: M. Polajnar, 1112 J. Adams St. Tajn.: Mary Gerkman, R. 2 Box 15. Blag.: Mary Sekne, 1109 Monroe St. Seje: Prva nedelja v mesecu v McLaughlin dvorani Seje: Drugi četrtek v mesecu
ŠT. 5, INDIANAPOLIS, IND. Pred.: Mary Kronoshek, 1016 N. Holmes Avenue.
Tajn.: Louise Jugg, 912 N. Warman Avenue.
Blag.: Mary Ursick, 919 N. Warman St Seja: Drugi četrtek v šolski dvorani.
ŠT. 6, BARBERTON. OHIO Pred.: J. Okolish, 1078 Liberty Ave. Tajn: Frances Oshaben, P. O. Box 205 Blag.: Mary Strazishar. Seje: Prva nedelja v mesecu, farni "Club House " ŠT. 7, FOREST CITY, PA. Pred.: Anna Kameen, Box 767 Tajn.: Pauline Osolin. Box 492. Blag.: Angela Orazem. Seje: Prvo nedelio 2. pop. pri tajnici.
ŠT. 8. STEELTON PA Pred.: Mary Kocevar, S. Fourth St.
Tajn.: Dorothy Dermes, 222 Myers St. Blag.: Anna Skender.
ŠT. 9, DETROIT, MICH.
Pred.: Theresa Caiser, 334 Geneva. Tajn.: Anna H. Bahor, 17496 Omir Ave Blag.: Millie Solce, 8959 Sherwood. Seje: Drugo nedeljo ob treh popoldne
v cerkveni dvorani ST. 10, CLEVELAND (Collinwood), O-Pred.: Mary Urbas, 15312 Holmes Ave. Tajn.: Frances Sužel, 15900 Holmes Av Blag.: Filomena Sedej. Seje: Drugi četrtek v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Avenue.
ŠT. 12, MILWAUKEE, WIS.
Pred.: Marica Kopač, 1217 So. 61st St. Tajn.: M. Schimenz, 732 W. Pierce St. Blag.: Agatha Dezman Siejte: Prvo sredo v Tivoli dvorani.
STi 13, SAN FRANCISCO, CALIF. Pred.: M. Slanec, 628 Kansas St. Tajn.: Lina Marincich, 537 Kansas St. Blag.: Ella Russ
Seje: Drugi četrtek v Slovenskem domu.
ŠT. 14, NOTTINGHAM, O.
Pred.: Anna Hasty, 19851 Ormiston Av. Tajn.: Frances Medved, 18701 Cherokee Ave., Cleveland, O. Blag.: Pauline Sajovec, 19302 Kildeer Seje: Prvi torek v mesecu v Slov društvenem domu, Recher Ave. ŠT. 15, NEWBURGH, O. Pred.: Anna Jakic. Tajn.: Mary Hrovat, 3524 E. 82 St. Blag-.: Veronica Skufca. Seje: Drugi torek v mesecu.
ŠT. 16, SO. CHICAGO, ILL.
Pred.: Katherine Triller, 1724 Stanton
Ave., Whiting, Ind. Tajn.: Gladys Buck, 10036 Ave. L.
Blag.: Agnes Z. Cerne, 9757 Ave. M. Seje: Tretji četrtek, v Cerkveni dvorani.
ŠT. 17, WEST ALLIS, WIS. Pred.: J. Schlossar, 5801 W. National Tajn.: Marie Floryan, 5830 W. Mineral Blag.: F. Kastigar, 1963 So. 72nd St. Seje: Druga nedelja v St. Mary*« Church HaU.
ŠT. 18, CLEVELAND, O.
Pred.: Nettie Strukel, 14012 Thames Tajn.: Josephine Praust, 1281 E. 169th
Street. Blag.: Josephine Praust.
Seje: Drugi torek v Kuncic dvorani.
ŠT. 19, EVELETH, MINN.
Pred.: Mary Lenich, 609 Jones St. Tajn.: Rose Jerome, 214 Grand Ave. Blag.: Antonia Erklauts, Norman Ave. Seje: Drugi četrtek v City Auditorium
ŠT. 20, JOLIET. ILL. Pred.: Anna Korevec, 409 Indiana Ave. Tajn.: Josephine Muster, 714 Raub Street.
Blag.: Mary Terlep, 1308 Center St. Seje: Tretjo nedeljo v mesecu ob 1 popoldne v šolski dvorani.
ŠT. 21, CLEVELAND. O.
Pred.: Mary Hosta, 13224 Carringtom Avenue.
Tajn.: Anna Pelcic, 13320 Crossburn
Avenue. Blag.: Josephine Weiss. Seje: Prva sreda, v Jug. . Narodnem Domu.
ŠT. 22, BRADLEY, ILL.
Pred.: Mary Rittmanic, 496 S. Center Tajn: Mollie Metschuliet, 271 S. Wabash Avenue. Blag.: Antoinette Lustig. Seje: Tretji četrtek v mesecu v St. Joseph's Church Hall.
ŠT. 23, ELY, MINN.
Pred.: Angela Kriznar, Lawrence St. Tajn.: Barbara Rosandlch, 846 East
Chapman St. Blag.: Mary Shikonya.
Seje: Prvo nedeljo 7:30 v Community Center
ŠT. 24, LA SALLE, ILL.
Pred.: E. Shimkus, 717 Fifth St. Tajn.: Ang. Strukel, 536 La Harpe St. Blag.: Jennie Gnidovec, 1643 Ton ti St. Seje: Prva nedelja v mesecu, v Soli. 6th and Crosot St. ŠT. 25, CLEVELAND. O. Pred.: Mary Peterlin, 9605 Yale Ave. Tajn.: Mary Otoničar, 1110 E. 66 St. Blag..: Dorothy Strniša. Seje: Drugi pondeljek v stari šoli sv. Vida ob osmih zvečer. ŠT. 26, PITTSBURGH, PA. Pred.: Ant. Stajdohar, 5607 Vicliff. Tajn.: K. Snelar, 4839 Blackberry Ally Blag.: Helen Gula, 5157 Carnegie. Seje: Drugi torek v Slov. Hali, 57 St.
ŠT. 27, NORTH BRADDOCK, PA. Pred.: A. Tomasic, 1504 Ridge Ave. Tajn.: Jos. Rednak, 1719 Poplar Way. Blag.: Josephine Rednak. Seje: Prva nedelja v Slovak Hali.
ŠT. 28, CALUMET, MICH. Pred.: M. Kocjan, 6 Ash St. Tajn.: Anna Stanfel, 581 Cedar St. Blag.: Mary Stefanich, 21—4th St. Seje: Drugi četrtek v mesecu v Cerkveni dvorani. ŠT. 29, BROUNDALE, PA. (P. O. Forest City, Pa.) Pred.: Mrs. Mary Pristavec. Tajn.: Anna Elovar, Box 90. Blag.: J. Debevec, R. D. 2. Seje: Prvi pondeljek v mesecu.
ŠT. 30, AURORA, ILL. Pred.: Anna Tomse, 623 Adams St. Tajn:. Rita Schabb, 602 Hankes Ave. Blag.: Barbara Fayfar, 611 Hankes Av Seje: Drugi torek v mesecu Austrian Hall.
ŠT. 31, GILBERT, MINN.
Pred.: Antoinette Lucich,
Tajn.: Theresa Prosen, P. O. Box 432.
Blag.: Frances Knaus.
