J8*&* m K; '*• Hofbibliothek
Wien
^^•;
St. 27.
V Gorici, 5. julija 1884.
„So5a" izhaja vsak petek in velja
po posti projemana stli v Gorici na dom
dogiljana:
Vse leto.....f. 4.40
Pol leta.....„ t'.20
Cotm leta    .   .   .   .   „ l.io Pri canamiih in tako tudi pri ,.jjo-
llanicah" se placuje za navadno tristop-
no VTato:
S kr. &e tse tiska 1 krat
I    »    „    n      „    2    „ ZafeCa Lrke po prostoru.
Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici blizu „treh kron", na atarein trgu in v nunslri ulici ter v Tretu, via Ca-sermn,. 3.
Dqpisi naj.se blagovbljno poSHjajo urediiiStvn „So<5e|' v Gorici na Travniku 16,1., naroCniua paopravniStvu „So5o" Via della Croce St. 4. U
Rokopisi se ne vrafiajo; dopiai, nfc ee blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nopremoSnim ae nwocmna ziiiin, ako Be oglase pri cpravniatvu.
Dobro dosli!                  I
Prihodnja nedelja bo oni slavuostni dan, katere-ga gortiki Sloveoci uze dolgo in Seljno priCakujemo. Sloveosko bralnQjn podporno drustvo blagostovi mod veliko sveeanostjo svojo zastavo, Pri tej slovesnosti pocastijo »a$ od bliza ia dalec bratovska druStva, visoki dostojanstveniki in ronogostevilui rojaki, Vsem tew prijateljem in pospeiileljem druStva kliceino pre-sreui: zivili! dobro dosli!
Kakor smo irneli Cast, da smo vitleii lansko leto 2!). aprila v citaliucni dvoraoi goriSki najodlicuejs'o in veljavnejlo gospodo goriiko, ko je bila ntalnicu priredila besedo v dobrodeltii oatnen, za otroiki vrt, tako se nadejatno, da pofiastijo letoSnjo slavnost naj-viSji dostojanstveniki v Gorici. Lctosnja slavnost je prav tako Clovekoljubcga pomena, ko lanska beseda, tamo da Ictus tie zadeva ncdolznih otrok, ampak njili ocete, prldoe delavce, ki valed bolezni morcjo priti v tak poloiaj, da potrebujejo denarue ali zdravuiSke po-moei. Druftlvo, ki si je ooiblilo zastavo, una uamen, da pomaga druStvcnikuiH v takcm sluCaji; ob cnciii jim pa daje tudi razucga poduka m potrebe vsakda-ojega iivljenja. Gled6 na t\ovekoljubi naincn podpor-ttcga druStva, kakor tudi gi«d6 na vursko in patrijo-tfdito podlago, na kateri »lonis obefali m visoki do-ttojanstvetnki, da pofiastijo prihodujo neddjo drustvo •o *wj^ »»V2o2nostjo; a mi jim kiifierao h daucs: dobro (iuhii!
Bratovskih drultev tabljenih je vefi in ranogo sc jib tudi utlrle/.i. DuinaCc italijansko podporno dru* itvo „nmtuo §occorsos udelezi ae po odboru ia po drukvenikib, dasi nekateri italijanski uapctdi huj-skajo dru§tvenike, naj bi se ue udelezUi svefianosti, katero so prlredifi Slovenct. Moijc, ki sc z delom Bvojih rok ^iv6, zoajo pa bolje ceniti vredcost Sloven • cev nego nekateri zaslepljcnci, ki od Slovencev ^i-vijo, na to pa Slovence ^aiijo in nadlegujcjo. Ilazen goriSkega it&iijaaskega druStva priLakujcjo se depu-cije podpornih druitev iz Grad»§Ca, Tr^iCa, Fatre, Mariana, Korraiaa in Cervinjaua. PoSteni Italijani Slo-vencem uiso nasprotni, ampak se lepo i ojimi vje-majo na polji trdega dela ui vsestranskega napredka ter se uddelijo kot gosti ali kot gledalci ua§e sveCa-nosti. Nekatcrim zagtueuce'.n katenii pac nikjer ue m&ojka, napovedaita svefianost tako preseda, da bi jo biU radi zapreCi'i, a ni se jim posrefiilo.
MeS&ustvo sauio se ustavlja rogovilstvu ter kale pri vsaki priliki uajtopleje iimpatije do siovenske-
USTEK
PREVZITKAR.
Luiiiki ipisal M. Sporos; slorenski prcpi«al P—or.
(Dalje.)
Ko pride BrihtaB, grera k PetraSevini. Izba je bila pobeljena in &sto omita; miza je bila z novim prtoni pr^rnena, a na njej sti leiali sv. pismo in pesmanca. Stari PetraS je bil prav molded, njegovo pozdravljenje (sprejem) trdo in kratko. Miba je bil krotik, bojee in delal je vse, kar je mogel oCetu bra-ti na oieb.
Moj oCe obrne se ie jedenkrat k gospodarju in d§: SA, Ijubi prijateij, ali ste pa to refi tudi prav dobro premislili? Zdaj je Se vse va§e, vi ste gospod iu gospodar, a kmalu bo imel drug ukazovati ?lt Pri teb besedah mojega ofieta pomikal se je Miha nemirao po klopi sem in tja ter je lakomno pogledaval na mojega oceta. Stari Petrae pa de v lag (po6asno) in sa-mozavestno: nVse je moje, a ukazovat ttt ne bo ni-kedo drug nego jaz, dokler bom 2iv 1" Na Miho se niti ogledal ni. Potlej se obrne do aktuarja (pisarja), in de: „Je li vse pripravljeno ?8 Ta prikima. Tedaj pokaie PetrdC s prstom na polo papirja, ki je le2ala aa mizi ter pravi trdo; sTedaj pa pisite:
BJaz Jurij PetraS oddsjem 8 tem svoje imetje z
ga drultYa in do slavnostnih gostov.   Pogteni bratjo I Italijani,  dobro do§Ii pri naii sveaanosti;  poStenost in bratovska ljubezen naj nas ve^e v meatu, ki ima proetora za oboje.
Lepo udele^bo borao imeli od vrliU Tr2a5a* nov in okolifianov. „Delalsko podporno dru5tvoM v Trstu. ki ima tudi mofian Mmki oddelek, pripravlja se ufe dalje Casa na pribodnjo nedcljo ter si je o-mislilo poseben iieleznigni vtak, ki pripelje drage goste v Gorico. Podpornemu druStvu se pridru^i tr2a§ka gitalaica, Sokol, Jadranska zarja, Unione operaia, Austria in nekatera druga drultva, kakor tudi posamez-niki iz Trsto, okolice in blilnjoga Krasa. GoriSki go-stiluifiarji se jih veselijo ter jim pripmvljajo sloveseit spn»jem, katcrega zasluliijo kot bratje Slovene! in kot mimi driavljani, ki se bodo vozili z Italijani pod cno strclio, da poka^ejo goiiSkim napete^em, kako moreti v Avsttiji ^iveti v enem raesttt dve narodnosti, no da bi se morali veduo kavsati. Ta uauk naj bo goriskim zagrizenccm; bratoni iz Trsta pa krepuk: ^ivili in dobro dosJi! S tem pohodom vrncjo tr2a§ki izletavei goriskemu druStvu ljubav, atorjond jim pred dvema letoma.
