8. mai - Praznik matere.
Svelejši kakor spomin ,,neznane-ga vojaka," slovesnejsi kakor triurnf tega a!i onega športskega prvaka.in-timne^ši in s^avne^ši kakor zmagoviti podvigi generalov, poveljujočih v o-zadju svojih voiakov, prisrčnejši ka-\ox smrtni jubilej tega ali onega kul-turnega delavca, nesmrtnejši od vseh izuinov -človekovih v vsch vekih naj bi bil materinski dan, katerega proslavlja ves kulturni svet v ncda'jo dne 8, maja. — Četudi je kruta vsak-danjost in težka žvljenska borba spe-Ijala človeška srca v izrazito duševno tanarhijo, Čeiudi morijo velike nmo žice materijelne sl^rbi za kruhoboini iDbstanek (eksistcnco) in je zlovešči ma-
terijalizem oddvojil očeta od matere, jotroka qJ starišev in roditeljc od o-trok, sadov lastne krvi, vendar ima vsak člLvek in najsi bo še tako zabk-nien grešnik v notranjosti svoje dn-še, v najintimnejšem kotičku svojega srca ohranjen svetel in sp^oštijiv spo-riiin na ;vojo žvo a.!i mrtvo mater.
Pesnik.'. vx pisatelji vseh dob j.i na-rodov so materam posvetili svete bese-de sjrjštovanja. Nesmrini iskakc resni-ce, ženijalni potep\ih, iskajoč pravi-ce in plakajoč nad pomanjkanje.n Iju-bezni — Ivan Cankar — je o materi na-pisal, zveneče kakor bridka povestMa-tere feedmeiih  žalosti.
P.s.ečeno je ime matriv, ke- [e ^io-sto"anštvo mafen"n?(va tiaci vsemi Inin-ljivimi todlikovanji; kajti rnati je src-disče frcdbine, njcno telo je paradiž, v katerein rastejo p'o:!onc-sna drevesa. Ona jc teraelj kcr^nin teh droves: svo-jih lotrok. Četudi so viharji življenja razločili rodbino' — materino srcetjih druži v nesebični, trpeči Ijubezni, v podzavesinem junaštvu, ki nnra pri-mere z robustnimi ^odvigi naisilnej-ših atletov sveta. — NTe sanio civilv-•ziran $vC;, ki smatra zensko-jalovkd kot vzor ,,moderne dame" a se v^n('a: iu i\\ tam spomni dostojanslva miate-re, ampak celo divjaki spoštujejo svo-je matere_ Pkmenita je bila irnszl, ki jc podnetila javnost. da se spomin na tmučeniško in junaško materinstvo s!avi sloveL.neje kakor vsak drugpraz-m"k v Ietu. Ze več Ict proslhvlja kuF-turri svct ti prazn^k, zvan ,,mate i;:ski dan '. Ta dan skuša vsak svoji materi — roditeljici pripraviti kak3 veseljc, ida ji všaj malo vme one ljubezni, s katero mu je dala1 piti kri svc^ega te-lesa  \n  sesiti  mleka svojih   prsi'. .. .
Seveda otrok vsega materi povr-niti ne more: Ne bojazni spočetja, ne tone svete Ijubeznf pfiČakovanja rojstv:1, ne nadomestila za balečine po-roda, za bridke skrbi trde odgoje in nozočaranja in  krivice olrok.
Kd_r še mater ima, naj hvaii Bo-ga, da jo še ima. Re^, je sicer, da raz-
ni nazori in zivljenjske prilike Iočija otroke od mater, ali ravno tako ie res> da te razlike in prepade premosti Iju-bezen felate mamice. Ta Ijubezen fe-ravna vse spore, pozablja krivice in združuje vse, kar je svetska zloba ke-daj razdvojila. —                          '     u
Vi vsi, ki imate žive matere, najm-vite ji ti dan kako veselo preseneče-nje kot dokaz globokega spostovanja, ker je vsaka izmed njih špartanska ma-ti, ki vas je poslala v živijenje z \ol-čilom: ,,Vrjii i se ščitom ali na ščitu !"   -
Ako pa imate že pokojne mater^ ki p-očiva;o v naročju pramate.e Zern-Ije svoj večni sen, posetite njen grob in se vtcp'te v mister'j Matcre sednrt-rih žalcsti! —                                           .(_¦
Ne pozabite v nedeljo dne S. nu~ ja na one nesrečne matere, ki so z enako ljubezn.i;-o, kakor vaša mati rodi-Ia deco, a nc morcjo svojim mladičem daii najpotrebnejše. —
Materinski dan naj zgladi povsod vse siare spore in vse morebitne raz-likc se naj pozabijo na dan, ki je posvečen najsvetejsi, najčistejši ljubez-ni: — materi! —              .