Seje: Drugo nedeljo v mesecu ob
3 p. m. v Community Building. ŠT. 32, EUCLID, O. Pred.: F. Perme, 19664 Tyronne Tajn.: Eva Majcen, 20250 Tracy Ave. Blag.: C. Kaliope, 21870 Nicholas. S«je: Prvi torek v mesecu, v dvorani sv. Kristine. ŠT. 33, NEW DULUTH. MINN. Pred.: A. Podgoršek, 301—97th Ave. W Tajn.: Mary Shubita, 518—99th St. W. Blag.: Mary Shubitz. Seje: Drugi četrtek v mesecu v dvorani sv. Elizabeth 7:30 p. m. ŠT. 34, SOUDAN, MINN. Pred.: Anna Gottlieb Tajn.: Mary Pahula, Box 1257. Blag.: Angela Pavlich. Seje: Tretjo nedeljo pri F. Loushin.
ŠT. 35, AURORA, MINN. Pred.: Josephine Putzel, Box 385. Tajn.: Frances Bradach, P.O. Box 428 Blag.: Frances Bradach Seje: Drugi pondeljek v Village Hall
ŠT. 36, McKINLEY, MINN. Pred.: M. Krall, Box 23 Tajn: Frances Mesojedec, Box 32. Blag.: Josephine Lautizar Seje: Prvo nedeljo v mestni dvorani ob 2 popoldne.
ŠT. 37, GREANEY, MINN. Pred: Anna Rent. Tajn.: Frances L. Udovich. Blag.: Katherine Malerich. Seje: Druga nedelja, po maši, v dvorani.
ŠT. 38, CHISHOLM, MINN.
Pred.: Anna Trdan, 215—5th St., S. W. Tajn.: J. Dolinar. 121—6th St. S. W. Blag.: Frances Stonich Seje: Drugi torek 7:30 zvečer v Community Bldg. Št. 39, BIWABIK, MINN. Pred.: Johanna Zalar Tajn: Angela Karish. Blag.: Margaret Poster. Seje: Drugo nedeljo ob 2 popoldne.
ŠT. 40, LORAIN, O. Pred.: Frances Bresak, 1769 E. 31st St. Tajn: Angela Kozjan, 1748 E. 34th St. Blag: Frances Russ. Seje: Drugo sredo ob 7:30 zivečer v S. N. Domu. ŠT. 41, COLLINWOOD, O. Pred.: Anna Grajzar, 1282 E. 170th St Tajn.: Anna Stopar, 15419 Ridpath Ave.
Blag.: Ella Starin.
Seje: Prvi torek v SDD na Waterloo Road.
ŠT. 42, MAPLE HEIGHTS, O. P. O. Bedford, O.
Pred.: Mary Prhne, Sr., 5158 Miller. Tajn.: Mary Golla, 5103 Miller Ave. Blag: Anna Fortuna. Seje: Prvi torek, 7:30 p. m. v S. N. D.. 5050 Stanley Ave. ŠT. 43, MILWAUKEE, WIS. Pred.: G. Delopst, 3016 S. Clement Tajn.: Marie Bevz, 2122 S. Allis St. Blag.: Josephine Tominšek. Seje: Drugo nedeljo na 338 E. Bay St.
ST. 45, PORTLAND, OREG. Pred.: I. Matejasevich, 2428 N. E. 51 Tajn.: Louise Struznik, 3524 S. E. 42nd
St.—6. Blag.: Lucia Betich Seje: Tretjo nedeljo na 1725 N. W. 20th Ave.
ŠT. 46, ST. LOUIS, MO.
Pred.: Theresa Gabrian, 2217 So. 2 St. Tajn.: Helen Skoff. 5457 Gresham St. Blag: Helen Skoff.
Seje: Prvi četrtek v Slovenskem domu na South 7th St. ŠT. 47, GARFIELD HEIGHTS, O.
Pred.: Theresa Bizjak, 8601 vineyard. Tajn.: Helen Tomazic, 8804 Vineyard Blag.: Frances Bricel, 8109 Grand Ave. Seje: Druga sobota 7 p. m. na 8812 Vineyard Ave. ŠT. 48, BUHL, MINN. Pred.: F. Ambrozio, Box 235 Tajn.: Jennie Terlep, Box 189. Blag.: Maria Arko, Box 410. Seje: Tretji torek v Public Library.
ŠT. 49, NOBLE, O. Pred.: M. Stusek, 1245 Ridge, Wickliffe, O.
Tajn.: Jennie Intihar, 851 E. 216 St.
Euclid, Ohio. Blag.: Mary Walter 18100 Waterloo. Seje: Prvi pondeljek v mesecu v St. Christine's Hall. ŠT. 50, CLEVELAND, O. Pred.: Ann Pavlovic, 5909 Prosser Ave. Tajn.: J. Seelye, 1228 Addison Rd. Blag.: Frances Misley, 1029 E. 77th St. Seje: Second Monday at 8 P. M., S. N. Home.
ŠT. 51, KENMORE, O. (P. O. Akron, Ohio)
Pred.: F. Bailey, 2078 Maryland. Tajn.: Marg. Patrick, 1989 Manchester Blag.: Jennie Goleč, 450 Waterloo Seje: Prva nedelja v mes., 2. p. m., SI. Home, 2166 Manchester Rd. ŠT. 52, KITZVILLE, MINN. Pred.: Rose Chiodi, Box 111. Tajn.: L. Oberstar, 1119—15th Ave. E. Blag.: Mary Gutzviller, Box 234. Seje: Drugo sredo v Kitzville šoli. ŠT. 53, BROOKLYN, O. (P. O. Cleveland, Ohio) Pred.: M. Oblak, 4412 Bradley Ave. Tajn.: Emma Jesen, 2803 Natchez Ave. Blag.: Mildred Darrow Seje: Prvi četrtek v mesecu, 4002 Jennings Road. ŠT. 54, WARREN, O. Pred.: A. Petrich, 2178 Burton St. Tajn: Rose Racher. 2205 Burton St. Blag.: Frances Banozich, 1806 Youngs-town.
Seje: Drugi torek v Croation Hali.
ŠT. 55, GIRARD, O. Pred.: T. Lozier, 152 Churchill Rd. Tajn.: Anna Catone, 709 North Ave. Blag.: Amelia Robsel. Seje: Drugi torek v S. N. Domu.
ŠT. 56, HIBBING, MINN. Pred.: M. Buchar, R. No. 1, Box 30 Tajn.: Amelia Domen, Box 873 Blag.: Frances Puhek Seje: Drugi torek v Assumption Hall, ob 7:30 zvečer. ŠT. 57, NILES. O. Pred.: Johanna Prinz, 810 Ann St. Tajn.: Margaret Molica, 115 Vienna A. Blag.: Mary Strah, 716 Spring St. Seje: Drugi torek v Midway Tavern.
ST. 59, BURGETTSTOWN, PA. Pred.: J. Pintar, 17 Linn Ave. Tajn.: Olga Buretz, 22 W. Market. Blag.: Mary Suder
Seje Drugo nedeljo ob dveh popoldne pri Pintar. ŠT. 61, BRADDOCK, PA. Pred.: Mary Puz, 110—9th St. Tajn.: Frances Kasher, 12 Wood St. Blag.: Frances Yesanich. Seje: Drugo nedeljo v Croatian Hall.
ŠT. 62, CONNEAUT, OHIO Pred.: Stella Karal, 427 Depot St. Tajn.: Jennie Sedmak, R.F.D. 4. Blag.: Jennie Sedmak. Seje: Vsak tretji pondeljek na 427 Depot St.
ST. 63, DENVER. COLO.
