"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto--------------------- $3.00
Za pol leta...........................1.75
• •	V . . .		\	NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . .. • •
Let. 4. Št. 186.		Cena 5 c.		TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, OCTOBER 30TH, 1946.	Price 5c. Vol. 4. No. 186.
Kapitalisti pro-vzročafo vojno
Brighton, 26 okt. — Poglavitni vzrok za vojno je ekonomsko ri-valstvo kapitalizma, je izjavil na otvoritvi zasedanja kongresa strokovnih unij v Angliji, predstavnik električnih delavcev, F. Foulkes. Resolucija, ki jo je sprejela unija električnih delavcev obsoja politiko laburistične vlade glede njenega stališča napram Grčiji, Španiji in Nemčiji. V rezoluciji se zahteva od laburistične vlade, da prekine diplomatične odnošaje z fašističnim režimom Franca v Španiji. Glede denazifikacije v Nemčiji, je rečeno, da se ne izvaja tako kakor je treba. V angleški in ameriški okupacijski coni so nameščeni znani nazifašisti na visoke položaje, kateri pa niso ovira samo pri čiščenju nazifašističnih ostankov, temveč tudi proti boljšim od-nošajem med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo.
Ameriški in angleški kapitalisti vdihavajo vojno ozračje. Če bi se podali po poti na strani ameriških in angleških kapitalistov, zagotovo da bi nas privedlo do neizogibne vojne, je zaključil predstavnik električnih delavcev svoj govor.
Govoru predstavnika* električnih delavcev so se pridružili tudi drugi delegati, kateri so naglasili, da Anglija in Amerika ne izvajate določb deklaracije, ki je bila sprejeta v Potsdamu. Delegati so posebno obsodili teror in nasilje v Grčiji in Španiji, nakar je sprejeta resolucija, ki zahteva prekinitev odnošajev z fašističnim režimom v Španiji in sicer z ogromno večino glasov z 4,534.000 proti 1,391.000. Ta resolucija je sprejeta z posebnim navdušenjem delegatov proti želji članov glavnega odbora strokovnih unij.
Generalni sekretar OZN zahteva nastop proti diktatorju Francu
PREDSEDNIK TRUMAN OTVORIL VELIKO ZBOROVANJE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Zmaga Otečestvene
fronte v Bolgariji
Sofija, 28 okt. — Včeraj so se vršile po vsej Bolgariji volitve za parlament, pri katerih je zmagala z ogromno večino Otečestvena fronta. Okrog 296 poslancev Otečestvene fronte je izvoljenih napram 83 poslancev opozicije.
V Sofiji, prestolici Bolgarske za Otečestveni front je glasovalo 277.322 volilcev, napram 95.535 glasov za opozicijo.
Volitve so se vršile v popolnem redu brez kakih incidentov. Na vseh voliščih so bili postavljeni enako pazitelji skrinjic, katere so bile postavljene poleg Otečestvene fronte tudi z strani opozicije.
Začasni predsednik Bolgarske, Vasilj Kolarov v zvezi z volitvami je podal izjavo v kateri je dejal, da je obiskal mnoga volišča in
da so se volitve vršile v miru in redu.
Vsa volilna mesta so bila okrašena z narodnimi zastavami in republikanskimi parolami. Voditelji takozvane opozicije, kateri predstavljajo peščico svojih somišljenikov, so imeli vse možnosti nadzorovati potek volitev. Z tem je odstranjena kakršna koli sumna ali prigovor, da se niso njihove pravice upoštevale. Vlada je tudi v teku volilne kampanje osvobodila nekoliko tisoč političnih kaznjencev, kar je kot dokaz, da so se volitve vršile popolnoma v skladu z demokratičnimi principi.
Novi bolgarski parlament bo sestavil novo bolgarsko Ustavo, katero se podnese ljudstvu na odobravanje.
CHURCHILL Z SABUO - ATTLEE S PENDREKOM
Pretekli teden, Mr. Churchill in Mr. Attlee, sta se oba hkrati zagnala proti Sovjetski zvezi. Govorila sta na 78. kongresu britanskih strokovnih unij, ter ob tej priliki tekmovala, kateri od njiju bo vrgel več črnila proti Sovjetski zvezi.	>
Med tem, ko Churchill dolži Sovjetsko zvezo za kršitev sporazuma na Jalti, Mr. Attlee jo dolži. da zakriva pred lastnim narodom stvari, kako in kaj se v svetu godi. Mr. Churchill je odšel tudi dalje in za začimbo v svojem govoru straši svet, češ da ima Sovjetska zveza 200 divizij pripravnih pod orožjem in da vsak čas utegne biti usoden, če se ostali svet ne zdrami pred "nevarnostjo", ki mu preti.
Podlaga za hkratni naval proti Sovjetski zvezi, ne more biti nič drugega kakor zasedanje konference Zedinjenih Narodov v New Yorku. Na tem zasedanju pridejo na razpravo stvari, kot fašistični režim Franca v Španiji, vprašanje Indonezije in drugih kolonijalnih narodov pod oblastjo britanskega imperializma, zlasti pa vprašanje veta. Ta vprašanje sta pa kot izgleda zelo občutljiva za britanski imperializem. v	,
Kongres strokovnih unij, če tudi je po eni strani odobril zunanjo politiko Attlee-jeve vlade, je
odločno nastopil proti temu, da bi Anglija nadalje imela diplomatične odnošaje z fašističnim režimom Franka v Španiji. Kongres zahteva, da Anglija prekine diplomatične odnošaje. Obsodil je tudi vladno politiko v Grčiji.
Flushing, N. Y. — Generalni sekretar Organizacije Združenih narodov Trygve Lie, je v svojem govoru naslovil poziv na predstavnike Združenih narodov, da pod-vzamejo energične korake za odstranitev fašizma v Španiji. Ta poziv je opiral na dejstvo rekoč, da dokler bo ostal na krmilu fašistični diktator Franco, bo Španija ne samo povod za nezaupanje in nesoglasje med narodi, temveč obenem nevarnost za mir v svetu.
Generalni sekretar je podvzel akcijo na temelju odgovornost^ katera mu je bila naložena kot generalnemu tajniku Združenih narodov, ki so včlanjeni v skupni organizaciji, da jih opozori na mednarodno situacijo, da se prepreči nevarnost za mir v svetu.
Vprašanje fašističnega režima v Španiji je postavljeno in postav-Ijano na dnevni red, je dejal generalni sekretar. To vprašanje zahteva neposredno rešitev, ker kot znano fašistični režim Franca v Španiji je bil vzpostavljen po silah fašističnega osišča. Je sicer neljubo dejstvo, da se ta režim nahaja na oblasti kljub temu, da je premagan nemški in italijanski fašizem, katera sta ga postavila na oblast. Ta režim bo povzročal ne samo sporno točko za nezaupanje in nesoglasje med narodi v svetu, temveč tudi nevarnost za mir. Vsled tega se nadejam, da bodo sile, ki so omogočile zmago nad fašizmom in si prizadevajo graditi povojni svet na miroljubni podlagi, našle obenem način po katerem bi se povrnila svoboda in demokracija španskemu narodu.
Generalni sekretar se je pridružil v svojem govoru besedam, ki jih je izrekel pri otvoritvi zbornice Združenih narodov predsednik Truman, ko je dejal, da je govor o novi vojni nesmiseln in razvozlan govor brez kake podlage. Svoj govor je baziral na potrebi skupnega - sodelovanja med narodi za trajen mir, napredek in progres.
Na dnevni red je prišlo vprašanje glede Veta. Delegacija Cube
in Avstralije sta vztrajali pri zahtevi, da se odpravi moč veta, katerega se poslužujejo velike sile. Poteza za odpravo veta je prišla na dnevni red po venomerni kampanji reakcionarnih krogov, kateri skušajo z nadglasovanjem doseči svoje cilje. Omenjenima delegacijama je odgovoril sovjetski delegat Andrej Višinski, kateri je opozoril zbornico na nevarno potezo predloga delegacije Cube. Ta poteza je nevarna za mir, toda sovjetska delegacija ni proti temu, da se vodi rasprava po vprašanju veta, izjavlja pa, da ne bo odne-1
hala od obveznosti, ki jo določa veto za vse svetovne vesesile enako.
Nadalje je govorila, Mrs. Vija-ya Lakshimi Pandit, sestra sedanjega premiera Indije, Nehru, katera je v svojem govoru zahtevala umaknitev britanskih čet iz Indije. Obsodila je imperialistično izkoriščanje Indije po zunanjih imperialistih. Indija namerava zavzeti bolj aktivno stališče v Organizaciji Združenih narodov in se boriti za svojo popolno neodvisnost, je zaključila predstavnica Indije svoj govor.
Iz Urada Zveze -Kanadskih Slovencev
V decembru mesecu se bo vršil Vse-slovanski kongres v Beogradu, katerega se bodo udeležili delegati iz vseh krajev sveta, kjerkoli prebivajo ali so naseljeni Slovani. Ta mogočni kongres bo veličastve-na manifestacija slovanstva za svetovni mir in pravice delovnega ljudstva vseh zatiranih narodov na svetu.
Danes so slovanski narodi odločno na braniku za ohranitev doseg, katere so bile izvojevane z ogromnimi žrtvamo v zadnji vojni proti fašizmu in nacizmu in ob enem, da se dobljena zmaga razširi tudi na one narode, kateri še vedno ječe pod fašističnim jarmom, kot je to naprimer Franco-va Španija.
Na tem Vse-slovanskem kongresu, se bodo odločale velike stvari, svetovne važnosti, za vse narode sveta v prvi vrsti za nas Slovane. Vsled tega je razumljivo, da bodo na tem kongresu zastopane tudi vse slovanske narodnosti po svojih delegatih.
Kot delegat Zveze Kanadskih Slovencev se bo udeležil Vse-slo-vanskega kongresa, član glavnega Izvršnega odbora Z. K. S., ured-
nik lista Edinosti in veteran španske vojne — Jurij Matešič.
Savez Kanadskih Hrvatov bo zastopal Edo Jardas, glavni tajnik SKH, in Savez Kanadskih Srbov bo zastopan po Maksimu Bi-jelič, uredniku "Srbskega Glasnika".
J. Smrke, gl. tajnik.
Sovjetski pisatelj o napadalcih veta
Mo'skva — Sovjetski pisatelj, E. Zhukov je napisal daljši članek, ki ga je prinesla :'Pravda", kjer odgovarja napadalcem veta. V tem članku sovjetski pisatelj opozarja na dejstvo, da odstranitev veta pomeni žrtvovati principe mednarodne kooperacije.
Medtem "Trud" glasilo strokovnih unij prinaša članek L. Alin-a, kateri istočasno opozarja javnost na nevarno igro delegacije Kube, katera priporoča ,da se zavrže oblast veta. To priporočilo, pravi pisatelj, kaže zelo nevarne teden-cije "polukolonijalne Cube in Avstralije", katere ste v rokah Ang-lo-Ameriškega bloka kakor žoga na izrališču.
Narodi Jugoslavije ne morejo dovoliti, da bi jim zunanji "gospodarji" urejevali notranje zadeve
FAŠIST NE BO SODIL FAŠISTA
Nuremberg — Poročilo od tukaj pravi, da je po preteku skoro dveh tednov po izrečeni smrtni kazni nad nazifašističnimi morilci, Franz von Papen, kateri je po sodnikih zapadnih držav oproščen kazni, zapustil jetnišnico. Izjavil je, da nima strahu pred napovedjo nemškega sodišča za denazifikaci-jo Nemčije, ki je izjavilo, da trije oproščeni nazifašisti spadajo pod kazen. Papen pravi, da so po večini ljudje, kateri vodijo denazifi-kacijo Nemčije — nacisti.
V tej zadevi Papen ima popolnoma prav. Kajti, menda jih prav dobro pozna že iz prejšnih let. Toda žal temu, da se uprava zahodnih zaveznikov tega ne zaveda.
Beograd, 19 okt. — "Borba" od 19 oktobra prinaša članek v katerem se dotika kampanje, ki jo vodijo reakcionarni krogi v svetu proti Jugoslavije v zvezi z obsodbo Stepinca zaradi njegovega izdajalskega in protinarodnega dela.
V članku poudarja, da se pri tem vprašanju še enkrat odkrivajo načrti in težnje mednarodne reakcije, katera v svobodni in neodvisni Jugoslaviji gleda odločno oviro na potu k ostvaritvi njenih imperialističnih ciljev. Vlogo voditelja in reditelja v tej kampanji je prevzel Vatikan. Kakor pod komando veliko število katoliških časopisov vred z Hearstovim in podobnim tiskom, napolnjujejo kolone z svojimi klevetami proti Jugoslaviji. Razni škofi, nadškofi, kardinali in drugi cerkveni predstojniki iz celega sveta sklicujejo konference za tisk, da bi tako vrgli čimveč črnila in laži, pri čemur pa ne štedijo sredstev — proti Jugoslaviji. Pri vseh teh izjavah in govorih, poudarja, "Borba" je z lahka zapaziti skupno izogibanje razlage o konkretnem delova-vanju nadškofa Stepinaca, radi katerega je dobil pravično kazen naroda. Ne more biti sumne o tem, da je Stepinac pomagal z vsemi silami krvavi vstaški režim, da je bil član "odbora" treh škofov, kateri so rokovodili zločinskim in nasilnim spreobračanjem Srbov; da je po odobritvi papeža postal vrhovni vikar vstaške vojske; da so škofovske konference
organizirali vstaški klavci, a da je tekst škofovske poslanice sestavila vstaška propaganda; da je na vse načine skušal rešiti vstaško zasnovo NDH neposredno pred zlomom Nemčije; da je po Paveličevem nalogu dobil na čuvanje vstaško "državno arhivo; da je v samostanu v Kaptolu pod oltarjem bilo skrito zlato, ki so ga vstaši oropali od svoje države; da so katoliški duhovniki v veliki večini bili glavna intelektualna moč vstaškega režima; da so po osvobojenju v nadškofov dvorec prihajali in obhajali vstaški zločinci; da je v nadškofovski kapelici posvečena križarska zastava, skratka, da je Kapitol v Zagrebu bil organizirani center križarske teroristične organizacije. Medtem je prav z tem dokazano, da v Jugoslaviji nihče ne preganje vere, temveč se preganja izdajalce in zločince na podlagi konkretnih dejanj, ki so jih vršili proti naroda in njegovih interesov. Glede odnosa papeža in nadškofa Stepinaca napram takozva-ni ND Hrvatski in Paveliču, "Borba" navaja, da papež, formalno ni priznal ND Hrvatske, toda uradno je postavil Paveličevega predstavnika, vstaškega "kneza" Lobkoviča za svojega tajnega zaupnika. Lobkovič je redno pošiljal poverjena diplomatična poročila Paveličevi vladi o svoji misiji v Vatikanu. Vsa ta originalna poročila, skupaj z vstaško arhivo, Stepinac je po nalogu Paveliča skrival v svojem dvoru. Tako n.
pr.1 v poročilu od 6 marca 1943 Lobkovič poroča o svojem obisku nadškofa Spelmana in pravi, da ga je Spelman sprejel zelo ljubeznivo, ter rekel, da dobro pozna hrvatsko vprašanje. . . rekoč v zvezi z osnovo NDH: "Namesto meje na zapadu na Drini, bomo imeli meje, Bizanta na Karavankah."
