mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi vu Jezikovni profil mladih Jst me v slovenskem zamejstvu za ovenskem v sl mladih ofil pr ovni Jezik ker so mladi tisti, ki zagotavljajo prihodnost neke narodne skupnosti, je rezultate pričujoče raziskave treba jemati z vso resnostjo. avtorji so izpeljali zahtevno raziskavo, ki je pripeljala do razmisleka, kako bo treba delovati na različnih družbenih področjih v slovenskih zamejstvih v italiji, avstriji, na madžarskem in hrvaškem za zagotovitev ustreznega statusa in uporabnosti slovenskega jezika. samo to namreč zagotavlja tudi željo in motivacijo mladih za življenje v slovenskem jeziku in s tem v slovenski narodni skupnosti. za dosego tega cilja pa bosta na vseh ravneh, tako nacionalnih, regionalnih kot lokalnih, potrebna oblikovanje in implementacija aktivnih jezikovnih politik in izvedbenih aktov na področju načrtovanja in izvajanja ukrepov, povezanih z manjšinskim jezikom in njegovo rabo. na vse to opozarja ta dragocena raziskava, ki je že prvi, temeljni kamen trajne hiše slovenskega jezika v slovenskem zamejstvu – če jo bomo zmogli graditi dalje. Iz recenzije prof. dr. Vesne Mikolič mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi zvezek 4 Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu izdajatelji: inštitut za narodnostna vprašanja v ljubljani (inv) slovenski znanstveni inštitut v Celovcu (szi) slovenski narodopisni inštitut urban Jarnik v Celovcu (sniuJ) slovenski raziskovalni inštitut v trstu (slori) uredila: sonja novak lukanović recenzenta: vesna mikolič Željka macan Jezikovni pregled: Jasmina vajda vrhunec prevod povzetka: laura sgubin (italijanščina) Julija schellander - obid (nemščina, angleščina) mária magdolna horváth (madžarščina) Barbara riman (hrvaščina) oblikovanje in prelom: mateja vrbinc tisk: demat d. o. o. naklada: 500 izvodov ljubljana, 2019 © 2019 pravice pridržane: inv, szi, sniuJ, slori raziskovalni projekt »mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi« je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost republike slovenije. Cena: 27,00 eur Cip - kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana 811.163.6’27:323.15(=163.6)(082) 323.15(=163.6)(082) Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu / uredila sonja novak lukanović ; [prevod povzetka laura sgubin ... et al.]. - ljubljana : inštitut za narodnostna vprašanja ; v Celovcu : slovenski znanstveni inštitut : slovenski narodopisni inštitut urban Jarnik ; v trstu : slovenski raziskovalni inštitut, 2019. - (mladi v slovenskem zamejstvu : družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi ; zv. 4) isBn 978-961-6159-71-5 (inštitut za narodnostna vprašanja) 1. novak-lukanović, sonja CoBiss.si-id 302766592 mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu zvezek 4 uredila: sonja novak lukanović ljubljana, november 2019 5 kazalo mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč . . . . . . 9 vera kržišnik - Bukić teoretična izhodišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 metodologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Štiri monografske publikacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča . . . . . . . . . . . . . . . 37 sonja novak lukanović uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Jezik in identiteta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 družbeni vidik jezikovnih procesov na stičnih območjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 vitalnost jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 možnost, zmožnost in stališča kot pogoji za vitalnost slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v italiji . . . . 67 devan Jagodic uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 sociolingvistični položaj slovencev v italiji: zgodovinski, pravni in družbeni okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Govorne navade mladih v slovenskem zamejstvu v italiji: pregled opravljenih raziskav . . . 75 izsledki raziskave »mladi v slovenskem zamejstvu« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Jezikovne značilnosti anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 znanje slovenščine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 raba slovenščine v vsakdanjem življenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 izpostavljenost medijem v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 stališča do slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 ocene o prihodnosti slovenskega jezika v slovenskem zamejstvu v italiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 slovenski jezik na avstrijskem koroškem in Štajerskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 martina piko - rustia uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 naselitveno območje in številčnost slovencev na avstrijskem koroškem in Štajerskem . 123 pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika kot manjšinskega jezika v avstriji . . . . . 124 6 dejanska funkcionalnost jezika – položaj slovenščine na avtohtonih območjih na avstrijskem koroškem in Štajerskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 lastne organizacije slovencev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 politična participacija slovencev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 slovenski tisk in drugi slovenski mediji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 dvojezično/slovensko šolstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 slovenščina kot uradni jezik in dvojezični napisi topografskega značaja . . . . . . . . . . . . . . . . 136 slovenščina zunaj avtohtonih ozemelj – slovenščina v mestnih okoljih v avstriji . . . . . . . . 137 osnovna socializacija – slovenski jezik v družini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 definicije pojmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Jezik v družinskem okolju pri mladih na avstrijskem koroškem in Štajerskem . . . . . . . . . . . 142 znanje jezika/jezikov po lastni oceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 slovenščina v družinskem krogu in bližnjem okolju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 slovenščina v društvih, ustanovah in pri športu ter v drugih situacijah vsakdanjega (javnega) življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 slovenščina v šoli, na fakulteti in na delovnem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 osebni odnos mladih do jezika/jezikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 raba jezika pri osebnem dopisovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 mladi in raba klasičnih medijev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 Časopisi in revije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 radio . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 televizija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 mladi in raba novih medijev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166 mladi in knjige . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 slovenske kulturne prireditve kot jezikovni prostori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 pogled v prihodnost – perspektive za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika . . . . . . . . . . 171 dolgoročno ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 prihodnost jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176 sklepne misli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na madžarskem . . . . . . . . . . . . . 193 katalin munda hirnök in sonja novak lukanović uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika na madžarskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195 slovenski jezik v vzgojno-izobraževalnem sistemu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198 učenje slovenščine na ravni predšolske vzgoje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 osnovna šola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200 srednja šola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 visokošolska raven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 neformalno jezikovno izobraževanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 slovenščina med mladimi na madžarskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 znanje in raba slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206 stališča mladih do slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230 zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 7 znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 mojca medvešek in Barbara riman uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika na hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248 obstoječe možnosti učenja slovenščine na hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 250 učenje slovenskega jezika na ravni predšolske vzgoje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251 učenje slovenščine v okviru javnega izobraževalnega sistema − kot izbirni predmet na ravni osnovne in srednje šole (model C) oziroma kot izbirni ali fakultativni predmet . . . . . . . . 252 učenje slovenščine v okviru različnih projektov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256 tečaji slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 slovenščina na visokošolski ravni izobraževalnega sistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259 slovenščina med mladimi na hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260 znanje in raba slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262 stališča mladih o slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 281 zaključna razmišljanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285 literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288 Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295 sonja novak lukanović uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295 razlike in podobnosti med slovenskimi zamejstvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297 Jezikovne značilnosti mladih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 298 znanje slovenskega jezika in jezika večine: zmožnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300 znanje tujega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307 izbira jezika v vsakdanjem življenju: možnosti in priložnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 308 mladi in mediji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 317 stališča do slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 320 zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 323 literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327 povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 329 riassunto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 332 zusammenfassung . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335 Összefoglaló . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339 sažetak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 342 summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 345 kazalo grafov in tabel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 349 zemljevidi (stanje leta 2018) vzgojno-izobraževalne ustanove v slovenskem zamejstvu v italiji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 353 vzgojno-izobraževalne ustanove v slovenskem zamejstvu v avstriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 354 vzgojno-izobraževalne ustanove v slovenskem zamejstvu na madžarskem . . . . . . . . . . . . 355 vzgojno-izobraževalne ustanove v slovenskem zamejstvu na hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . 356 seznam vzgojno-izobraževalnih ustanov v slovenskem zamejstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . 357 9 mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč vera kržišnik - Bukić Naslov publikacije Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi je povzet po nazivu temeljnega raziskovalnega projekta, ki smo ga med letoma 2013 in 2016 izvajali sodelavci štirih inštitutov: Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani (v nadaljevanju INV), Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu (v nadaljevanju SZI), Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu (v nadalje- vanju SNIUJ) in Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu (v nadalje- vanju SLORI). Poimensko smo to bili: dr. Katalin Munda Hirnök (INV), dr. Sonja Novak Lukanović (INV), dr. Barbara Riman (INV), dr. Mojca Medvešek (INV), dr. Vera Kržišnik - Bukić, vodja projekta (INV), dr. Šte- fka Vavti (SZI), mag. Milan Obid (SZI), mag. Martina Piko - Rustia (SNIUJ), dr. Devan Jagodic (SLORI) in dr. Zaira Vidau (SLORI). Na začetku velja poudariti izbiro tematike mladih oziroma motiva- cijo raziskovalcev prav za to izbiro. Ob pretresanju možnih raziskovalnih tem smo se raziskovalci vseh sodelujočih inštitutov povsem soglasno odločili za temo mladih v sodobnih družbenih in kulturnih kontekstih slovenskega zamejstva, ker je šlo oziroma gre za izziv, ki najbolj določa sedanjo in zlasti perspektivno usodo zamejstva. Ocenjevali smo še, da lahko tako zapleteno nalogo izvedemo le s skupnimi močmi najbolj izkušenih raziskovalcev vseh treh slovenskih zamejskih znanstvenoraz- iskovalnih ustanov in osrednjega v Sloveniji – Inštituta za narodnostna vprašanja. Naslovna tematika terja najprej začetno razlago uporabljenih izho- diščnih pojmov, pojma mladi in besedne zveze slovensko zamejstvo. 10 Vera KržišniK - BuKić teoretična izhodišča Mladi, mladina, mladež, mladinci, mladinke, mladeniči, mladenke, mla- dost, mladostništvo, mladostniki, mladostnice, mladoletniki, mladole- tnice, ob še ustreznih pridevniških in glagolskih izpeljankah, so slovenske besede (Slovenski pravopis), ki se tudi v jezikih drugih zgodovinskih in sodobnih družb pojavljajo za označevanje določene družbene kategorije prebivalstva. Beseda mladi je lahko množinska oblika pridevnika mlad (fant), kot bi bili besedi mlade, mlada množinski obliki pridevnikov mlada (mama), mlado (dekle). V strokovnem (sociološkem) izrazoslovju se uporablja množinska pridevniška oblika mladi samostalniško, pri čemer beseda mladi v vsebinskem smislu opredeljuje določen družbeno- strukturni sloj obeh spolov. Z izrazom mladi lahko razmeroma natančno in v skladu s strokov- nimi kriteriji, uveljavljenimi tako v Sloveniji kot v vseh štirih sosednjih državah in vsaj še v Evropi, opredeljujemo pojem s človekovo biološko starostjo strukturiranega prebivalstvenega sloja, to je posameznikov in posameznic v starostnih relacijah od 15 do 29 let. Znotraj te okvirne strukture mlade najpogosteje obravnavamo po treh starostnih podsku- pinah: od 15 do 19 let, od 20 do 24 let in od 25 do 29 let. Medtem ko je mogoče s tem hitro razjasniti osnovni profil subjekta, ki je predmet raziskave, je treba ob besedni zvezi slovensko zamejstvo močno zastati. Sintagmo slovensko zamejstvo velja uvodoma predstaviti v obeh njenih konstitutivnih vsebinskih elementih. Prvi element izhaja iz pojma slovenstvo oziroma je njegova pridevniška oblika slovensko (zamejstvo). Temeljna predpostavka projekta je bila, da v geografskem prostoru ozi- roma v geopolitičnem okolju, ki se prek sedanjih državnih meja Repu- blike Slovenije razprostira v sosednje države, prebivajo (tudi) mladi, mla- dina, mladi ljudje, ki jih je tako ali drugače mogoče povezati z vsebinami pojma slovenstvo. S pojmom slovenstva razumemo in opredeljujemo tisto družbenoskupinsko substanco, ki jo percipiramo kot in imenujemo slovenski narod (tudi slovenska narodna manjšina), z njim vred njegov jezik, kulturne stvaritve, zgodovinski spomin, tradicijo in domovinsko ozemlje ter duhovno in čustveno vez vsakega odnosnega pripadnika do navedenih narodovih vsebinskih sestavin. Drugi konstitutivni element Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 11 sintagme slovensko zamejstvo je pojem zamejstva, in to ne katerega koli zamejstva, temveč konkretnega, (slovenskega) zamejstva kot geopolitič- nega prostora, kjer prebiva etnična (slovenska) manjšinska populacija skupaj z večinsko etnično populacijo Republiki Sloveniji sosednje države/ sosednjih držav. Nekakšna integralna definicija bi lahko bila naslednja: s slovenskim zamejstvom opredeljujemo sklenjen namišljen, neviden, izmuzljiv, v marsičem neenak pasovni obroč, ki ga velja razumevati in obravnavati dvojno: v geografsko-geopolitičnem smislu zajema zgodovinsko večin- sko slovensko poselitveno ozemlje zunaj današnje Republike Slovenije, v človeškem smislu pa ljudi kot (domnevne) pripadnike slovenske narodne skupnosti. Slovensko zamejstvo tvorijo obmejni predeli sosednjih štirih držav, ki mejijo na Republiko Slovenijo (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska). Sintagma slovensko zamejstvo se je v javnem družbenem, političnem in strokovnem diskurzu uveljavila v drugi polovici dvajsetega stoletja, v zadnjih letih pa se za ta prostor počasi in vse bolj uradno uporablja (tudi) širša besedna zveza: »Slovenci v sosednjih državah«. Zaradi ukinjanja dosedanjih državnih meja v Evropski uniji (v nadaljevanju EU), čeprav zaradi akutne zgodovinsko tekoče begunske/migrantske problematike (ali kdaj v prihodnje morda česa drugega) meje med državami EU dejan- sko še nadalje funkcionirajo (bodo funkcionirale) tudi v tako imenova- nem schengenskem prostoru, je besedna zveza »slovensko zamejstvo« lahko sicer upravičeno deležna opredelitvenih zadržkov. Vendar je ta sintagma, ko gre za slovenske manjšine, vsaj v raziskovalno-operativnem smislu metodološko-konceptualno še primerna, kar se je pokazalo tudi v pričujoči raziskavi o mladih. Temeljne splošne in mnogotere posebne značilnosti, okoliščine in pogoji družbenega življenja v obravnavanem geopolitičnem prostoru za vsako izmed štirih zamejskih območij, ki zgo- dovinsko in aktualno pripadajo štirim državam, namreč ostajajo kljub določenim izenačevalnim vplivom, ki jih vnaša vanj dejstvo vključenosti vseh petih držav v EU. »Padec meja« ohranja v vsakem izmed zamejstev še nadalje cel kup sklopov takih specifičnih družbenih okoliščin, ki jih ni mogoče kar čez noč predrugačiti, razlike izničiti in te prostore dejansko preprosto poenotiti. 12 Vera KržišniK - BuKić S stališča pojmovnega razumevanja in opredeljevanja sedanje slo- venske ustavne ureditve je sintagma »Slovenci v sosednjih državah« nenatančna in pomanjkljiva oziroma delno kontradiktorna, saj takšna dikcija, ne spuščajoč se podrobneje v njeno vsebinsko vrednotenje, formalno opušča bistvo ustavnega manjšinskega koncepta. Manjšinski koncept je namreč zasnovan na pojmu avtohtonosti (zgodovinskosti, tra- dicionalnosti), ki pa naj bi v vsebinskoizhodiščnem smislu teritorialno povezoval slovenski etnos v Sloveniji s slovenskim etnosom v sosednjih državah. Nenatančnost in izmuzljivost pojmovanja te sintagme je torej v tem, da v sosednjih državah Slovencev med njimi samimi seveda ni mogoče ločevati, razmejevati, in tako njena uporaba lahko pripelje, kot na Hrvaškem, do dokaj absurdne situacije, da sosednja država samoopre- deljene kot Slovence priznava za (celovito) narodno manjšino, Republika Slovenija pa jih v isti sosednji državi obravnava deljeno, ločeno, in sicer delno kot svojo narodno manjšino (»Slovence v zamejstvu«), delno pa kot »Slovence po svetu«. Ta sintagma je sicer tudi uradni oziroma zakonski označevalni atribut, pri čemer pa so s strani slovenske države posledice te obravnave različne. Resolucija o odnosih s Slovenci po svetu (Ur. l. RS 7/02) se nanaša na Slovence, ki živijo zunaj Republike Slovenije, razen na tiste, katerih položaj določa Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manj- šin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije z dne 27. junija 1996 (Ur. l. RS 35/96). V Resoluciji o položaju avtohtonih slovenskih manjšin je območje avtohtonih manjšin opredeljeno tako: v Republiki Avstriji v deželah Koroški in Štajer- ski, v Republiki Italiji v deželi Furlaniji - Julijski krajini, na Madžarskem v Porabju, v Republiki Hrvaški pa na področjih vzdolž hrvaško-slovenske državne meje, zlasti v Istri, Gorskem Kotarju in Medžimurju. Republika Slovenija slovenskemu zamejskemu prostoru že od leta 1991 z Ustavo (Ur. l. RS 33/91) in še posebej v zadnjih dveh desetletjih s prej omenjeno resolucijo namenja posebno pozornost. Slovenska vlada pa je imela že pred državnim osamosvajanjem, od maja 1990, tudi mini- stra za Slovence v zamejstvu in po svetu (to je bil dr. Janez Dular), ki kot najvišja funkcija za ta resor obstaja tudi še danes. Vsakokratni minister ali včasih državni sekretar, kdaj pa kdaj tudi kaki drugi visoki državni ura- dnik, navadno vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 13 Od leta 2011 ima Urad zastavljen in razdelan tudi Akcijski načrt sodelova- nja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu. Slovenija in vse njene sosednje države so danes vključene v sesta- vljeno, večjo, skoraj poldržavno skupnost, Evropsko unijo/zvezo, a druž- beni in kulturni konteksti stvarnosti ostajajo v marsičem različni tudi po uradnem ukinjanju državnih meja znotraj EU, in to tako po samih državah članicah kot po slovenskih zamejstvih, tudi ne glede na zgoraj omenjene pridržke v zvezi z akutnimi ali drugimi nepredvidenimi oko- liščinami. EU podpira manjšine deklaratorno – v tem kontekstu izposta- vljamo Direktivo Sveta EU 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (Ur. l. RS 180/00) –, a v praksi to tematiko raje prepušča državam članicam samim. Veliko bolj kot katera koli institucija EU skrbi za manjšinsko tema- tiko Svet Evrope, in to zlasti na osnovi svojih dveh v celotnem evropskem prostoru za manjšine glavnih dokumentov: Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin, sprejete leta 1992 , in Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, sprejete leta 1995. Uvodoma velja, zlasti v kontekstu tega četrtega in hkrati zadnjega knjižnega projektnega izdelka, vsebinsko izpostaviti Listino in na tem mestu še posebej razmerje med tema evropskima dokumentoma. Na splošni teoretski ravni imamo tako opravka z dvema družbenima sub- stancama: z narodnimi manjšinami ter z regionalnimi in manjšinskimi jeziki. Ali sta to dve vsebinsko različni substanci, zaradi česar ju kaže obravnavati ločeno? Ne in da. Ne zato, ker je materni jezik (pripadnikov) narodnih manjšin, bodisi gre za narečje bodisi za knjižni jezik (na primer slovenščino), pravi- loma temelj in ključni gradnik družbenega fenomena, ki ga imenujemo narodno manjšinstvo. Tega fenomena, ne da bi ga obravnavali skupaj z maternim/prvim jezikom, vsebinsko niti ni mogoče obravnavati. Seveda pa tudi da, saj je materni jezik tako močno kompleksna človeška prvina, da zahteva po eni strani samostojno intra-, inter- in transdisciplinarno teoretično in empirično obravnavo, po drugi strani pa materni jeziki, ki jih Listina obravnava kot regionalne in manjšinske jezike, vsebinsko (lahko) presegajo okvirno prvotno pojmovanje narodnega manjšinstva (tako na primer Romi v Sloveniji niso obravnavani kot narodna manjšina, 14 Vera KržišniK - BuKić temveč kot etnična skupnost, pri čemer zajema to kategorialno poime- novanje širši geografsko-geopolitični prostor, kot je sicer namenjen kontekstualnemu poimenovanju narodnih manjšin). Hkrati je treba tu nujno dodati, da za nekatere družbene situacije velja tudi vice versa, da je namreč pojmovanje fenomena narodnega manjšinstva širše, kot je poj- movanje kontekstualnega sklopa regionalnih in manjšinskih jezikov. O fenomenu narodnega manjšinstva (sicer sorodno lahko tudi v pogledu maternega/prvega jezika) je namreč mogoče govoriti v psihološkem polju čustvene navezanosti na družinske prednike, narodnostne običaje in tradicije ter na zgodovinski spomin in povezanost z deželo rodnega (pra)izvora in njenih sodobnih sonarodnjakov, ne da bi pripadniki takih manjšin, natančneje njihovi potomci, kadarkoli uporabljali, znali in govo- rili materni jezik svojih prednikov (primer Slovencev v ZDA). Možnih variacij na temo odnosov in razmerja v realnem življenju med narodnim in jezikovnim manjšinstvom ni malo, zlasti ne v slovenskem zamejstvu, na kar kažejo in ilustrativno opozarjajo primeri tudi iz naše raziskave, ki sledijo v nadaljevanju. Da pa je jezik manjšine v slovenskem zamejstvu brez konkurence glavna in odločilna determinanta slovenskega narodnega manjšinstva, najzgovorneje tudi v enaindvajsetem stoletju pričajo vse štiri sosednje države Slovenije, ki so svojo zakonodajo glede na izkazane ali presojane potrebe jezikovnih manjšin na svojem državnem ozemlju dolžne spreje- mati in prilagajati predvsem v