Pred.: Agnes Krašovec, 4405 Penn St. Tajn: Mary Kvas, 5035 Grant St. Blag.: Mary Star, 4576 Logan St. Seje: Zadnjo nedeljo v mesecu v cer-cerkveni dvorani. ST. 64. KANSAS CITY, KANS. Pred.: T. Cvitkovich. 930 Central Ave. Tajn.: J. Toplikar, 729 Ohio Ave. Blag: Mary Derčar. Seje: Drugi četrtek v mesecu v šolski dvorani. ŠT. 65. VIRGINIA, MINN. Pred.: Rose Novak, 719—11th St., N. Tajn.: Angela Schneller. 116—10th St., Blag.: Jennie Tau char, 719—10th St. Seje: Prvi pondeljek v mesecu, 8 P.M. Women's Club. City Hall. ŠT. 66. CANON CITY. COLO. Pred.: Katherine Yekovec, 607 Griffin. Tajn.: C. R. Konte. 112 W. Catlin Ave. Blag.: Mary Lauriski Seje: Prva nedelja v mesecu ob 2 p. m. v Anton DremelJ dvorani. Prospect Heights (Nadaljevanje na platnicah)
št. l
2
3
4
5
6
7
8 9
10 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57 59 61 62
63
64
65
66
67
68
70
71
72
73
74
77
78
79
80 81
83
84
85
FINANČNO POROČILO S. Ž. Z. ZA MESEC MAJ, 1943 Financial Report of the SWU A for the Month of May, 1 943
DOHODKI:	Mesečnina
Podružnica	Redni Mlad.
Sheboygan, Wisconsin ..........................$	45.00
Chicago, Illinois ........................................................................100.95
Pueblo, Colorado ........................................................................68.50
Oregon City, Oregon ........................................................9.50
Indianapolis, Indiana ........................................................43.00
Barberton, Ohio ........................................................................54.60
Forest City, Penna..................................................................43.75
Steelton, Penna..........................................................................—.—
Detroit, Michigan ....................................................................15.75
Collinwood, Ohio........................................................................165.50
Milwaukee, Wisconsin ....................................................98.50
San Francisco, California ........................................44.75
Nottingham, Ohio ....................................................................113.00
Newburgh, Ohio ........................................................................105.00
South Chicago, Illinois ................................................69.45
West Allis, Wisconsin ....................................................52.50
Cleveland,. Ohio ........................................................................28.75
Eveleth, Minnesota ................................................................47.75
Joliet, Illinois ................................................................................173.00
Cleveland, Ohio ........................................................................33.45
Bradley, Illinois ........................................................................7.25
Ely, Minnesota ............................................................................78.00
La Salle, Illinois ........................................................................62.25
Cleveland, Ohio ........................................................................290.85
Pittsburgh, Penna..................................................................53.25
North Braddock, Penna..................................................21.25
Calumet, Michigan ................................................................30.50
Browndale, Penna..................................................................10.75
Aurora, Illinois ............................................................................10.00
Gilbert, Minnesota ................................................................34.25
Euclid, Ohio ........................................................................................46.20
Zapo $—
New Duluth, Minnesota
Soudan, Minnesota ........
Aurora, Minnesota ........
McKinleiy, Minnesota ..
Greaney, Minnesota ......
Chisholm, Minnesota ....
Biwabik, Minnesota ......
Lorain, Ohio ..................
Collinwood, Ohio ..........
Maple Heights, Ohio .... Milwaukee, Wisconsin .,
Portland, Oregon...........
St. Louis, Missouri .......
Garfield Heights, Ohio
Buhl, Minnesota ...........
Noble, Ohio ...................
Cleveland, Ohio ...........
Kenmore, Ohio ..............
Kitzville, Minnesota .....
Brooklyn, Ohio .............
Warren, Ohio
20.75 8.75 22.75 10.00 12.00 55.75 10.25 39.50 86.50 11.25 32.75 13.00 10.75 36.75 5.25 25.25 38.40 7.50 13.25 13.25 23.25
Girard, Ohio............................................ 21/75
Hibbing, Minnesota .............................. 42.75
Niles, Ohio.............................................. 12.00
Burgettstown, Penna............................. 7.50
Braddock, Penna................................... 15.70
Conneaut, Ohio ...................................... 5.85
Denver, Colorado .................................. 20.25
Kansas City, Kansas ............................ 23.60
Virginia, Minnesota .............................. 33.50
Canon City, Colorado .......................... 12.75
Bessemer, Penna................................... 23.10
Fairport Harbor, Ohio .......................... 4.50
West Aliquippa, Penna......................... 5.05
Strabane, Penna................................... 26.75
Pullman, Illinois .................................... 13.50
Warrensville, Ohio ................................ 16.25
Ambridge, Penna................................... 19.25
N. S. Pittsburgh, Penna....................... 20.00
Leadville, Colorado .............................. 12.25
Enumclaw, Washington ........................ 7.10
Moon Run, Penna................................... 8.50
Keewatin, Minnesota ............................ 14.50
Crosby, Minnesota ................................ 7.00
New York City, N. Y............................. 27.00
De Pue, Illinois ...................................... 9.50
1.00 2.50 5.70
3!40 1.00 .90
7.60	—
2.80	—
.30	—
6.10	4
8.40	—
2.50	—
1.90	—
1.00	—
1.30	—
18.10	—
1.40	—
4.00	—
4.30	—
8.50	—
1.80	1
.30	—
2.60	-
.40	—
.50	—
—.—	2
2.30	—
1.20	—
Družab. mo članice
0
0

60 —
40
.20 —
L30 .10
2.10 1.40
1/70 —
130 .70
.70 .80 .40
2.60 .60 1.40 .90 .10 1.50
'.90 .10 4.90 1.10 .50
1.40
.20 .30
.30
Zarja člani
0 —
0
0 —
0
o
50
0 0
00
ce 0
0 —
0 0
0 —
0 —
3
0 0
40 —
30 —
10 —
30 10 10
10 30
Razno $ .20
5
5 5
30
20 30 20
5* 5
5* 60
40	—
20	—
0	—
60
20
20 —
20
10
80
10 60 10
75* 25
25 75* 25 75*
25
50
	Št.članic	
Skupaj	Redni	Mlad.