Pa tudi iz drugih krajev naznanjonl so gosti, ki so bodo z uarni veselili redko svefianosti. Iz Ajdov-scine je uapovedano ondaSnje rokodelsko podporno dru§tvo, katorewu se pridru^ijo rojaki iz vipav-ske doline, Iz Tolmina dojd« deputaeija rokodelskega braluega druStva in, ako bo* mogoCo, svojih drustve-nikov in drugih gostov, da bo lepo videti. GoriSkao-kolica poSljo svoje zastopuike iz dobrih vasij in kakor se k«2e nekateri dcleiSuikov. Tudi mesto se udele2i "-ve-Canosti po Sloveuclh in Italijanih. Iz Ljubljaue na-znanjeni so gosti, ki bodo zastopali naso kranjske brate. Vsem tem in drugim gostom, posebno gori-Skim vetetauom, ki se slaynosti udelez6, kliCemo u2o danes iz area: dobro doSli 1
Slovenske veselice se poSteno zaCenjajo in po-HteiiO koncujejo; ni se bati, da tudi ta slavnost se bo dostojno in mirno vr§ila. Na kako neprcmiilje-nost katcrega goriSkega zapeljanea ali zaslepljenca naj so Cestiti gostje ne ozirajo. Italijani nam v svoji ve-Ciui niso nasprotni; nasprotni so nam veCidcl le naSi ubogi odpadniki, narodni izueverjeuci, ker namerovana slavuost jih opomiuja na njili greh nad slovensko na-rodnostjo; a toliko dobre volje nimajo, da bi se spo-korili. Ako bodo prevec glasni, pokorila jih bo poli-cija, ki jim je za petami.
Dopisi.
vsem poljem in gozdom, z lokami in ribniki, pastvi-nami (pa§niki) in pustinami, (ter z vso ^ivino in vsemi zetvami svojemu sinu Mini ia si izgovorim (pri-drzim) v stanovanje gornje sobe svoje novo hiSe. Vso brano pa, bodisi jed ali pijaCo, ima mi novi lastnik zastonj dajati v zadostni meri iu dobroti, kakor bom zelel, do moje srarti. Od buCel dobim jaz polovico medu, od sadja na ograjenici pa tretjino. Da sem to pri dohrem razumu ia pri polnem zdr&vji doloCil, spricujejo...."
Ko je bilo vse to napisano in podpisano, kakor se tice, nastopi Miha z mlado nevesto. Oba stopita pred Petraca. On pogleda na nja ponosno, kakor mo-gocui dobrotnik in veil grobo: nZabvaiita se zdaj !tt Miha in Jelica desta trepetaje: nUvala vara, ofiet" In vsa ceremonija se je konSala pri svinjskem peCenji, pivu in zganji.
Ko sem se z oJetom domov vracal, sliSal sera, kako jeon potihoma sam s6 sabo go'voril: »Temu Mi-hi on prevec veruje, tega bi jaz ne storil...."
Tri leta so bila mioola. PriSei sem bil k rodi-teljem, da bi poeitnice pri njill prebil. Pri letni placi poldrugo sto tolarjev je o&tov kruh §e vedno dobro diSal. Niacin bil priSe! tri leta domov, ker sem vedei, da tudi doma ne cakajo toliko zeljuo na jedoa usta veC.
§el sem pe§ Cez pustino. U2e blizu vasi ugle-dam mej borovci starega Btuijenega stariku, ki je ne*
Iz Brd, 27. junjja, — '(Delelnim poilancam.) Ker so si slovenski in italijanski de^elni poslunci za-rad ccstnih podpor radi v laseh in ker jc lepse videti, <m slo^no postopajo v korist goriskc doMe, ho-coni jih opomuiti na neki predmqt, ki je Sloveucem in Itaiijanom onako koristen in enako potreben, o ka-tcrcin se poslanci ne bodo raogli prepirati, ako jim jc v resnici za stvar in korist deMe, o Corner me-nimo, ne smemo dvomiti.
Ta predmet, ki more zjediuiti poslanco oboU na-rodnoHtij in ki jim dajo prilo^nost, da pokaiojo pray jasuo, kako natanCwo poznajo dezelne koristi in kako vneti so za to, da so zagotovijo, je hriska cesta iz sogko doline hvr, Gradee v Brda, ki bi vezala furlan-sko ravnino s tolminskimi hribi, ki bi dajala Tolmin-cem furlanskega viua in turSice, Furlanom pa tolmin-Hkih tolet in sira. Kdor ima oilprte o6if mora spo-znati vsestransko korist to custo in Jej po mojem mnenji nikakor ne more nasprotovati. Co jl kdo na-sprotujo, bo sicer vedel, zakaj to dela, ali Brici se nikoli ne bomo ujemali I njim in ko pride prilika, povemo mu tudi ml svojo mnouje.
Potrcba te ceste je bila ze davno in na kom-pctentnih ali pristojnlh mestih spoznana in so nc dd tajiti.
Na okrolnico de^ielnega odbora 23. maja 1868. §t. 1221 priznala se jo pdtrebnost te ceste od vsch r/.upanstev iz Brd, od muogth s Tolminskega in Bol-skega, posebno pa od Kanalskega, Anhovskega in Dea-kelskega stareainstva. Posebno va2en je sejnt zapis-nik kanalskega stareSinstva 8. avgusta 1868., poslan de^elnemu odbora pod St. 2038(1868, v katerem m nahajejo prav lepi razlogi, da bi se omenjena cesta med skladovne uvrstila in da bi se hitro zafiela de-lati. Na vse te zelje vseh ob5in bila je ta cesta od deMnega zbora z de^elno postavo od 24. novembra 1863. St. 17. del zak. med skladovne uvr$5ena.
Visoki deSelni zbor je dovplil leta 1869. dezeloo podporo in naroCil dezelnemu odboru, naj sili na to, da se cestoa odbora goriSki in kanalski porazumeta in dela poprimeta.
Na to je cestui odbor goriSki dosegel na mestu nekako sporazumljenje s kanalski m cestnim odborom io porocal je dezelnemu odboru 8. oktobra 1809. st. 144, deieln. odb. fit. 2348 in poznej 22. julija 1812. fit, 35. del odb. St. 2348, da ima uic odiocenih 4000
gotdvo sem in tjahramal. Uadoveden, kedo bi to mogel bitl, grem do njega. Ugledal sem ce!o postaranega moza z dolgimi lasmi v zamazanej platnenej obleki; uabiral je glive (gobe) v star lukojast kol
A ko bolje pogledam, vidim, da je najved mu|-nlc in ni6 vrednih gob v ko§i. Starec se niti ne ozre na me. BBog daj dobtal* Jga ogovorim, a on se ne zahvali. Tedaj[pristopim cclo blizu, a kako se ustraSim, spoznavSi starega PetraCa. ^AU Petrae", ga vprasam, Bkaj pa vi ttt po6uete? Vase gobe skoziluknje zopet padajo iz kosa? in pa cemu nabirate takih, ki niso za vtibY Petrae pogleda zalostno na ra6 in dL tiho: nIdi, praSaj Miho 1 jaz nimam s tabo nic opravila; ^usti mel8 Na to se.zgubi v grmovji.
Doma sem izvedel, da je Miha u2e s pofietka, naslaojaje se na svoje pravo kot gospodar odeta jed-no za drugim odrekel. Jtzgovorjene sobe je bilaJcwia-la mlada 2ena za s6 vz|la; jed so podajali prevf^t-karju vedno z godrnjanjem, da bi le tega teLkega previitka ne bilo itd. itd.