V drugem poročilu od 13 junija
Kongres se izrekel proti p&ljskih vojakov
Birghton, 25 okt. — Na kongresu strokovnih unij se je vodila precej vroča debata o nemoralnem ponašanju poljske fašistične vojske generala Andersa, katera se nahaja v Angliji in največ Škotski. Delegati *so z prezirom obsodili drznost Andersovih fašističnih ostankov, napram civilnemu prebivalstvu.
V Angliji se nahaja okrog 160.000 Andersove vojske. Delegati so obsojali to vojsko, kot vojsko polno sovražnosti proti nove poljske vlade ,ter proti vsemu kar je napredno. Izjavili so, da ljudstvo obsoja vlado, ker je dovolila tej vojski bivanje v raznih mestih v Angliji in Skotiji. Nadalje so zahtevali številni delegati, da se sprejme resolucijo in zahteva od vlade, da se Andersove čete očisti iz Anglije.
istega leta, Lobkovič opisuje svojo avdijenco pri papežu, poudarja, da mu je papež dejal, da bo zelo rad dal Paveliču svoj blagoslov, kakor hitro pride v Italijo. Takih primerov, piše "Borba", bi mogli naštevati in naštevati. Tukaj spada tudi papeževo odobrenje, da Stepinac prevzame funkcijo vrhovnega vojnega vikarja vstaške vojske, to je, vojnega starešine vseh vsta-ških oficirjev svečenikov.
Jasno je, poudarja "Borba", da se v tej kampanji ne gre o zaskrbljenosti nad vprašanjem državljanskih svobodščin v Jugoslaviji, temveč o zaskrbljenosti reakcionarnih krogov, katerim je sodba Stepinaca tako odločno razbila imperialistične načrte in namere, da bi zbrali in reorganizirali stanke fašizma v Jugoslaviji.
"Borba" zaključuje ta članek z tem, da drzna in prepolna laži kampanja ni presenetila narode Jugoslavije. Svoboda veroizpovedi v Jugoslaviji je zagotovljena z ustavo, kar pomeni, da o nekakšnem preganjanju vere sploh ne more biti govora. Stališče naroda in stališče države po tem vprašanju je odrejeno v številnih izjavah maršala Tita in drugih visokih voditeljev. Narodi Jugoslavije ne morejo dovoliti, da bi jim zunanji "gospodarji" urejevali notranje zadeve.
"Federativna ljudska republika Jugoslavije je in ostane svobodna zemlja svobodnih in ponosnih ljudi."
NARODOM JUGOSLAVIJE
Beograd, 26 okt. — Maršal Tito, kateri se je nahajal v Reki in Postojni, je podal važna govora z ozirom na sklepe pariške konference, ki se nanašajo na pravice narodov Jugoslavije. V svojem govoru je obsodil način po katerim so vojni zavezniki na konferenci zanikali narodom Jugoslavije pravice, ki jim kot narodu in kot zavezniku pripadajo.
Z ozirom na to, maršal Tito je dejal: "Od Atlantske listnine ni ostalo ničesar, razen praznih fraz. Ne glede na nekatere določbe pariška konferenca v tem oziru se je služila v vseh zadevah, ki se tičejo naših narodov samo z "NE", ter je pokazala večjo naklonjenost italijanskemu imperializmu.
Napačna bi bila zamisel, da so velike sile delale vse to v interesu italijanskega naroda. Kakor razvidno so to delale bolj za samosvoje interese in predvsem da zasedejo naša^vrata v svet.
Maršal Tito je zaključil svoj govor v Reki rekoč: "Tudi v tej dobi nismo uspeli doseči naših opravičenih zahtev, toda mi se nismo odrekli nadaljne borbe, tako,
SOVJETSKA ZVEZA ODREDILA DEMOBILIZACIJO
da bomo enega dne v resnici združeni z vsemi svojimi brati, katerim se zanika osnovna pravica na priključitev k svoji matični državi, svobodno in srečno zadihali v skupnem življenju v svoji skupni državi Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji."
CHURCHILL ZAŽIGALEC NOVE VOJNE -STALIN
Moskva — Sovjetska vlada je naznanila pretekli teden že četrto odredbo demobilizacije vseh starejših vojakov, odkar se je končala vojna.
Ta odredba vrhovnega Sveta sovjetske vlade je bila objavljena na dan otvoritve zasedanja konference Združenih narodov v New Yorku. Na podlage odredbe bodo med 1 novembrom in 1. januarjem demobilirirani in poslani domov vsi starejši vojaki in častniki z izjemo onih pri sili in mornarici.
Brezdomci zavzeli
stanovanje
. -
Montreal. — Skupina povrnjenih vojnih veteranov je tukaj zavzela prazno poslopje in namestila svoje družine. Oblasti so takoj poslale policijo proti "brezdomcem", katera je aretirala tri vojake pod obtožbo za ' :nasilni" vstop v privatno poslopje.
Oblastim se je pridružilo tudi mestno časopisje z napadanjem povrnjenih vojakov, češ da so se podali vplivu komunistov, ker se med njimi nahaja nekoliko članov Delavske Progresivne stranke. Odbor omenjene stranke je takoj izdal izjavo v kateri pravi, da se ne gre za vprašanje političnega prepričanja, temveč da se gre za stanovanja družinam povrnjenih vojakov, kateri so se borili na bojnem polju za svojo domovino.
Delavska stranka je istočasno izjavila, da se zabrani gradnjo hotelov in nočnih shajališč, a vsa materijalna sredstva postavi na razpolago za graditev družinskih stanovanj.
Pred dobrim mesecem brezdomci so se namestili v prazna stanovanja v Ottawi. Poslužili so se načina svojih vojnih tovarišev v Angliji, kateri so prav tako se poslužili stanovanj britanskih lordov, ki so bila prazna.
London, 29 okt. — Maršal Stalin je danes brzojavno odgovoril na 31. vprašanj, ki so mu bila postavljena po dopisniku za zunanji tisk. Med najvažnejše vprašanje spada menda nevarnost za novo vojno na katero po'džigajo Churchill in njemu podobni v Angliji in Ameriki.
Na vprašanje, kaj misli, da je najbolj nevarno za svetovni mir, Stalin je odgovoril: Zažigalci nove vojne in predvsem Churchill ter vsi oni, kateri mislijo kakor on v Angliji in Ameriki.
Na vprašanje, kakšni so pogledi Rusije z oziro'm na Jugoslavijo, katera noče podpisati mirovno pogodbo z Italijo — Stalin je odgovoril: Jugoslavija ima podlago, da je nezadovoljna.
V prihodnji izdaji priobčimo dobesedno vseh 31. vprašanj kakor tudi odgovor Stalina, na ista vprašanja.
Stavkarji lesne industrije
Port Arthur — Napram tozadevnim poročilom stavkarji lesne industrije so poslali delegacijo v Toronto, katera bo pregovarjala v njihovi zadevi z delodajalci in predstavniki provincijalne vlade.
Na vseh važnejših potih stavkarji so postavili močne piketne straže in so odločni zmagati pri svojih zahtevah. Tako so n.pr. v Timminsu dne 28 oktobra vprizo-rili demonstracijo v kateri je korakalo veliko število delavcev lesne industrije. Nekoliko dni pred je policija navalila na piketne straže, na kar so delavci odgovorili z množično demonstracijo.
V teku so pregovori in dosedaj ni nobenega znaka o dosegi sporazuma.
Churchill toži Adamiča
London — Winston Churchill je pretekli teden vložil tožbo proti pisatelju Louisu Adamiču in njegovem založniku Harper & Bross, knjige "Dinner at the White House." Tožbo je vložil, češ da so nekajeri stavki v knjigi — "obrekovanje."
Kot znano pred par tedni je izšla knjiga "As I Saw It", katero je napisal v Rooseveltov sin Eliott, v kateri se njegove analiza o Churchillovem karakterju popolnoma ujema z analizo ki jo je napisal pisatelj Adamič.
Mr. Churchill, če misli vložiti tožbo zoper vse, kateri pišejo o njegovem karakterju, posebno v Indiji, Grčiji, Indoneziji, Španiji in tudi drugod, bo najbrž odnehal od te zamisli. Veliko število prič, bo potrdilo resnico!
Krojaška zadruga
Podpisani želim povedati svoje mnenje o važnem vprašanju, ki ga morejo rešiti izurjeni krojači. Brez dvoma poleg ostalih grup, ki se bodo vrnile opremljene z potrebnim orodjem, da je prav tako važna pomoč pri obnovi narodnega gospodarstva v starem kraju, krojaška obrt. Kakor so potre-I bni dobri mehaniki, zidarji, mizar-! ji in rudarji so enako potrebni krojači.
Tukaj v tej deželi seveda da nas ni dosti, a nas je vendar toliko, da bi' lahko organizirali krojaško grupo, opremili jo z vsemi potrebnimi mašinami za v stari kraj. Krojaška grupa se prav tako kakor ostale grupe lahko organizirana bodisi na zadružni ali pa na državni podlagi. Vse kar je prvotno potrebno, da se med seboj dogovorimo in sporazumemo vsi tisti, kateri se žele vrniti v staro domovino. Svoje mnenje lahko izrazite, bodisi pismeno preko tega lista ali pa pišite na moj naslov.
Joe Lesar
250 Willow St.
Sudbury, Ont.
NE ŽELIM VZGAJATI SVOJEGA SINA ZA VOJNO
New York — Boris Izakov, dip-lomatični korespodent, vojni veteran, kateri je v zadnji vojni izgubil levo nogo, je izjavil, da ne želi vzgajati svojega sina za novo vojno. To je izjavil na zborovanju Združenih narodov v New Yorku.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Offiee for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Kampanja Edinosti
Kakor je že znano naročnikom, čitateljem, zastopnikom in ostalim prijateljem naprednega tiska, se je vsako leto v januarju in februarju vršila kampanja Edinosti. Januar in februar sta bila določena dva meseca, za pridobivanje novih naročnikov, ponavljanje poteklih naročnin in tudi zbiranje dobrovoljnjih prispevkov za tiskovni sklad. Prav zaprav sta bila januar in februar, dva meseca medsebojnega tekmovanja med naselbinami in tudi izmed posameznikov, kdo bo več zbral novih naročnin, ponovil potekle naročnine in tudi dosegel večji uspeh pri zbiranju dobrovoljnih prispevkov za tiskovni sklad.
Sedanja kampanja Edinosti začne nekoliko prej. Začne z dne 15 novembra in bo trajala do 15 januarja.
Do tega zaključka se je prišlo z strani treh uredništev "Novosti", "Srbskega Glasnika" in "Edinosti", kakor tudi Izvršnih odborov bratskih Zvez vsled dejstva, da se bo enkrat v januarju začela kampanja, ki jo podvza-me Svet Kanadskih Južnih Slovanov v prid pomoči narodom nove Jugoslavije. To je razlog radi katerega se kampanja Edinosti začne kakor je omenjeno z dne 15 novembra.
Podružnicam Zveze Kanadskih Slovencev kakor tudi ostalim prijateljem Edinosti, Uprava in Uredništvo naslovita posebne okrožnice. Zato ne smatramo za potrebno da bi tukaj omenjali to, kar bo rečeno v okrožnici. Vse kar želimo tukaj povedati je to, da vnaprej obvestimo vse naše zastopnike, kakor tudi podružnice Zveze Kanadskih Slovencev in ostale prijatelje, da se vnaprej pripravijo za dober uspeh kampanje.
Tega naznanila nam ni bilo mogoče podati prej tudi vsled dejstva, da je bila v teku kampanja za X-raj aparat katerega se pošlje kot dar Kanadskih Slovencev svojim bratom in sestram v stari domovini. Ta kampanja, ki je uspela iznad vsakega pričakovanja odpira nadaljno možnost prav tako za dober uspeh kampanje Edinosti.
Dosedanja vloga Edinosti na polju bratskega edin-stva med našimi izseljenci, pri pobijanju ogabne laži in izmišljij z strani črne in profašistične reakcije proti silam miru in progresa, proti novi Jugoslaviji proti skupnemu napredku vseh miroljubnih narodov v svetu, je dokaz o potrebi njenega obstoja. O njeni vlogi so se prepričali njeni številni naročniki, njeni čitatelji in podpi-ratelji. Prepričali so se, da zasluži vso podporo prijateljev napredka in progresa.
Zato pripravimo vse potrebno, da bo kampanja uspela z dobrim rezultatom!