46.30	180	10
103.55	403	25
81.00	274	57
9.60	39	—
46.40	172	34
55.90	218	10
45.10	173	9
—.—	110	—
16.95	62	—
173.45	660	76
101.55	378	28
45.05	179	3
123.60	451	61
113.40	420	84
71.95	276	25
54.40	219	19
33.50	116	10
49.15	192	13
191.60	695	181
34.85	132	14
7.25	29	—
82.35	312	40
66.65	249	43
301.80	1,166	85
56.75	211	18
21.55	85	3
33.70	120	26
11.15	43	4
10.60	41	5
37.05	136	_
48.50	190	23
21.95	83	12
9.05	37	—
23.35	91	2
10.10	34	_
13.50	48	13
56.25	226	1
10.35	42	—
43.05	159	21
88.15	345	14
11.25	44	—
34.45	130	17
13.20	54	—
11.05	43	3
37.45	152	7
5.50	22	—
26.15	103	7
39.20	154	8
8.65	30	4
13.25	53	—
13.25	53	—
26.10	96	26
22.35	86	6
44.15	171	14
13.65	51	9
7.60-,	31	1
17.20.	' 57	15
5.95	23	_
21.45	81	9
25.70	94	1
38.40	134	49
13.85-	51	11
24.15^	98	5
4.50 <	18	—
5.25 •	22	—
27.05»	103	—
15.101	54	14
16.25 t	65	—
19.45 1	77	—
20.20 '	73	2
12.65 i	49	3
8.40 i	29	_
8.50 i	34	—
14.80	58	3
7.10 ■	28	—
27.60	105	—
9.60	38	—
Mesečnina	Družab. Zarja	Št.čianic	DOHODKI:
Redni Mlad. Zapojmo članice članice Razno Skupaj Redni Mlad. št. Podružnica
86	Nashwauk, Minnesota .......................... 9.50 .50 —.— —.— .10 —.— 10.10 38	5
87	Pueblo, Colorado .................................. 13.25 3.10 —.— —.— —.— —.— 16.35- 56 31
88	Johnstown, Penna................................. 20.75 1.40 —.— —.— 1.00 —.— 23.15 81	14
89	Oglesby, Illinois .................................... 28.25 1.60 —.— —.— .20 .75* 30.80. 110	16
90	Bridgeville, Penna................................. 22.00 .40 —.— —.— .50 —.— 22.90 • 88	4
91	Verona, Penna....................................... 14.25 1.10 —.— —.— —.— —.— 15.35 57	11
92	Crested Butte, Colorado ...................... 8.00 —.— —.— —.— —.— —.— 8.00 > 32	—
93	Brooklyn, N. Y....................................... 23.20 —.— —.— —.— .10 —.— 23.30, 81	—
94	Canton, Ohio .......................................... 6.75 .40 —.— —.— —.— —.— 7.15 , 27	4
95	South Chicago, Illinois.......................... 41.75 2.20 —.— —.— —.— —.— 43.95 165	22
96	Universal, Penna................................... 16.25 .10 —.— —.— .50 —.— 16.85 65	1
97	Cairnbrook, Penna............................... 10.00 .40 —.— —.— —.— —.— 10.40 40	4
99 Elmhurst, Illinois .................................. 6.50 —.— —.— —.— —.— —.— 6.50 26	—
100	Ottawa, Illinois ...................................... 4.00 .50 —.— —.— .50 —.— 5.00 • 16	5
101	Duluth, Minnesota.................................. 5.00 .10 —.— —.— —.— —.— 5.10 . 21	1
102	Willard, Wisconsin .............................. 7.25 .10 —.— —.— —.— —.— 7.35 ' 30	1
104	Johnstown, Penna................................. 13.70 .40 —.— —.— —.— 1.50* 15.60 , 56	4
105	Detroit, Michigan .................................. 5.75 .40 —.— —.— .30 —.— 6.45 . 23	4
Skupaj ..............................................$3,120.20 $131.00 $18.00 $ 2.30 $ 9.80 $13.80 $3,295.10 12,563	1,310
Obresti od Federal Farm Mortgage Corp. bondov, ............................................ $5,000 — 3%— 75.00
Skupni dohodki ..............................................................................................................................$3,370.10
*Pristopnina
STROŠKI:
Za umrlo Sophie Prentovich, podr. št. 6 (rojena 10. febr. 1880, pristopila 1. junija 1930, umrla 11. maja 1943) ..$ 100.00
Za umrlo Anna Klemence, podr. št. 12 (rojena 25. okt. 1889, pristopila 1. junija 1931, umrla 19. aprila 1943) ................100.00
Za umrlo Mary Richter, podr. št. 12 (rojena 6. dec. 1876, pristopila 4. maja 1931, umrla 9. aprila 1943) ................................100.00
Za umrlo Jennie Jartz, podr. št. 41 (rojena 19. marca 1882, pristopila 4. junija 1935, umrla 27. aprilal943)........................100.00
Za umrlo Mary Curl, podr. št. 77 (rojena 24. aprila 1886, pristopila 6. maja 1936, umrla 17. aprila 1943) ............................100.00
Za umrlo Theresa Sikovsek, podr. št. 77 (rojena 29. sept. 1886, pristopila 11. junija 1931, umrla 8. maja 1943) ....	100.00
Za umrlo Mary Stefin, podr. št. 83 (rojena 12. febr. 1893, pristopila 8. junija 1937, umrla 14. marca 1943) ....................100.00
Za umrlo Anna Pavich, podr. št. 95 (rojena 6. nov. 1888, pristopila 9. aprila 1939, umrla 15. aprila 1943) ........................100.00
Ameriška Domovina, za tiskanje, pošto in raznašanje majske Zarje ....................................................................................................................................................................786.88
Uradne plače ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................340.20
Najemnina za urade............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................30.00
Steve R. Starman, za popravo strojev ............................................................................................................................................................................................................................................................................17.50
Skupni stroški konvencije ............................................................................................................................................................ 5,713.54
Slovenski Ameriški Narodni Svet ............................................................................................................................................................................................................................................................................................200.00
Za pomožno akcijo Sloveniji ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................200.00
Šolskim sestram v Lemontu ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................100.00
Skupni stroški ........................................................................................................................................................................$8,188.12
Ostalo v blagajni 30. aprila 1943 (Balance April 30, 1943 ....................................$129,263.35
Dohodki v maju (Income in May) ............................................................................... 3,370.10
Skupaj (Total) .........................................................................................................$132,633.45
Stroški v maju (Disbursements in May) ................................................................... 8,188.12
Preostanek 31. maja 1943 (Balance May 31, 1943) ......................................$124,445.33
JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica.
lil j H it iiinA .......* A *
i. A 1 1 A
fi t t i i *
Zfrwrwr+T*■	o f i-M wyffTff^
fTILKA LAMPRECHTOVA - DUŠICA:
BELE VRTNICE
(Nadaljevanje)
...... n +	J.aaaaaaaj.AAAAAA**^
S časom mu je postala neobhodno potrebna. Vedela je to, vedela je ono. Ena edina beseda, da, en edini pogled bi zadostoval, da bi Drago zavrgel svoje zdravniško načelo in —ubogal človeka v sebi. Lahko bi postala njegova žena . . . Saj to je želela. Rada bi ovila roke okrog njegovega vratu, rada bi se vdala mehki čuvstvenosti, toda niti korak mu ni hotela naproti. Sam naj se odloči, toda ne v hipu razburjenja, ampak trezno in premišljeno. To je bila njena želja, ki je pa ni hotela uresničiti s tem, da bi ga prosila ljubezni. Ne, sam naj spozna, sam naj se odloči. Tako se je borila sama s seboj in skrivnostno željo, da bi postala mati, vsak dan izročala božji Materi, da jo izpolni, toda
vedno je pristavila: Če je to božja volja.
Tu in tam so obiskali mladega primarija nekdanji sošolci, tovariši in znanci. Ob takih prilikah je povabil Van-do in jo prosil, naj prevzame vlogo gospodinje. Prišla je in pristavila čaj. Drago je bil nemalo ponosen na svojo gospodinjo. Bil je vajen, da so jo občudovali in tudi njega samega je vedno znova očarala. Zdela se mu je "iz dneva v dan lepša.
Marsikateri izmed gostov se je vprašal sam pri sebi, kakšno je razmerje med mladim primarijem in lepo sestro nadzornico. Opaziti ni bilo ničesar, vsaj ničesar več ko soglasje in medsebojno spoštovanje. Ta ali oni se ji je skušal približati, a vsak se je prej ali slej prepričal, da se trudi zaman. Vanda je znala preprečiti vsako slabo mnenje, in sicer tako obzirno, da se je marsikateri komaj zavedel, da je dobil "košarico." Prišla je na glas ljubeznive, a nedostopne oboževanke in posledica tega je bila, da so se še bolj zanimali zanjo in poskušali vse mogoče in nemogoče, da bi odkrili skrivnost lepe, a hladne Vande. Marsikdo se je začel zanimati za zdravilišče. Obiski so se množili. Drago je bil ponosen na te obiske, večkrat pa je bil zaradi njih tudi nevoljen. Dasi je bil vse prej kot ljubosumen, mu vendar niso bili všeč drzni pogledi, ki so objemali Vando. Zdelo se mu je, da to žali njeno čistost.