skladu s sprejetimi mednarodnimi stan- dardi. Ker pa so ti na manjšinskem področju dokaj ohlapni in okvirni ter doslej težko, če sploh, iztožljivi, se državam navadno ne mudi z dejanskim uresničevanjem morebitnih priporočil organov (zlasti) Sveta Evrope (in drugih mednarodnih institucij), ki občasno s tako imenovanimi obiski na terenu nadzirajo izvajanje omenjenih mednarodnih dokumentov. Takšna situacija posebej velja za obe močni slovenski zamejstvi, v Italiji in Avstriji, a naj bi imela svoj del odgovornosti, predvsem v primeru sle- dnje, v skladu z Avstrijsko državno pogodbo (v nadaljevanju ADP) tudi Republika Slovenija. V Italiji uradno poznajo samo jezikovne in ne narodnih manjšin. Tako je za Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini najpomembnejši dokument državni zakon št. 38 iz leta 2001, poimenovan Določila za Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 15 zaščito slovenske jezikovne skupnosti, ki predstavlja globalno zaščito slo- venske jezikovne in ne morebiti narodnostne manjšine (kar bi bila lahko v italijanskem primeru vsekakor za tamkajšnje Slovence primernejša in boljša rešitev). Podobno, a še bolj kot v Italiji so se morali za svoj jezik več kot zadnjega pol stoletja boriti Slovenci v Avstriji, ki v skladu s temelj- nim določilom 7. člena ADP iz leta 1955 Slovencem na Koroškem (in tudi na Štajerskem) zagotavlja sprejem manjšinskega šolskega zakona, ki je bil prvič sprejet štiri leta kasneje. Od leta 2017 je v deželni ustavi Koroške navedena tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem. Ni pa v tej ustavi naveden tudi slovenski jezik kot deželnemu nemškemu jeziku enakopraven jezik na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške, za kar so si celo z uličnimi demonstracijami v Celovcu prizadevali in se pri tem zelo izkazali mladi na slovenskem Koroškem. Kot smo sodelavci projekta in avtorji prvih treh projektnih zvezkov že lahko ugotavljali, je bilo uradno normativno urejanje tudi manjšinske jezikovne tematike precej drugačno na Madžarskem in Hrvaškem, kjer se slovenskima manjšinama za uveljavitev slovenskega jezika ni bilo ravno treba boriti. Za razliko od Italije in Avstrije, kjer so kljub znatnim dosež- kom izboljšav, zlasti obeh slovenskih manjšin, še nadalje prisotne stalne napetosti in je vprašljiva takšna ali drugačna tamkajšnja slovenska manj- šinska stabilnost (zlasti v pogledu financiranja posamičnih slovenskih institucij) ter je slovenska manjšina, skupaj z mladimi, glede položaja in statusa slovenskega jezika v situaciji stalne opreznosti, pa je problematika slovenstva na Madžarskem in Hrvaškem povsem različne narave, take, ki terja drugačna teoretično-metodološka izhodišča raziskovanja. Prelomno obdobje s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja je radikalno spremenilo geopolitično in politično ekonomsko sliko Evrope. S končnim zatonom imperija Sovjetske zveze, razpadom jugoslovanske federacije in češkoslovaške državne zveze ter s hkratno dokončno globalno prevlado družbenoekonomskega kapitalističnega sistema povsod po Evropi (in po svetu) je evropski kontinent doživel velike spremembe tudi na narodnomanjšinskem in jezikovnomanjšin- skem področju. Že omenjena glavna področna dokumenta Sveta Evrope in druge sorodne konvencije so zelo pospešili sprejemanje ustreznih 16 Vera KržišniK - BuKić nacionalnih zakonodaj, med katerimi sta v tem kontekstu za slovensko zamejstvo pomembni madžarska in hrvaška. Slednja je leta 1990, torej še pred razkrojem Socialistične federativne republike Jugoslavije, tudi slovensko manjšino vnesla v svojo ustavo. Sle- dilo je usvajanje zelo napredne narodnomanjšinske in jezikovnomanjšin- ske zakonodaje in drugih predpisov, ki jih zaradi nepripravljenosti na nov družbeni položaj in nenavajenosti na subjektivno politično vlogo Slovenci na Hrvaškem več let glede na razpoložljive možnosti niso niti uspevali izkoriščati. Slovensko zamejstvo na Madžarskem lahko pospremijo nasle- dnji presežniki: je prostorsko in številčno najmanjše ter je v slovenskem jezikovnem pogledu najbolj specifično in najbolj ogroženo. Evropske radikalne spremembe pa so v ta prostor prinesle razmeroma največ za tamkajšnjo narodnostno in slovensko jezikovno manjšino spodbudnih novosti, Madžarska je namreč glede na druge Sloveniji sosednje države v zadnjem desetletju ali dveh prispevala zlasti normativno in verjetno tudi finančno največ pozitivnih ukrepov v objektivno korist ohranjanja slovenstva na Madžarskem tudi na jezikovnem področju. Kakorkoli že primerjamo slovenska zamejstva med seboj – in razlike so dejansko velike –, pa je možna v vsakem in tudi v slovenskem jezikov- nem pogledu prav za vsa slovenska zamejstva splošnoveljavna ocena, da imajo vse štiri države, ki mejijo s Slovenijo, danes boljši odnos do sloven- skih manjšin kot kdajkoli v preteklosti. A tudi kljub temu se manjšine po vseh slovenskih zamejstvih praviloma krčijo. Predstavljajoč geografski in geopolitični vidik slovenskega zamejstva kot zamišljenega in izmuzljivo opredeljivega obroča, naj v tukajšnjem kontekstu slovenskega jezika kot manjšinskega jezika (knjižnega ali/in narečnega slovenskega govora) izpostavimo, da je prav (slovenski) jezik tista determinanta, ki je že doslej skozi stoletja omogočala oziroma še danes omogoča vsaj približno predstavo ozemeljske zamejitve (sloven- skega) etničnega prostora, ki sega prek meja današnje (slovenske) države. Iz ugotovitve še tega pomena (slovenskega) jezika je razvidna tudi njegova dinamična konotacija, saj se za razliko od ozemlja, ki je statična družbena kategorija, jezik prebivalstva tega ozemlja, neodvisno od ozemlja samega, spreminja. Spreminjanje jezika kot govora, ki se ga uporablja na tem Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 17 ozemlju, določa seveda človeški dejavnik. Možnih razlogov za te jezikovne spremembe na nekem ozemlju je veliko (naselitvene spremembe kot posledica množičnih selitev ljudstev, posledice vojn, naravnih katastrof, bolezenskih epidemij idr.), v tukajšnjem kontekstu pa gre predvsem za evolucijske, nenasilne družbene tokove postopnega opuščanja in dolgo- ročno morda počasnega usihanja manjšinske slovenske govorice v zamej- stvu. Ta družbeni proces je hkrati vzrok in posledica spontanega procesa asimilacije (slovenske) manjšinske v večinske populacije sosednjih držav. Toda ker je v vseh teh družbenih okoliščinah glavni dejavnik človek, se opisani jezikovni oziroma narodnostni trendi lahko tudi ne nadaljujejo oziroma se lahko odvijajo z vsaj znatno počasnejšo dinamiko, pač v odvi- snosti od različnih vplivov, pogojev in možnosti, ki jih ustvarjajo ljudje. To so vprašanja in izzivi, na katere bosta odgovarjali srednjeročna in dol- goročna prihodnost, gotovo pa današnja vitalnost slovenskega jezika tudi v slovenskem zamejstvu ni brezupno ogrožena. Dinamiko družbenih procesov spreminjanja slovenskega etničnega prostora in kasneje fenomenov slovenskega zamejstva znotraj neločljive povezanosti narodnostnih in jezikovnih organskih vsebinskih sestavin je mogoče ilustrativno spremljati z raziskovalnim orodjem kartografije po posameznih daljših ali krajših družbenozgodovinskih razvojnih etapah. To poučno orodje še čaka lastno natančnejše izpopolnjevanje, ki bo omo- gočilo tudi kronološko primerljive slike celotnega slovenskega zamejstva. Za tukajšnji tematski kontekst je najpomembnejša podoba slovenskega zamejstva, ki bi bila čim bolj približana realnosti današnjega časa. Zato sedaj predstavljamo zemljevid slovenskega zamejstva, ustvarjen po krite- riju prisotnosti zlasti slovenskega jezika (ali/ in njegovih narečij) v zače- tnem desetletju enaindvajsetega stoletja (zemljevid 1, str. 18). Zemlje vid 1: Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 19 metodologija Ena izmed temeljnih predpostavk je bila, da imajo mnogi drugi, s samo državno mejo nepovezani družbeni in kulturni indikatorji, na procese splošne in posebne identifikacije mladih nasploh in tudi v zamejstvu znatno večji vpliv, kot ga je mogoče pripisati zamejstvu in slovenskemu narodnemu manjšinstvu kot takemu. To predpostavko smo lahko testirali skozi vse tematske sklope anketnih vprašanj in prav tako prek metod pol- strukturiranega in poglobljenega intervjuvanja. V avtorskih pisnih projektnih izdelkih vseh štirih monografij predsta- vljena raziskovalna spoznanja to našo izhodiščno tezo potrjujejo. Vklju- čena so v osrednje spoznavne vsebine o mladih v slovenskem zamejstvu, ki smo se jim raziskovalno-metodološko približevali prek naslednjih štirih tematskih sklopov: splošni položaj, družbena participacija, jezik, identi- fikacija mladih. Ker sicer velja splošna teoretska premisa, da so družbeni fenomeni praviloma izrazito kompleksno strukturirane vsebine, je lahko tudi izbrani (kateri koli) metodološki instrumentarij samo fluidne narave in se tematski vidiki vedno tako ali drugače neizbežno prepletajo; toda artikulacijo metodoloških pristopov narekujejo operativni razlogi ter potrebe vsake in seveda tudi te raziskave. S projektom je tako bilo treba najprej vzpostaviti nek geografski/geo- politični okvir, znotraj katerega šele umeščamo slovenstvo v zamejstvu oziroma »mlade v slovenskem zamejstvu«. Vendar enako kot v pogledu »števila« mladih zamejcev, ki preprosto niti teoretično ni izmerljivo, tudi v prostorskem oziru ne gre za kako jasno okvirno mejno črto vsakega posebej ali vseh slovenskih zamejstev, saj takšna črta z nobeno raziskavo ne bi bila mogoča. Iz ilustrativnih razlogov smo tako za začetek izhajali iz danes preverjenih regionalnogeografskih ali lokalnih umestitev, ki jih v vsakem izmed zamejstev natančneje določajo tamkajšnje upravno-admi- nistrativne enote. V Avstriji je avtohtona manjšina v daleč največjem številu danes pri- sotna na avstrijskem Koroškem, v razmeroma malem pa na avstrijskem Štajerskem. Anketni del raziskave je v analizo zajel mlade prek 54 anket v 24 občinah zvezne dežele Koroške in prek 6 anket v 4 občinah zvezne 20 Vera KržišniK - BuKić dežele Štajerske. Skupaj je bilo v Avstriji anketiranih 63 mladih v 28 obči- nah, a 3 anket iz razloga statistične obdelave nismo upoštevali. Slovensko zamejstvo v Italiji je danes razdeljeno med tri pokrajine. Opravljenih je bilo 60 anketiranj mladih: v tržaški pokrajini 30, v goriški 20 in v videmski 10. Največ anket je bilo opravljenih v mestu Trst (20), 9 v ostalih 4 občinah na Tržaškem, 1 oseba pa ni navedla bivališča. V goriški pokrajini je bilo največ anket opravljenih v občini Gorica (14) in 6 v drugih 4 občinah, v videmski pokrajini pa največ (4) v občini Grmek, 6 anket pa v drugih 3 občinah. Na Madžarskem živi največ slovenskih zamejcev v Železni županiji, in to v 7 porabskih vaseh. V raziskavo so bili vključeni v največjem številu mladi v mestu Monošter (15) in v vasi Gornji Senik (13), pri čemer je bilo vseh mladih v tej županiji anketiranih 55, 5 pa jih je bilo anketiranih v notranjosti Madžarske, od tega 3 v Budimpešti. Kot v drugih zamejstvih je bilo skupaj izvedenih 60 anketiranj. Slovenskih zamejskih lokacij na Hrvaškem je več: poleg Zagreba, Reke in Istre je raziskava zajela nekatere lokacije z mladimi še v pretežno ruralnem Gorskem Kotarju in v mestu Varaždin. Regionalno te lokacije spadajo v 7 hrvaških obmejnih županij in v mesto Zagreb. Na teh loka- cijah je bilo v skupaj 20 občinah opravljenih 52 anketiranj, v 5 drugih občinah v notranjosti Hrvaške še dodatnih 5, 1 anketiranec je navedel občino stalnega prebivališča v Sloveniji, 2 anketiranca pa na to vprašanje nista odgovorila. Tabela 1: Število anketirancev po državah Država Število občin Število anket. Avstrija 28 60 Italija 14 60 Madžarska 15 60 Hrvaška 26 60 Skupaj 83 240 Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 21 Zemljevid 2: Predstavitev geopolitičnega in upravno-administrativnega območja Republike Slovenije in vseh štirih slovenskih zamejstev ter števila anketirancev v projektu »Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi« Monošter AvSTRijA MADŽARSkA Celovec SLOvENijA iTALijA Trst hRvAŠkA** Reka * SLOvENSkO PORAbjE NA MADŽARSkEM Zemljevid pripravil: Zmago Drole * Na zemljevidu je označeno število anketirancev iz porabskih vasi (46) ter anketirancev iz madžarskih vasi v okolici Monoštra in vasi, ki spadajo k sosednji pokrajini Őrség (6). Preostali (8) anketiranci so iz notranjosti Madžarske, česar pa zemljevid ne prikazuje. ** Zemljevid ne prikazuje števila anketirancev (5) iz notranjosti Hrvaške. 