V dejanjih med njimi ni razlike
Kakor razvidno iz poročil, katera tako temeljito odkrivajo vso podlost in ogabno izdajalsko delo ljudskih izdajalcev, med njimi v dejanjih ne 'moremo zapaziti prav nobene razlike, pa naj so oblečeni v taki ali pa taki suknji.
Medtem, ko so eni pod parolo za "kralja in domovino" izvajali strašne zločine za časa okupacije, so jih drugi izvajali na isti način pod parolo "v imenu Boga in sv. vere". Na ta način je izdajalska družba samoljubcev, po-hlepnežev in skrajnih sovražnikov svobode in progresa, skupno izvajala en sam velik zločin za časa okupacije in služila krvnemu sovražniku vsega ljudskega napredka — nemškemu in italijanskemu fašizmu.
številni dokazi še živečih prič kažejo, da ji je bila ena sama namera v mislih, kako in na kateri način zadušiti osvobodilni duh in se rešiti pod ceno največjih zločinov vseh nezaželjenih elementov in tako vzpostaviti zopet trulo protiljudsko oblast.
V	teh dejanih in nameri izdajalski elementi niso izbirali sredstev, niso se sramovali svojih dejanj, niso pomislili na verske in civilne zapovedi. Morili so, ubijali so, mučili so, izvajali so najbolj drzna izdajalska dejanja, katerim ne moremo najti primer v vsej razvojni povesti.
Prav tako, kakor se ni sramovala ta izdajalska dru-
7 (
žba izvrševati zločine in umorstva nad nedolžnim prebivalstvom, tako se ne sramuje reakcionarna družba, da sedaj, ko so dokazi tako očitni, skuša širiti zlobno mržnjo proti novi Jugoslaviji. Kakor na tekmo reakcionarni elementi tekmujejo kdo bo več izlil črnila, kdo bo bolj spretno zatemnil resnico, kdo bi mogel vplivati na gotov del izseljencev. Od tukaj torej izvira vsa zlobna propaganda proti novi Jugoslaviji — od reakcionarne družbe, katera si prizadeva tudi sedaj loviti v kalnem in preslepiti mnoge na isti način kakor so to delali protiljudski izdajalci za časa okupacije, ko so organizirali izdajalske skupine "belo gardo", "domobrance", "četnike in vstaše", ter jim govorili, da se gre za "sv. vero, za kralja in domovino", toda šlo se je za izdajstvo lastnega naroda, za nesrečo in suženjstvo naroda. Danes reakcija pridiga, da se gre za "demokracijo", da se gre za "svobodo veroizpovedi". Toda takrat, ko so nemški in italijanski rablji morili nedolžne prebivalce, požigali mesta in vasi, oskrunjevali verska svetišča, takrat so verski predstavniki blagoslavljali zastave morilcev.
V	dejanjih med njimi ni bilo razlike prej in je ni tudi sedaj!
Nujne naloge v vezi z povratkom izseljencev
POROČILO IZ KONFERENCE V TORONTO
V	nedeljo dne 20. oktobra se je vršila v Toronti konferenca po vprašanju povrnitve izseljencev v staro domovino. Konference se je udeležilo 30 delegatov, kateri so zastopali grupe izseljencev, povratnikov in lokalne odbore Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Tukaj prinašamo okrajšano poročilo, katerega je na konferenci predložil gl. tajnik S.K.J.S. S. Miošič, in je popolnjen s sklepi, kateri so bili sprejeti na konferenci. Tu niso samo postavljene nujne naloge ampa ktudi pojasnila na vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo po-vratka. V naslednji številki bomo priobčili pravilnik o denarnih vlogah i. t. d.
Poročilo iz starega kraja je, da je vprašanje organiziranega po-vratka izseljencev pozitivno rešeno — tako, kakor je članstva grup predložilo in kakor to želi večina onih, kateri so se odločili za povrnitev. S tem je vprašanje povratka prešlo iz stopnje teorije in diskusije v realnost, prakso. Ni več mesta za pogovore — ali bomo mogli iti — ampak, da se gre in to čimpreje. Načrt je izdelan in odobren, — sedaj je treba, da se ga izvede.
V	zvezi s tem se postavlja pred nas cela vrsta nalog, od katerih so najvažnejše naslednje:
(1) Organizirati prevoz ljudi v najkrajši dobi kot je mogoče, (2) Naročati in nabaviti stroje, katero' naj bi vzele grupe s seboj v domovino.
Kako pristopiti delu za izvedbo teh nalog? Prva stvar je, pravilno objasniti načrt organiziranega povratka. Vsi izseljenci, a posebno oni, kateri se želijo povrniti, morajo biti na jasnem s tem, kaj so grupe, kaj je njihov cilj i.t.d.
Zakaj so grupe organizirane in zakaj se pravi, da je to najboljši način za povrnitev?
To je na prvem mestu zato, ker na ta nači^ morejo izseljenci povratniki izpolniti svojo željo, da pomagajo pri grajenju domovine. Največja pomoč se more dati čez grupe. Samo na ta način se morejo vzeti razni stroji v domovino. Grupe bodo prevzele razna dela in že za same povratnike bo bolje če se bodo držali skupaj, če bi že ne bilo nič drugega se more pričakovati, da jim bo šla država na roke.
Grupe so prvenstveno delovne skupine. Njim naj bi se priključili oni izseljenci, kateri so pripravljeni v njih delati, naj bo to celi čas dokler bodo obstojale, ali pa za en čas, kakor bo že odgovarjalo povratniku.
Med izseljenci je tudi mnogo takih, ki iz svojih posebnih razlogov ne morejo in ne želijo prevzemati grupskih obveznosti, a' se želijo povrniti v domovino. Tem svetujemo, da naj se vračajo posamezno.
Mi smo do sedaj v glavnem skrbeli za grupe, o izseljencih kateri se nameravajo vrniti organizirano. No, narodne oblasti Jugoslavije so zainteresirane za povratek, enih in drugih, vsi so dobro došli. Zato moramo skrbeti tudi za one, kateri se mislijo povrniti posamezno. Treba jim je dati vsako pomoč, vključno mogočnosti potovanja skupno s članstvom delovnih grup. Vsi taki priseljenci — povratniki naj bi se prijavili Svetu Kanadskih Južnih Slovanov. Delovne grupe in njihove naloge
Do sedaj so organizirane sledeče delovne grupe: stavbinska, poljedelska, kamnolomsko-stavbinska, ribarska, gozdarska, kovinarsko-obrtna, premogarska. Snuje se tu-rudarska-metalska grupa.
Izseljenci, kateri se odločijo za grupe, naj se vpišejo v grupe, kjer mislijo, da bodo mogli največ doprinesti z ozirom na svojo sposobnost. Ako bode potrebno se lahko upostavijo še tudi druge grupe.
Pred vsemi grupami so sedaj naslednje naloge:
1)	Dobivanje novega članstva, pomnožiti svoje vrste.
2)	Takojšnje pobiranje denarja, katerega je njihovo članstvo obljubilo.
V	zvezi z dobivanjem novega članstva so potrebne nekatere pripombe, največ zaradi tega, ker v prošlosti ni bilo pravilno raztol-mačeno, kdo more postati član grupe, namreč, pristop v grupo je bil pod pogojem prispevka denarja.
Na ta način je stavbinska grupa sprejela določbo, da vsaki oni, kateri hoče postati član te grupe, j je potrebno, da prispeva najmanj 500 dolarjev. Podčrtan je bil denar. Namen je bil, da se zagotovi čim več denarja ali fonda za nabavo mašinerije. Ta zaključek ni bil pravilen. Grupa s tem ni nič dobila, ako ni izgubila. To se je
vzelo, kakor da je grupa zaprla pot pristopa v grupo. Kar je še slabše, se je splošno domnevalo, da se ne more pristopiti v nobeno grupo brez vloge $500.00 akorav-no nobena druga grupa ni sprejela takega zaključka.
Denar je važen, stroji, mašine-rija je važna, ali nobena stvar ni važnejša kot ljudje. Grupam je najvažnejše članstvo. Ko bodejo ljudje v grupi, bo tudi denar in mašinerija. Denar se ne more dobiti 'z nikakim šablonskim predpisom, ampak samo tedaj, ako bodejo ljudje, ako bo članstvo uver-jeno, da je stvar za katero dajejo solidna, na trdni podlagi.
Vrata grupe morajo biti odprta vsakemu, brez ozira kolika denarja more vložiti za mašineri-jo. Glavno je, da se človek soglaša s cilji grupe, da pristane, da bo delal z grupo.
Imamo neko število izseljencev, kateri bi želeli stopiti v grupe, a ne samo da ne morejo vložiti
denarja v grupski fond, še težko da imajo dovolj denarja za potne stroške. To so v glavnem nekateri, ki imajo večjo družino ,a so večletni člani in aktivisti naših organizacij. Take ne samo, da jih je potrebno sprejeti, ampak tudi x, kolikor bo to potrebno bi jim morali nuditi pomoč v pogledu potnih stroškov.
V vidu je potrebno imeti tudi to: da denar, katerega člani vlagajo v fond za mašinerijo, ni dar, niso niti nikakšne delnice ali podobno, ampak je to neke vrste posojilo. Vloženi denar bo povrnjen. Vsled tega član kateri bo vložil večjo vsoto, bo dobil povrnjeno večjo vsoto. Kdor ne bo nič vložil ne bo dobil nič nazaj. Tako gledanje vprašanje vlog je pravilno. Člani, kateri imajo denar je potrebno, da vlože kolikor največ morejo.
Vprašanja, katera se nam postavljajo so: ali bodo mogle iti družine z grupami, oziroma, ali bo mogla iti žena in otroci ob enem z možem ? Potem, ker večina članov grup imajo svoje družine
v domovini ali jim bo mogoče dobiti ženo in otroke tam kjer se bodo oni nahajali z grupo na delu ?
Na ta vprašanja se more odgovoriti samo odločno, takole: Žena in otroci gredo skupaj z možem in se bo ukrenilo vse mogoče, da bodo člani grupe živeli skupaj s svojo družino.
Vplačanje obljubljenih vlog
Člani grup, kateri so obljubili denar za nabavo raznih strojev (mašinerije), bi morali — v kolikor jim je to mogoče — vložiti denar čim preje. Ako ne morejo vplačati vsega naenkrat kar so obljubili, naj bi dali samo en del.
Denar je nujno potreben, radi tega, da bi se mogli kupiti in naročiti razni stroji. Za stroje, skoro v vseh slučajih se mora plačati vse v naprej, ali pa večji del.
(O načinu sprejemanja denarja, upravljanju izplačil, jamstvenimi certifikati i.t.d. so sprejeti posebni zaključki v obliki pravilnika, kateri bo objavljen posebej).
Kakor že rečeno, denar, ki ga bodo člani grup vložili, se sma-
Razvoj slovenskih pokrajin je organsko povezan z morjem in tržaško luko
Pariz. — Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Na seji politično-te-ritorialne komisije za Italijo je beloruski delegat Kiseljev v svojem govoru o Beneški Sloveniji in Trstu dejal med drugim:
"Pričel bom s sektorjem Beneške Slovenije. Prvotni prebivalci tega ozemlja so izključno Slovenci. Po. italijanskem uradnem štetju iz leta 1921 je bilo na tem ozemlju 15.000 prebivalcev, od katerih jih je bilo samo 400 italijanske narodnosti. Naravno je, da bi moralo to ozemlje na temelju etničnega načela pripasti Jugoslaviji.
Če preidemo na področje Gorice, moram reči, da se naša črta razlikuje od francoske po tem, da pušča Jugoslaviji Gorico in nekaj vasi zapadno in južno od mesta, predel, ki šteje kakih 40.000 ljudi, med katerimi je 30.000 v samem mestu Gorici.
Meja ki jo mi predlagamo, poteka tako, da pušča Italiji vse naselbine z italijansko večino prebivalstva in nobene slovenske vesi, medtem ko se istočasno puščajo Jugoslaviji vse naselbine s slovansko večino prebivalstva in nobena vas z italijansko večino. V istem delu, ki se daje Jugoslaviji, živijo Italijani izključno v narodnostno mešanem mestu, Gorici. Po avstrijskem šteju iz leta 1910, ki je še najbližje resnici, je živelo v mestu od skupnega števila 31.000 prebivalcev 14.812 Italijanov in 15.228 Jugoslovanov. Ako je danes število Italijanov nekoliko večje, je to edinole posledica nacionalnega zatiranja Slovencev ter priseljevanja Italijanov v mesto, kar je izvršil fašistični Mussolini-jev režim. Gorica je bila predvsem upravno središče ter so zato tvorili naseljenci fašističnega režima večino Italijanov v Goriei. Predmestja Gorice so pa popolnoma slovenska. Gorica je od vseh strani obdana s slovenskim etničnim ozemljem in Slovenci tvorijo večino prebivalstva Gorice, če vzamemo mesto skupno s predmestji.
Na sektorju med belorusko in francosko črto je več Slovencev kakor Italijanov in zaradi tega je po našem predlogu število oseb, ki bi pripadale nacionalnim manjšinam, manjše, kakor na temelju francoskega predloga. Beloruska črta prepušča mesto Gorico Jugoslaviji. Po francoski črti se pa Gorica oddvaja od nekaterih svojih predmestij, od svojih virov za preskrbo z vodo, od električne centrale in od lokalnih surovin, ki so nujno potrebne za njeno industrijo. Na ta način preneha biti tržišče Vipavske doline.