Vanda je res trpela pred temi pogledi, pred tem opazovanjem. Vedela je, kaj bi ljudje radi videli in zvedeli in podvojila je svojo čuječnost. Tudi najboljši opazovalec ni imel vzroka dvomiti o njej.
Končno so se vendar vsi strinjali v mnenju, da imata mladi primarij in še mlajša sestra med seboj nekakšno skrivnost,z aradi katere jima je zakon nemogoč. Toda kakšno?
To je bilo vprašanje, za katero se jih je mnogo zanimalo in o katerem se je često razpravljalo. Tudi v klubu, v katerega je zahajal Milan, je bilo slišati ime Vanda. Tudi Milan ga je neki večer slišal. Par stavkov je zadostovalo, da je vedel, da govorijo o njegovi, ne o Dragovi Vandi. Ej, lahko bi jim dal odgovor na vsa vprašanja! Pa se je delal nevednega in vprašal:
"Vanda, kakšna Vanda?"
"O sestri Vandi govorimo," mu je pojasnil mlad inženir, "kako, da ti ne veš, kdo je ta lepotica?"
"Vseh žensk pa vendar ne morem poznati!"
"Vseh?! Ampak Vanda je nekaj posebnega. Živi tam v gorski samoti — lepa, a tudi ponosna in nedostopna ko vila. Vsakemu, ki se ji skuša približati, da košarico, a tako ljubeznivo, da jo še bolj ljubiš in občuduješ."
Tako je govoril inženir. Drugi so pritrjevali. Milan pa se je še vedno delal nevednega. Tedaj pa se je eden navzočnih domislil:
"Veste kaj? Milan naj gre poskušat srečo!"
"Bravo!" so vpili vsi vprek, oni pa je nadaljeval: "Vidiš, ti si strokovnjak v pridobivanju in osvajanju. Mogoče ti uspe, kar je nam spodletelo, ali vsaj uganeš njeno srčno skrivnost. Škoda je, res škoda, da se skriva v tistem gorskem gnezdu in samotari."
"Samotari menda ne. Saj je okrog pet sto ljudi tam gori, med temi nekaj lepih fantov in primarij je tudi mlad in neoženjen."
"Saj to je ravno, kar nas tako zanima. Očividno se dobro razumeta — primarij in sestra Vanda, — a vendar ni opaziti med njima ničesar, kar bi moglo vzbuditi pozornost. Neumljivo, da Drago ne izgubi hladnokrvnosti ob njej?!"
Ta pogovor v klubu je Milana razočaral. Dan za dnem je pričakoval, da mu Drago javi, da je zavrgel svoja načela in ga vabi k poroki. Zdaj pa to! In Milan je toliko žrtvoval, da ga osreči!
Ni bilo naključje, da je primarij Holzer ravno Vando poslal tja gori. Bilo je Milanovo delo, ker je hotel pomagati prijatelju do sreče. Kajti, da je sreča imenovati svojo tako dekle, kakor je Vanda, o tem je bil prepričan. Ves čas je ugibal, kako bi mu pomagal.
Slučaj mu je prišel na pomoč. Ko je nesel Dragovo pismo očetu, je v laboratoriju opazil — njo. Bil je silno iznenaden, a na videz se ni zmenil za njo. V resnici pa je bil razburjen in znova je nastal v njegovi duši boj. Bil je prepričan, da mu je slučaj prišel nasproti, da lahko pomaga prijatelju, a tudi zanj je bila stvar ugodna. Sedaj ko je vedel, kje in kaj je Vanda, zdaj bi mu polagoma že uspelo priti ji bliže. Obenem pa je čutil, da je Vanda s tem poklicem najjasneje izdala svojo srčno skrivnost. Le res velika ljubezen jo je mogla nagniti, da si je izbrala ravno ta poklic. Hotela je biti ljubljenemu enaka. Torej bi se mogoče vseeno zaman trudil.
Milan se je nekako vdal v misel, da je Vanda zanj nedosegljiva in sklenil je — zvest svojemu načelu — pomagati prijatelju. Ves ta boj se je vršil in končal v hipu. Takoj nato je vljudno pozdravil očeta in ga prosil za kratek razgovor.
Primarij Holzer je ljubil sina, dasi mu je napravil kot študent nemalo skrbi. Odkar je bil nastavljen za profesorja in postal samostojen, se pa ni več vtikal v njegove zadeve, razen če je sin sam prišel k njemu in ga prosil bodisi za nasvet ali za pomoč. Tudi ta dan je pričakoval kaj podobnega, zdelo se mu je celo, da bo nekaj važnejšega. Peljal ga je v pisarno, mu ponudil stol in se vsedel njemu nasproti. Na njegovo veliko začudenje pa je Milan segel v
žep in mu izročil — prijateljevo pismo. Prebral ga je in vrgel na pisalno mizo.
"Samo zato si prišel?"
"Da, oče, obljubil sem Dragotu, — saj veš, da je moj najboljši prijatelj — da bom posredoval za njega pri tebi." In pripovedoval je očetu o vsem, kar mu je Drago zaupal in pripomnil, da bi bilo pač najbolje, če bi oče odločil Vando za nadzornico. Če je zmogla navadno službo strežnice, bo zmogla tudi nadzorniško in — katera druga bo bolj odgovarjala Dragovim željam?
Milan se je tako goreče zavzel za prijateljevo zadevo, da se je staremu, izkušenemu očetu zdelo sumljivo. Tudi je opazil, da je sin razburjen. Ni se mogel vzdržati, da ga ne bi opomnil:
"Malo čudno se mi zdi, da siliš ljudi k sreči! Če Drago sam ne spozna, kaj je bolje zanj in za njo, je tako vse zaman."
"Drago dobro ve, da je Vanda njegov vzor, toda njegova tankovestnost in zvestoba do načel ga ovirata, da ne stori tega, po čemer hrepeni srce. Zato jo pošlji k njemu,
vsak dan naj jo vidi in občuduje--. Papa, ne glej me
tako sumljivo! Vem, da ti ne gre v glavo moje ravnanje, zato ti bom povedal, zakaj sem tako velikodušen. Jaz sam sem ljubil Vando mogoče bolj ko Drago. Skušal sem se ji večkrat približati, preden sem sploh vedel, da je tukaj strežnica in preden mi je Drago izdal svojo skrivnost, a bilo je zaman. Niti tega nisem dognal, kdo in kaj je. Potem pa sem obiskal Dragota. Na njegovi pisalni mizi je stala njena slika. Bil sem tako pameten, da se nisem izdal. Drago mi je šel na led in mi vse povedal, to se pravi, kar je sam vedel. S čim se bavi, pa ni vedel. No — in jaz sem jo danes videl tu--."
"In?"
"Kot Dragov prijatelj te prosim, pošlji mu jo gori!"
Oče je gledal sina, ki je razburjen stopal po sobi. Čutil je, da mu je ta stvar segla globoko v srce. Ker ga je ljubil in tudi želel, da se čimprej odpove lahkomišljenemu življenju samca in si ustvari miren dom, je poizkusil z nasvetom:
"Kaj pa, Milan, če pustim Vando raje tu? Ako Drago bolj uvažuje načela kot njeno in svojo srečo, čemu ga siliti? Povem ti, da bi mi bila Vanda dobrodošla sinaha."
"Ne, oče, nikdar si ne bi odpustil te sebičnosti. To bi bilo izdajstvo prijateljstva, ki bi mi prav nič ne koristilo. Vem, da ga Vanda ljubi, zato bom storil vse, da jo osrečim — brez ozira na lastno srečo."
