Politiški pregled. * Sržarni zbor je sklican na 10. marca. Baroa Bienerth ve danes toliko o politiškem položaju, kolikor je vedel tisti dan, ko je zaključil parlament. Eaže se dannadan jasneje, kakšoa velikanska napaka se je storila z zaključenjero. Dokler je bil državni zbor skupaj, je imela ogromna večina strank voljo za delo, in red bi se v zbornici lahko napraril, seveda ne z Bienerthom. Delavnost ni bila brez večine, pač pa miuistrski predsednik, ki se je bal, da mu proračunski odsek ne dovoli dispozicijskega fonda. Oe bi baron Bienerth iz tega izvajal navadne ustavue konsekvence, pa se poslovil, bi imeli danes drugo vlado, ne npredpustne", temveč tako, s katero bi bila večina delala. Zdaj ko je parlameut razkropljen, bi pa vsaka stranka rada čimveč profitirala od položaja in zato 80 sedaj težave res večje. Ceške meščanske stranke baje zahtevajo, da morajo Nemci jamčiti, da ne bo obstrukcije v češkem deželnem zboru. Tedaj bi oni jamčili, da ne obstruirajo v državnera zboru. Nemci pa obračajo in pravijo, da mora biti najprej red v državnem zboru, potem šele pride deželni zbor na vrsto. Za temi zahtevjimi se pa seveda fikrivajo druge dobičkarije. Čim slabotnejša je vlada, teraraanj bo opravila v tem položaju. Dokler ni parlamenta, je vsako ozdravljenje nemogoče. * Poljakl se prlbližnjejo druglm Sloranom v državuem zboru. BNarodni Listy" poročajo, da sta zastopnika Poljakov v seji ,,delovoljnihu strank, poslanca dr. Glabinski in grof Dzieduzycki, kategoričao izjavila, ¦da Poljaki pod nobenim pogojem ne vstopijo v nasvetovano koalicijo, in sicer zaraditega ne, ker je le-ta očividno naperjena proti Cehom in Slovencem. S tem so se Poljaki izjavili za solidarne z ostalimi slovanskimi poslanci, vendar so tudi izrekli, da hočejo med nemškimi in slovanskimi strankami zavzeti stališče, ker so prepričani, da se bo s takim postopanjem slovanska opozicija poprej ublažila. Nemški krščanski socialci so bili skoro edini zato, naj se ^delovoljne" stranke združijo zoper opozicijo slovanske enote, kar so seveda Poljaki s svojo izjavo preprečili. * Koliko stane Avstrjjo anekslja Bosne in Hcrcegorine? Neki list je prinesel poročilo, da znašajo stroški že sedaj p o 1 milijarde kron. Odte vsote se je že plačalo 280 milijonov, 300 milijonov pa je že zaračunjenih, a še ne plač:nih. Ker manjka gotovine, so se porabili vsi blagajniški pre¦ostanki tako v Avstriji kakor na Ogrskem in velik del ogrske emisije v svrho vojnih priprav v Bosni. Vkljub temu pa izdatki še vedno naraščajo. Tudi kontokorentni kredit pri dunajskih bankah se je že porabil za svrhe, ki so v zvezi z anreksijo. Velik del vsote v znesku 580 milijonov kron se je že porabil, predenje jirišlo do delne mobilizacije. Ta denar se je večinoma porabil za oboroževanje in za nabavo vojnega materiala. * Rusija proti Arstro-Ogrski. Po poročilih iz Varšave je ruska cenzura dala zapleniti vse inozemske liste, ki priobčujejo Avfitriji prijazne vesti. Dovolila pa je, da smejo poljski listi priobčevati najostrejše napade proti Nemčiji in Avstro-Ogrski zaradi njiju postopanja proti Srbiji. * Nori srbskl kabinet je sestavljen tako: predsedništvo naprednjak N o v a k o v i 5 ; zunanje zadeve staroradikalec M i 1 o v a n o y i c ; notranje zadeve staroradikalec -Milosavljevid; finance staroradikalee P r o t i 6 ; stavbe staroradikalec P a š i c ; pouk mladoradikalee Stojanovid; trgovido mladoradikalec Prodanovič; justico nacijonelee R i b a r a c ; vojna polkovnik M a riaovic; — Ministrski predsednik Novak o v i 6 in minister za zunanje zadeve dr. M i 1 o v a n o v i č sta izdelala veškrat napovedano s p o m e n i c o , ki naj bi se odposlala velesilam. Kralj P e t e r je pa izrekel željo, da bi se s spomenico vred odposlalo tudi naznanilo, da nima sedanje oboroževanje srbske armade nobene vojne osti proti Avstro0 g r s k i. Novakovic in MilovaDovid sta sprejela kraljevo željo in tako se odpošlje s spomenico tudi to uaznanilo.