Beloruska črta je znatno krajša in ne dela nenaravnega obkroža-nja Gorice, kakor francoska črta, po kateri bi bila Gorica najskrajnejše ležeča naelbina Italije na tem sektorju italijanske meje. Prav tako je treba pripomniti, da se prvič v zgodovini dela poizkus, da bi bilo mesto Gorica s politično črto od svoje pokrajine. Naš predlog pa nasprotno pušča Gorico tistemu področju, katerega upravno in gospodarsko središče je bila v teku številnih stoletij svoje zgodovine. Gorica je bila eno izmed najvažnejših središč slovenskega političnega, ekonomskega in kul-I turnega življenja, mesto, kjer so i bile ustanove, organizacije, založbe in tiskarne, mesto kjer so se 1 tiskale slovenske knjige, časopisi in revije.
|
VSA MORSKA OBALA OD TRSTA DO TRŽIČA JE KOMPAKTNO NASELJENA S SLOVENSKIM PREBIVALSTVOM
Prehajam na vprašanje tako
imenovanega koridorja. Vsa morska obala od Trsta do Tržiča predstavlja del slovenskega ozemlja ter edini izhod slovenskega naroda do morja. Slovensko prebivalstvo tvori tukaj kompaktno etnično celoto in sestavni del slovenskega naroda. Preko 1300 let živi slovensko ljudstvo neprestano na tem strnjenem slovenskem ozemlju. Po podatkih avstrijskega šte-ja iz leta 1910 je živelo na prostoru tega koridora 9667 Slovencev in samo 704 Italijanov. Italijani, ki tvorijo samo 6,5 odstotka vsega prebivalstva tega ozemlja, so se sporadično preselili semkaj pozneje. V čem obstoja smisel francoske črte in koridorja, ki je širok komaj 4 do 8 km in dolg do 25 km ? Politični smisel tega koridorja obstoja v tem, da se slovenskemu narodu zapre izhod na morje, da se železniške zveze odsekajo od Jugoslavije. Tak nenormalen položaj ne more prispevati k utrditvi miru in varnosti na tem področju.
Dalje se po francoski črti dodaja svobodnemu ozemlju Trsta severozapadni del Istre. Semkaj spada tudi del ozemlja, ki se v smislu Morganove črte nahaja pod okupacijsko upravo Jugoslavije. Ozemlje, ki naj bi ga Jugoslavija zapustila, obsega približno 500 km in po podatkih ki so vzeti iz popisa Jadranskega instituta iz leta 1945 glede prebivalstva Istre, biva tukaj 65.000 prebivalcev, izmed katerih je 55.000 Slovencev in Hrvatov. Na ta način tvorijo v tem delu Istre med Morganovo in francosko črto Jugoslovani večino nasproti Italijanom. Prav tako je treba upoštevati, da je od 30.000 Italijanov preko 25.000 Italijanov koncentriranih v sedmih mestih, ki se v glavnem nahajajo na obali. Ostalo prebivalstvo je strnjeno jugoslovansko in med 35.000 Jugoslovani živi kakih 4000 Italijanov. Štiri petine ozemlja so v etničnem smislu popolnoma jugoslovanske. Ta del Istre se ni nikdar v zgodovini delil od ostale Istre, s katero tvori tako geografsko, kakor nacionalno in teritorialno celoto. Beloruska delegacija ne vidi resnih argumentov, ki bi opravičili zahteve, da se ta del Istre, ki tvori del etničnega jugoslovanskega ozemlja, odvzame Jugoslaviji in da se slovenskemu narodu severno in južno od Trsta odvzame vsa njegova obala."
Šef beloruske delegacije se je nato ostro dotaknil govora južnoafriškega delegata. Izrazil je svoje začudenje nad statističnimi podatki in nad njihovimi viri, po katerih naj bi francoska črta baje prepuščala več Italijanov Jugoslaviji, kakor Jugoslovanov Italiji. Te nestvarne navedbe je zavrnil ter poudaril, da ne morejo vzdržati nobene kritike.
TRŽAŠKA INDUSTRIJA
LAHKO USPEVA SAMO V JUGOSLAVIJI
V zvezi beloruskim predlogom glede meje svobodnega mesta Trsta je Kiseljev nato nadaljeval:
"Na podlagi staličnih podatkov je ugotovljeno, da je bila okolica Trsta naseljena s Slovenci že v srednjem veku. Te naselbine so bile in ostale slovenske. Nekatere izmed teh naselbin so danes sestavni del mesta in njegovih predmestij. Prebivalci današnjega Trsta so priseljenci zadnjih dveh stoletij. S pomočjo statističnih podatkov je ugotovljeno, da je 55% priseljencev jugoslovanskega porekla in samo ena tretjina italijanskega. Slovenci so razvili v zadnjem stoletju v Trstu visoko kul-
turno življenje. Imajo svoje časopise, knjige, gledališče in umetnost. Na tej obali živijo Slovenci že od sedmega stoletja kot ribiči in mornarji ter so vodili skozi 13 stoletij obrambnp borbo za to svojo obalo proti zapadnim sosedom, ki so ustanavljali na njej svoje obmorske vojaške in trgovske kolonije.
Kot za vsako drugo primorsko ljudstvo, tako je bila tudi za slovenski narod morska obala največjega pomena.
Prav ta primorski p oložaj je ustvarjal najvažnejše pogoje za njegov gospodarski razvoj. Morje je bilo odločilni činitelj za gospodarski razvoj južnega dela Slovenije. Celoten razvoj slovenskih pokrajini je povezan z morsko obalo in v prvi vrsti z njeno veliko luko in mestom Trstom. Težišče vsega gospodarskega življenja teh pokrajin vedno bolj stremi proti lastni morski obali.
Najtežji udarec za slovenski narod, za njegovo gospodarsko življenje, kakor tudi za nacionalno življenje sploh, po prvi svetovni vojni je bilo dejstvo, da je italijanski imperializem položil roko na njegovo Primorje in da je odrezal Slovenijo od morja s širokim koridorjem, ki ga je imenoval "Venezia Giuliai", čeprav za to ni imel nobene pravice, kajti obala okrog Trsta in njegovega slovenskega zaledja ni nikoli v zgodovini pripadala Benetkam. S tem je bil celoten, do tedaj sorazmerno zelo močan gospodarski in nacionalni razvoj slovenskega naroda nasilno ustavljen. Slovenija odrezana od morja je bila v Jugoslaviji od leta 1918 do leta 1941 v zelo težkem ekonomskem položaju. Trst je bil najboljši izhod na morje za pokrajine severne Jugoslavije. Glavne železniške zveze iz Trsta vodijo tudi v druge države preko jugoslovanskega zaledja. Samo povezanost z glavno državo njegovega zaledja, z Jugoslavijo, lahko zagotovi mestu uspešen razvoj gospodarskega življenja. Edina osnovna tržaška industrija obstoja v predelovanju prekomor-skih surovin za potrebe tržaškega zaledja. Tržaška industrija, ki se opira na naravne baze, lahko najde zase pomoč samo v Jugoslaviji. Tudi pred letom 1918 je bila industrija najtesneje povezana z gospodarstvom jugoslovanskega zaledja.
To so glavni argumenti, na katerih temeljijo naši predlogi. Ko se je slovenski narod skupno z t ostalimi narodi Jugoslavije dvignil v narodno-osvobodilni vstaji ; proti fašističnim okupatorjem, je | bil prežet z zavestjo, da se bori ramo ob rami s svojimi velikimi zavezniki ne samo za svojo svobodo in bodočnost sploh, ampak tudi za druge pogoje, za boljše gospodarsko življenje, ki mu ga nudi narava sama s tem, da ga je postavila na obalo Jadranskega morja, ki pa mu jo je leta 1918 ugrabil italijanski imperializem. Prežet je bil z zavestjo, da se bori za svojo združitev, za svoje etnične pravice, za svojo obalo.
Razumljive se mi zdijo prošnje in težnje slovenskega naroda. Slovenski narod poziva mirovno konferenco, da vzpostavi pravice malih narodov, ki se teptajo. Slovenski narod je majhen narod, toda njegova nacionalna individualnost je razvita v isti stopnji, kakor pri posameznih velikih narodih. To je tudi dokazal s svojo delavnostjo in s svojo kulturo v miru, pa tudi s svojo narodnoosvobodilno borbo v vojni od leta 1941 do 1945. V imenu pravice
tra kot posojilo. Vrnitev denarja je zajamčeno.
So izseljenci, ki se ne mislijo vrniti, a želijo pomagati grupam z vlogami denarja. Ti morejo posoditi denar naj bo katerikoli grupi. Vplačila morejo napraviti na svoje ime ali na ime enega izmed svoje družine ali sorodstva v Jugoslaviji. Takšni izseljenci imajo pravico, da se pozneje priključijo grupi ali pa da oni katerega imenujejo v Jugoslaviji pristopi v grupo, kadar bo ta grupa prispela v domovino. Na enak način lahko pomagajo grupam tudi izseljenci, kateri se bodo vračali posamezno.
Nabava raznih strojev
Stroji se bodo naročali napram listam, katere so sestavljene po samih grupah. Grupe katere še niso predvidele, kakšne stroje bi si nabavili, naj to določijo.
Nekatere grupe imajo odbore za nabavo strojev, kateri niso samo sestavili liste, ampak so tudi iskali mogočnosti, da se dajo na-ročbe. Ti odbori ostanejo v veljavi. No, samo naročba strojev naj bi bilo centralizirana, odnosno, naj bi bila v rokah enega centralnega odbora. Tak odbor bo bolje in pravilneje izvršil naročbe pod povoljnešimi pogoji. Vzemimo samo troke ,katere bodo morale imeti vse grupe. Očitno je, da je bolje, da se troki naroče naenkrat za vse grupe, kakor pa da jih vsaka grupa naroča posebej.
Ta centralni odbor bo uspostavil Svet Kanadskih Južnih Slovanov, večinoma od strokovnjakov in ta odbor bo formalno organ S.K.J.S. Ali odbor bo delal sporazumno z grupami, oziroma, z dotičnim grup-skim odborom za stroje (mašinerijo). Dolžnost tega odbora je izvršujoče narave to je: ne bo prinašal, ampak samo izvršaval odloke in naloge katere se mu bodo naložile.
Vprašanje prevoznine ali transportacije
Z vprašanjem prevoznine je stvar takole: Prevoz ljudi, je treba organizirati preko privatnih paro-brodnih družb, a za prevoz strojev in pohištva se bo dobila jugoslovanska ladja.
Prevoz ljudi je treba organizirati v dve ali tri skupine in to z enega kanadskega ali ameriškega pristanišča naravnost v Split ali pa kakšno drugo jugoslovansko pristanišče. Z pripravami odhoda prve skupine se naj prične takoj.
Priporoča se vsled tega, da po-edinci, kateri mislijo iti, posebno oni, kateri želijo biti vključeni v prvo skupino, uredijo svoje svoje privatne stvari in da so pripravljeni.
Pri tem na prvo mesto spada vprašanje potnih listov in vize, katere bo mogel vsaki potnik sam nabaviti in isposlovati.
Kar se tiče strojev in pohištva, se bo dobil parnik ko bode vse urejeno in pripravljeno za nalaganje ali pa vsaj glavni del. Nujna naloga je dobiti prostor v enem pristanišču, kamor se bodo vse te stvari spravljale in hranile dokler ne pride parnik.
V pogledu pohištva moramo pri pomniti, da naj se v Jugoslavijo vzamejo samo najvrednejše stvari, ker bo pošiljatelj moral plačati prevoznino po železnici.
Iz gornjega je razvidno kako velike so naloge, ki zahtevajo tudi temu primerne napore, da se bo vršil povratek v domovino v redu. To pa ni samo stvar grup in S. K. J. S., nego stvar naših organizacij, vsega našega progresivnega pokreta. — To je naloga številka ena.
*
Da bi pa Svet Kanadskih Južnih Slovanov mogel izvršiti delo katero njemu pripada, je izvršni odbor zaključil ,da uposli še enega namestnika v glavni urad.
(Iz urada Sveta Kanadskih Južnih Slovanov)
malih narodov, ki so bile načelno priznane že ob koncu prve svetovne vojne in ki so bile potrjene z zmago proti fašističnim silam v zadnji vojni, ki so te pravice odrekale in surovo teptale, je treba, da se odstrani krivica, ki tepta pri-rodne življenjske pogoje slovenskega naroda in ki ovira njegov popoln nacionalni razvoj."
Pred zaključkom svojega govora je Kiseljev še enkrat kratko in ostro presodil predlog brazilske delegacije, kot nepravilen in nasproten interesom miru in varnosti ker stremi za tem, da se zavlačuje vprašanje Julijske krajine. Nato je zaključil: "Pravično bi bilo, ako bi mirovna konferenca odločila, da se Trst in njegova okolica izročita Jugoslaviji, toda glede na položaj ki je nastal na konferenci, podajam predlog, da se pretrese in sprejme meja med Jugoslavijo in svobodnim ozemljem Trsta, kot jo je predlagala beloruska delegacija."
Trst-Svobodni teritorij ali
Guvernerja provinca?
Piše: G. ANBOR
Pariški mirovna konferenca kaže nekoliko neprimerjajočih primerov sramotnega neprijatelj-stva napram manjšim narodom, ki so se pokazali z strani onih, kateri nosijo krinko demokracije pri reševanju mednarodnih problemov. Ne more biti pravi pobor-nik mira in demokracije, kateri bi mogel pozabiti delegata Avstralije kateri je, ko je predlagal cel niz amandmentov pri mirovni pogodbi z Rumunijo, priporočal konferenci naj vzame Južno Afriko kot idealen primer stališča napram nacionalnim manjšinam, kateri je orisal idealno stanje stvari kjer da so narodi različnega porekla bili v stanju urediti svoje, življenje po lasti volji in načinu. Kakor ironija usode, je prišel telegram iz Južne Afrike in to v trenutku, ko tam živeči Indijanci protestirajo proti krutih zakonov, kateri obstojajo proti njih v tem Dominionu. Telegram zahteva od Mirovne konference, da v interesu miru v svetu, prouči vprašanje fašističnega stališča napram Indijancem v Južni Afriki. ,
Dogodki so na ta način odkrili lažne prijatelje demokracije, katerih elegantne fraze o filantropiji (človekoljubju) in človečanstvu, služijo za zakriti navadne trgovske in sebične cilje. Na enem zasedanju Komisije, jugoslovanski predstavnik, ne brez delne doze sarkazma, je dokazal zakaj ti agenti britanskih in ameriških poslovnih krogov tako spretno paradirajo kot prijatelji rumunskega in bolgarskega naroda. "Kadar je vprašanje opravičenih zahtev o delomi-čni nadomestitvi za ogromne izgube katere je naš narod pretrpel od agresije, je dejal jugoslovanski delegat, nekateri delegati priogo-varjajo in govorijo o velikodušnosti in drugih visokih principih. Istočasno pa pozabljajo vso velikodušnost kadar je vprašanje njihovih ozkih sebičnih interesov, zunanjih podjetij.