"In — če ti vseeno ne uspe "
"Če se mi to res ponesreči, če bo torej Drago nespameten, — tedaj ji bom priznal vse in dobil lepo košarico. Ženske, kot je Vanda — ljubijo samo enkrat."
"Ljubijo, da. Možijo se pa tudi take. Vidi se, da nisi posebno študiral ženske duševnosti. Čim bolj idealna je ženska duša, tem bolj hrepeni po čisti ljubezni. Ljubezen zopet zbudi v njej močni klic po materinstvu in ta klic je navadno močnejši kot klic ljubezni same. Zato se neredko zgodi, da se take ženske poročijo ne iz ljubezni do moža, ampak iz ljubezni do potomcev. Večkrat so to najboljše žene."
"Kaj bi mi koristila žena, ki me ne ljubi?"
"Ljubezen pride. Ne sicer tista prva, očarljiva in vriskajoča ljubezen, ampak ona druga, trezna, resna in plemenita, ki jo vzbudi medsebojno spoštovanje. Verjemi, sin, prva mine, prvo je mogoče pozabiti, preboleti, druga pa je zelo važna za družinsko življenje, za zakonsko srečo."
"Hvala, papa, za tvoj nasvet. Torej pošlji Vando gori in potem bomo videli."
"Kakor hočeš!"
* * *
Ta dogodek je stal pred Milanom, ko se je vrnil iz kluba. Živo se ga je spomnil, spomnil tudi, kaj je pretrpel tiste dni, preden je zopet našel svoj mir. Edino zavest, da je ravnal po svoji vesti, da je prinesel žrtev prijatelju in njej, mu je lajšala srce. In zdaj je zvedel, da se je trudil zaman.
Prevzelo ga je nanovo tisto čudno hrepenenje po njej
in sklenil je obiskati prijatelja, prepričati se o stanju stvari in izvesti svoj zadnji načrt. Svojemu načelu je dovolj zadostil.
Tako je spet enkrat sedel na svoj avto, oddrdral v hrib in se ustavil pred zdraviliščem. Prvo, kar je opazil, je bil lep napis nad glavnim vhodom. Krasno so blestele pozlačene črke, ki jih je obsevalo sonce: "Orlovo gnezdo."
"Lep napis, ko bi bil resničen. Stavim, da je to Van-dina ideja," je mrmral Milan sam zase. Prihitel je hišnik in se mu ponudil za vodnika. Milan se mu je zahvalil, češ, da bo že sam našel gospoda primarija in njegovo stanovanje.
Drago je slišal, da se je avto ustavil pred vhodom in uganil, da je spet kak obisk tukaj. Nič kaj veselo ni zvenel njegov: "Naprej!", ko je potrkalo. Ko pa se je pri vratih prikazal Milan, se je Drago zelo razveselil. Milan, da, to je nekaj drugega. Prisrčno ga je pozdravil.
"Da si se me vendar enkrat spomnil!"
"No, da. Kot prijatelj si štejem v dolžnost, tu in tam pogledati, če nisi že zarjavel v tem pustem, gorskem gnezdu?"
Drago se je veselo smehljal. Na obrazu mu je ležala zadovoljnost.
"Ni tako hudo, kot misliš. Predvsem nisem tako osamljen . .
"No, osamljen? To tako vem, da je okrog 500 ljudi tukaj gori. Ampak, ti si vendarle sam, ker tu nimaš sebi enakih, nimaš nikogar, s katerim bi bil domač."
"Misliš?" je rekel Drago in stopil k telefonu. Pozvonil je in vzel slušalo. Milan je seveda takoj uganil, s kom Drago govori, dasi je slišal samo to, kar je govoril Drago:
"Prosim, pridi k meni, obisk je tu."
"Boš že videla!"
"Ne, danes napravimo počitek."
"Da, Vanda!"
Drago je obesil slušalo in se vrnil k prijatelju. Milana pa se je polotil čuden nemir; da ga prikrije, je spraševal:
"Ali nisi rekel 'Vanda'?"
"Da."
"Torej je tukaj? Kot gost?"
"Ne."
"Kot pacijentinja:?"
"Ne."
"Vraga! Menda se nisi skrivaj oženil?"
"Tudi ne!"
"Potem pa ne vem. Da bi mislil kaj slabega, te preveč poznam. Vendar je očividno, da tudi v teh prostorih vlada ženska roka, izvrsten ženski okus in--"
Prenehal je, ker je zaslišal v predsobi lahke korake. Takoj nato je potrkalo in na poziv obeh je vstopila v sobo Vanda. V lepi, svetlo modri popoldanski obleki, ki je bila preprosta in vendar elegantna, brez vsakega lepotičja razen ure zapestnice, je bila nad vse prikupljiva. Oba prijatelja sta se dvignila in Drago je predstavil prijatelja:
"Moj prijatelj Milan, o katerem sem ti že večkrat pripovedoval in tebi, Milan, predstavljam tu gospodično Van-do Dragovičevo, tukajšnjo nadzornico, svojo desno roko in — da boš rešen vseh vprašanj: to je moj tovariš, sodelavec, skratka — vse!"
Močno je bilo Milanu srce, ko je držal njeno roko v svoji in ni si ji skoro upal pogledati v oči. Zbral je vse moči, da se ne izda. Vanda je slutila boj v duši mladega moža in uganila še več. Mirno in vendar ljubeznivo ga je nagovorila:
"Ker je Drago tako odkritosrčen proti vam, sem prepričana, da imam res prijatelja pred seboj. Pozdravljeni! Sicer pa se menda ne vidiva prvič."
"Res ne. Če bi bilo po mojem, bi bila že davno prijatelja. Drago res nima boljšega prijatelja od mene, dasi tega sam ne ve. In če vam zatrdim, da je moja največja želja — biti vaš prijatelj, mi mogoče tudi ne boste verjeli?"
Uprla je vanj svoj jasni pogled in zdelo se mu je, da
mu gleda v dušo. Nato pa je rekla resno in toplo:
"Verjamem vam. Dragov prijatelj je tudi moj!"
Sklonil se je nad njeno roko in jo toplo poljubil. Odtegnila mu je roko in se obrnila k Dragotu:
"Prosim, ne dajta se motiti. Grem v drugo sobo in pripravim čaj."
"Ali ne smeva s teboj?" je vprašal Drago, ki je želel pokazati Vando v vsej ljubkosti skrbne gospodinje.
"Če vaju ne moti, lahko!"
"Saj nimam nobenih skrivnosti! Vsaj pred teboj ne!"
"Saj tudi nisi človek, ki bi znal skrivnosti skrivati ali — odkrivati," se je vtaknil vmes Milan. Nekaj je bilo v njegovem naglasu, da ga je Vanda pogledala in Milan je gledal v njo. Kot bi odkrivala dušo drug drugega. Drago pa se je smejal:
"Jaz, da ne znam skrivati skrivnosti? Pa sem jo še pred teboj skril!"
"Slabo si jo skril," je mrmral Milan, a tako tiho, da ga Drago ni slišal. Bil je ves zamaknjen v Vando, ki je pripravljala čaj. Tudi Milan jo je opazoval in zdelo se mu je, da so v tem času, odkar je ni videl, postale njene oči še bolj globoke, da je njen pogled še bolj očarljiv ko prej. In še nekaj je opazil: Kadarkoli se je nasmehnila, se ji je pojavila ob ustnici nekaka posebna zareza, nekaj, kar bi imenoval izraz bridkosti in radosti obenem. Milan je bil dober poznavalec žensk, zato je vedel, da tako potezo zariše v mlad obraz le razočaranje, ali pa skrita bol.