Medu in sadja stari Petrae nikedar ni dobil. Vse to je bil Miha dosegel z mirnim a trdim odrekanjem vseh zahtevaoj svojega ofieta. Ta je pa6 apoeetka po vsej vasi ropotal; naposled.pa se itako privadil no-vemu zwenju, da ko si je bil nov jerbas kupjjl (na-vadil se je. bil gozda), rou ga.takoj gpspodioia yzame z besedami; za vas je start dosti dober; iuknjo la,b-kQ «ftUkaete z vejamij  %mx uieoim, iffi^e za, \%
gl. za cesto cez Gradec in da^se ze ? tern letn^dela J loti.                                                            .          I
Zalibog vse te priprave in obljube so bile za- 1 stooj; denar za to nabran se je potrosil za drnge I ceste, ia snala je ta zadeva do leta 1880. Tega Ieta I se je zbudilo Sm&rtensko-KojScensko stareslnstvo in je I zacelo zopet to zastalo delo poganjati. V ta namen I je vzelo v prevdarek drab let 2000 delavcev ia 30% I v denara, ki dona§a okolo 2000 gl., da bi se nanje- I gove stroSke no? nafrt napravil. Na vsa znpaastva o- I brnilo se je za podporo, ktero so prej obetali. 0 tern I drogi daa vefe pojasniku-------                           ------1
Ako bi se dozidala ta cesta, bi Bolcaai in Ko-1 boriuci ne imeli potrebe, svoje za Kormin ia avstrij-1 sko LaSko nammjemo blago aa prodaj vol Hi po itali- I janski itmlji* aamijabMati, ftwncmn se priklaojatt I in samo po dnevu voziti. Po tej costi bi hitreje in I i mwijSimi stroIM m mesto prisli, ToWnci in Cer- I kljanci bi si rebolo naravnost od kmeta evoejSe in I tepokvarjeno fcupili ter 24 or prej domo? priplfali I nego sedaj in bi si a tem teliko stro§kov prihramli. I Zvoza med kanalskim okrajcra in Brdi bi bila taka, I da jo ne raorero popisati; zato samo par bescd. Ka-1 nalski doliaci in hrtbovd imajo vsakovrstaega lesa, ki I ga Brici potrebnjejo, namrec za voze, zasode, za trte, I obroce. Sedaj ga v Gorico vozijo, placujejo mitnice in I od mestnih plaaiie, ter ga morajo cenejie prodati. I Ako bi se ta cesta odprla, prislo bi se od Plavi v I eoi uri v Brda, kmet pelje les posestaika na dom in I oba intata dobieek. Z drvmi morajo kmetje pri Ka- j tarinn In na Kornji i iivino wed zmrzavati, potem | pa po mesto drva zastonj ponujati; ali bi ne biio | boljSe, naravnost v Brda peljati, kjer se hitreje in i draie prodajo.        .                                              1
Poprimem se izreka g, cestnih odbornikov go- j riSkega okiaja, namrefi g. Fagauela io g. Nanuta, ki | sta pri komisiji rekla: dajmo luC Brdom, da se bo j svctilo od kanaiskega okraja; poprimite se nasveta va- I iega g. naeelnika, ki je tega mnenja.                        I
Torej zdroiimo se eden drugemn na pomo5» ker I v slogi je mod in ako se zjedinimo, ? enem letn je I delo dokoncano.          ______                             I
Iz kanalskih hribOV, 30. jnnija. To jesen zapus».i aaa ok raj veleceajeni zdravoik g. dr. Andrej Lisjak in se prescli v Gorico. Za kunalski okraj je to obfiutljiva zguba, ker dr. Lisjak je bil skrben in zvcdon zdravnik in uzival je spIoSno zaupaoje.
Zdaj je na dnevnem redo vpra§aeje, ked6 bo njegov aaslednik, ker bvez zdravnika okraj vender ne more biti.
Naslednik dr. Lisjaku, naj ze bo Peter ali Pavel, mora biti dr. zdravilstva in kirurgije, samo dr. zdravilstva nikakor ne zadostuje na dezeli; tudi mora biti poSten clovek, ki ima neomadezevano celo pre-tekto zivljenje, ker drugace Ijndje ne morejo imeti do njega zanpanja. Dalje mora biti tak moz, kateremu morejo tudi   c. k. oblastnije izrofevati zdtavuiska o-
dosti." S kratka, stari silni in ponosni Petrafi postal j je bil celo slabo, od taje volje odvisno dete.             j
Bilo je v nedeljo popolndne. Sedel sem z oLetom J na naslanja5i in knril njegov tobalf. Uze tri dni je J dezevato. Mati je kuhala kavo in je imela mnogo J opraviti s popraSevanjera, kako mi gre, kaj dclam ves ] dan, ko sem doma, ali paL tndi k niasi hodim, kedo I mi kuha, kedo Solo pomeia itd. PraSala je zelo naglo, I a tudi jaz sem dosti hitro odgovarjal, da bi imei niir, j kadar bi ona vse izvedela; ali bojim se, da bi mogel j dva tedr.e tako sede pugiti in odgovarjati, ne da bi 1 bil konec prasanja.                                                 I
Uprav je bila mati od§Ia s kavino rocko (poso- ) do) v kuhinjo, ko se naSe izbine duri siroko odprd j in noter vstopi nekaka siva klada (cok). Tekoj pri | durih poSene na klop in na krat tako globoko in 1 glasoo vzdihne, da se z o&tom mocno prestrasiva. I 02e naglo priskoci in zakliCe: BAli PetraS! a kaki | pa stel"                                                                I
PetraC je bil ves premdeen, zamazan, opluskan, I oblacen. Tri dni in tri noei je bil prebii v gozdu. | On zastoka: „Boter, dajte mi dober sov^t I Ah je to I prav pred Bogom, da me je moj Mifia tako dalefi vsi j spravil ? Nimam stanovanja; neradi mi dajajo jesti; I raztrgan semj solskt otroci me imajo za norega....* | Njegov glas je bil slab, podoben otrocjemu, a grozaa I in stra§an kakor glas sodnikov.                                {
OCe odgovori na kratko: „Ne, Petrag, to ni pra- I viCao.* Kakor bi ga bil kedo oSinul, poskocl stoljeni I stari mo2 spet s klopi; td sem imel priliko videti I njegova razvneto niedocje in grozno bliskajoce se oCi. | Boteli smo pridr^ati nepricakovanega gosta, da bi I se posusil in kaj gorkega popil, ali on najinih bese- I dij najbrze niti slisal nf.                                         I
Tedaj poSlje oCe sestro, da b! pogledala, kam j gre Petrafi. Ko se je vrnila in je povedala, da je §ei } v krfimo, se opokojimo* „Kedobisi bil to pred tremi I leti mislil ltt d6m ocetu. On pak odvrne: „Slabo ob- [ naSanje siua in prevzetnost ocetova sti me vedno bo- I leli; ali si pa taki Ijudje dad6 kedai kai dono- I ?edati?i*                                                               f
(Konec pride.)    f
pravila. Za sluzbo obLinskega zdravnika v Kanalu bi ne bil sposoben gospod, kterega bi c. k. oblastnije ne ma rale. Bojimo se, da takemn gospodn, ako bi se tndi izvolil kot obcinski zdravnik, bi o-blastnije ne dajale ni cepljenjii koz ni kombij. Gcpa oblastnije kama dela ne izrocojejo, imajo gotovo svoje razloge. Kadar bo tedaj zdravnikova sluzba razpisa-na in se oglasijo prosilci in se bodo pro§nje re§etale, naj na5i znpani pazijo tndi im ta razlog in 6e zvejo, da bi c. k. oblastnije kaleroma gospods* t tesnid ne hotele zanpavati zdravniskih komisij, naj takega ne volijo, ker sme se soditi, da c. k. oblastnije imajo za tako ravnanje tehtnil razlogov.