Sličnih primerov, kateri ilustrirajo stališče, ki so ga zavezeli sa-monazvani ljubitelji miru in demokracije, bi lahko navedli na stotine. Medtem zakaj bi posegali tako daleč, ko je le pred nekoliko dni svetovne demokracija dobila sliko, katera kaže jasno nasprotje izmed prave in sramotne demokracije. V mislih imam celotni kompleks vprašanj v zvezi z statutom svobodnega teritorija — Trst. Odbor za statut svobodnega teritorija Trsta, je bil prisiljen priznati, da je delo, ki je bilo storjeno na 15. zasedanju rezultiralo z prav malo uspeha. Principi statuta in predvsem točke z katerimi se definira pravica, oblast in odgovornost guvernerja, je ostalo nerešeno. Poglejmo detalnejše predloge, ki so jih predložili predstavniki Vel. Britanije in Združenih držav Ameriških o oblasti svobodnega teritorija Trsta. Ta oblast bi morala biti organizirana za prehoden period, to je, dokler se izdela Ustava in vzpostavi uprava.
Britanski predlog se glasi, da bo provincijalni guvernor z odo-brenjem britanske in ameriške vlade, imel vse britansko in ameriško osobje na razpoloženju, vključujoč vojsko in njeno opremo, katero lahko uporabi napram potrebi. Ta načrt glasi dalje, da mora biti izdelan sporazum izmed guvernora in komandanta britanskih in ameriških okupacijskih sil,
kateri daje pravico komandantom, da održavajo utrdbe in defenzivne .projekte in da izgrajujejo obrambo kakršno smatrajo za potrebno.
Če je potreben nadaljni komentar? Povsem jasno je, da je načrt, da se spremeni svobodni teritorij bodnem teritoriju Trsta, kot način za ohranitev miru, zveni nič manj in nič več kakor hipokracija in licemerstvo.
. Predstavniki Sovjetske zveze, mati demokratičnih zemelj, so zavzeli diamentralno nasprotno stališče po vprašanju Trsta. Podpirajoč sklepe Sveta ministrov za zunanje zadeve, vključujoč splošno pravico glasov, načrt ki ga je predložila sovjetska delegacija, se glasi, da v Trstu oblast mora pripadati njegovemu ljudstvu. Napram sovjetskemu načrtu prehodni period se zmaj šuje na minimum od 30 dni po zaključitvi mirovne pogodbe z Italijo, v katerem pe-riodu se morajo umakniti okupacijske vojske ter vzpostaviti med-Trsta v bazo anglo-ameriških oboroženih sil, dokler se svobodoljubni narod Trsta postavlja v položaj kakšne koli britanske kolonije, brez najelementarnejše politične I pravice. Še več. Ta načrt celo ne predvideva datum prenehanja okupacije, temveč vse to ostane na voljo samega guvernorja.
Povsem tem, človek ne more priti do drugega zaključka, da argument ki ga je podnesel britanski delegat Beneta v Parizu kot poskus, da se opraviči in legalizira okupacijo in vojni teror v svo-zavezniška komisija od predstavnikov Sovjetske zveze, Vel. Britanije, Združenih držav in Francije, katera naj v sporazumu z lokalnimi demokratičnimi strankami in organizacijami organizira začasno vlado, med tem ko bi začasna vlada določila dan za splošne volitve narodne skupščine v roku treh mesecev. Molotov, šef sovjetske delegacije poudarja, da britanski načrt postavlja guvernerja Trsta na isti položaj, kakor je guverner Indije, ali kod Gold Kost kolonije v Afriki. Povsem bi bilo napačno, je dejal Molotov, če bi podpirali politiko Lorda Kurzona napram Indiji . . . Ideje Sesil Roda, organizatorja Zveze Južne Afrike, so nam tuje. Rodes je dejal, da napram tam rojenim domačinom se mora postopati kakor z mladoletniki, da se jim ne sme dati pravico glasu, kakor tudi alkohola, ampak da se mora obdržati sistem despotizma podoben onemu v Indiji, kateri daje dobre rezultate. Mi ne moremo določiti za Trst take suženjske ideje, je pribil Molotov. Sovjetska delegacija želi, da bi se v tem razumeli.
Molotov je primerjal sosednje države Grčijo in Bolgarijo, kjer je pred nedavnem odločena usoda monarhije ter pripomnil, da je monarhija v Grčiji ponovno vzpostavljena po načinu, kateri nima ničesar skupnega z principi demokracije, med tem ko je bolgarski narod z izredno svobodnim plebiscitom glasoval za republiko.
Sovjetski predstavnik je predložil, da se v zadevi Trsta sledi dobremu primeri k vzpostavitvi demokratičnega režima, kateri naj opraviči sklepe, ki so bili sprejeti o svobodnem teritoriju.
Diskusija po vprašanju statuta svobodnega teritorija Trsta na pariški konferenci, je zelo poučna. Vrgla je precej svetla na pravo in sramotno demokracijo pri reševanju mednarodnih problemov.
Trinajsta konvencija SNPJ in tretji Kongres Amer. Slovanov
V blag spomin, sopro gi in skrbni materi
Dne 20,obtobra je v tukajšni General Hospital bolnici preminula po daljši in mučni bolezni Olga Mavrin, soproga Rajmonda Mavri-na, predsednika Nadzornega odbora Zveze Kanadskih Slovencev.
Pokojnica je bolehala nekaj časa in se je nenadoma morala pod-vrči dvema operacijama, ki pa niso mogle rešiti njenega življenja. Umrla je za posledico raka.
Pokojnica je rojena dne 25 novembra 1912 leta. V Kanado je prišla z svojimi starši tik pred prvo svetovno vojno 1914 leta, kateri stanujejo na svoji farmi v Porquis Junction, Ont. Za seboj zapušča soproga, troje otrok, sta-riše, pe.t bratov in eno sestro.
Pogreb se je vršil po želji njenih starišev in sicer po obredih protestanske vere dne 22 oktobra ob vdeležbi lepega števila rojakov in rojakinj, bratov, sestre, matere in ostalih sorodnikov. Da je bila priljubljena družina Mavrin med tukajšnimi rojaki, so pričali številni venci, ki so jih položili na krsto pokojnice številni rojaki in rojakinje, družine in pa odseki
organizacije in društev. Okrog 17 vencev je bilo na krsti pokojnice.
Ker sem se vdeležil že več podobnih pogrebov, vendar mi ta pogreb ostane za dolgo v spominu. Prvič zato, ker poznam družino Mavrin že precej let in lahko rečen, da je njeno življenje bilo vseskozi naporno in težko. Toda pokojna Olga Mavrin, ni nikdar, če tudi bi bilo doma hišnega opravka precej za opraviti, pokazala zle volje zaradi tega, da se Rajmond kot član organizacije in-glavnega odbora uleleži seje in tudi drugih aktivnosti. Vedno je prenašala družinsko delo z dobro voljo in veselim obrazom. Vse svoje delo je vložila samo za napredek družine. Poslednje besede, ki jih je izgovarjala, so bile priporočilo bližnjim sorodnikom, da naj pomagajo njenim otrokom in njenemu soprogu Rajmondu.
To je sicer kratek in mnogo prekratek opis težkega in napornega življenja družine Mavrin, posebno v letih gospodarske krize. Toda opis njenega življenja je obenem vezan s zavestjo družine, ki je bila vedno na strani napred-
Če tudi sem nekoliko zakasnil, da bi opisal moj utis o 13. konvenciji Slovenske Narodne Podporne Jednote ,kakor tudi o tretjem Kongresu Ameriških Slovanov, ne bo odveč, da izrazim svoje misli. To pa tudi zato, ker sem se kot delegat udeležil enega in drugega važnega zborovanja in zlasti, če upoštevamo dobo v katerih sta se vršila.
Nedvomno da s emnogi sklepi, ki so bili sprejeti na konvenciji SNPJ in tudi tretjem Kongresu Ameriških Slovanov, tičejo ne samo članstva, temveč splošno vseh državljanov slovanskega porekla. N. pr. v dokaz nam je SNPJ, katera kot podporna Jednota druži Ameriške Slovence in jih vodi po poti za dosego boljših socialnih pravic ter delovnih in varnostnih pogojev. Sklepi, ki so bili sprejeti na 13. konvenciji se torej tičejo članstva direktno in nečlanov in-direktno. Prav tako se pa tičejo sklepi, ki so bili sprejeti na tretjem Kongresu Ameriških Slovanov, skupno in posamezno vsake nacionalne skupine slovanskega porekla.
Želim se gredoč dotakniti potovanja na 13. konvencijo SNPJ.
Dne 9 avgusta zjutraj se napotimo jaz in še trije drugi delegati preko Michigan jezera proti Ele-veth-u, Minnisoti, kjer se je vršila konvencija. Iz Detroita smo odšli okrog 7.30 uri zjutraj po cesti št. 10, ter tako nadaljevali pot do meta Pontac in Bay City, čakali smo ladje skoro 2 uri, da nas prepelje preko jezera in tako smo prispeli v malo mestece St. Ignace. Vozili smo se po vodi 9 milj. Čez jezero je vlekel hladen veter in nato je začelo tudi deževati. Nismo se zaustavili, temveč nadaljevali pot do Iron Mountain mesteca, ki je odaljeno 530 milj od Detroita. Tukaj smo morali poiskati prenočišče. Podali smo se v neko gostilno, ter vprašali, če je tukaj kaj naših ljudi in če bi se dobilo prenočišče. Gospodar je bil videti prijazen in je takoj spoznal, da smo ta "boljši ljudje?", namreč "sta-rokranjci", kateri gremo najrajši k svojemi. Dejal je, da živi eden Jugoslovan nedaleč od tukaj. Ko nam je to povedal, smo se takoj podali tja, toda srečali smo se z Slovaki, tudi samo ':boljše vrste", namreč tajnikom društva SKPJ. Seveda tudi katoliki so do gotove mere dobri unionisti in dobri za-kovorniki sedanje vlade v starem kraju, kakor mi je povedala že priletna ženica. Tako sva tudi tam prenočila jaz in John Rimac, druga dva sta pa odšla na neki hotel.
Drugi dan smo zopet prijeli za vajete in nadaljevali pot preko Wisconsin in tako prispeli v Du-lut, Minnisoto okoli poldan. V Du-lutu bi bili radi obiskali nekega rojaka, ker ga pa ni bilo doma, smo nadaljevali pot do malega ali čistega mesteca, Eveleta. Pričakal nas je odbor za delegacijo in kar na hitro odračunal, kjer bo kateri stanoval. Mi trije smo dobili stanovanje nekoliko izven mesta ob Evelet jezeru, pri družini Fr. Kralj (ne misli čitatelj, da je to Karadžordževič). Njegova soproga Ana Kralj nam je kuhala in stregla. Izvrstna kuharica je! Vsi smo bili zelo zadovoljni z njeno hrano. Čestitke družini Kralj!
V nedeljo smo se udeležili piknika, ki so ga priredila tamkajšna društva SNPJ. Na pikniku je govoril Eveletski župan. Je precej priljuden človek, po narodnosti italijanske rodovine ,njegova soproga je pa Slovenka. Obljubil nam je vso prostost, da lahko plešemo vsi, pa tudi tisti, ki niso imeli svojih boljših polovic.
In šele sedaj k poteku konvencije. V ponedeljek se je začelo zborovanje, katero pa ni tako dolgo trajalo kakor zborovanja prej-šnih konvencij. Kot navadno prvi dan, se je urejevalo mnogo raznih stvari in šele drugi (lan se je razgibala njena živahnost v polni meri. Da ne bi preveč obširno opisoval koliko je dobrega ta konvencija naredila za članstvo, se lahko reče, da ni zvišala nobenega Assesmenta, ker velika večina delegatov so prišli brez vsakega priporočila ali brez načrta. . Tudi glasovali so z istim načinom in sicer tako, samo da je šlo naprej. Videti je bilo, da so bili tudi taki, ki so hoteli prodati nikel za dolar s tem, da bi bili pomagali bili vseeno možaki, ker smo sprejeli nekoliko resolucij na katere je lahko ponosen vsak član SNPJ. Posebno resolucija v kateri se ur-gira in spodbuje članstvo na boljšo človeško družbo, kar dosedaj
ni še nobena podporna organizacije sprejela takih resolucij, ki so naklonjene boljšim socialnim in delavskim pogojem delovnega ljudstva. Nadalje resolucija s katero je odobreno $15.000 za otroško bolnico v stari domovini in na-daljnih $5.000 na leto za vzgojo noših mladih članov.
Imeli smo tudi goste govornike in ne kakor bi kdo morda mislil — šerife. To so bili naši vidni ljudje, ne po bogastvu, temveč dejanjih za napredne stvari. Namreč naš pisatelj, Louis Adamič, dr. Slavko Zore, svetnik jugoslovanske ambasade v Washingtonu m Etbin Kristan. Adamič nam je govoril, da smo čuječi, ker je veliko ležeče na nas samih, da preprečimo ogabno delo reakcije. Vseh treh govornikov govori so spremljani z velikim odobravanjem.
Odbor za prihodnje štiri leta je tudi nekoliko pretrebljen. Nekemu starejšemu odborniku je že pred konvencijo električna žarnica napravila lukno na klobuku, potem je pa še šterno izgubil. Najbrž da je bilo to znamenje, da je ostarel za njegovo delovanje pri SNPJ. Tudi drugi, ki je izgubil bitko se je prosil, da bi šel prej domov
kot ostala delegacija radi njegovega dela, potem je pa hodil po Chisholmu z nekim drugim. Ali to ni šala za take ljudi, ki so mislili da so na pravi poti, a v resnici so pa na Mihailovičevi. Mi, SNPJ člani pa ne sprejemamo takih ljudi za naše vodstvo več — in amen!