Vse drugo na Vandi, njeno obnašanje, njen nastop in vsaka njena beseda je govorila o sreči in zadovoljnosti, le tista poteza ob ustih in njen globoki pogled je — ugovarjal.
Združil je svoje opazovanje s tem, kar mu je rekel oče in bil docela prepričan, da Vanda ni srečna, da njena duša ni mirna, da je v njej skrita bol, ki jo pa skrbno skriva.
Iz teh misli ga je vzdramil Drago, ki se je vrnil na prejšnji pogovor.
"Včasih se človeku dozdeva, da ima celo sam pred seboj skrivnosti, tako neumljivo nam postane naše lastno ravnanje."
"Gospodična Vanda, ali imate tudi vi svoje skrivnosti?" je vprašal Milan in jo pazljivo motril.
"Mogoče!" je rekla smehljaje. "Pravijo, da ste dober presojevalec in poznavalec. Uganite!"
"Uganil bi, če dovolite, da vam za hip pogledam v
oči."
"Prosim!" je rekla in vprla vanj svoj pogled. Milan se je začudil. Njen sicer tako jasni pogled je bil skoro ne-prodiren — kot bi bil zastrt s tenčico, in na njen obraz je legel za hip bolesten smehljaj. Čez hip pa je oboje izginilo in Vanda je bila kot prej. Z mirno roko je nalivala čaj in vprašala:
"Kaj so vam povedale moje oči?"
Milan je pomislil. Čutil je, da se osmeši, ako reče, da ni videl ničesar. In osmešiti se pred njo ni hotel za nobeno ceno. Zato je prepričevalno rekel:
"Vaše oči so mi povedale, da imate tudi v svojo skrivnost, toda nočete, da bi kdo, razen vas, vedel za njo."
Ob besedah je Vanda prebledela in njen hitri, začudeni pogled mu je potrdil, da je zadel prav. Preden pa je odgovorila, se je vmešal Drago:
"Uganiti, da ima kdo kako skrivnost, ni težko, ampak uganiti kakšna je, to je pa nemogoče."
"Ni nemogoče!"
"Torej vi mislite, da bi uganili mojo skrivnost?" je vprašala zdaj Vanda in ga pogledala boječe-neverjetno. Ni je hotel mučiti in zato je namesto odgovora citiral znan hrvatski izrek:
"Zaklela se zemlja raju, da se svake tajne znaju."
"Ali znate ugibati?" jo je vprašal nato.
"Ne vem. Včasih mi uspe, včasih ne!"
"No, uganite, o čem sva govorila, preden ste vstopili?"
"Mislim, da bi uganila, če bi vedela, kdo je vodil besedo."
(Dalje prihodnjič)
ŠT. 67. BESSEMBB. PA.
PredL: Mary Snezic, Box 47
Tajn.: Frances Sankovlch, Box 175.
Blag.: Mary Brodesko.
Seje: Druga nedelja v mesecu, Oro-
atlon Hali. ST. 68, FAIRPORT HARBOR, OHIO Pred.:Jenne Zalek, 128 Eagle St. Tajn.: Josephine Baje, 510 Prospect. Bla?.: Mollie Južna, 417 Vine St. Seje: Drugo sredo v mesecu na domu tajnice.
ŠT. 70, WEST ALIQUIPPA, PA. Pred.: M. Deglin. 141 Main St. Tajn.: Matilda Gaydos, RFD 3, Brood-
head Rd., Ooropolis, Pa. Blaff: Pauline Žagar. Seje: Drugi torek v mesecu.
ŠT. 71, STRABANE, PA Pred.: M. Tomsic. Box 202 Tajn.: Mary Novak, Box 41. Blair.: Mary Kausek. Seje: Drugo sredo v KSKJ dvorani
ŠT. 72, PULLMAN, ILL. Pred.: Jennie Orazem, 11431 Cham-plain St.
Tajn.: A. Bezlay. 11425 Champlala Av.
Blaff.: Angela Bezlay.
Seje: Drugi torek, 11356 Langley Ave.
ST. 73, WARRENSVILLE, OHIO Pred.: Mrs. J. Yane, 23925 Aurora Rd.. Bedford
Tajn.: Mary Turk, 23200 Vera St.
Shaker Square . Blag.: Aloizia Turk. Seje: Drugo nedeljo na 22715 Vera.
ST. 74. AMBRIDGE, PA Pred.: P. M. Rozenberger, 138 Maple-wood.
Tajn.: Mary Anzur, 720—25th St. Blag:.: Mary Peltz, 122 Maplewood. Seje: Drugi četrtek v S. Domu, Merchant St. ST. 77, N. S. PITTSBURGH, PA Pred.: Angela Jeke, 235 Siegel St. Tajn.: Prances Vogrin, 2121 Magnolia. Blag.: E. B. Potetz, 1042 Spring Gard. Seje: Prvi torek v mesecu v Svabian Hali. 912 Chestnut St. ŠT. 78. LEADVILLE. COLO. Pred.: H. Popovich, 321 Elm St. Tajn.: Rose Champean. 121 W. 4th St. Blaff.: Angela Raine, 207 Leiter Ave. Seje: Tretjo sredo v mesecu na domu članic
ŠT. 79, ENUMCLAW, WASH. Pred.: J. Richter, R. No. 1 Tajn.: Ivana Chacata, R. No. 2, Bx. 53 Blag-.: Anna Sturn. Seje: Drugo nedeljo pri članicah.
ST. 80, MOON BUN, PA. Pred.: M. Krivanek, Crafton, Pa. Tajn.: Julia Gaspare, Moon Run. Blaff: Genevieve B. Arch. Seje: First Thursday of each month.
ST. 81, KEEWATIN, MINN. Pred.: Mary Naglich Tajn.: Anna General Blaff.: Mary Matasich Seje: Prvi pondeljek pri A. Lankar.
ŠT. 83, CROSBY, MINN. Fred.: J. Novak, 817 Oak St. Tajn.: Mary Deblock, G.D.... Ironton Blag.: Mary Deblock. Seje: Prva nedelja v mesecu v Louis Deblock dvorani. ŠT. 84, NEW YORK CITY, N. Y. Pred.: Ivanka Zakrajšek, 6059—68th
St., Ridgewood, N. Y. Tajn: Anna Stare, 6901—66th St.
(Glendale, N. Y.) Blag:.: Helen Giovanelli. Seje: Prvi pondeljek v mesecu.
ST. 85. DE PUE, ILL.
Pred.: M. Stupar, Box 381 Tajn.: Maria Jermene, Box 205. Blag.: Maria Zugic. Seje: Drugo nedeljo ob 2 popoldne v S. N. D. ST. 86, NASHWAUK, MINN. Pred.: Slava Katalina, Box 183. Tajn.: Lucy Urbick, 2nd St. Blaff.: Antonia Benjamin, Box 530. Seje: Prvi pondeljek v St. Cecelia Hall.
ŠT. 87, PUEBLO, COLO.
Pred.: Jane Dolgan, 1124 So. Santa Fe Avenue.
Tajn.: Elsie Skerjanec, 1005 Bohman Blaff.: Mary Dolgan, 1124 So. Santa Fe Avenue.
Seje: Second Tuesday at St. Mary's Hall.
ŠT. 88. JOHNSTOWN. PA Pred.: M. Kuzma, RD 3, Box 249 Tajn.: Mary Lovse, R. D. 3, Box 978. Blaff.: Mary Zupan Seje: Prva nedelja v mesecu ob 7 p. m. v dvorani sv. Anne. ŠT. 89. OGLESBY. ILL. Pred.: Josephine Llvek, 331 Elm St. Tajn.: Mary Meglich. 224 K. 2nd St. Blaff.: Frances Kozel Seje: Prvo nedeljo v Music Hall, ob 7 P. M. ŠT. 90, BRIDGEVILLE, PA. Pred.: Chris. Klemencic. Box 17 Presto Pa.