22 Vera KržišniK - BuKić Tabele 2–9: Število anketirancev po občinah stalnega prebivališča iTALijA Občina Pokrajina Število anket. Grimacco (Grmek) Videmska pokrajina 4 Premariacco (Premarjag) Videmska pokrajina 1 San Leonardo (Sv. Lenart) Videmska pokrajina 2 San Pietro al Natisone (Špeter) Videmska pokrajina 3 Cormons (Krmin) Goriška pokrajina 1 Doberdò del Lago/Doberdob Goriška pokrajina 3 Gorizia (Gorica) Goriška pokrajina 14 Gradisca d‘Isonzo (Gradišče ob Soči) Goriška pokrajina 1 Ronchi dei Legionari (Ronke) Goriška pokrajina 1 Duino-Aurisina/Devin Nabrežina Tržaška pokrajina 3 Muggia (Milje) Tržaška pokrajina 3 San Dorligo della Valle/Dolina Tržaška pokrajina 1 Sgonico/Zgonik Tržaška pokrajina 2 Trieste (Trst) Tržaška pokrajina 20 Brez odgovora Tržaška pokrajina 1 Pokrajina Število občin Število anket. Goriška pokrajina 5 20 Tržaška pokrajina 5 30 Videmska pokrajina 4 10 ITALIJA – skupaj 14 60 AvSTRijA Občina* Zvezna dežela – politični okraj Število anket. Hermagor-Pressegger See/ Koroška – Hermagor/Šmohor 1 Šmohor - Preseško jezero Sankt Stefan im Gailtal/ Štefan na Zilji Koroška – Hermagor/Šmohor 1 Ebenthal/Žrelec Koroška – Klagenfurt Land/Celovec – dežela 1 Feistritz im Rosental/ Koroška – Klagenfurt Land/Celovec – dežela 1 Bistrica v Rožu Ferlach/Borovlje Koroška – Klagenfurt Land/Celovec – dežela 4 Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 23 Občina* Zvezna dežela – politični okraj Število anket. Köttmannsdorf/Kotmara vas Koroška – Klagenfurt Land/Celovec – dežela 2 Ludmannsdorf/Bilčovs Koroška – Klagenfurt Land/Celovec – dežela 3 Schiefling a. W./Škofiče Koroška – Klagenfurt Land/Celovec – dežela 1 Zell/Sele Koroška – Klagenfurt Land/Celovec – dežela 4 Klagenfurt a. W. (Celovec) Koroška – Klagenfurt Stadt (Celovec – mesto) 6 Arnoldstein/Podklošter Koroška – Villach Land/Beljak – dežela 2 Feistritz an der Gail/ Koroška – Villach Land/Beljak – dežela 1 Bistrica na Zilji Finkenstein am Faaker See/Bekštanj Koroška – Villach Land/Beljak – dežela 2 St. Jakob im Rosental/ Koroška – Villach Land/Beljak – dežela 4 Šentjakob v Rožu Velden/Vrba Koroška – Villach Land/Beljak – dežela 1 Villach (Beljak) Koroška – Villach Stadt (Beljak – mesto) 1 Bleiburg/Pliberk Koroška – Völkermarkt/Velikovec 5 Diex/Djekše Koroška – Völkermarkt/Velikovec 1 Eisenkappel-Vellach/ Koroška – Völkermarkt/Velikovec 3 Železna Kapla - Bela Feistritz ob Bleiburg/ Koroška – Völkermarkt/Velikovec 2 Bistrica pri Pliberku Galizien/Galicija Koroška – Völkermarkt/Velikovec 2 Globasnitz/Globasnica Koroška – Völkermarkt/Velikovec 2 Sittersdorf/Žitara vas Koroška – Völkermarkt/Velikovec 2 St. Kanzian/Škocjan Koroška – Völkermarkt/Velikovec 2 Bad Radkersburg (Radgona) Štajerska – Südoststeiermark 1 Graz (Gradec) Štajerska – Graz Stadt (Gradec – mesto) 3 Leibnitz (Lipnica) Štajerska – Leibnitz (Lipnica) 1 Spielfeld (Špilje) Štajerska – Leibnitz (Lipnica) 1 Zvezna dežela/politični okraj Število občin Število anket. Hermagor/Šmohor 2 2 Klagenfurt Land/Celovec – dežela 7 16 Klagenfurt Stadt (Celovec – mesto) 1 6 Villach Land/Beljak – dežela 5 10 Villach Stadt (Beljak – mesto) 1 1 Völkermarkt/Velikovec 8 19 Koroška – skupaj 24 54 24 Vera KržišniK - BuKić Zvezna dežela/politični okraj Število občin Število anket. Südoststeiermark 1 1 Graz Stadt (Gradec – mesto) 1 3 Leibnitz (Lipnica) 2 2 Štajerska – skupaj 4 6 AVSTRIJA – skupaj 28 60 * v seznamu navajamo občine, v katerih so mladi odraščali, ne pa občin trenutnega stalnega prebivališča (npr. zaradi študija ali delovnega mesta predvsem v mestih Gradec ali dunaj). MADŽARSkA Občina Županija Število anket. Alsószölnök/Dolnji Senik Železna županija 1 Apátistvánfalva/Števanovci Železna županija 6 Felsőszölnök/Gornji Senik Železna županija 13 Orfalu/Andovci Železna županija 1 Kétvölgy/Verica – Ritkarovci Železna županija 1 Szakonyfalu/Sakalovci Železna županija 9 Szentgotthárd/Monošter Železna županija 15 Gasztony Železna županija 1 Magyarlak (Lak) Železna županija 2 Őriszentpéter (Šenpeter) Železna županija 2 Szalafő (Sola) Železna županija 1 Szombathely (Sombotel) Železna županija 3 Budapest (Budimpešta) Županija Budapest 3 Dunaharaszti Županija Pest 1 Göd Županija Pest 1 Pokrajina Število občin Število anket. Naselja Železne županije na slovenskem etničnem ozemlju 7 46 Naselja Železne županije zunaj slovenskega 5 9 etničnega ozemlja Županije v notranjosti Madžarske 3 5 MADŽARSKA – skupaj 15 60 Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 25 hRvAŠkA Občina Županija Število anket. Mursko Središće Medžimurska županija 1 Nedelišće Medžimurska županija 1 Sv. Juraj na Bregu Medžimurska županija 1 Cestica Varaždinska županija 5 Ludbreg Varaždinska županija 1 Varaždin Varaždinska županija 4 Konjščina Krapinsko-zagorska županija 1 Zagreb – mesto Zagreb – mesto 5 Zagreb Zagreb – mesto 10 Jastrebarsko Zagrebška županija 1 Samobor Zagrebška županija 4 Zaprešić Zagrebška županija 1 Karlovac/Karlovec Karlovška županija 1 Bakar Primorsko-goranska županija 1 Čavle Primorsko-goranska županija 2 Kostrena Primorsko-goranska županija 1 Kraljevica Primorsko-goranska županija 1 Matulji Primorsko-goranska županija 1 Opatija Primorsko-goranska županija 1 Rijeka/Reka Primorsko-goranska županija 8 Medulin Istrska županija 1 Drenovci Vukovarsko-sremska županija 1 Koprivnica Koprivniško-križevska županija 1 Omiš Splitsko-dalmatinska županija 1 Osijek Osiješko-baranjska županija 1 Popovača Siško-moslavinska županija 1 Postojna Slovenija 1 Brez odgovora 2 Županija Število občin Število anket. Medžimurska županija 3 3 Varaždinska županija 3 10 Krapinsko-zagorska županija 1 1 Zagreb – mesto 1 15 Zagrebška županija 3 6 Karlovška županija 1 1 Primorsko-goranska županija 7 15 Istrska županija 1 1 26 Vera KržišniK - BuKić Županija Število občin Število anket. Obmejne županije – skupaj 20 52 Županije v notranjosti Hrvaške 5 5 Drugo 1 1 Brez odgovora 2 HRVAŠKA – skupaj 26 60 Pomembno metodološko izhodišče se je glede slovenstva mladih v zamejstvu nanašalo na preverjanje znanih, nemajhnih razlik, ki so pro- dukt družbenega okolja, v katerem živijo. Prisotnost slovenstva med mladimi je iz zgodovinskih (in drugih) razlogov popolnoma pričakovano veliko močnejša in širše razprostranjena ter bolj artikulirana v slovenskih zamejstvih v Avstriji in Italiji, a imamo tudi tam heterogeno situacijsko sliko slovenstva. V Avstriji na naselitvenem prostoru avtohtone manjšine slovenstvo izrazito prednjači na južnem Koroškem, znatno šibkejše je na avstrijskem Štajerskem, kar je med drugim tudi posledica dolge dobe neupošteva- nja pravic štajerskih Slovencev po drugi svetovni vojni. V Italiji lahko govorimo o močnem slovenstvu med mladimi v goriški in tržaški pokra- jini, medtem ko je v videmski pokrajini identifikacija mladih predvsem lokalna. Na Hrvaškem slovenstvo nasploh ni bilo nikoli vajeno kakega manjšinskega položaja, niti posebnega družbenega statusa, zato je v zadnjih dveh desetletjih tamkajšnja slovenska manjšina nov pojav že zanje same, v zvezi s čimer smo ugotovili, da se vanj še niso vživeli in se nove vloge še niso navadili niti starejši, kaj šele mlada generacija. V (slo- venskem) Porabju na Madžarskem gre, socialno-geografsko gledano, za razmeroma majhno, a za razliko od Hrvaške za izrazito ruralno strnjeno etnično manjšinsko območje, kjer pa je slovenstvo pod močnim druž- benim vplivom še bližine z Avstrijo. Tudi zato, ker sta slovenski narodni skupnosti na Madžarskem in še posebej na Hrvaškem mlajši, je tematika tamkajšnjih mladih šele s to raziskavo prvič doživela temeljitejšo obrav- navo. Ko smo s slovenskim zamejstvom v prostorskem smislu opredelili navidezno sklenjen teritorialni pasovni obroč, ki zajema zgodovinsko večinsko slovensko poselitveno ozemlje in v človeškem smislu ljudi (in generacije mladih) kot (domnevne) pripadnike slovenske narodne Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 27 skupnosti, smo raziskovalci lahko tudi ob tem projektu hitro in z lahkoto ugotavljali ne le velike razlike znotraj slovenskega zamejstva kot celote, torej med posameznimi zamejstvi, temveč tudi znotraj vsakega izmed štirih posameznih. Tudi to tezo smo v raziskavi preverjali in jo potrjevali. Ali lahko govorimo o mladih kot o družbenem fenomenu v sloven- skem zamejstvu, ne da bi sintagme slovenskega zamejstva še dodatno artikulirali? V tem primeru ne gre za definicijo zamejstva, slovenskega zamejstva, ki smo jo podali že na začetku, ko smo slovensko zamejstvo opredeljevali kot geopolitično razsežnost, ki je od leta 1991 v neposredni zvezi z državo Republiko Slovenijo in je kot določena družbena substanca še od mnogo prej v neposredni zvezi s pojmovno danostjo slovenskega naroda. V tem občem smislu je slovensko zamejstvo vsekakor lahko obrav- navano poenoteno. Toda čim imamo v slovenskem zamejstvu opravka s konkretnimi družbenimi pojavi in danostmi, je nujno treba uporabiti tisti posebni prilastek, ki šele omogoča dejansko določljivost predmeta obravnave. Država Slovenija meji namreč na štiri sosednje države in slo- venski narod ima v vsaki izmed njih svojo narodno manjšino, ki je danes v veliki meri produkt zgodovinskih in drugih posebnosti teh konkretnih družbenih okolij. In tudi mladi so tak družbeni fenomen, o katerem ni mogoče strokovno razpravljati kar počez oziroma skozi prizmo sloven- skega zamejstva kot takega. Verodostojno je mogoče obravnavati mlade tako, da govorimo o mladih v slovenskem zamejstvu v Italiji, o mladih v slovenskem zamejstvu v Avstriji, o mladih v slovenskem zamejstvu na Madžarskem in o mladih v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem. Mladi s privzeto (tudi) tisto kolektivno identitetno lastnostjo, ki ji pravimo slo- venska narodnostna pripadnost, kot ljudje in prebivalci v vseh teh štirih državah oziroma v slovenskem zamejstvu sicer eksistirajo, kot segment slovenske narodne manjšine tam živijo, a če želimo o njih izvedeti kaj več, jih je treba raziskovalno obravnavati po vsakem posameznem slo- venskem zamejstvu posebej. Ob omenjanju pričakovanih razlik med mla- dimi zaradi specifičnih družbenih okoliščin vsakega izmed slovenskih zamejstev, je namreč treba poudariti tudi manj pričakovane razlike med mladimi, ki smo jih raziskovalci dodatno odkrivali še na lokalnih (mikro družbenih) ravneh znotraj vsakega zamejstva, saj vsako izmed njih prav tako ni neka homogena enota v vseh raziskovanih vidikih. 