Konvencija je vseeno vsestransko prav dobro uspela. Članstvo je lahko ponosno na svojo organizacijo. Po sklepu konvencije bi bil rad ostal nekoliko dni v Minnisoti, mogoče da bi bil dobil še kaj naročnikov na Edinost. Kajti ljudje so precej prijazni in tudi zgovorni, čeprav nekoliko katoliško navdahnjeni, se radi pogovarjajo o unijskih problemih, delu v rudnikih itd. Dobil sem 19 novih naročnikov na Edinost, ter prodal precej izvodov ilustrirane revije "Tovariš" iz starega kraja. Odšel sem iz Mannisote kakor menda večina delegatov, zadovoljen.
Ker sem se udeležil tretjega Kongresa Ameriških Slovanov, želim vsaj deloma opisati potek velikega in važnega zborovanja, katero se je vršilo mesec dni pozneje po konvenciji SNPJ. Detroit je kar gotovo odnesel zastavo. S tem
Iseljenci v Torontu navdušeno pozdravili predstavnika nove Jugoslavije
ka in progresa delovnega ljudstva.
Soprogu, otrokom, starišem, bratom in sestri naše globoko so-žalje.
Prijatelj
Dne 20 oktobra se je vršilo veliko zborovanje, katero je sklical mestni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov v znaku proslave osvoboditve glavne prestolnice Zveznih ljudskih Republik Jugoslavije — Beograda.
Proslave so se udeležili v velikem številu tukaj šnih jugoslovanski izseljenci, kar je v dokaz, da si ogabna reakcija zastonj brusi kremplje in jezike proti novi Jugoslaviji. Polna nabita dvorana udeležencev je ne samo odgovor raznim anonimnim, pisunom iz Italije in drugod, ter mizernim novinarjem okrog vstaškega klepetala "HG", "Danice", "Ameriške Domovine", "Srbobrana" in drugih, temveč dokaz, da so izseljenci že zdavnaj sprevideli kdo so pravi narodni zastopniki in kdo so zakleti in zakrnjeni sovražniki.
Med številni predstavniki tukaj šnih naprednih organizacij in društev, ki so prišli izročiti pozdrave narodom Jugoslavije, njihovi junaški armadi, ter maršalu Titu, se je nahajal predstavnik nove Jugoslavije, major Branko Vukelič ataše pri jugoslovanskem poslaništvu v Ottawi. Ko ga je predsednik zborovanja predstavil navzočim, se je slišal samo en močan in burni aplavz, kateri se je prav tako pozneje med govorom slišal ob vsakem važnejšem stavkom njegovega govora.
Major Branko Vukelič je dejal: "Mi danes praznujemo drugo obletnico, ki je po svoji zgodovini nedeljiva od naših narodov za vse čase. Mi praznujemo obletnico tistega slavnega dneva, ko je ljudstvo Beograda, neomajano v bratski slogi z vsemi narodi Jugoslavije, pozdravilo svoje krvne in bratske osvoboditelje na ulicah v Beogradu. Nemogoče je v kratkih besedah opisati, veselje, navdušenje in kar je še bolj važno, moralno veličino naše hrabre vojske, ko smo slišali radio iz Moskve. Naznanitelj vesti je čital dnevno povelje Stalina, v katerem je dejal: "Danes zjutraj so naše čete v združeni borbi Narodno vojsko Jugoslavije osvobodile prestolico Jugoslovanov — Beograd. V znak tega velikega dogodka zapovedujem, da se sestreli 12 topovskih salv iz 324 topov v Moskvi." Skakali smo od veselja, pravi Branko, ko smo slišali zapoved velikega Stalina. Vojaki so si segali v roke, civilno prebivalstvo se je radovalo in misli vsakega so j bile v hipu — naprej proti Za-I grebu — naprej proti Ljubljani! Niti najmanjšega odiha fašističnim zverinam — naprej in samo naprej so se žarela lica naših vo-jakov. Takrat so se vršile težke bitke v Belokrajini pri Metliki, Primorski, ob Donavi, Savi in drugod. Toda moč naše vojske, ki se je z dneva v dan dvigala, je vedno bolj in bolj potiskala fašistične okupatorje in njihove plačance iz položajev ter jih pognala v obupen beg na vseh krajih.
V pravem pomenu, mi praznujemo veliki praznik — osvoboditev prestolice narodov nove in svobodne Jugoslavije. Toda istočasno praznjemo, je dejal Vukelič, tisti "neuradni podtalni Beograd", kateri je dal neštete žrtve za dobo vojno fašistične diktature bivših protiljudskih režimov, kakor jih je dal prve dni narodnega odpora in vse skozi do popolnega osvobo-
jenja Jugoslavije. Nemogoče je pozabiti slavne tradicije beograd-ske Univerze, mladih dijakov, ki so se borili za pravice svojih narodov. Nemogoče je pozabiti številne delavce, voditelje strokovnih sindikatov, narodne intelegencije, ki je stala ob strani svojega naroda v najtežjih dnevih njegove zgodovine. Nemogoče je pozabiti slavni podvig prebivalcev Beograda, ko so se drznili napovedati vojno do smrti nad nemškimi in italijanskimi rablji ob priliki velikih demonstracij proti sramotnemu trozvenemu paktu, ki sta ga podpisala Cvetkovič Maček. Po drugi strani pa je prav tako nemogoče pozabiti nasilja in strahovlade bivših protiljudskih režimov. Vse .to skupaj nam sedaj kaže, da mi slavimo in praznujemo praznik, kateri nam pravi, da se narodi Jugoslavije niso rešili samo zunanjih fašističnih osvajalcev, ampak tudi notranjih tlačiteljev in klavcev. In to je praznik osvoboditve novega Beograda — nove slavne prestolice — narodov Jugoslavije.
Mi vemo, je nadaljeval major Vukelič, da je to smrtna rana za še živečo reakcijo, katera širi mržnjo proti Jugoslavije in celo grozi z intervencijo. Nekaj časa se je opirala na izdajalca Mihaj-loviča ter njogovo "silno vojsko", katera da plane iz zasede in naredi red, seveda po volji reakcije v Jugoslaviji. No, kakšna je bila ta "sila okrog Mihajloviča, že veste. Prišel je res v Beograd, samo brez slave je končal, tudi veste. Potem se je prijela v obrambi škofa Rožmana in zlasti nadškofa Stepinaca. Oba sta predstavljala reakcionarni tabor, poslednje upanje na lepe stare čase za vse tiste, ki so se za časa okupacije pokazali junaki na strani nemških in italijanskih fašistov. Narodno sodišče je obsodilo Rožmana in Stepinaca po zaslugi njunih dejanj proti lastnega naroda. Sodišče je z tem samo zadostilo zahtevam narodov Jugoslavije, ki so zahtevali kazen za vse vojne zločince ne glede nato, kakšnega poklica je kateri in kakšno suknjo nosi, če je duhovnik ali obrtnik, delavec ali kmet. Narod je zahteval kazen za vojne zločince!
Do kraja razgaljene reakcionarne laži in klevete zoper novo Jugoslavijo, obsodba zoper vojne zločince, kaže notranjo moč in budnost narodov Jugoslavije. Po-misel na prejšne čase, da bi se povrnili v Jugoslaviji, je brezupna in nemogoča. Narodi Jugoslavije so spoznali svoje sovražnike in nihče jih ne more več prevarati, da bi dovolili komur koli vladati z njihovo usodo po načinu bivših protiljudskih režimov. Oni gredo po jasno začrtani poti v svojo srečno in cvetočo bodočnost. Toda ta bodočnost ne obeta prav nič dobrega za ogabno reakcijo. Vse kar ji pripravlja je to, da jo bo pomela kot smetje in zavrgla tam kamor spada.
Poroč.
pa ne mislim pohvaliti da smo Slovenci najbolši, ali nismo tudi najslabši. Iz Detroita nas je bilo 12 slovenskih delegatov, vseh delegatov pa okrog 145. To je dokaz našega zanimanja na tem polju dela, ki ga izvajajo mnoge in razne organizacije, kot podporna društva, prosvetne in kulturne organizacije, ženski krožki itd. Za omeniti je, da so Detroitske Slovenke poslale 7 svojih delegatinj. Res vsega priznanja vredne!
Tretji Kongres Ameriških Slovanov, morem reči, da je bil živ^ vestnik klica za pravičen mir in svobodo. In to pravičen ,a ne diktiran mir — mir takšen, za kakršnega so se borili miroljubni narodi proti kriminalni fašistični osi. Takšen mir, ki ga predlaga naš prejšni trgovski tajnik, Henry A. Wallace in senator Paper iz Floride. Oba zahtevata, da gre Amerika po poti politike, ki jo je zagovarjal pok. predsednik Roosevelt. Njegova politika je bila zasnovana v sodelovanju antifašistične koalicije velikih sil v svetu, katere pa naj bi prav tako delale po zmagi nad fašizmom, za nadaljni progres in napredek miroljubnega sveta.
Težko je v kratkih besedah razčleniti pomen govora ki so ga podali predstavniki Vse-slovanskega Kongresa v Moskvi, Sovjetske zveze, Poljske, Čehoslovaške, Ukrajine itd. Vsi so izražali željo za mir. "Mir in mir v svetu", je bilo geslo tega velikega in vele-pomembnega zborovanja. Pri tem vprašanju kakor razvidno zavzemajo slovanski narodi prvo in odločno mesto, kakor so ga zavzemali za časa vojne za zmago nad fašizmom. Sovjetska zvea je n. pr. žrtvovala: ':sedem milijonov ljudi, en milijon stanovanjskih poslopij," je izjavil general Aleksander Gondurov, predsednik Vse-
slovanskega kongresa v Moskvi. Ukrajinski delegat, Kornejčuk je rekel: "Ukrajina je izgubila en milijon in pol duš. Pri nas ni ene hiše, da ni vsaj en član družine padel na bojnem polju. Tako so naštevali ogromne in strašne žrtve tudi ostali delegati Poljske, Čehoslovaške itd. Zahvaljujoč se ameriški reakciji in to tistemu delu reakcije, katera je pred vojno poveličevala Hitlerja in Muso-linija ,da se ni mogla jugoslovanska delegacija udeležiti kongresa. Moralno je bila zastopana kljub temu tudi Jugoslavija. Ko so delegati izgovarjali ime Jugoslavije in zlasti maršala Tita, je bilo sprejeto z burnim odobravanjem in klici. Kongres je seveda obsodil reakcionarno gonjo zoper Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Jugoslavijo je zastopal ambasador Kosanovič. Svoj govor je podal v angleškem jeziku. Izročil nam je želje narodov nove Jugoslavije, ter poudaril, da je nemogoče razumeti zadeve v zvezi z jugoslovansko delegacijo, kateri je bila zabranjeno udeležiti se Kongresa. Znano je, pravi Kosanovič, da se dovoljuje svobodno kretanjo elementom, kateri ščuvajo proti novi vladi in Jugoslaviji z grožnjo intervencije, med tem ko je zabranjen vstop delegaciji, katera bi dala svojo podpora k pravičnemu mira. Zatem je nastopil naš pisatelj, Louis Adamič, kateri je enako žel veliko odobravanje z strani delegacije tretjega Kongresa Ameriških Slovanov.
Dosti bi imel še za pisati, toda naj zaenkrat zadostuje. Rad bi videl, da bi se tudi drugi delegati oglasili, ki so prisostvovali tretjemu Kongresu Ameriških Slovanov.
Pozdrave vsem čitateljem Edinosti, ter članom SNPJ.
F. Modic.
Proces proti izdajal cem v Ljubljani
širite čitajte in postani!» naročnikom Edinosti
(Nadaljevanje) DR. MIHA KREK JE SLABIL ODPOR IN RAZBIJAL ENOTNOST NARODA V NJEGOVI
NARODNO OSVOBODILNI BORBI
Obtoženi dr. Miha Krek je v nadaljevanju svoje protiljudske delavnosti, ki jo je izvajal "v bivši Jugoslaviji kot član profašističnih vlad Milan Stojadinoviča in Cvet-koviča-Mačka ter kot pobornik priključitve Jugoslavije k trojnemu paktu, v skladu s sklepi na že omenjenem sestanku protiljudskih vrhov bivše SLS v Ljubljani takoj po napadu Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije na Jugoslavijo aprila 1941 odšel v inozemstvo, kjer je postal član emigrantskih vlad do jeseni 1943, ko ga je Puričeva vlada postavila za šefa jugoslovanske delegacije v "Zavezniški posvetovalni komisiji za Sredozemlje", kjer je ostal do septembra 1944. Kot minister emigrantskih vlad, povezan z reakcionarnimi krogi v inozemstvu, je bil obtoženi Krek najbolj zagrizen so-vražnk narodno osvobodilnega gibanja ter pobudnik in izvajalec izdajalske smeri, kakor so jo izvajale emigrantske vlade proti jugoslovanskim narodom v njihovi nadčloveški borbi proti okupatorju in domačim hlapcem. Krek je osebno ali preko Kuharja imel po radiju v inozemstvu vrsto govorov, v katerih je prikazoval izdajalca Dražo Mihajloviča kot nosilca upora v domovini proti okupatorju, poročal v domovino, da še ni čas za borbo proti okupatorju, in je s tem slabil odpor in razbijal enotnost naroda v njegovi o-svobodilni borbi.