To sem hotel objavitt ediuo s tem camenom, da Ijndje zvedfi, kaklnega zdravnika naj Inpani izvolijo, kakSnega naj se pa skrbno varnjejo, da enkrut, pa prepozno, svojega dejanja ne bodo obialovali. Govori se namre€, da c. k. oblastuije so ˇ resniei izdale neki odlok tega pomena in obsega.
IZ Komna, 29. jnnija. Menavaden dan je bil pri nas, redka svedanost, sedaj je bila, in Bogve\ ali se nameri §e kedaj. Y Kommi ksmo namrefi prazno-vali godni dan nasega prevzviSenega knezonadSkufa in to v njegftvi navzoCoosti.
Kakor uze znano, imeli smo letos v Komnti sv. birmo in prevzviieni nadSkof se je mndil v nasej ob-Ciui, oziroma v okoliei celih pet dni. Na njegov godni dan, na dun sv. Alojza je bila sv. birma v Gabrovici; prevzviseni knezonad§kof je pa priSel prenofiit v Ko-men, kjer smo ga vsi radostno priSakovali. K viso-kemu godu so ma sli Cestitat takaj§oji dostojaustve-niki. Da bomo imeli r Komon 21. t. m. visokega gosta, bilo je uze prej znano in komenski pevski zbor, katerega je sestavil naS nbvi ugitelj gospod Alojz Luznik, je to priliko porabil, da je javno in Lastno nastopil. Razne priprave so se delale kake tri dni. Nameuili so serenade in bakljado. Lepega vcCera je vsakdo zeljnc priCakoval.
Uze zvoni sveti vecer in topic! pokajo, da je veselje. Okolo poldevete ure se zbere pri :gospodu inpanu pevski zbor (okolo 50oseb). Kmalu se posta-vijo v Iepo dolgo vrsto. Na eclu dve narodot zastavi, med njima v sredi lep transparent s primernitn uapt-som, za tem godba io za to vsi pevci. Vsak pevee je imel lampijon; pii godbi in zadej je bilo nastav-Ijenib tudi vec bakelj. Ob 9. uri ae prizgejo lampi-joni in baklje; godba zaigra in dolga vrsta, Carobuo razsvitljena, pomika se v najlep§em sedu proti sod-nijski hiSi in od tod proti „farovzu\ kjer se ustavi.
Tu zasvira godba cesarsko bimno. Na to zapoje pevski zbor prevzvisenemu knezonadSkofu krasno kan-tato. Za tem se je §e vec kosov godlo in pelo. Med koncertom so se zgali umetni oguji in spuScale ra-kete. V temni noci, krasen prizor I Serenada je tra-jala 1 uro in skoro ves cas se je vide! prijazni prc-vzviSeni knezonadSkof na oknu; ko se je pela nDo-movini", morali so jo pevci na visjo zeljo ponoviti. Med raznimi zivioklici iz sto in sto grl. Ko se je zadnja tofika izvrSila, odkorakala je dru^ba.med o-gromntmi zivioklici in a godbo ter je §Ia do zadnje komenske bi§e, od tod pa po prejsnji poti k gospodn ^upanu, kjpr se je potent Se dobro zabavljala.
Skoro bi ne bilo treba, da nekaj omenim; a kot prijatelj praviee refiem, da kak§na malenkost se je sicer tu in tam zapazila, ali kaj bo6emo, to je bil komajvzaLetek in kot tak izvrgil se je v vsem izvrss-no. Se cetrtine nismo prifiakovali tega, kar se Lam je ponudilo; bili smo v resniei zelo izneoadjeui za lep vefier, katerega ne pozabimo tako Mtro, in da smo mogii na tak nacm izkazati Cast prevzvi§enenm knezonadSkofa, iraamo se zabvaliti v prvi vrsti nase-mu vrlemu gospodu u5itelju Alojziju Lu^niku in potent njegoverau vstrajnemu pevskemu zboru.
Kot slovenski rojak in za vse dobro vnet klicem vam komenski pevci: Voditeljaimateizvrstnega, trdnt ostanite v svojih vajah in priznanje vseb dobrih vam bo gotovo I__________
I       S Tolmmskega,  30. junija. — ueiteiji toi-
j minskega okraja smo imeli 25. due t. m. konferenco | [ v Tolminu. Gospod nadzornik Vodopivec jo je tottoo [ I ob 9. uri pri6el s kratKim pa primernim ogovorom in i je potem razpravljal 1. tofiko duevnega reda: B0 I r stanji §ol; o ueenji in o uradaih spisih% ter je so- I j sebno o ueenji nakterih predmetov navajal prav do-1 bra pravila.                                                            J
I         Za njim sta izvrstno porofievala gosp. Brattna o I
j 2. toCki: flV (Sem in koliko menjuje diiavna §olska po- J I stava 2.  dne maja 1883.   obstojece uCae nacrte  za I I Primorsko*, in gospodi^na Bone2 o 3. tofiki:  „Kterih I sredstev naj se ucitelj poslufuje, da vzbuja in krepCa I nravnost raladine ?" 6 tej tocki je bral tudi g. Kraj- ! J nik svoj prav dober spis.                                         I
I         Kdor je sliSal to tofiko razpravljati,  je prepri-
I Can, kako resuo opravilo je otroke odgojevati;   kako | globoko jc pri njem misliti;   proti kolikiut  napakam I mora ucitelj primernih pomofikov iskati;  kako vaz>a j za blagor dloveStva je uCiteljski staa in koliko odgo- ' J vornosti ima.                                                          |
\        Pewcal je potem gospod Bominko o 4, tofiki;.
„TJpljiv Solskih vrtov na gospodarstvo in na odgojo otrok", in gosp. M. Kenda je prebral svoj izvrstni spis k tej to5ki.
0 5. toCki, zadevajoCi §olska berila, je poroCal gospod Sirca. Po dalj§ej debati je bilo skleneno, pro-siti visoko vlado, naj priskrbi bolj§ih beril, sosebno pa primernejsi abecednik; dotlej naj bi se pa uLi-telji posln2evalij Miklo§iLevega.
Po predlogu gospoda §irce je konferenca pripo-roCila, naj se na zadnji strani §olskib poroCil v krat-kih potezah ponatisnejo postavue dolocbe, tikajoCe se stari§ev glede po§iljanja otrok v Solo. Pri 7. toCki: sVolitev zastopaika v okrajni Soiski svettt, je gosp. nadzornik menil, da je dosedanji uCiteljski zastopnik v okrajnem Solskem svetu neprimerno postopai in za to izstopil, ker okrajni Sotski svet ni hotel njegov im osebnim namenom zadostiti,
Na to je navzo6i biv§i zastopnik g. Likar zaCel gospoda nadzortiika besede zavraCati in na to je bil gospod Likar zopet izvoljen s 14. gla-sovi proti 9. Po pismenem in ustnem prizadevanji g. Likarja smo v tej konfereuci ozivili tudi uCiteljsko dru§tvo za na§ okraj, kteremu je tudi gospod nadzornik vidoo pritegnil.
Pa ga sedanji odborniki: gg. Krajoik, Brat in a, Likar, Gcr^elj in Fajgelj Ant. ne bodo pustili spati — se aadjamoi      ___________
Politifini pregled.
I Volitve na Moravskcin so kon^ane v obCi-i Dab, mestih in trgih. Cehi so pridobili v obfii-! nah le jeden glas, do sedaj so imeli jib 22, odslej 23. V ob6e se ra6uni ^e sedaj, da bo v de2. zboru 42 Oehov, 48 ustavovercev in 10 poslancev sreduje stranke. Vl.ada bo torej odlo-Cevala po svoji volji.