28 Vera KržišniK - BuKić Toda vprašanju o možnem poenotenju slovenskega zamejstva kot takem sledi enako pomembno vprašanje vsaj še o fenomenu mladih kot takem. Kajti tudi o mladih je treba govoriti diferencirano, vsaj glede na ožjo starostno skupino, ki ji pripadajo. Gotovo zelo različno zaznavata življenje 15- in 29-letnik, če pogojno zanemarimo spol, ki je sicer tudi razlikovalni dejavnik, a morda tu relacijsko nekoliko manj pomembna osebna lastnost mladega človeka. Mlade smo zato obravnavali po treh že omenjenih starostnih skupinah, kar je sicer običajna delitev tudi v evrop- skem strokovnem prostoru, a se zgornja starostna meja družbene skupine mladih trendovsko zvišuje. Kot vsi že dolgoletni raziskovalci in poznavalci različnih vsebin slo- venskega zamejstva smo sodelavci projekta (tudi) tokratna spoznanja gra- dili prek dveh osnovnih in že preverjenih metodoloških pristopov, to je prek: za projekt posebej pripravljenega enotnega anketnega vprašalnika, ki je zajel po 60 (ali več) mladih, ter polstrukturiranega in globinskega intervjuvanja po 6 (ali več) izbranih mladih v vsakem zamejstvu. Najtemeljiteje smo se posvetili pripravi enotnega anketnega vprašal- nika, saj je bilo nujno, da zajame čim več bistvenih specifik, povezanih z mladimi po vseh zamejstvih. V petmesečnem obdobju (september 2014– januar 2015) smo opravili po vsaj 60 anket v vsakem zamejstvu, skupaj nekaj več kot 240, in jih za statistično analizo upoštevali po 60 oziroma skupaj 240. Od samega začetka smo poskušali v vseh štirih zamejstvih tesno upoštevati tri kriterije: spolno uravnoteženost, trislojno starostno strukturiranost in znano manjšinsko teritorialno prisotnost. Tabela 10: Anketiranci po starostnih kategorijah in državah Starostne skupine Spol anketirancev Država Skupaj 15–19 let 20–24 let 25–29 let moški ženske Italija 23 21 16 29 31 60 Avstrija 20 20 20 30 30 60 Madžarska 20 20 20 25 35 60 Hrvaška 20 22 18 25 35 60 Skupaj 83 83 74 109 131 240 Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 29 Dokaj preprosto in po vnaprejšnjem načrtu je bilo anketiranje opra- vljeno v slovenskem zamejstvu v Italiji, kjer ga je bilo najlažje uravno- težiti tako zaradi razmeroma večje številčnosti mladih kot zaradi že več vpeljanih metodoloških pristopov in raziskovalnih izkušenj pri samem anketiranju mladih. Večjih težav ni bilo niti v slovenskem zamejstvu v Avstriji, kjer so anketiranje najlažje opravili s seveda najštevilčnejšimi mladimi na avstrijskem Koroškem, a so ga razmeroma zadovoljivo dopolnili tudi na avstrijskem Štajerskem. Nekaj manjših težav se je pri izpolnjevanju omenjenih kriterijev pojavilo ob zaključku anketiranja v slovenskem zamejstvu na Madžarskem, še več pa v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem. Tako smo raziskovalci teh dveh zamejstev šele v dodatnem mesecu, februarja 2015, s korekturnim anketiranjem, to je z dodatnim iskanjem po enem izmed kriterijev manjkajočih primernih anketirancev, na samem terenu in s pomočjo posameznih slovenskih zamejskih akti- vistov le uspeli izpolniti vse tri sprejete kriterije tudi v slovenskih zamej- stvih na Madžarskem in Hrvaškem. V zvezi z možnostmi pridobivanja anketirancev je treba izpostaviti, da smo projektni raziskovalci že prvotno ocenili, da bi brez večjih težav z obravnavano anketo lahko zajeli več kot po 100 mladih v slovenskih zamejstvih v Italiji in Avstriji, več kot po 60 pa po sprejetih osnovnih kriterijih v slovenskih zamejstvih na Madžarskem in Hrvaškem zelo težko. Glede na možno statistično primerljivost med zamejstvi samo ob istem številu mladih v vsakem izmed njih, ki pa je bilo eno izmed osnovnih vodil raziskave, smo se, poznavajoč dejanske raz- mere, v načrtovanju izvedbe projektne faze anketiranja odločili sprejeti število 60 mladih kot dosegljivo v enem oziroma v vsakem zamejstvu. V skupnem obdobju šestih mesecev smo tako celotno anketiranje le uspe- šno izvedli in zaključili. Po končanem anketiranju je sledila zahtevna strokovna faza stati- stične obdelave pridobljenega anketnega gradiva. K delu na projektu je zato spomladi 2015 pristopila sociologinja dr. Mojca Medvešek, ob statističnih nalogah že izkušena sodelavka INV, ki je pripravila celotni anketni zbirnik podatkov in osnovne zbirne preglednice o odgovorih na anketna vprašanja, skupaj s sumarnimi komentarji. Nato se je uspešno vključila še v avtorski ustvarjalni in interpretativni del raziskave celotne 30 Vera KržišniK - BuKić raziskovalne tematike enega izmed zamejstev – slovenskega na Hrva- škem. Ob tej dopolnitvi je doživelo delo na projektu le še eno kadrovsko spremembo, ko je v drugi polovici leta 2014 kolegico sociologinjo dr. Šte- fko Vavti, priznano strokovnjakinjo iz slovenskega zamejstva v Avstriji, ki je dotlej veliko prispevala k skupnim projektnim naporom, nadomestil mladi antropolog mag. Milan Obid, prav tako iz SZI. Tukajšnja priložnost še narekuje omeniti geografa in kartografa Zmaga Droleta1*, sodelavca INV, katerega predvidena vloga od samega začetka je bila, da ustvarja za potrebe projekta zlasti kartografske rešitve in da v pripravi monograf- skih pisnih avtorskih izdelkov opravlja naloge tehničnega urednikovanja načrtovanih publikacij. Njegovo tehnično-uredniško vlogo je od dru- gega monografskega zvezka naprej prevzela grafična oblikovalka Mateja Vrbinc, sodelavka tiskarne Demat. V tretjem in tem četrtem zvezku se je s pripravo kartografskih prikazov ukvarjal in jih izdeloval geograf Miha Brvar, sodelavec INV. Nalogo lektoriranja je v vseh štirih zvezkih opra- vila slovenistka Jasmina Vajda Vrhunec. Drugi, že na začetku tega uvoda omenjeni projektni raziskovalci in avtorji, so v glavnem vsi sodelovali pri vseh nalogah od začetka v letu 2012, torej od izbire tematike o mladih v slovenskem zamejstvu kot soglasno priznane najaktualnejše tematske izbire, priprave ustreznega projektnega koncepta, celotne raziskave do pričujoče pisne izvedbe še tega zadnjega, četrtega zvezka jeseni 2019. Že ob koncu anketiranja smo lahko ocenjevali, da načrtovano in pridobljeno razmeroma majhno število anketirancev kljub evidentira- nju nedvomno zelo povednih empiričnih dejstev ne more predstavljati reprezentativnega vzorca obravnavane populacije. Dodatno smo lahko sklepali, da postopek reprezentativnega anketnega vzorčenja na tematiki mladih v slovenskem zamejstvu kot takem, torej v celotnem slovenskem zamejstvu, zaradi že opisanih razlogov pravzaprav ni niti uresničljiv. Če bi o vzorčenju še morda lahko govorili v slovenskih zamejstvih v Avstriji in zlasti Italiji, pa smo imeli že precejšnje težave s tem, da v slovenskih zamejstvih na Hrvaškem in Madžarskem sploh zberemo po 60 mladih, ki so bili obeh spolov in uravnoteženo izbranih treh starostnih podskupin. Zaradi predhodnega poznavanja dejanske situacije na terenu teh dveh 1 *zmago drole je 27. oktobra 2017 preminil sredi dela na prvi publikaciji. Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 31 zamejstev smo se tako raziskovalci že v osnovi opredelili za odločitev o največ 60 mladih v vsakem izmed štirih zamejstev. Ohraniti smo hoteli enako število potencialnih anketirancev v vseh zamejstvih iz statistično metodološko-aplikativnih razlogov enostavnejše primerljivosti med zamejstvi. Vsekakor pa se je mogoče strinjati s pripombo recenzenta Emidija Susiča, ko je ocenjeval rokopise za tretji zvezek, da bi bilo zaže- leno, upoštevaje znane razlike, anketirati večje število mladih v sloven- skih zamejstvih v Italiji in Avstriji. Tako bi si res ustvarili ustreznejšo sliko o mladih v teh dveh zamejstvih, postopek statistične primerljivosti med vsemi štirimi zamejstvi pa z znanimi običajnimi metodološkimi prijemi ne bi bil mogoč. V opisanih okoliščinah skromnega števila anketirancev smo se poskušali raziskovalci še dodatno potruditi v smeri kvalitativnega spo- znavanja mladih z intervjuvanjem. Opravili nismo le prvotno načrtovanih 6 intervjujev v vsakem izmed zamejstev, skupaj torej 24, temveč še nekaj več, skupaj 27. Tudi v pogledu kvalitativnega raziskovalnega pristopa bi, analogno s kvantitativnim, lahko opravili smiselno različno število inter- vjujev po štirih zamejstvih, a hkrati prav tako drži, da bi potem lahko razi- skava v celoti znatno dlje trajala. Ker smo vse intervjuje, trajajoče od dobre ene do več ur, naknadno skrbno transkribirali, smo pridobili pomembno gradivo, ki bo, ker ga hranimo skupaj z ostalo dokumentacijo projekta, zanimivo in koristno tudi za nadaljnje raziskave oziroma raziskave drugih raziskovalcev. Ob glavnem empiričnem projektnem raziskovalnem delu, ki je torej slonelo na kvantitativni in kvalitativni raziskovalni metodi, smo se krepko naslanjali tudi na nekatere druge dostopne, zlasti spletne vire, izsledke slovenske in tuje strokovne literature, hkrati pa smo se opirali na lastna sprotna strokovna opazovanja in svoje strokovne izkušnje. 32 Vera KržišniK - BuKić Tabela 11: intervjuvanci po starostnih kategorijah in državah Starostne kategorije Država Spol Skupaj 15–19 let 20–24 let 25–29 let moški 1 2 … 3 Italija ženske 1 1 1 3 skupaj 2 3 1 6 moški 1 1 2 4 Avstrija ženske 1 1 1 3 skupaj 2 2 3 7 moški 1 2 … 3 Madžarska ženske … 1 2 3 skupaj 1 3 2 6 moški 2 2 … 4 Hrvaška ženske 1 2 1* 4 skupaj 3 4 1 8 moški 5 7 2 14 Skupaj ženske 3 5 5 13 skupaj 8 12 7 27 * Eden izmed pokazateljev položaja mladih pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem je tudi dejstvo, da nam ni uspelo pridobiti osebe, stare med 25 in 29 let, ki bi bila voljna sodelovati v raziskavi. Zato smo izvedli intervju z osebo, staro 31 let, ki je dejavna pripadnica slovenske manjšine na Hrvaškem in pozna razmere znotraj manjšinske skupnosti. Poleg splošnega in specifičnega raziskovalnega spoznavanja tematike mladih v vsakem izmed zamejstev je imel projekt torej še en pomemben cilj: primerjalni. Primerjanje med zamejstvi znotraj slovenskega zamejstva kot celote je bila projektno načrtovana izhodiščna in ena izmed temeljnih nalog raziskave, ki je seveda zato narekovala primerljive metodološke pri- jeme (tudi enako število anketirancev v vsakem izmed zamejstev). Ker so s tem pristopom ohranjene specifične vsebinske matrice znotraj vsakega izmed zamejstev, je raziskava posledično ponudila dobre priložnosti za odkrivanje in ugotavljanje podobnosti in razlik obravnavanih vsebinskih vidikov med zamejstvi ter omogočila objektivni primerjalni vpogled Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 33 vanje. Prav zato o vsaki izmed obravnavanih tematskih celot (poglavij in zvezkov) sklepamo z zadevnim komparativnim prikazom. Izpostavljanje parametra primerljivosti med štirimi slovenskimi zamejstvi neizogibno asociira na eno drugo, drugačno, a zelo pomembno konotacijsko primerljivost znotraj tematike mladih v slovenskem zamej- stvu. Gre za primerljive mladinske strukture večinskih narodov v teh slo- venskih zamejstvih, ki pa v naši raziskavi niso bile predmet sistematične raziskovalne pozornosti. Na ta raziskovalni izziv smo naleteli avtorji ob pripravi vseh štirih monografij. Aplikacija še tega teoretično-metodolo- škega pristopa kot koncepta »kontrolne skupine« bi nedvomno bistveno prispevala k spoznavanju jasnejše podobe domnevno slovenske naro- dnosti mladih že v smislu teorije mejnosti Fredrika Bartha. Po tej teoriji bi narodnostno večinski mladi, sobivajoči vrstniki mladih iz slovenske manjšine, prevzeli funkcijo takšne in drugačne, večje in manjše zrcalne drugačnosti. Kajti (samo)pripisani atribut konkretne manjšinske sloven- ske etnične pripadnosti (mladih), ki se manifestira v procesu konstrukcije odnosa do konkretne večinske (italijanske, nemške, madžarske, hrvaške) populacije (mladih), bi lahko bistveno izostril profil narodne pripadno- sti tako enih kot drugih, vsekakor pa omogočil tudi njihove skupnostne osebnostne in kolektivne karakteristike. Če bi se raziskava o mladih v slovenskem zamejstvu longitudinalno nadaljevala, bi bila tukajšnja suge- stija, da se pripravi in aplicira tukaj predstavljeni mehanizem »kontrolne skupine«, ena izmed predlaganih prioritetnih metodoloških usmeritev take nove raziskave. Ta in že omenjena druga dva pristopa pa sta oziroma bi bila v prihodnje odvisna seveda tudi še od mnogih drugih okoliščin, kot so tiste, ki jih kot primerne in zaželene ob svojih empiričnih izkušnjah in znanstvenih spoznanjih ustvarjamo raziskovalci sami. Štiri monografske publikacije Pričujočo raziskavo smo izvajali in izvedli ter avtorsko pripravili z zgo- raj natančneje opisanim metodološkim instrumentarijem. O posame- znih raziskanih vidikih znotraj vsakega izbranega tematskega sklopa po vseh zamejstvih smo si skušali ustvariti ustrezne slike in jih strnjeno 34 Vera KržišniK - BuKić predstaviti skozi štiri velika tematska poglavja oziroma monografske zvezke, saj smo se sodelavci v drugi polovici poteka projektnega dela soglasno odločili pretočiti raziskovalne izsledke v štiri pisne tematske enote. Ocenjevali smo, da bi bil lahko drugačen pristop predvsem reduk- cionističen, kar pa že zaradi simbolnih razlogov obravnavane tematike ne bi bilo sprejemljivo. Če namreč slovenska narodnostna pripadnost v slovenskem zamejstvu kot čustvena vez slabi in se kot pripisana lastnost po številčnem obsegu posameznikov med mladimi zmanjšuje, kar sicer ni specifika samo mladih v slovenskem zamejstvu, temveč je značilen pojav med mladimi manjšinci nasploh, naj bi vsaj raziskovalci beležili čim več dejanskih znakov sodobnega slovenstva med mladimi ter ana- lizirali procese in okoliščine, ki pozitivno ali negativno vplivajo na nje- govo ohranjanje. Po eni strani je že zaradi prihodnjega zgodovinopisja in ohranjanja dediščine slovenstva zaželeno skrbno dokumentirati značilne pojave ter nematerial na in materialna dejstva o slovenstvu v zamejstvu, po drugi strani pa velja ugotavljati omenjene različne okoliščine prav na liniji spodbujanja vitalnih funkcij slovenstva med mladimi zamejci, če se seveda za tako spodbujanje odločimo, in mi smo se. Vsak zvezek je strukturno zastavljen tridelno, vsebuje