V inozemstvu je po svojih "poročilih" klevetal Narodno osvobodilno vojsko in osvobodilno borbo, ki so bili edini nosilci odpora v domovini proti okupatorju. DA BI VARAL SVETOVNO JAVNOST O DOGAJANJIH V JUGOSLAVIJI, JE POSLAL V AMERIKO FRANCA GABROVŠKA, KI JE TAM ŠIRIL LAŽNO PROPAGANDO PROTI NARODNO OSVOBODILNI VSTAJI NARODOV ..JUGOSLAVIJE.. (Gabrov-šek je danes kaplan pri fari sv. Vida v Clevelandu in glavni pri-spevatelj člankov — brez podpisa seveda — v "Ameriški Domovini" proti novi Jugoslaviji, SANSu, Adamiču, ZOJSA-u itd. Delo na katerega je bil poslan po dr. Kreku v Ameriko še vedno vrši.)
Kot šef jugoslovanske delegacije v "zavezniški posvetovalni komisiji za Sredozemlje", je v Alži-ru, pozneje v Rimu organiziral center obveščevalne službe in kot tak sam sestavljal in sprejemal poročila, ki so prihajala iz kviz-linških in četniških virov iz domovine ter jih pošiljal v uporabo
emigrantski vladi. Krek je torej tudi po svoji osebni iniciativi in aktivnosti, ki jo je pokazal v svoji izdajalski delavnosti, odgovoren za vojaško in politično pomoč izdajalcem Draže Mihajloviča, za financiranje njegovega izdajal-stva s pošiljanjem denarja iz državne blagajne, za razširjanje lažne propagande v inozemstvu in doma, vse na škodo osvobodilne borbe narodov Jugoslavije.
Obtoženi Rožman je kot dosledni in zakleti savražnik svojega naroda, do kraja zvest okupatorju, pred osvoboditvijo Slovenije širil preko tistega dela duhovščine, ki se je povezala v krvi z okupatorjem, zmešnjavo in lažno propagando med ljudstvom, da baje izvaja Jugoslovanska armada po-kolje civilnega prebivalstva in je s tem zapeljal določeno število ljudi, da so zapustili svoje domove in se skupaj z okupatorjem umaknili v inozemstvo, kjer so izpostavljeni trpljenju in propadu.
MIHA KREK POMAGAL USTANOVITI BELO GARDO
Medtem ko je obtoženi Krek na eni strani podpiral izdajalca Dražo Mihajloviča in njegove četnike, je bil na drugi strani v stalnih stikah s kolaboracionistično kliko v Sloveniji, zlasti z dr. Markom Natlačenom, Ivanom Avsenekom, Milošem Staretom in drugimi, od katerih je s pomočjo škofijskih zvez in Vatikana redno dobival poročilo o delovanju te klike v domovini. Podpiral je tiste, ki so v okviru "Slovenske zaveze in Odbora vaških straž pod vodstvom in pokroviteljstvom soobtoženega Rožmana organizirali najtesnejše sodelovanje z okupatorjem in z njegovo pomočjo formirali izdajalske edinice Bele garde in do-mobra~nstva, da bi ob okupatorjevi strani uničili narodno osvobodilno borbo in si tako zagotovili svoje protiljudske pozicije.
LONDONSKA VLADA JE POMAGALA FINANCIRATI IZDAJALCE
Iz zapisnika o sejah emigrantskega ministrskega sveta v Londonu je razvidno, da je bilo na seji 8. septembra 1942, na kateri je bil prisoten obtoženi Krek, na njegov predlog sklenjeno, DA SE BO "SLOVENSKI ZAVEZI" V LJUBLJANI, POČENŠI OD 1. AVGUSTA 1942 POŠILJLA STALNA MESEČNA DOTACIJA V ZNESKU 50,000 ŠVICARSKIH FRANKOV.
Nadaljnje milijonske zneske je v Slovenijo prinesel Kapitan Berocco, ki se je izkrcal iz podmornice ob Jadranski obali.
Obtoženi Miha Krek je tudi iz-posloval stalno mesečno podporo
(Dalje na 4 str.)
t
Proces proti izdajal' cem v Ljubljani
(Iz 3. str.)
sinu izdajalca dr. Natlačena. V svojem izdajalskem delovanju se Krek ni omejil samo na podpiranje, usmerjenje, vodstvo in financiranje slovenskega dela izdajalcev, temveč je v enaki meri odgovoren tudi za vse zločine, ki so jih v Sloveniji in drugih delih Jugoslavije izvršili Mihajlovič in njegove tolpe. Medtem ko je kot član begunskih vlad podpiral Mi-hajlovičevo izdajalstvo, je v času, ko je bil slovenski narod na poti iztrebljenja po okupatorju, v svojih številnih govorih po radiu London skupno s Kuharjem na eni strani pozival slovenske množice, da še ni čas za vstajo zoper okupatorja in da naj čakajo za tak poziv iz Londona, na drugi strani pa pozival svoje kolaboracioni-stične sodelavce v domovini, da je pot, ki so jo izbrali, namreč pot aktivne borbe na strani okupatorja proti narodno osvobodilnemu gibanju edino pravilno in da je treba na tej poti vztrajati še nadalje. V teh govorih, v katerih jč jasno pozival k izdajstvu nad našim narodom, je z najbolj podlimi besedami in lažmi sramotil narodno osvobodilno gibanje in njegove borce.
KREK šE NADALJUJE IZDAJALSKO DELO V EMIGRACIJI
Pred končno osvoboditvijo naše domovine, med boji naših bratov v Slovenskem Primorju in na Koroškem za osvoboditev izpod fašističnega suženjstva in za njihovo združitev z domovino, po osvoboditvi pa doslej je obtoženi Krek, — čeprav je prepričan, da je zmaga jugoslovanskih narodov dokončana, stvar izdajalske emigracije pa propadla za vse čase, — nadaljeval v emigraciji svoje izdajalsko delovanje, da bi oviral obnovo opustošene domovine in razvoj njenegga ustavnega demokratičnega reda.
Ko so naši narodi skupno z Rdečo armado osvobodili Jugoslavijo in so izdajalci pobegnili iz naše države, je obtoženi Krek pričel organizirati protiljudske elemente, da bi skupno z njimi nadaljeval rovarjenje proti FLRJ.
Prevzel je predsedstvo tako ! imenovanega "Narodnega odbora za Slovenijo", ki je med okupacijo v tej obliki ali pa kot "Narodni svet" in Slovenska zveza" s svojimi pokrovitelji in obtožencem Rožmanom, dr. Jožo Basajem, Bogomilom Remicem, dr. Albinom Šmajdom, dr. Bajlecem, kaplanom Markom Kranjcem, dr. Marjanom Zajcem, Rudolfom žitnikom Ce-lestinom JelenceVn in drugimi v dobi, ko je naše ljudstvo vodilo neizprosno borbo za življenje in smrt proti fašističnim nameram uničenja naših narodov, izvajal najdoslednejšo politiko sodelovanja z okupatorjem. V tem svojstvu nadaljuje obtoženi Krek svoje zločinsko delo proti FLRJ.
S svojimi govori v emigrantskih taboriščih širi lažno propagando in s tem zadržuje v taboriščih tudi one, ki so bili nasilno ali z zvijačo prisiljeni na tako pot. Piše proglase in izjave, kakor n. pr. "Izjava političnih strank Slovenije", "Božična poslanica emigrantom". (Izjavo političnih strank Slovenije je leta 1944 Zveza slovenskih župnij v Ameriki pod vodstvom Krekovega agenta Franca Gabrovška širila med ameriškimi Slovenci in po Kanadi. S to izjavo je hotel pater Ambro-žič razbiti SANS ter tako preprečiti uspešno delovanje' Združenega odbora. Faktično je nasedel v to past le bivši blagajnik SANS-a Jože Zalar, ki pa je po svojih lastnih trditvah imel redne pismene stike s Krekom. D^pes je jasno, da so podpisali dotično izjavo s Krekom vred le oni ljudski "voditelji", ki so doma sodelovali z Italijani in Nemci in se danes potikajo v tujini.)
Kot predsednik tako imenova-"Centralnega evropskega federalnega kluba" se skupno z dr. Čirilom Žebetom in Poljakom Ju-liusom Poniatowskim povezuje z izdajalskimi in profašističnimi emigranti drugih • srednjeevrop-
Toronto, Ont.
Naprošajo se člani gradbene grupe da se zagotovo udeležijo seje, ki se bo vršila v četrtek dne 31 oktobra ob 8 uri zvečer, na 386 Ontario St.
Omenjena seja bo menda ena najvažnejših sej gradbene grupe, ker se bo na tej seji razpravljalo o povrnitvi v staro domovino. Podano bo tudi poročilo o konferenci, na kateri se je v podrobnosti govorilo o pripravah in navodilih članstvu za potovanje v staro domovino.	.
Pozivajo se tudi vsi ostali rojaki, kateri žele pristopiti grupi in se. z grupo vrniti v stari kraj. .......................................Tajnik
skih in balkanskih držav, da bi po njihovem načrtu "Svobodnega intermariuma" tem narodom ponovno odvzeli priborjene ljudstvo oblast, uničili v tej vojni izvoje-vane demokratične pridobitve in ponovno vzpostavili režime starih protiljudskih oblastnikov.
V	sodelovanju z Živkom Topalo-vičem in Adamom Pribičevičem ter drugimi poskuša doseči pri inozemskih reakcionarnih krogih, da bi se spremenila ustavni red in demokratična ureditev FLRJ.
VIZJAKOVA ŽALOSTNA VLOGA
Otoženi Milko Vizjak se je po osebni intervenciji soobtoženega Rupnika dne 8. decembra 1942 vrnil iz italijanske internacije v Ljubljano, kjer je takoj navezal stike s člani tako imenovanega "Poveljstva jugoslovanske vojske" — polkovnikom Francem Krener-jem in Ivom Kermavnerjem, — organiziral v okrožju šiška skupno s Friderikom Peršičem in drugimi čete "Slovenske legije", "So-kolske legije", in "Narodne legije" in postal komandant bataljona teh legij, ki so dajale članstvo izdajalskim formacijam MVAC in po Italijanih vodenim jn oskrbovanim Mihajlovičevim odredom "Plave garde".
Po italijanski kapitulaciji je obtoženi Vizjak vstopil v kvizlin-ško oboroženo formacijo "Slovenskega domobranstva" in postal pomočnik poveljnika "Organizacijskega štaba" ter šef personalnega oddelka. Pozneje je kot pomočnik poveljnika "Slovenskega domobranstva" izdajal naloge za odstranjevanje zavednih Slovencev. Med drugim je izdal naloge za odstranitev številnih antifaši-stov v Trebnjem. Izdal je tudi nalog za aretacijo Majde Trojar, vere šefman, Vere Pongerc in Mimi Koren iz Radohove vasi. Likvidacija jih je rešil oče Vere Pongerc — Anton. S tem da jih je odkupil s kanto masti, bil pa je nato sam 14. septembra 1944 ubit po "črni roki". Sodeloval je pri organiziranju domobranskih oficirskih in poddficirskih tečajev, pošiljal je moštvo Mihajlovičevim in četniškim skupinam in jim dostavljal opremo in municijo.
Dne 8. maja 1945 je obtoženi Vizjak izdal "Slovenskemu domo-branstvu" povelje za splošen umik na Koroško. Posledica tega povelja je bila, da je domobranstvo ob pobegu pred Jugoslovansko armado uničevalo javno in zasebno imovino, pobilo številne civilne osebe in s silo odgnalo s seboj stotine civilistov ali pa jih z lažno propagando pripravilo na beg.
HACIN — ČLOVEK BREZ USMILJENJA
Obtoženi dr. Lovro Hacin je takoj ob okupaciji Slovenije stopil v okupatorjevo službo kot upravnik policije, od 1. junija 1941 dalje pa je kot italijanskemu kvestorju podrejen policijski uslužbenec in plačani zaupnik opravljal službo v okupatorjevem policijskem aparatu. V okupatorjevi službi je ustanovil in vodil lastno mrežo ovaduhov, ki so mu javljali pristaše osvobodilnega gibanja. Obtoženi Hacin jih je nato ovajal italijanski policiji ter vojski, od katere je prejemal orožje in dobil osebno stražo. Povezal se je s tajno obveščevalno službo "TOS", ki je zbirala podatke o pristaših narodno osvobodilnega gibanja in jih v biltenu "Vesti" dostavljala okupatorju in obtožnemu Hacinu.
V	jeseni 1941. je v sodelovanju z tir. Marjanom Zajcem in Avgustom Praprotnikom predlagal okupatorju ustanovitev osebne policije — publika siccurezza Slove-na — iz vrst domačih izdajalcev, ki naj bi pod njegovim vodstvom pomagala okupatorju pri izvrševanju terorja in drugih okupacijskih ukrepov proti našemu ljudstvu.
S svojimi predlogi, ki jih je pošiljal najvišjim italijanskim oblastnikom v Rimu, je obtoženi Hacin pripomogel, da je okupator v drugi polovici leta 1942 v "Ljubljanski pokrajini" stopnjeval svoj teror tako. da so Italijani poslali v koncentracijska taborišča nad 36.000 ljudi, pobili nad 1,000 talcev, rušili vasi, uničevali gozdove, plenili imovino, — vse z namenom, da bi uničili slovenski narod.
Po kapitulaciji Italije ga je so-obtoženi Rupnik imenoval za šefa tako imenovene "Slovenske policije" v Ljubljani, ki je v sestavi nacističnega Gestapa imela nalogo preganjati pristaše osvobodilnega gibanja. Z gestapovskim zveznim vodjom Duscho je organiziral "Politično policijo'', ki je bila vključena v Gestapo. V "politično policijo" je sprejemal naj-krvoločnejše izmečke in jih določal za referente in agente.
Zasedanje Ljudske skupščine v Murski Soboti
Poročilo na zadnjem zasedanju, ki se je vršilo v septembru t. 1. pove, da bo Prekmurje moglo oddati do 300 vagonov žita. Povprečni pridelek znaša kljub suši od 800 do 1300 kg na ha. Tako pri oranju zemlje kakor pri setvi so po-mogli tudi traktorji, ki so poželi okrog 800 ha žitaric. Zasedanje je ugotovilo, da je treba preusmeriti kmetijstvo; gojiti vrste, ki bolje uspevajo, in zemljo obdelovati v čim širšem obsegu s traktorji.