Tajn.: Mary Rupnik, 701 Chartiers
St., Bridgeville, Pa. Blaff.: Christine Klemencic, Seje: Third Sunday at 3 P. M.. St. Barbara Hall. ST. 91. VERONA PA. Pred.: Mary Lonack, 408 Virginia Ave. Tajn.: Amalia Sorch, 409 Virginia Ave. Blaff.: L. Hutterer, 755^ Fifth St. Seje: Prvi torek, 401 Virginia Ave.. Oakmont, Pa. ST. 92 CRESTED BUTTE* COLO. Pred.: Frances Saja Tajn.: Frances Pogorelz. Blaff.: Agnes Kochevar. Seje: First Sunday. K. of C. Hall.
ŠT. 93, BROOKLYN, N. Y. Pred.: H. Corel, 67 Scholes St. Tajn.: Agnes Klarich, 1644 Putman Blaff.: Helen Hodnick, 6024—68th St. Seje: Tretja sobota v mesecu.
ŠT. 94, CANTON, OHIO Pred.: Katherine Boben, 2011 Bryan. Tajn.: Josephine Rossa, 1824 Vine St. S. W.
Blaff.: Elizabeth Jagodnik, 2222—21 St. Sepe: Vsak tretji četrtek v mesecu.
ST. 95. SO. CHICAGO, ILL. Pred.: M. Markezich. 2809 E. 95th St. Tajn.: M. Flesha, 9121 Mackinaw Ave. Blaff: Mary Miskulin. Seje: Vsako prvo sredo v cerkveni dvorani.
ŠT. 96, UNIVERSAL, PA.
Pred.: Mary Klemencic, R. D. 1, Mur-
rysville, Pa. Tajn.: Mary Kokal. Reiter Road Blag:.: Anna Cestnik, School St. Seje: Drugo nedeljo v mesecu v Slovenian Hall, ob 2 popoldne. ŠT. 97. CAIRNBROOK. PA Pred.: A. Satkovich, Box 123 Tajn.: Mrs. Mary Korosic, RFD 1. Central City, Pa. Blag:.: Margaret Mihelic, Central City. Seje: Prvo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v St. John Baptist Church Hall.
ŠT. 99, ELMHURST, ILL
Pred.: Mary Cermel, 133 Melrose St.
Tajn.: Victoria Volk, 243 Larch Ave. Elmhurst
Blaff.: Emma Fischer,
Seje: Drugo nedeljo pri članicah. ŠT. 100, OTTAWA, TLI,.
Pred.: Frances Less, 1206 Chestnut.
Tajn.: Katherine Lenec, 820 First St.
Blaff.: Constance Cancera.
Seje: Drugo nedeljo pri L. Lakon. ŠT. 101, DULUTH, MINN.
Pred.: Mary Zabukovec, 301 E. 4th St.
Tajn.: in blaff. Rose Benton, 118 W. Owattona.
Seje: Tretji torek na 301—4th St. ŠT. 102. WILLARD, WIS.
Pred.: Mary Zupančič
Tajn.: Mrs.. M. Plautz, Box 27. Rt. 1.
Blaff.: Gertrude Godec
Seje: Drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
ŠT. 104, JOHNSTOWN, PA.
Pred.: Sophie Pejack, 402 Vaughn St.
Tajn.: Julia Selan, 133 Wilson St.
Blaff.: Sylvia Thomas, 602 Orange Ave.
Seje: Tretjo nedeljo v Sv. Metoda dvorani.
-0-
SWUA DRILL TEAMS
MAJOR: Frances Kurre, 1249 E. 67th St., Cleveland, Ohio.
Branch, Captain's Name and Addrcwi
6—Mary Ambrozic, Box 454, Barberton, Ohio.
10—Angela Glavan, 828 E. 140 St., Cleveland, Ohio.
14—Dorothy	Golich, 19602 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio.
15—Elinore	Hrovat, 3524 East 82nd St., Cleveland, Ohio.
20—Josephine	Mahkovec, 1319 Broadway, Joliet, 111.
21—Helen	Konkoy, 4686 W. 130th St., Cleveland, Ohio.
23—Anne Saari, 120 E. Sheridan Ave., Ely, Minnesota.
25—Emilyn	Mahne, 5920 Prosser Ave., Cleveland, Ohio.
26—Molly	Sumich, 222 — 57th St., Pittsburgh, Pa.
28—Rose Hrebec, 2456 "C" St., Calumet, Michigan.
32—Irene Jazbec, 821 E. 222nd St., Euclid, Ohio.
38—Ann Zgonc, 124 — 4th St., S. W., Chisholm, Minn.
40—Angeline	Tomazin, 126 E. 31st St., Lorain, O.
41—Mary	Sever, 19307 Pawnee Ave., Cleveland, Ohio.
47—Mary Skul, 13805 Durkee., Cleveland, Ohio.
49—Mary	Ann Intihar, 861 E. 216th St., Cleveland, Ohio.
50—Rosalia	Jerman, 1012 E. 66th PI., Cleveland, Ohio.
55-57—Frances Mollis, 318 Baldwin, Niles, Ohio.
87—Frances Krall, Rt. 1, Box 5, Pueblo, Colorado.
3
J J % % %
> %
i %
% r
s
"Ameriška Domovina
M
NAJBOLJ ZANIMIV SLOVENSKI DNEVNIK V ZED. DRŽAVAH
Največja jugoslovanska unij ska
tiskarna v Ameriki •
Se prijazno priporoča za vsa tiskarska
dela po jako zmernih cenah 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Tel.: HEnderson 0628.
FOR YOUR PORTRAIT OR GROUP PICTURE go to
BUKOVNIK STUDIO
762 E. 185th St.	Phone IVanhoe 1166
CLEVELAND, OHIO
?
3 %
IA %
% \
\
t
% % % % %
l %
% % % % % %
I'
S %
% % %
3
5
JL (fofrttm & ßom \
ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE
Za vesele In žalostne dneve
Nad 40 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To je doka* da je podjetje iz — naroda za narod.
V vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja; prihranili si boste denar in dobili stoprocentno postrežbo.
Glavna prodajalna: 6019 Si. Clair Ave. TeL: HEnderson 2088
Podružnica: 15303 Waterloo Kd. Tel.: KEnmore 1235
Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd St Tel: HEnderson 2088
CLEVELAND, OHIO
S %
m
Si,.*
I
S %
% % % > % %
t*
J
I
Personal Loans
Na razpolago za financiranje nakupa Ü avtomobila
B gospodarskih predmetov Za:
^ družinske in hišne potrebščine £ popravo posestva $ plačilo zavarovalninske premije B poravnavo računov ——To je nekaj tipičnih namenov-
i %
1
,1
S %
%
% 4> '
Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj.
THE NORTH AMERICAN BANK COMPANY
6131 St.Clair Ave. 15601 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio
BOLEZEN .. NESREČA .. SMRT
so tri težke skrbi, ki se jih ne more nihče ubraniti. Danes ali jutri, bolj ali manj bo vsak prizadet. Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, pristopi v
KRANJSKO-SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki
Članstvo 38,500
Premoženje: §5,100,000.00
% % % %
%
%
Sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ah tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD
351-353 N. Chicago Street, Joliet, lil.
S
s i
{ S
I
A
S
3
m
K'
i S
m
K
3 %

SJ«