tematsko naravnan uvodni teoretično-metodološki, središčni empirični in zaključni komparativni del. Kako smo si raziskovalci razdelili naloge v izdelavi končnega pisnega izdelka vsake izmed štirih monografij, je razvidno iz navedbe avtorstva v kazalu posamezne publikacije. Vsi štirje monografski zvezki so na začetku opremljeni s tem splošnim uvodnim besedilom, ki je v osnovi v vseh štirih zvezkih zelo podobno, a hkrati v vsakem nadalj- njem zvezku nekoliko prilagojeno njegovi osrednji naslovni tematiki in sprejetim recenzentskim sugestijam, ter ima dvojni pomen. Po eni strani z artikulacijo osnovnih pojmovnih vsebin in vizualno predstavitvijo pro- storskega imaginarija poskuša uvajati bralca v kompleksno tematiko mla- dih v slovenskem zamejstvu, po drugi strani pa služi cilju povezovanja med tematskimi sklopi v okvirno poenoteno osnovno naslovno vsebino projekta Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturno konteksti ter sodobni izzivi kot celote. Vsebinsko vse štiri zvezke zaokrožata sklep ni razmislek o obravnavani temi urednice/urednika vsake publikacije in Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč 35 njen/njegov povzetek, preveden v uradne jezike sosednjih držav in v angleščino. Projektni raziskovalci, ki smo hkrati avtorji štirih tematskih mono- grafskih zvezkov, namenjamo izsledke našega dela tako strokovni kot širši javnosti, seveda najprej v slovenskem zamejstvu in sami Sloveniji, zatem pa tudi državnim organom in institucijam v Sloveniji in sosednjih drža- vah, ter hkrati upamo na izražen še kak drug interes. Naj zaključim z opomnikom na naše celotno opravljeno delo. V prvi monografiji, ki je izšla novembra 2017, smo obravnavali splošni položaj mladih, v drugi, ki je izšla maja 2018, smo se posvetili identitetnim opre- delitvam mladih, v tretji monografiji, ki je izšla oktobra 2018, smo po vseh štirih slovenskih zamejstvih predstavili in medsebojno primerjali številne vidike družbene participacije mladih, v četrti in hkrati zadnji monogra- fiji, ki izhaja leto pozneje, novembra 2019, pa beseda teče podrobno o jezikovnem profilu mladih v slovenskih zamejstvih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Ali in koliko smo bili pri svojem delu uspešni, bo ocenjevala stro- kovna javnost. Tega konstruktivnega soočenja se seveda veselimo, saj upamo, da lahko upravičeno pričakujemo odziv zadevnih strokovnjakov in skupaj prispevamo k popolnejšim znanstvenim spoznanjem. Sicer pa si želimo, da naše knjige dosežejo čim več bralcev v slovenskem zamejstvu in v Sloveniji, v sosednjih državah in tudi v Evropski uniji, kamor v dana- šnjem enaindvajsetem stoletju geopolitično spada vseh pet obravnavanih držav. V in o slovenskem jeziku ter tudi o ostalih narodnostnih vidikih slovenstva lahko uradno govorimo in razpravljamo v vseh navedenih družbenih okoljih, če se zunaj Slovenije in slovenskih zamejstev pogojno omejimo samo na Evropsko unijo. Ne le kot zgodovinska poselitvena danost, temveč vsekakor tudi kot živa realnost, pa sta slovenski jezik in slovenstvo danes (še) prisotna v vseh štirih državah slovenskega zamej- stva, na zahodu v Italiji, na severu v Avstriji, na vzhodu na Madžarskem in na jugu na Hrvaškem. Ta zadnji, četrti zvezek zasluži še dodatno pozornost. Ne toliko zato, ker je sorazmerno precej obsežnejši od prvih treh, kar je bilo tudi sicer pričakovano. Predvsem zato, ker prvina jezika kot najpomembnejša 36 Vera KržišniK - BuKić vsebinska komponenta slovenstva omogoča njeno večstransko presežno obravnavo. Tako smo lahko raziskovalci in avtorji to dejstvo izkoristili ne le za verbalni opisni metodološki prijem, temveč tudi za zelo pomembno kartografsko predstavitev konkretnih slovenskih institucionalnih lokacij po posameznih zamejstvih. To poglavje, s katerim se zaključuje tudi sam zvezek, vsebuje še skrbno pripravljen, doslej edinstven in aplikabilno dra- gocen Seznam vzgojno-izobraževalnih ustanov v Slovenskem zamejstvu. 37 pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča sonja novak lukanović V bistvu je vseeno, kaj misliš zasaditi: kol z dvojezičnim napisom ali drevo. Samo v semenu je velika razlika. Eno zraste iz tal, drugo mora vzkliti v ljudeh. Andrej Kokot, Pozabljeno sonce uvod Za uvodno razmišljanje o jeziku naj navedemo dva pogosto omenjena citata, ki ju študenti jezikoslovja pri svojih seminarskih nalogah mno- gokrat navajajo. Prvi je citat avstrijskega filozofa Ludvika Wittgensteina: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Drugi pa je citat irskega poli- tika Eamona de Valere: »Moja svoboda ni nič brez mojega jezika.« Oba citata v sebi skrivata širino pomena »govoriti svoj jezik«. Prav v tem kontekstu želimo razmišljati in predstaviti pomen slovenskega jezika za pripadnike slovenskih narodnih skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžar- skem in Hrvaškem. Slovenski jezik je zanje sredstvo identifikacije in najpomembnejši dejavnik socializacijskih in kulturacijskih procesov. Ne predstavlja jim samo sredstva komunikacije in sredstva za individualno 38 Sonja novak LukanoviĆ izražanje, temveč vpliva tudi na oblikovanje identitete posameznika in identitete skupnosti, kajti identiteta posameznika in družbena identiteta sta najmočneje povezani prav z jezikom. Slovenski jezik je kot manjšinski jezik povezan z okoljem in družbo, v kateri »živi«, in kot vsak jezik tudi slovenski jezik vsako družbo na nek način zaznamuje in v vseh sferah družbenega življenja ljudi povezuje ali razdvaja (Novak - Lukanović 2010). Čeprav v današnjem globalnem času prevladuje hiter razvoj teleko- munikacijskih tehnologij in se vedno bolj uveljavlja globalno komunici- ranje (internet, spletna omrežja itd.), pa jezik še naprej ostaja eno izmed najpomembnejših sredstev uspešne komunikacije. Jezik ima tudi sim- bolično funkcijo, pomeni namreč občutek pripadnosti skupini. Jezik je lahko obravnavan tudi kot družbena značilnost, kot kulturni proizvod, ki sodeluje pri oblikovanju in ohranjanju odnosov med ljudmi. Posameznik jezik usvoji, ga goji, razvija, zanemarja ali opušča. V tem kontekstu je jezik predmet in značilnost posameznika in skupnosti ter je tudi obrav- navan v povezavi z značilnostmi posameznika (starost, izobrazba itd.) in skupnosti (status jezika v družbi, število govorcev jezika itd.) ter hkrati v povezavi z obema. Prav ta dvojna narava jezika vpliva na posameznikovo jezikovno obnašanje in tudi izbiro jezika (Trudgill 1986). Pri ugotavljanju, kakšen je položaj slovenskega jezika v zamejstvu, ne smemo zanemariti dejstva, da ima slovenski jezik pomembno vlogo tudi pri izkazovanju moči slovenske narodne skupnosti, kajti jezik odraža moč, ki jo opredeljujejo različne posamične ali medsebojno povezane komponente – politične, ekonomske, socialne in demografske, ki v dolo- čenem časovnem obdobju ali določeni situaciji prevladujejo. V jezikovno raznolikem okolju, kjer slovenska narodna skupnost živi, se lahko moč slovenske skupine manifestira tudi skozi jezik in odgovarja na vprašanje, zakaj in kje se slovenski jezik uporablja, kaj oblikuje jezikovne vzorce in kje so vzroki sprememb v družbeni organizaciji jezikovne rabe. Moč jezika se najvidneje odraža v jezikovni politiki države, kajti država s svo- jimi institucijami diktira, kaj normativno ustreza jezikovnemu obnašanju v formalnih javnih situacijah. Zlasti se to pokaže v jezikovno stičnih oko- ljih, kjer skupaj živijo pripadniki večine in manjšine in kjer prav jezikovno Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 39 obnašanje na formalni ravni zrcali moč ali nemoč jezika (predvsem manj- šinskega) ter vpliva tudi na posameznikovo izbiro jezika. Slovenska narodna skupnost v zamejstvu je svoje etnične značilnosti, kulturo in jezik razvijala in ohranjala v različnih zgodovinskih, družbe- nih, političnih in gospodarskih razmerah. Pogoji vključevanja v druž- beno življenje in delo, ki omogočajo pripadnikom slovenske manjšine tudi ohranjanje in razvijanje etničnih značilnosti, pa so se in se še danes od države do države razlikujejo. Razlike v dejanskem stanju oziroma vitalnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem so rezultat različ- nih zgodovinskih, pravnih, političnih, družbenih, gospodarskih in demo- grafskih dejavnikov ter se še posebej odražajo v stališčih do lastne etnične identitete. Družbena stvarnost, gospodarske in družbene spremembe, ki jih v sebi nosi sodobna družba, ter globalizacijski in integracijski pro- cesi vplivajo na vsakega posameznika, predvsem pa na mlade in njihovo sprejemanje, ohranjanje, razvijanje oziroma opuščanje elementov etnične identitete ter tudi na njihovo samopodobo. Razumevanje lastne identitete je pomembna sestavina razumevanja sveta, v katerem živijo. Prav mladi so tisti, ki oblikujejo narodno skupnost in jo usmerjajo v prihodnost. Različna vloga in položaj slovenske skupnosti pogojujeta to, da ima tudi slovenski jezik, ki prihaja v stik z drugimi jeziki (italijanskim, nemškim, madžarskim, hrvaškim), različno vlogo in položaj. Kateri jezik oziroma katero jezikovno možnost izbere posameznik v specifičnih situa- cijah, je vedno rezultat družbenih, psiholoških in jezikovnih procesov ter ima posledice tako za posameznika kot za skupino. Izbira jezika oziroma jezikovne variante nakazuje procese jezikovnega prilagajanja. V obmo- čjih, kjer slovenska narodna skupnost živi, pa prilagajanje lahko vodi v ohranjanje slovenskega jezika (oziroma različnih jezikovnih variant) ali v njegovo opuščanje. Obravnavanje jezika je kompleksna naloga, ki se dotika različnih disciplin, kajti jezik ni samo sistem znakov, ni namenjen samo sporazume- vanju, ni eden in edini atribut etničnosti. Pisati o jezikovnem profilu mla- dih, ki se čutijo pripadnike slovenske manjšine, pomeni v prvi vrsti razu- meti mlado generacijo, poznati njene vrednote in prioritete, poznati mikro in makro (tudi globalno) okolje, v katerem ta generacija živi, upoštevati 40 Sonja novak LukanoviĆ status in specifičnosti slovenske skupnosti ter vplive družbenih procesov, ki oblikujejo identiteto in zaznamujejo jezikovno obnašanje mladih. Za lažje razumevanje položaja slovenskega jezika v sosednjih drža- vah želimo v uvodu izpostaviti nekatera teoretična izhodišča, ki nam pomagajo razumeti kompleksnost jezika, ter razumeti, zakaj imajo pripa- dniki slovenske manjšine različen odnos do slovenščine, zakaj se različno identificirajo s slovenščino in slovenstvom, zakaj prihaja do različnih jezikovnih procesov v posameznem zamejstvu ter kako družbeni procesi in politika države vplivajo na izbiro jezika na formalni in neformalni ravni. Teoretična izhodišča v povezavi s primeri iz drugih okolij, ki jih navaja literatura, lahko apliciramo na primere jezikovnostičnih območij v sosednjih državah in na slovenski jezik kot jezik manjšine. Jezik in identiteta V zadnjih letih se je med znanstveniki obravnavanje povezave jezika in identitete razvilo v eno izmed najbolj dinamičnih mejnih področij, ki združuje jezikoslovje s sociologijo in psihologijo. Definiranje pojma iden- titeta zahteva široko in raznoliko obravnavo. Ne obstaja ena sama defini- cija. Pojem identiteta obravnavajo znanstvene vede različnih disciplin, od zgodovinskih, socioloških, psiholoških, antropoloških do jezikoslovnih. Identiteta je del posameznika ali skupnosti ter povezuje in združuje tako elemente posameznikove identitete kot elemente skupinske identitete. Identiteta posameznika vedno vsebuje sestavine in refleksije določene družbe ali skupnosti. Obravnavanje povezave jezika in identitete razja- snjuje tudi vlogo in pomen slovenskega jezika med pripadniki slovenske manjšine. Jezik in identiteta sta povezani in jezik je brez dvoma najpo- membnejši znak/simbol posameznika (Joseph 2004), kar potrjujejo tudi rezultati raziskav, ki so jih izvedli raziskovalci v zamejstvu. Kultura in predvsem jezik sta najvidnejši in hkrati prikriti simbol etničnosti, ker nosita v sebi preteklost, izkušnje sedanjosti in odnos do prihodnosti. Znanstveniki ugotavljajo, da se jezik prenaša iz generacije v generacijo v okviru družine, predvsem na podlagi govornih vzorcev star- šev (Fishman 1977), toda obstajajo tudi skupnosti, kjer se ta generacijski Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 41 prenos izgublja. Jezik prav tako