Trgovinsld minister je izdal nova pravila o
orgamzaciji driavnih ^eleznic.    Notranji  uradni
jezik med glavnim vodstvom v Be6i in vodstvi
^cleznifinega prometa po vecjih mestih bo nem-
§ki,   toda uradniki   morajo znati in obcevati z
Ijudstvom in obcinami tudi v narodnem jeziku.
Ogerski minister Tisza, ki je.bil zopet na
Dunaji,   imel je zopet  poravnati   ncke  razlike
med ogersko  in avstrijsko vlado;   osobito jezi
j Ogre nek nkaz tirolskega namestni§tva, ki pre-
[ poveduje hranilnicam, nalagati svoje premo^enje
| v ogerskib driavnih papirjih.
Hrvatski sabor je volil jednoglasno pod-predsednika Sram-a, ki je bil vsled Starfievice-vih napadov odstopil od predsednistva, zopet j kot podpredsednika. Sabor je dalje re§il prora-I 6un po nasvefcih odsekovih. Sabor je dalje reSil i proracun po nasvetih odsekovih. StarLevi6 je pri | tej priliki zopet z ostrimi izrazi napal bana in I vecino.
I         Srbski kralj je v soboto zaklju&l skup§6i-
no s prestolnitn  govorom,   v katerem  se   med drugim zahvaljuje poslancem   za vstrajno  delo-I Tanje, posebno za davkovsko reformo. I        Bolgarsko narodno sobranje snide se 6. ju> [ lija v Trnovcm, knez otvori osebno zasedanje.
Egiptovska konferenca sesla se je v soboto j v Londomi. Navzoci so bili zastopniki vseh ve-j levlastij s svojimi finanCnimi svetniki. I        Kolera na Francoskem se ssiri, pokazala se je ze y treh mestih.
Doma6e in razne vestt
P. ii. gospode narofinike, katerira je na-
I roenina potekla, prosimo, naj jo obnovijo in naj
nam   posljejo doticni znesek. Ob enem prosimo
one gospode, ki nam dolzajejo se za pretekla leta,
naj nam blagovolijo poslati, kar so dol^ni.
K veliM slovesnosti, ki se bo vr§ila prihod-
njo nedeljo,   delajo se velike priprave.  Glede* na ve-
Iiko mnozico gostov, ki se prifiakuje od  raznih kra-
jev, prestavilo  se je z b t r a 1 i § e e  udov in  doSlih
gostov iz druStveuih prostorov h  Katarinu,   kjer
je muogo vet prostora nego v hiSi na Travoiku. Trza-
j §ki gostje pridejo  z  zastavami  brez godbe spostaje
ravne poti do Marzinija,  potem skoz gosposke ulice
na Korenj. Veteraui  se zberejo,   kakor uavadno,   na
aenskeui trgu in odidejo odtod h Katarinu; italijansko
podporno dru^tvo se zbere po navodu svojega odbora
in se zdruzi z na§imi. Druga druStva dojdejo po potih,
ki so jim najbo*j primerne. Neredov se ni bati, ker
j cesarska objast bo ostro pazila,  da se svefianost ne
. oo inoala, in ker nemirae^i so koraj^ai 1q g jezikoa
in v temi. Pri belem daevu se skrivajo, ker vejo, da njib dejanja ne trpe dnevne svitl'obe. K slavnosti dojde tudi polkovnik tukaj§njega polka s fiastuiki. TrzaSki „Sokole bo imel eastno strazo pri zastavi. Spred Katarina napoit se siavnostni sprevod z zasta-vami in godbo ob 9Va na Kostaujevico. Dostojanslve-niki pojdejo naiavuost na Kostanjevico.
Udje slov. bralnega in podpornega dru §tva se uljudno vabijo, da pridejo prihodnjo nedeljo opravem casu na svoje nasto ia da se udelezljo slo-vesnega blagoslovljenja drustvene zastave. Ob enem Be pripproeu ec. gg. drnstveDikom, naj se ne dajo draiit po kakem nahujskanem goriSkem postopa&i, ampak ponosno naj prezirajo inogoce zabavljanje ka-kega ponlicnjaka, najetega od oniikane(l) gospode. Kadejamo se, da se ne pngodi nikaka uerednost, ven-dar bolje, da raislimo u2e prej na \w slucajc, nego da bi Se le v zadnjem trenotku ne vedeli kaj zaeeti. Rojaki, vedite se dostojuo, da oapravite cast sebi in druitvu, ki uziva sploSoo prizuanje, da nam ne bodo mogli nasprotniki kaj ocltati.
TriaSki gostje, ki pridejo poveltfevat blago-slovljenje zastave podpornega drustva, odrinejo iz Trsta v nedeljo ob Gl/4 zajutra s posebnim vlakom, ki bo imei 20 vagonov. Vlak bode razdeljen tako le: 1. vagon godba; 2. 3. iu 4. vagon pevci; 5. „dru8tvo Sokol"; 6. vagon odbora obeh oddelkov se zastavo; 7, 8. 9. vagon II. razreda za goste citalnifiarje in drugo gospodo, ki se vozi v II. razredu: 10. 11. 12. 13. 14. 15.16. za druzabnice iu druzabnike; 17. 18. vagon za razue druge goste; 1 vagon ostane prazen za morebitne goste na postajah Gcrljan in Bivio-De-vin. — Na obeh omenjeuih postajah se inorcjo vlaku pridruzitt gostje iz Proseka Sv. Kri2a, Na-brezmo in drugih bliznjih krajev, — Vozne listc po primerno zoizancj ceni doue na doticnih postajah. — Vlak se ne ustavi na nobenej drugej postaji. — Go-ricani, zdtu/.imo se, da sprejinerao dostojuo mite na&e brate, ki pridejo iz sosednjcga nam rnesta kot prija* telji in mili gosts, kot sodezelani in zvcsti Avstrijani. Zivili trzn§ki gosti 1
Zastava podpornega druStva jo krasno delo. Melovalee g. I. Zambacb na Dunaji (I. Stefansplatz, 5) si je pridobil i njo vmo tot, Sviloato blago jo moSno, dvojno in ima zlve, stalne barve. Oblika jo jako prikladna in dobro zadeta v vseh posaninih de-lih. Podoba sv. Cirila in Metoda je umetno delo, ki bo kraailo prostor, v katcrcm bo zastava razobeSena. Sulica je moeno pozlacena, drog pa tak, da se lahko odvije. V §tirib vogiih zastave, ua obeh krtjih je lep kinc z zlata, umetuoj vezeno delo (echte Goldsticke-rei).| Orno-rumeni trak je 3 saute svile, velik in kra-sen; a Se vecji in vsestraasko ozaljsim je beli dru-§tveni trak z napisom: aSlovensko braluo in podpor-no druStvo v Gorici — 6. julija 1884.a Zafietne eike bo veeje in lepSc od drugih, a vse z zlata in natan-eno izdelane. Trak je obrobljen z zlato vrdico, ob robu ozaljsan z lavorovimi lisli, ki m z zlata vezeui
V  podobi razvitega veuca. FrAn2e so z buljouskega (nepravega) zlata, ki se dajo zanieniti z drugimi. Trakovi imajo na mestu, kjer se pripncjo k zastavi, petlje, katerih ona druStvenega traka ana kot kine lepo vezeno delo. Drugi trakovi: kuimce (bel), tiza§-kib ia goriskih Slovenk pripncjo se v nedeljo k zastavi, katero bodo kincaii iu povehcevali.