Jeseni bo začela s poukom kmetijska šola v Rakičanu, hkrati pa bo treba pozimi odpreti več kmetijskih tečajev. Krajevni ljudski odbori bodo morali s kmetijskimi odbori in živinorejskimi zadrugami posvetiti več pozornosti tudi živinoreji in sadjarstvu. Doslej so se vse premalo pobrigali za odkup sadja in sadne sušilnice, ki so bile potrebne, ker je v mnogih krajih bilo sadje okuženo. V okraju so tri velike sušilnice, ostale štiri manjše sušilnice pa so nadogra-jene. Ljudske oblasti morajo storiti vse, da bo začela v kratkem delovati pulpna postaja v Soboti. Pulpna postaja v Gornji Lendavi predela dnevno poldrugi vagon sadja.
Okrajni odbor in živinorejske zadruge so za prehrano živine zaradi suše organizirali doslej 85 vagonov oljnatih pogač, 100 vagonov slame in 7 vagonov otrob mesečno.
Mestni ljudski odbor v Soboti je ustanovil gradbeno podjetje "So-grad", pri katerem je zaposlenih 200 delavcev. To podjetje bo do zime izvršilo razna dela v vrednosti 20 milijonov dinarjev. MLO je ustanovil tudi industrijsko, trgovsko in obrtno podjetje MITROP, ki ima v svoji režiji kopališče, vrtnarijo, tehnico, kleparsko delavnico in drogerijo.
Okrajni odbor upravlja opekarni v Puconcih in Nemčavcih, mlin v Milojtevcih, mlin in žago v Beltincih, posestvo v Gornji Lendavi in v Temerju. Nekateri KLO bi hoteli odpreti gostilne. To kaže, da jih pri ustanavljanju gospodarskih ustanov ne vodi težnja, da bi z njimi pomagali ljudstvu in ga zaščitili pred špekulanti. Sicer ne bi
Pozor Montreal in okolica
Da bi naš načrt, katerega smo začrtali na sejah skupnega lokalnega odbora bil čim uspešnejši skozi zimsko sezono, moramo začeti aktivno z delom, katerega glavna točka je Prosvet^.
Vsled tega bo 1. novembra prvo predavanje v naših društvenih prostorih na 3447 St. Lowrence BI. ob 8. uri zvečer. Predmet prvega predavanja bo "Ustava F. L. R. Jugoslavije.
Nadalna predavanja bodo ogla-šena na zidni deski v dolnjih prostorih.
Na vseh naših predavanjih se bodo lahko svobodno postavljala razna vprašanja in bo svobodna diskusija za vse prisotne.
Prosvetni odbor V. Jocič — J. šimunič.
Toronto, Ont,
Odsek Zveze kanadskih Slovencev bo priredil v soboto dne 2. novembra, "Vinsko trgatev".
Prireditev se bo vršila v Bol-garsko-Makedonski dvorani na 336 Ontario St., katere začetek bo ob 8. uri zvečer.
Ker je prireditev, prirejena kot sprejem gl. odbornikov Z.K.S., kateri bodo imeli -drugi dan, to je; v nedeljo 3. novembra svojo polletno sejo, se vljudno vabite vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi druge narodnosti, da se zabave polnoštevilno udeležite.
Torej v soboto, 2. novembra vsi v Bolgarsko-Makedonsko dvorano, kjer bo dosti zabave za vse, za kar vam jamči
Odbor
ST. CATHARINES
V nedeljo dne 3 novembra se vrši seja lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov ob 7 uri zvečer v prostorih Union dvorani na 19 Queen St.
Naprošajo se vsi člani in članice, da se udeležijo seje, ker na dnevnem redu so zelo važna vprašanja, ki se tičejo vseh izseljencev skupno kakor tudi, njihovih organizacij.
Odbor.
ustanavljali samo gostiln, ampak predvsem kovačnice, kolarske delavnice, mline itd.
Naprozi v Murski Soboti in v Zenavljah imata 42 poslovalnic s 5.281 člani in z 28.833 družinskimi člani. Na okrajnem zasedanju so kritizirali delo murskosoboške centrale NAPROZE, ki je imela v pol letu okrog poldrugi milijon dobička. Zadruge bodo morale v bodoče kriti le režijske stroške, ne pa gledati samo na dobiček.
Obnovitvene zadruge so tri: v Petanjcih, v Cakovi in v Dokležov-ju. Ponekad so se vrnili v zadruge elementi, ki so si hoteli porazdeliti gradbeni materijal zase. Zadruge so prejele 790.000 din kreditov. Vrednost kreditov pa se je zvišala s prostovoljnim delom. Tako znaša samo pri patanjski zadrugi vrednost prostovoljnega dela do 500.000 din. Murskosoboški zidarji in tesarji so pomagali sa-
mo v petanjski zadrugi zgraditi trinajst hiš.
Vodna zadruga v Dolnji Lan-davi, ki zajema kraje ob Lendavi, je prejela 800.000 din za regulacijo, melioracijo in namakanje lendavske doline. Kredit za obnovo bo treba izterjati do konca leta tudi od vojnih dobičkarjev. Do danes je bilo vplačanih le 155.000 din. vojni dobiček pa znaša okoli 11 milijonov dinarjev. „
Delegati so na zasedanju ostro nastopili proti takim agrarnim interesentom, ki nemarno obdelujejo zemljo ali pa bi hoteli pre-kupčevati z njo. Zahtevali so, da se jim zemlja odvzame. Odposlanci so nadalje obsodili delo onih izdajalskih elementov tudi v duhov-niših suknjah, ki izrabljajo svoj ugled kot duhovniki ter skušajo ljudstvo zavajati, da bi ga odvrnili od dela in obnove.
I. P.
Partizanka piše sestri
Pavlina Pindur iz Ljubljane, je napisala svoji sestri Frances Zgonc, stanujoča v Clevelandu, naslednje pismo, kateremu je priložila tudi sliko. Pismo je kratko, toda pove mnogo o tem, kako se je borila z puško v roki kot partizanka, pozneje pa je služila kot članica jugoslovanske misije pri Rdeči Armadi. Njeno pismo se glasi:
Draga sestra!
Pred kratkem sem ti pisala že tri pisma. Upam da si katerega od teh mogoče že prejela. V prej-šnem pismu sem ti pisala o narodno osvobodilni vojski, zato ti sedaj pošiljam mali spomin, da boš videla kakšen vojak sem bila.
Prehodila sem mnogo sveta, kar si nisem nikoli mogla predstavljati v mladih letih. Iz Slovenije sem se vozila z letalom z našimi ranjenci v južno Italijo, v mesto Bari. Iz južne Italije sem se peljala z letalom v London, kjer sem se zadržala 3 dni, nato pa zopet nazaj v Bari. Tukaj me je jugoslovanska komanda odredila na vojaško službeno mesto, jugoslovansko misijo pri Rdeči Armadi. Potem so me Rusi odpeljali v Moskvo. Želela sem si vojaški pouk in sem bila v šoli dva meseca. Po končani šoli sem se zopet odpeljala nazaj v južno Italijo in končno 1945 leta pa z par-nikom v zlato domovini — Jugoslavijo.
Ko sem bila tako daleč sem se
mnogokrat spominjala na tebe, p^i tudi pisala bi bila rada, pa nisem
Ti

l ~v
PAVLINA PINDUR
imela tvojega naslova.
Sedaj te pa še enkrat lepo pozdravlja in tvojo družino.
Pavla
Na drugi strani slike je napisala nasladnje vrstice: "Če prej od Tebe bom zaspala — zaspala kakor mrtvi spe — Boš brala kar sem Ti pisala. In spominjala se boš na me — rekla boš nekdaj je bila, sedaj črna prst jo je zakrila."
Pozdravljena Čehoslovaška
To je naslov novega filma, ki je na programu v Kino Theatru ta teden. Ta film kaže naporno življenje za časa vojne in svetlo pot v bodočnost čehoslovaške.
Gledalci se bodo nedvomno čutili zadovoljene videti ta novi film, kakor so se čutili na dosedanje prikazane v omenjenem Kino Theatru. Film "Pozdravljena Čehoslovaška" je prva ameriška premiera. Zato ne prepustite priložnosti, da bi ne videli novi film, kateri vam prikaže borbo in življenje čehoslovaškega naroda.
Iz francoščine prevedla K. N.
"Vse? Kaj vendar še?" je nebrižno dejal in pritisnil na kljuko, kakor da bi hotel oditi.
"Govorili ste o smešnosti ... o tistem gospodu . . . mojem znancu. Mislim, da sem vam storila krivico, kakršne še ne slutite ne!"
Na obrazu ji je zaigral grenak nasmešek, ko je pristavila: "Zdaj boste imeli vsaj vzrok, da me boste zaničevali. . ."
Mladi mož je nenadno spustil kljuko, se sunkovito obrnil in se živčno zagledal v svojo ženo: "Kaj govorite? S tistim človekom? Vi??"
Ni odgovorila, temveč skesano pobesila glavo.
'"Govorite vendar!" je zakričal Moreno in jo stresel za ramena.
"Kaj je bilo med vami in med njim?"
"Zaupni pogovori!" je odgovorila komaj slišno. "Strašne zaupnosti."
Moreno je obstal kakor vkopan. Kaj nebi bo še prišlo na dan ?
"Ne razumem vas. Kaj ste mogli zaupati temu tujcu?"
"Vse!"
Mladi mož je prebledel. Tudi Orana je bila čisto bela v obraz. Trepetala je kakor šiba na vodi. Zasmilila se mu je. "Kaj ste hoteli povedati, Orana ?!" je povzel nekoliko prijazneje in jo prijel za roko. "Govorite za božjo voljo! Tako nemiren sem. . . Tisti mož. . .
"Samo tovariš, saj sem vam že dejala."
"Torej ?"
Mlada žena je strmela v svojega moža, ne vedoč, kako bi pričela pripovedati. Po bledom licu ji je zdrknila solza in padla na Miguelovo roko.
, "Poslušajte, Miguel! Morate me razumeti! Bili ste pretrdi z menoj. . . Sramovali ste se svoje žene, hoteli ste jo zatajiti pred svetom, pred svojimi znanci in prijatelji. Sam Bog ve, kako sem trpela! Hotela sem se maščevati. . . Tako prezirljivo ste danes opoldne ravnali z menoj, da me -je zadelo kakor strela z jasnega. Tega nisem pričakovala, bilo je tako nenadno, nepričakovano! Saj sem vendar kljub vsemu vendar vaša žena saj nosim vaše ime! Skušnjava, ki me je zapeljala v greh, je bila tako vabljiva. . ."
Hladnost je kakor oklep padla z njega in vročično je vzdihnil: "Kaj ste storili, Orana?" Tisoč misli mu je preblisnilo možgane, tisoč zlih slutenj.
Ni takoj odgovorila.
Na lepem se je zavedela, kako nepremišljeno je ravnala, da je malone tujemu časnikarju povedala tako zaupne podrobnosti iz Miguelovega in svojega življenja.
Da, zato, da bi se maščevala, je hotela sporočiti vsemu svetu, da je ta mladi diplomat poročen. . . In prav za prav je to storila samo zato, 'da bi moral Miguel pred svetom priznati, da ima ženo.
Vse to je bilo res in neizpodbitno. . . .
Hkrati se je pa tisti trenutek zavedela, da ji Moreno tega nikoli ne bo odpustil, če bo časnikar, kljub svojim obljubam, napisal samo trohico več, kakor je bilo potrebno. Ne, njen mož, znan diplomat, ne bo odpustil, da bi se kdo norčeval iz njega. . .
Prav te besede ju bodo morda bolj ločile, kakor nedolžni domači preprički. . .
Zaprla je oči ob zavesti, da je zdaj vse to nepopravljivo. Tiho je pričela ihteti.
Miguel jo je podprl in odvedel k naslonjaču.
Nemirno jo je ogledoval. Slutil je nekaj strašnega, toda ni mogel uganiti, kako naj se brani.
Toda že sama misel, da je v vso zadevo vpleten tudi zoperni neznanec, ki ga je videl opoldne v Oranini družbi, mu je hitreje pognala kri po žilah. Hotel je biti na čistem in priganjal je Orano:
"Govorite vendar, Orana! Kaj ste storili ? Na trnjih sem! O kakšnem maščevanju govorite?"
Zmajala je z glavo, z ubogo glavo, polno zlih slutenj, kesanja in očitkov.
Pogladila se je po čelu; na lepem se je sama sebi zaz'dela tako utrujena, tako šibka, kakor da bi jo valovi na svojih grebenih odnašali nekam daleč v neznano.
"No, Orana, kaj je s tistim človekom? Kaj ste mu zaupali?"
že se je v njegovem srcu nabirala jeza, grozeča, da sleherni trenutek poruši vse, kar je še ostalo med njim in njegovo ženo.
Orana je začutila nepotrpežljivi zvok njegovega glasu. Dvignila je oči in pogledala svojega moža.
"Vse sem mu povedala," je dahnila.
"Vse? Kaj pomeni to vse?"
"No, pač vse, kar sva doživela! Najino srečanje r Barceloni, najina nepričakovana poroka, tiste ure potem. . . Vse!"
Ni še čisto doumel kaj mu hoče povedati. Brez misli je ponovil:
"Najina poroka?"
"Da."
"Kako sva se spoznala?"
"Oh, ne. Tega nisem natanko opisala. . . tudi nisem omenila, da ste mi rešili življenje.
čeprav še ni vedel, kaj namerava s svojo izpovedjo doseči, se je oddahnil. Marsikdo bi to ali ono podrobnost napak razumel. Tako malo je potrebno, da oblati žensko čast in Oranina čast mu je bila kljub vsemu čez vse draga. Njegovo moško samoljubje je hotelo zavest, da se je poročil z neomadeževanim dekletom, če res ni omenila kočljivih okolščin njunega prvega srečanje, potlej bo vse dobro.
(Nadaljevanje prihodnjič)
se