simbolizira kulturno dediščino (tudi če ga ne govorijo vsi člani skupnosti) (Edwards 1992). Čeprav jezik predstavlja samo eno, po mnenju nekaterih sicer naj- pomembnejšo etnično značilnost, pa ustvarja tudi mejo med različnimi skupinami oziroma skupnostmi (Giles 1979). Seveda je težko odgovoriti, katera izmed teh značilnosti je najpomembnejša, katera je osrednja in kje so meje med posameznimi značilnostmi v sami skupini ali med različ- nimi skupinami. Fishman (1977) poudarja oziroma ločuje značilnosti, ki so pomembne za posameznikovo etnično identiteto, in značilnosti, ki so pomembne za percepcije drugih o etnični pripadnosti. Etnična identiteta je brez dvoma bila in je še vedno ena izmed identi- tet posameznika ali skupine, ki ima specifično vlogo. Lahko je objektivno ali subjektivno definirana, včasih pa se v njej prepletajo elementi obeh. Objektivno in zgodovinsko pogojene značilnosti ustvarjajo meje med skupinami, poudarjajo in pomenijo skupne vezi socializacije, ni pa nujno, da predstavljajo nek generacijski kontinuum. Objektivni pristop je lahko v nekaterih primerih problematičen, kajti tudi po mnenju Edwardsa (2009) ta pristop na zelo enostaven in enostranski način skupine kate- gorizira, s tem pa zanemarja generacijski dejavnik in ne upošteva spre- memb, ki se pojavljajo v družbenem kontekstu. In prav v takih primerih ima pomembno mesto »subjektivna« perspektiva identitete, kajti prav pripadnost etnični skupini zaznamujejo subjektivni občutki. Pripadnost etnični skupnosti se razlikuje od pripadnosti sorodni/krvni skupnosti prav po tem, da je etničnost domnevna identiteta in kot taka stvar mne- nja, mišljenja, prepričanja (Edwards 1985, 127). Za mnoge etnične skupine, tudi za slovensko, jezik predstavlja pomembno dimenzijo družbene identitete, ki simbolizira različnost od drugih etničnih skupin. Slovenski jezik v večkulturnih/večnarodnih območjih na nek način postavlja meje, včasih tudi ovire. Barth je med vsemi znanstveniki najbolj poudaril pomembno vlogo meje med različ- nimi skupinami, ki živijo v stiku (Barth 1969). Kulture (jeziki) znotraj meja se lahko spreminjajo. Spreminjajo se tudi zaradi medsebojnega odnosa in povezovanja ter se na nek način tudi medsebojno zlivajo. Toda na obstoj same meje delujejo drugačni, dolgotrajnejši procesi. Meja ostaja, čeprav se v nekaterih okoljih vloga jezika in njegova raba 42 Sonja novak LukanoviĆ spreminjata. Zaradi različnih interesov lahko enega od jezikov nadomesti drug jezik, pri čemer prvi začne izgubljati svojo komunikacijsko vlogo. Ti procesi povzročajo spremembo v kulturi in jezikovnih vzorcih, ne pa v spremembi meje. O globokem pomenu meje in jezika lahko povzamemo misel, zapisano o jeziku koroškega pisatelja Florjana Lipuša, ki v svojih delih črpa iz koroškega narečja in arhaičnih usedlin ter iz živega sodob- nega jezika in raznih sociolektov: » Meje jezika so njegov svet … Ekstremne lege njegovega jezika so sicer bolj kot z zavestnim modernizmom povezane z družbeno mejno lego oz. družbeno mejno lego slovenščine v zamejstvu. Lipušev jezik je jezik meje, na meji; jezik, ki se bori za golo pravico biti pred raznarodovalno politiko večine, pred škornji, ki so še vedno za vsak primer spravljeni v omarah.« ( Harlamov 2013) Tudi drugi znanstveniki se ob obravnavi jezikov v stiku dotikajo pro- blema meje. Giles (1979, 275) etnično mešana območja in meje obravnava kot dvodimenzionalni prostor ter v prostoru razlikuje trdo in mehko ling- vistično (jezikovno) in nelingvistično (nejezikovno) mejo, ki omogoča, da se pripadniki etničnih skupin gibljejo iz enega prostora v drugega, odvisno, kako sami sprejemajo mejo.1 Model, ki ga je mogoče aplicirati tudi na območja, kjer slovenska narodna skupnost živi, je dinamičen in omogoča, da zaradi različnih motivov posamezna skupina omehča mejo s tem, da se jezikovno prilagodi. Tabouret - Kellerjeva (1997) je v svojih delih, ki se nanašajo na etnično mešana okolja, poudarila močno povezavo jezika in identitete. Jezik ne odraža samo individualne, temveč tudi družbeno identiteto posameznika. Jezikovno zaznamovano identiteto posameznika v večjezičnem okolju je povezala s teorijo jezikovnega prilagajanja Gilesa in Smitha (1979). Kadar je posameznik motiviran za jezikovno prilagajanje, s tem izraža tudi 1 pri tem je Giles (1979) navedel naslednje tipe: a – okolje, kjer etnične skupine zaznavajo trdo jezikovno in nejezikovno mejo (na primer v Britaniji pakistanska in kitajska skupnost), B – okolje, kjer etnične skupine zaznavajo trdo nejezikovno in mehko jezikovno mejo (na primer v zda azijske skupnosti – asimilirale so angleški jezik, a ohranile specifične razpo- znavne značilnosti – kultura, koža, hrana itd.), C – okolje, kjer etnične skupine zaznavajo mehke nejezikovne, toda trde jezikovne meje (na primer francoski kanadčani, ki se med angleškimi kanadčani razlikujejo po jeziku), d – okolje, ki ga zaznamujeta mehka jezikovna in mehka nejezikovna meja (na primer Bretonci v franciji, valižani itd.). Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 43 stališče in svoj odnos do drugega. Preklop k jeziku drugega pomeni tudi družbeno integracijo. Giles in Byrn (1982) sta nadgradila teorijo prilaga- janja in poudarila, da ima posameznik v večjezičnem okolju vedno precej možnosti za usvojitev novega jezika, »skoraj« na ravni rojenega govorca, in se tako identificira z jezikom. Še posebej v primerih, ko je identifikacija z njegovo skupnostjo šibka in mu njegov jezik ni pomemben, ko ne ver- jame, da znanje jezika prispeva k boljšim medskupinskim odnosom, ko verjame, da ima njegova lastna etnična skupnost šibko etnolingvistično vitalnost, ko zaznava svojo lastno skupnost kot nepomembno in ko se bolj identificira s pripadnostjo katerikoli drugi skupini (tudi profesionalni) kot pa svoji lastni. Učenje jezika in stopnja sporazumevalne zmožnosti v jeziku imata prav tako pomemben vpliv na oblikovanje identitete, zato je jezik in iden- titeto mogoče povezati tudi s teorijami, ki obravnavajo dvojezičnost, in sicer z Lambertovim modelom učenja drugega jezika (Lambert 1977) ter s Cumminsovo teorijo (1979, 1984), ki se nanaša na razmerje med kogni- tivnimi in jezikovnimi procesi glede na površinsko in globinsko znanje jezika. Jezikovna dejanja posameznika niso samo lastnosti posameznika ali skupnosti, temveč so sredstva, s katerimi se posamezniki identificirajo sami s sabo in z drugimi. Jezik predstavlja tudi tiho dimenzijo etničnosti in ni nujno povezan z etnično identiteto posameznika. Različni primeri v svetu kažejo, da se etnične in jezikovne meje vedno ne prekrivajo, da ima lahko ena etnija več jezikov (na primer Švica), prav tako en jezik ni nujno trajno obe- ležje neke etnije. Pripadniki kake skupnosti lahko opustijo svoj jezik in sprejmejo jezik okolja, toda kljub temu ohranijo svojo identiteto. Vse bolj se uveljavljajo hibridne, nepolarne in fluidne identitete, ki so simbolno povezane z jezikom (Kosic - Pertot 2014). Jezik je lahko povezan z identiteto samo simbolično, ko se posame- zniki opredeljujejo kot pripadniki neke etnične skupine, čeprav jezika te skupine ne znajo, na primer Valižani, Bretonci itd.2 Podobno tezo o jeziku 2 to velja tudi za slovence v ameriki ali kanadi (tretja ali četrta generacija slovenskih izse- ljencev), ki niti ne govorijo niti ne razumejo slovenskega jezika, tudi njihovo poznavanje slovenske kulture je zelo skromno, pa se vendarle počutijo in opredeljujejo kot slovenci (klemenčič 2002). 44 Sonja novak LukanoviĆ in etnični pripadnosti navaja tudi Smolicz (1984), ki izhaja iz avstral- skega primera, kjer je osnovo za ohranjanje manjšinskega jezika treba iskati znotraj teorije o vrednotah (angl. core values). Prav tako posame- zne etnične skupine različno poudarjajo in izpostavljajo vlogo in pomen svojega jezika (kakšno mesto in vlogo ima jezik v jedru vrednot), kar se kaže v rabi in znanju materinščine ter tudi v samoovrednotenju znanja jezika. O tem govorijo tudi empirični podatki našega raziskovanja (glej naslednja poglavja), ki prav tako kažejo, da pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem različno vre- dnotijo znanje svoje materinščine, kar ima seveda širše in globlje vzroke. Ocena znanja jezika ne kaže samo stališča do jezika, temveč odseva tudi stališče posameznika do skupine, ki ji pripada. Odnos med jezikom in etnično identiteto z multidisciplinarnega vidika obravnava Edwards (1985). Mnogi avtorji izhajajo iz teze, da je etnična diferenciacija v mešanih skupnostih poseben tip družbene dife- renciacije, in tako je z njo mnogokrat povezana tudi jezikovna diferenci- acija. Na osnovi zgoraj zapisane teze Trudgill (1986) navaja naslednja dva tipa skupnosti: – tip, kjer jezik kot najpomembnejša značilnost definira etnično sku- pino. V večini teh primerov se posamezniki identificirajo z določeno etnično skupino na osnovi maternega jezika, čeprav so vsi dvo- ali celo večjezični. Tako različne etnične skupine ohranjajo svojo identi- teto in se ločujejo prav skozi jezik. To je značilno za številna etnično mešana okolja po svetu; – tip, kjer posamezne identitete skupnosti niso označene po različnih jezikih, temveč po različnih zvrsteh istega jezika. Razlike tega tipa lahko izhajajo oziroma so obdane z enakimi mehanizmi kot pri tistih, ki nastopajo pri sociolektih. Izhajajoč iz predpostavke, da je jezik povezan z etničnostjo, pa si je treba zastaviti vprašanje o odnosu med jezikom in etničnostjo. Po mne- nju nekaterih (Fishman 1977; Ryan in Giles 1982) je odnos posreden, zaznan skozi način, kako se jezik uporablja kot kazalec etnične identitete. Različna raba jezika pa je lahko tudi znak etničnega razlikovanja. Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 45 Etničnost je vedno razumljena kot nekaj izvirnega, pristnega, in kot navaja Fishman (1985, 71), je pri definiranju etničnosti prav fenomen izvirnosti največkrat vezan na jezik celo do take stopnje, da sta izvirnost in jezik v medsebojni soodvisnosti. Analiziral je povezave in hkrati nakazal tudi nasprotja, ki nastopajo v povezavi jezik–kultura/etničnost. Če povzamemo povezave, to pomeni (Fishman 1991): 1. da je jezik povezan s kulturo na osnovi specifičnih indeksov oziroma meril. Prav zaradi te povezave (dokler je ta še nedotaknjena) lahko jezik vedno najbolje izraža ali formulira interese, vrednote, nazore, poglede te kulture, toda pri tej povezavi to ni katerikoli jezik, temveč samo tisti, ki je zgodovinsko in intimno povezan s kulturo. Še več, samo jezik, ki je tradicionalno povezan s kulturo, lahko to kulturo odraža in prenaša veliko bolj zgoščeno in preprosto kot pa katerikoli drugi jezik; 2. da je jezik povezan s kulturo simbolično. Jezik je najvažnejši simbol (sistem) kulture;3 3. da obstaja posebni vidik povezave jezika in obnašanja v smislu »delna/celotna povezava«, ki odraža delno/celotno identiteto med določenim jezikom in kulturo. Del vsake kulture je besedno konsti- tuiran, sestavljen, izražen, izvajan skozi jezik, s katerim je ta kultura tudi tesno povezana. Fishman je v svoji analizi poudaril vidik jezika v povezavi s kulturo, ki ga ima ta na oblikovanje identitete. Identiteta sama po sebi ne more biti nedotakljiva in shranjena v nekem sterilnem in zaprtem prostoru. Jezik je opazen, tradicionalno povezan z identiteto in obravnavan kot pomemben vir oziroma izvor posameznikove etnične identitete, in sicer tako na stopnji družbene integriranosti kot družbene identifikacije. Fis- hmanovo poudarjanje povezave jezika z etnično identiteto pa je na nek 3 pri tem lahko dopolnimo in navajamo maya, ki piše, da jezik ne »pade ali zraste« enostav- no samo na osnovi jezikovnih zaslug. vsi jeziki so v osnovi enakovredni v lingvističnem smislu. družbene in politične okoliščine pa imajo velik vpliv na simbolični in komunika- cijski položaj jezika. Jeziku se te posebnosti enostavno dodajo. to je značilno zlasti tam, kjer obstajajo razlike med večinskim in manjšinskim jezikom (may 2000). 