Trak, ki ga podari ^enski oddelek tdaSkega delalskega podpornega dru&tva zastavi slovenskega podpornega drnitva v Gorici, je krasnu iadelan (ino-der) in je bil nekaj Ca^a razstavljen v prostorih tr-«a§kega druStva. Trak gonikih gospa in gospodiSin (mdee) se je narocii v Ljubljani pri g. Dremkovi. Vsak posamezen trak staoe Cez 100 gld. Cela zastava podpornega droitva bo imela torej veliko vrednost.
Sestnajsti izkaz radodarnih doneskov za zastavo aSlovenskema bralnemu ia podpornema drustvu
V  Gorici** Gospod prof. Berbufi 3 gl.; Martin Pobe-raj 2 glv.; Anton Kiaojseek 2 gl.; Joief Konsel 1 gl.; Anton Sekli 1 gl; Prmeic Ivan 1 gi.; Anton Kuner 1 gl.; iJozef Vuga 50 kr.; Damijan Zorn 30 kr.; E. Vipavec 2 gl.; A. U. 1 gl.; Anton Bolko 2 gl.; A. H. 2 gl.; Vkup 18 gl. 80 kr. S prejSnjimi razkazi vred 357 gl. 20 kr.
One c. gospode, ki so v|ta namen kaj podpisali pa ne ie oddali, prosimo, naj to kuialu store, da svoje stroSke pokrijemo.
Za trak zastavi bralno-podpomemu druitvu so darovaie: gospodicaa Antonija Bolko 2 gl. in gospo-diCna Jo^eta Bolko 2 gl.; vkup 4 gl. S prejSnjimi razkazi vred 122 gl. 50 kr.                  Just Vuga.
Protest proti napovedani slavnosti podpornega druitva uiozlli so nekateri ljudje pri lukajSnjem mest-nem stare§instvn s prolnjo, naj se odpo§lje c. k. na-mestni§tvu v Trst. Ko zvemo imena tistih mo2, ki se bojijo Slovencev, priobeimo jib v „Soci,tt da bodo na§i Slovenci vedeli, kam ne sinejo zabajati v svojih opra-vilih. Med podpisanci so nekateri odvetniki, kavarnar-ji, kujigarji,  Stacanarji, kupci z vinom, z vatlom, se
svojim denarom. Nekateri gtacunarji se nisov dali pre- I govoriti, da bi podpisali proti Slovencem. Tudi te naznanimo na§im rojakom, da bo In vedfli, kje se z na§im denarom ne dela nadlega in kj • muj torej Slo-venec kupovati svoje reci. Taki so ti g-ispodje: zivijo od Slovenca (in sami so Slovenci) in potuni §e zabav-Ijajo 6ez nas. Po inalem ze naredimo racune, pa ne onim v prid, ki za nas denar kupujejo polena, da nam jih mecejo pod aoge. Odpadniki so povsod euaki, da hujskajo zoper svoj rod, kateremu so se izueverili.
GoriSki omikanci oncsnaZili so zunanje zi-dove iraiifiiSkanske cei-kve na Kostanjevici, kjer se ima blagosioviti zastava podporuega druStva. Takemu juna§tvu id se fiuditi, 6e smejo javni listi draSiti proti Slovencem. Stvar je znana po vsem mestu, a goriSki „0.a molci 0 njej.
Dezelni odbor izdal je poro^ilo 0 svojem de-lovanji od zadnjega zasedanja do kouuc maja t. 1. tudi v slovenskem jeziku. — V zadnji seji de2el» ncga zboia so se potrdili racuni in proracuni, katere smo zadnjic nazuauili; nataiicuejc porocilo pribodujic. Ta tedeu ni bilo od pouedeljka naprej nobene seje.
Za otrogki vrt nabrali sodomoljubi v Dorn-bergu po odhodu mil. g. knezonad^kofa pri c. g. I kaplauu 18 gl. Naj bi se tudi po drugih krajih pri veselih shodik pokazala taka vnetost za sveto stvar. — Gopod A. H. je daroval otroSkemu vrtu 2 gl. Srfi-na hvala vsem dobrotuikom v irnenu nedol^nih otrok.
V Ogleji bodo praznovali drugi teden, 12. t. m., god sv. Mohora in Fortunata, pokroviteljev goriSke nadSkofije, z veliko slovesnostjo. Iz Gorice se popelje tje vzviseni knezonad§kof, ki bo pel slovesno sv. mfl-&o. Tisti dan je v Ogleji letni somenj in dubovski shod. Lansko leto se je pri tej priliki duhovscina po« govarjala 0 novem nadSkofu, katcrega bi ntegnila do-biti. Lctos bo pa tako sreena, da z velikim veseljem sprejme svojega vi&jega pastirja na zeinlji, kjer sta ueila sv. Mohor in Fortunat. Kak razloiek med lani in letos, kolika sprcmemba v teku cncga letal
Za Kociandidev spomeaik uabralo je oprav-niStvo BSo6e,, 281 gld, Nagrobtii sporaunik na go* ri^kem pokopali§Li vredeu je nad dvcsto gl.; na po-sebuo prizadovanjo c. g. Antona Sessicha, c. k, pro-fesorja verstva v pokoji, soSolca iu prijatolja pokoj-nikovega, dobil ga je doticui odbor za 85 gl.; ostaja torej liabranega deuara §e 190 gl. Odbor za Kociau-6i6ev spomenik je nainuraval mzen uagrobnega spo-inenikat 1. izdati livotopis slavnega rojaka, 2. po-staviti spominsko plo&Co v biblijoteki goriSkega osred-ujega semeni^a, 3. napraviti primerno sliko ranjkcga, ki naj bi se obcsila v kakem javuem prostoru ome-njetaga semeui§Ca. Prva toCka se ni mogla izvrSiti, ker odbom se ni posre5ilo dobiti moza, ki bi bil hotel opisati ^ivljenje slavnega uccnjaka in delavnega rodo-ljuba. Spominska plo§ca se je bila uze narocila iu pripravila, ali predno jej je bil vdolbeu napis, so se pokazali neprevideni zadr^ki glede ixvrSenja tega nameua, ki je radi tega ostal neizpolnen. 0 tretji tocki odbmniki se niso zjedinili, ker nekateri so ho-teli imeti urnetno, drugi le spominsko sliko in razen tega kako ustanovo v setuenisfii.
Ker 0 porabi ostalih 196 gl. odbor za Kocian-Cicev spomenik ni §e izrekcl konecnega^ sklepa, drzne se opravnistvo BSocea, ne da bi si prisojalo pravico dolocevauja, staviti v tej zadevi sledeCi nasvet. Na* rofiena ploSca, kateri v Gorici ni premernega prosto* ra, postavi naj se s prikladuira slovenskim napisom v Vipavi in sicer, ker rojstna hiSa pokojnikova ne stoji vec, na pristojnem mestu Solskega poslopja, v katerem se poducuje mladina vipavskega trga. To pa iz naslednjih razlogov: 1. da ne bi bil zavrSeu denar, ki ga staue naro6ena ploSea, ako ostane neporabljena, 2. v kinC Solsk^mu poslopju vipavskemu, ki bi s plo-ifio nekaj pridobilo, 3. v spomin na nekdanjega uccn-ca vipavske Sole, ki je prisel do visokin slu^eb in do veltke ucenosti, 4.vspodbudo vipavski mladini, da bo posnemala svojega Castitega rojaka, 5. kot pomoc nciteljem pri nazornem nauku, ko bodo razlagali, kaj je spominska ploSSa, 6. da bo ljudstvo skazovalo spo§-tovaoje pokojnemu duhovniku, ko bo bralo njegovo zlvljenje, 7. ker je ranjki v Vipavi zagiedal iuc sveta in je veduo rad govoril 0 dogodkib mladih let v Vipavi, 8. da bodo imeli njegovi sorodniki povod po-§tenemu ponosu in spodbudo k muogostranskemu po-snemanju, 9. da bo spomeuik v domaci zemlji, doma-Cinom razumljiv in drag.
Ilazen stroSkov, katere je do zdaj prizadejala omenjena plo§Ca, bi bilo §e stro§kov za crke, ki bi se vdolble, za prevo2n.it> in za vzidauje ploSce. Vsi stroski bi se lahko pokrili z nabrano vsoto m najbr^e bi §e kaj ostalo. Preostauek naj bi se izro&l ijudski §oli v Vipavi v uakup ucnih pripomockov revnim u-Cencem, in sicer tako, da bi se taka vsota izdaia kot enkratui stro§ek, ako bi bila raajhna, nli pa da bi se napiavila ustanova, imenovana po ranjkem Ko-cianaiei, katere letni dohodki naj bi se rabili v o« znaceni namen, V zadnjem slufiaji bi gotovo tudi Vipavci napravili zbirko in bi dodali gori§ki nabiri I toliko, da bi dobili okroglo Steyilo naloiene vsote.
Iz „Folia periodica* smo posneli, da milost-ljivi knezonadSkof bo delil sakrament sv. birme 3. t. m. v Ko8tanjeyici in Temnici, 4. v Brestovici, 5. v Doberdobu in Smartinu, 6. v Dcvinu in v Malhi-njah, 7. v Nabrezmi in v Sampolaji, 8. V Zgoniku. — C. jr. Franc Kranjec, ki je bil namenjenv Trcnto, pojcb' kit zagasni kurat v S060 in bo od tod previ-doval tudi Trento. Na njegovo mesto pride, kakor smo pmoeali, c. g. Franc Pipan iz RoCinja.
S Krasa smo dobili pi'smico,  ki opeva prevz-vi§LMiega kiiezonadSkofa o njegovem potovanji po ko-menski dekaniji ter izrazV cute  udanosti in spoSto— vanja do vi§jega pastirja.   Prostor nam ne dopuSca, da bi jo natisnili.
Iz Stanjela, 25. jun. Dne 24. jun. popoldne poLastil ju Htanjelsko duhovnijo s svojim obiskom na§ Icuez in nad§kof. 25. delil je sv, birmo in blagoslovil cerkvico sv. Gregorja na pokopaliSCi, ki se je v ta namen iz milodarov vse duliovnije popravila, da sa bo v nji lahko sheila sv. maSa na leljo posameznib po volji & duhovScine. Popoldne m je vladika poslovll od Stanjela in je odrinil v Sfcijak, spremljan do KaSe od duhovg5ine in moL iz BtareSinstva.
Ljubljanski knezoSkof dr. Jakop Misija je bil odbran 14. junija od presvitlcga cesarja za to tnesto. 22. junija naznanila je papezeva nuncijatura na Dunaji c. k. ministurstvu zunanjib zadev, da pa-pe2 je zadovoljen s kandidatotn. KanoniCni proces bo 8. julija na Dunaji pri papeZevem nunciji, kakor na-vadno.
MaSa za troglasni, ^enski all meianl zbor se spremljavo orgel (ad lib,). V apomin shoda prijateljev prave cerkvenu glasbe na sv. Gori pri Gorici, dno 17. maja 1883. postavil in precastitemu gosnodu Blaiu Gerci udano poklonil Danilo Fajgclj. Op. 12. Cena 54 kr. 1S84. Zalo/il skladatelj. Natisnila, Klein in Kovac v Ljubljani. 4. — Tak6 so glasi najnovejSi glas-buni plod nasega marljivega domafiega skladatelj a g. Dauila Fajgeljna. Navedena mala jo zloitonn v strogo cerkvenum duhu in odlikuje se zlasti po korektni harmonizaciji in gibCuosti glasov. Namonjeua je u^e bolj veSCnu iu spretnim povcum. Priporocanio to ra/novrstnim koi'om primerno maSo vsem gojiteljom resuej§e cerkvene glasbe, posebno pa cecilijaucem. Gospod skladatelj jo s tern, da je otnenjeno skladbo «am zalo^il, gotovo mnogo i?rtvoval in pri tej Mvi mu ktti^o — gmotua zguba. Torej, pevci kupite I
Listnica urodnistva. G.dop. s Trn 0-vega: ^upanstvo nam je pisalo, da v kratkcm se napravijo zapisniki za novo volitve. Torej bo kmala prilika, da si uasprotni stranki roko podasti. — G. do. z B a r k e; prihodaiO.
Ko je bil list Le skleBjen, dosla nam je vest:
Odbor podpornega druStva je enoglasno sklenil, da dru-stvena zastava se prihodnjo nedeljo ne blagoslovi. — O uzrokih prihodnjic._______
sladkorjem in drugt." Do teh morajo imeti Slovenci I Menimo, da bi ne bilo proti javni koriati, ako bi W* vsaj toliko Jjubezni, da jib ne bodo nadlegovali ik | doljubi inUdi, kako jim dopada ta nasjet,
Zahvala.
Vsej p. n. gospodi, posebno gospodom uradni-kom, obCinskim zastopuikom, ufiiteljema s Solsko mla-dlno. dru2icam in vsem drugiui, kateri so daues vtaka obiluem Steviiu spremili k veCnemn pokoju umrle ostanke nepozabljive nam
Ludovike Sandrini-jeve
in ki so nam pri tej Mostni priliki tako ljubeznivo izkazali svoje sofiutje, izreka po tej poti svojo naj-toplejso zahvalo v imenu vseh zalujofiih. sorodnikov
FRANCE MALNlC. Kanal, 2. julija 1884.
Podpisani nazaanja slavnemu ob6instvu, da hlevi gostilne 8Prizlatemangelji* (All'Angelo d'o-ro), v vsem prenovljeni in priznani kot popolnoma zdravi, so se 2 dana§njim dnem zopet odprli v pora-bo slavnemu obiiinstvu.
V  Gorici, 28. junija 1884.
Alojzij Happacher,
lastnik gostilne nPri zlatem ange^ji*. Videl in potrjujem 1
V  Gorici, 28. junija 1884.
Zuttioni, iivinski zdra,ynikf
Stev. 459.
Javia dm/ha.
V c. k. gozdnem okraji Lokva (TrnovsM gozd) se bode
dtte 8. julija 18 84.
ob devetih predpoldne
na javnej draSbi oddajalo izdelovanje 2620 me-trov dolge gozdne ceste.
Belo je cenjeno 7700 gl. in si lehko pre-gleda vsakdo natancni aacrt, prora6un stroskov ter draJbine pogoje v pisarni c. kr. gozdncga oskrbnika na Lokvah.
PorokSSina se ne zahteva, a podvzetniku se odtegne od vsacega prcdplafcila do konecnega obraCuna tretjina zasluzka.
C. k. gozdno oskrbnistvo na Lokvah, 29. junija 1884.
St 8523
Razpis sliizk.
Za obcine Kanalskega sodnijskega okraja je izpraznena sluzba obcinskega zdravnika, ki mora zraven tega biti tudi kirurg in porodni pomocnik.
Zdruzeni so s to slu/bo letno placilo 600 gld. a. v# in posebni zasluzki za obhode pcob-6inah, ktori se uredijo pri sluzbeni pogodbi na-pravljeni za trijeta, zafcensi s 1. oktobrom 1884.
Plagilo je*namenjeno za brezplacno zdrav-Ijenje ubozih gore omenjenega okraja.
Prosilci naj vlo&je svoje proinje pri tem uradu do 15. avgusta t. 1., v kterih imajo do-kazati,   da so dobili  od kterega avstrijanskega *seuc1!i§6a diplom zdravnika,  kirurga in porod-nega pcmocnika  (oziroma diplom obcnega zdra-vilstva), svojo starost, dosedanje sluzbovanje in pa znanje sloveuskega jezika. C K. OKBAJNO GLAYABSTVO V GORICI, dne 1. julija   1884. ZeECH.
tivovarna f Senozecaii
ima v zalogt izvrstiia pivo v sodekih in butelijah. Priporoca se vsem jdoseda-njira prejemnikom in dragim gostilnicar-jem, ki zele si. obcinslvu z zdravo pijaeo postre6i.
Postre2ba je natancna in po ceni. Senozec, posta Postojna.
Kar ne pristuje, radi zamenimo.
r
SAMO
pi Ignaciji Steiner ji v Goriei,
nasproti nadSkofijski palatii, mores" si priskrbeti po ceni trdno in lepo oble-ko narejeno ali po meri.
Za pomladanski Las dobiva se tarn: 1000 celih obiek z volne po gl.    8 do 30 750 po#toiH suftehj z vOlae ;, gl.    8  ff  22 2000 TOluenih Wad              „ gl. 2.75 „    8
15Q0 volaebih jop               B gl.    5  „   15
800 oblek z volne za decke i» otroke                             b g], 2.50 n    8
Ogromna zaloga tkanin za obleko po meri. Biago na ogled dobi na dezelo, kdor se oglasi, brezplaSuo in poStuine prosto.
ojacnico.
Kar ne prisfoje/ radi zameninti*.
Xaznanjam slavnemu obcinstvn spostljivo, da sem s pogodbo od dne 24. junija 1884. prodajalnico papirja g. Edvarda Seitza, v semeni§cni ulici, ukupil in ^revzel ter da jo bom — dostojno zalozeno — pod firmo
SJMATEJ COPPAG"
dalje vodil.
Vadil sem se v tej kupfiijski stroki dolgo let kot potovalee in kot voditelj tega in druzih imeiutoih opravilstcv ter sem si marslkaj sku§enj in znanosti pridobil. Smem torej zanasati se, da mi bode mogoce, tudi v samostalnem opravilstvu zahtevam seda-njega casa in zeljam t-astitih mofih kupcev ustrezati.
Nadejaje se, da bo si. oMinstvo z zaupanjem, ki ga je mojerau predniku izka-zovalo, poceiscevalo tudi mene, in zagotovivSi, da ne opustim nieesa, s uemer bi si. obuinstvn ntcgnil ustreci, prosim, naj se vzame podpisana n'rma blagovoljno na znanje, ter ostanem z vsem spostovanjem si. ob2instvu
polnovdaui M^TJSJ-   COPPAG,
S4t.
V GORICI
obilna in mnogovrstna zaloga
na debelo in na drobno.
Najvcei izbor blaga za razno§6eke   (havzi-
rarje), kramarje, drevljarje in krojaee, potem
raolkov, svetih podob itd. disav, mil itd.
Posebnost:
VRTNA SEMENA
najortliC'ttejiih piemen.
PRODAJALNICA: Gorica, via Rastelio St. 7 nasproti c. k. Ioterijni kolekturi.
Gotov pomocek.
Vsadko dobi placilo iiitro nazajT ako bi oatal moj gotovi
R0B0RANTIU3I      (pomofiek, da brada raate,)
brez uspeha. Ima tudi gotov uspok pro-ti pletsi, izpadanju las, luski-nastiglavi inosivljonju las. Udpch je gotov po nckatorem drgaenji. lDelujehitro. Izvirne steklenico razposi-ja po 1 gl. 50 kr., steklenico za posku-onjo po 1 gl. I. Orolich v Brau. Za-loge: v O o r i c i: Criatofoletti, Ickar; v T r s t u : Pavel Rocca, Iekar v mestni palaCij v Ljubljani: Ed. Malvej v __^^^^^ L a d r u: N. Audrovich. KoborautiuU* rabi so pogosto z uspebom tudi prou 8labosti sp'miua in boleati v glavi, kar se lahko dokaze se sprieevali in zahvalami.
SB. V imetovanih zalogah dobi se tudi uatna karpaska roda Grolichova, gotova pomod zoper vsakorsno boleijo zob, neobhodno potrebna, da se ohrani njih lepota, izvrstno sredatvo, da se ohranijo in cU stijo zobje, usta in Iesoa, sestavljena iz zdravilnih korenik moravskih Karpat; pr»Te stekleaice po 60 kr.
§fc. 447.
Razpis sin/lie.
V tem okraji ste razpisani sluzbi uciteljev-voditeljev na enorazrednicah v Otalezt in na Gra-liovem za definitivno nastavljenje z dohodki po postavi 10. marca 1870. in 4. marca 1870.
Prosnje s pcstavnimi spricevali sposobnosti je uloziti do konec meseca julija t. 1. po prect-stavljenih oblastnijah.
C. KR. OKRAJNI SOLSKI SVET v Tominu, 17. junija 1884.
Cudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega.
To priproato in nuravno zdravilo |« prava dobniilfjna pi>ni«C in ni trcba mno> gib licsfdi, da w dokiizo njihova Cudoritu inoc. C'« ho lo rafiijo nckoliko dui, olujSajo in prozcuejo prav kmalu tiajtrtlovratui&o it* Iodine bolprtti. Prav izvnmio vrttrcv.ajo zoper iK-morojib-, ]tr(tti bole/uim ua Jetrlb in na vranici, pruti ^rovi'tnim liolczm'rri in proti glintam, pri zimskib ini's»'(inh nadltr/nostib, zoper beli tok, boia^t, zoper bitjo srcut(!r cistijo pokvarjono kri. One ne pregziijajo namo omonjonih bolezni, ampuk im/t obvarujejo tudi prod vrfako bolcznijo.'
Prodajejo so v vseh glavnih Iekarnicah na motu; m narofibo in poSU'atve pa etlino v lekarnici Criatotblotti V Gorici, V Trsttt v loknrni 0. Zanotti in Q. B. Bovis in v lekarni Alia Madonna   v Kornunu,
Ena stoklenica Htano Jit) novcev.
B
olezni v zelodci (krC ati drnge bolezni), ako jcd ne diSi, smrde^o sapo in slaba usta, stud in buivaijje, liemcroidiLne bolezni od* pravi gotovo
Jcruzaleiiiski lialzaiii,
ki je nart'jsn iz rabarbarove korentkc; ja-ko krepilnega vpliva, boljSi ko vse druge medicmifine sestave in skrivne mc;§anice.
Dobiva se edino Ic v lekarni
6. B. RONTON! JA
pri dveh Ztunorcih v RaStelji v Gorici.
Hnice,
slamnoreznice  in zitofiistilne  stroje oddaje   po strogo fabriski ceni
J. C. DEMSCHER.
^eleznike (Oberkrain).
KI              C. k. pr. zavarovalniea
Dunaja, tistanovljena leta I860, Glavnica gld. 5.000.000
Glavni zastop v Gor
e. SELLIMIER
V Ragtelji St. 28.
0   0 ioiQ
Iz<matelj in adgflwnu weOwfc; M, KOBSIC. — Tisto; ,HUarijM8l« tistoraa- rGnrbL
3lje\r-
Gra-
5„FENIKS«