46 Sonja novak LukanoviĆ način v nasprotju s tistimi avtorji, ki navajajo, da jezik ni nujno stalni znak etnične identitete posameznika (Smolicz 1984). Po mnenju nekate- rih avtorjev v svojih interpretacijah ni vedno dosleden (Atkinson 2000). Fishman piše (1991, 7): »[…] preferiran in zgodovinsko povezan materni jezik ima vlogo v procesu individualne in skupinske samoopredelitve in samorealizacije ne samo kot mit (to je kot dejstvo, čigar objektivna resnica je manj pomembna kot subjektivna), ampak tudi kot pristna identifikacijska in motivacijska želja v etnično/kulturni sferi oziroma domeni […]« Raba oziroma prisotnost nekega jezika v okolju (v našem primeru slovenskega jezika) je pomembno znamenje skupnostne identitete, ko pa se temu pridružijo še subjektivni dejavniki, na primer percepcija, se še okrepi latentno že prisotna povezava med etnično lojalnostjo in ohra- njanjem jezika. Čeprav ohranjanje jezika kot sredstva komunikacije ni najpomembnejše za krepitev etnične identitete, pa se to lahko v določe- nih trenutkih tudi spremeni. Z ohranjanjem jezika je tesno povezana tudi promocija jezika. Myhill (1999) v svojih študijah jezik povezuje z identiteto in teri- torijem. Jezikovne procese, predvsem ohranjanje manjšinskega jezika, navezuje na teorijo dveh jezikovnih ideologij, in sicer: jezik – identiteta, jezik – teritorij. Hkrati poudarja, da niti ena niti druga jezikovna ideo- logija nista idealni za vse manjšinske skupnosti in da v različnih okoljih prav na primeru manjšinskega jezika prevladuje ena ali druga teorija. Po njegovem mnenju je boljša prva, saj poudarja pravice posameznika v zvezi z rabo materinščine (J1). V prvem primeru Myhill jezik poveže z identiteto posameznika in poudari podedovano, čustveno ter neposre- dno povezavo med osebo in njenim jezikom. V drugem primeru poudari povezavo s teritorijem, in sicer da naj bi se na vsakem območju/teritoriju v vseh situacijah – na javnih mestih in v medskupinskem komuniciranju – uporabljalo en določen jezik, medtem ko bi bil drugi jezik rezerviran za področje zasebnosti. Ta teorija ne določa, kateri jezik je prvi in kateri drugi, poudarja pa zgodovinski dejavnik, po katerem ima prednost tisti jezik, ki je bil prvi na določenem teritoriju. Pri tem ugotavljamo, da Myhil zanemarja določene vidike, med njimi pravnega, ki vključuje zaščito in moč posameznega jezika, saj se prav prek njiju odraža moč posamezne skupine tako v političnem kot v ekonomskem pogledu. Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 47 družbeni vidik jezikovnih procesov na stičnih območjih Zgodovinski, družbeni, ekonomski in politični dejavniki ustvarjajo in oblikujejo večjezično okolje, v katerem ima vsak jezik svoj status in polo- žaj. Izbira jezika je vedno odločitev posameznika, toda v večkulturnem/ večjezičnem okolju je ta odločitev družbeno ali politično determinirana in odraža klimo, v kateri posameznik lahko živi v svojem jeziku ozi- roma ima pravico živeti v svojem jeziku. Prisotnost dveh ali več jezikov v nekem okolju nujno privede do jezikovnega stika, ki vodi k jezikovni izbiri. Slovenski jezik kot jezik slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah prihaja v stik z italijanskim, nemškim, madžarskim in hrvaškim jezikom, zato je pomembno razumeti in poznati jezikovne procese, ki so posledica stika jezikov. Prav zato navajamo izbor mednarodne literature, ki jezikovni stik umešča v interdisciplinarni teoretični okvir. Navedena teoretična izhodišča lahko apliciramo tudi na stik slovenščine z drugim/ večinskim jezikom. Študije, ki so začele obravnavati jezikovni stik, so bile prvotno ome- jene samo na jezik kot sistem, šele Weinreich (1953 ) in Haugen (1972) sta obravnavo jezikovnega stika razširila ter vključila tudi psihološke in sociološke dejavnike. V zadnjih letih pa se je pri študiju jezikovnih stikov precej spremenilo. Poudarek se je s samih stikov prenesel na jezikovne stike kot procese, pri čemer se posebej poudarjajo medakcijski (interak- cijski) vidiki (Clyne 1992). Giles in drugi (1977) so jezikovni stik razširili s pomočjo akomodacijske teorije/teorije prilagajanja in mu tako dodali družbenopsihološki vidik. Jezikovni stik ne pomeni samo stika dveh ali več jezikov, dveh ali več abstraktnih sistemov jezikovnih znakov, temveč pomeni mnogo več – je stik med ljudmi, ki te jezike uporabljajo. Jezi- kovna zmožnost omogoča posamezniku, da v večkulturnem okolju vstopi v interakcijo in da glede na družbene norme in pravila uporablja enega, dva ali več jezikov. Stik dveh jezikov je stik dveh skupin, od katerih obi- čajno ena predstavlja večino, druga manjšino. Stik zrcali tudi odnos med skupinama, ali skupine živijo ena z drugo ali ena mimo druge. Izhajajoč iz trditve, da ima jezik mnogo več kot samo komunikacijsko vlogo, lahko prav z jezikom in njegovo sporazumevalno zmožnostjo v dveh jezikih na 48 Sonja novak LukanoviĆ osnovi dvojezičnega posameznika ugotavljamo uravnoteženost oziroma neuravnoteženost položaja skupnosti, v našem primeru slovenske manj- šinske skupnosti. Kot navaja literatura (Lambert 1955; Nećak Lük 1995), uravnotežena dvojezičnost pomeni, da je stopnja jezikovne zmožnosti obeh jezikov v določenem ravnotežju, kar pomeni, da ima posameznik v obeh jezikih zelo nizko ali zelo visoko stopnjo jezikovne zmožnosti. Na drugi strani pa se neuravnoteženost kaže z dominantno dvojezično- stjo, kjer dvojezični govorec obvlada enega izmed jezikov boljše kakor drugega. Pri tem literatura ne navaja, kako je določena stopnja znanja prevladujočega jezika določena, kot tudi ni določena razlika v stopnji sporazumevanja. V našem primeru, v primeru slovenske manjšinske skupnosti v sosednjih državah, lahko uravnoteženost oziroma neuravno- teženost ugotavljamo na osnovi samoovrednotenja znanja slovenskega in večinskega jezika. Različni zgodovinski, družbeni, politični in osebni dogodki botrujejo temu, da na jezikovnostičnih območjih prihaja do procesov prilagajanja, ki lahko vodijo v ohranjanje slovenskega jezika, v jezikovni premik ali v opuščanje slovenskega jezika. Rezultat je vedno odvisen od tega, ali dolo- čena družba posameznike z različnimi formalnimi in tudi neformalnimi ukrepi motivira k rabi dveh jezikov, manjšinskega in večinskega, torej k dvojezičnosti, ali pa z ukrepi ustvarja pogoje za rabo samo jezika večine. V takih okoljih status posameznih jezikov definira jezikovna politike države, s katero ta skuša urejati tudi odnose med različnimi etničnimi skupinami. Jezikovna politika vedno sloni na principu izbire (Splosky 2009). Politika države do različnih skupnosti je lahko oprta na družbene cilje, ki omogočajo bolj ali manj enakopravno vključevanje pripadnikov manjšinskih skupnosti v širšo družbo ob ohranjanju etnične raznolikosti, lahko pa politika države teži k ciljem, ki so usmerjeni k poenotenju, torej k opuščanju etnične raznolikosti. Na ta način jezikovna politika zazna- muje vsebino in smeri jezikovnih procesov na jezikovnostičnih območjih, torej tudi na območjih, kjer slovenska narodna skupnost živi. Jezikovno politiko lahko opredelimo kot »sklop racionalnih in institucionaliziranih postopkov, s katerimi neka družba vpliva na jezikovne oblike javne komu- nikacije in na oblikovanje zavesti udeležencev te komunikacije o teh obli- kah« (Škiljan 1988, 8). Načrtovanje jezika je podrejeno jezikovni politiki Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 49 države in vključuje načrtovanje jezikovnega korpusa načrtovanja statusa jezika – predvsem določanje, kateri jezik oziroma zvrst se bo pojavljala v različnih oblikah sporočanja, in načrtovanje prestiža. V večjezičnih oko- ljih sta jezikovna politika in jezikovno načrtovanje ideološko obarvana, kar se odraža na vlogi posameznih jezikov in posledično zrcali odnose moči med različnimi skupinami in tudi različnimi družbenopolitičnimi in ekonomskimi interesi (Ricento 2006). Številna jezikovnostična območja v svetu se med seboj razlikujejo, zato bi bilo težko oblikovati en sam tip. Tudi stična območja, kjer sloven- ski jezik prihaja v stik z drugim, torej z italijanščino, nemščino, madžar- ščino in hrvaščino, so različna. Prav zato so znanstveniki razvili številne tipologije, v katerih pa vedno nastopa manjšinski jezik, kajti vloga in položaj manjšinskega jezika odsevata odnos družbe oziroma države do jezikovne raznolikosti in s tem do manjšinske skupnosti. Razlika med večino in manjšino oziroma med jezikom večine in manjšine se običajno v različnih okoljih ne odraža samo v številčnosti, temveč predvsem v obsegu pravic, privilegijev in moči. Med najpomembnejšima spremenljivkama, ki nastopata v vsaki tipologiji, sta tip in stopnja avtonomije manjšinske skupnosti. Tipologije največkrat izhajajo iz podobnih konceptov in obravnavajo podobne ele- mente ter se med seboj dograjujejo in nadgrajujejo. Tipologije pomagajo razumeti različne jezikovne procese, ki se razvijajo v določenih okoljih, tudi v okoljih, kjer živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti, in so bili predmet našega raziskovanja. O tem je več zapisano in predstavljeno v naslednjih poglavjih. Foster (Edwards 1992) je pri oblikovanju tipologije poleg geografsko- -demografske komponente (prostor, naselitev, strnjenost, mejnost itd.) izpostavil tri najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje tipo- logij: zgodovino, subjektivno komponento in ekonomijo. Zgodovinska dimenzija vključuje zgodovinski razvoj območja, ki ga manjšina naseljuje. Subjektivna komponenta tipologije položaja manjšinskega jezika vklju- čuje psihološko dimenzijo, nanaša pa se na čustva pripadnikov manjšine (predvsem na čustva v povezavi z jezikom) in na jezik oziroma na njegovo rabo. Subjektivna občutja posameznika največkrat izzovejo percepcije jezikovne, ekonomske ali katerekoli druge realnosti. Gospodarski vidik 50 Sonja novak LukanoviĆ oziroma ekonomski dejavniki so povezani tudi z jezikom, kar se kaže tudi v rezultatih našega raziskovanja. Povezava »ekonomija–jezik« se nanaša predvsem na ekonomsko motivacijo posameznika za rabo manjšinskega jezika (Novak Lukanović 2016). vitalnost jezika Posamezni avtorji s postavitvijo različnih teoretičnih modelov (Fishman 1972; Giles in drugi 1977; Fishman 1991) iščejo odgovore na vprašanje, kateri dejavniki na ravni posameznika in družbe vplivajo na vitalnost jezika, ki je kompleksen in dinamičen pojav. Giles, Bourish in Taylor (1977) so pri poskusu, da bi na področju medetničnih odnosov družbenopsihološke procese postavili v družbe- nokulturni kontekst, razvili koncept etnolingvistične vitalnosti. Koncep- tualni okvir te teorije je zasnovan na teoriji o jezikovnem prilagajanju (akomodaciji) in teoriji o medskupinskih odnosih (Tajfel 1978). Teorija jezikovnega prilagajanja se ne nanaša samo na večkulturno/večjezično okolje, temveč izhaja iz dejstva, da se govorci prilagajajo sogovorcu tako, da izbirajo jezik ali zvrst jezika in s tem ustrezno prilagajajo svoje jezi- kovno obnašanje. Tako objektivnih kot subjektivnih motivov oziroma vzrokov za prilagajanje je seveda dovolj. Največkrat je to nezaveden pojav, ki poteka v smeri divergence in konvergence. V večjezičnih okoljih prilagajanje odraža tudi percepcijo odnosov med različnimi etničnimi skupinami v stiku, kar se kaže tudi v primeru večjezičnega okolja, kjer slovenski jezik prihaja v stik z italijanskim, nemškim, madžarskim in hrvaškim jezikom. Teoretični model etnolingvistične vitalnosti Gilesa in drugih (1977) vključuje oboje – skupino in jezik – ter sloni na trodelnem (trofaktor- skem) objektivnem modelu, v katerem demografija (A), status (B) in institucionalna podpora (C) predstavljajo osnovne in najpomembnejše dejavnike, ki prispevajo k preživetju in razvoju etnolingvistične sku- pine. Koncept etnolongvistične vitalnosti je tako zgrajen na funkcijah in pomenu jezika etnične skupine. Vsak izmed omenjenih treh dejavnikov pa vsebuje številne spremenljivke. Tako status (B) vsebuje ekonomsko, Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 51 družbeno in jezikovno kategorijo, demografija (A) odraža absolutno šte- vilo, razvrstitev in koncentracijo prebivalstva, institucionalna podpora (C) pa vsebuje formalne in neformalne subkategorije, medije, izobraže- vanje, vladne urade, vero, kulturo itd. Vsak izmed omenjenih dejavnikov – status, demografija in instituci- onalna podpora – vpliva na vitalnost skupnosti in s tem tudi na jezikovno vitalnost, ki se odraža na funkcionalni rabi posameznega jezika, na indi- vidualni in institucionalni ravni. Omenjenemu objektivnemu modelu etnolingvistične vitalnosti je lahko dodana tudi subjektivna dimenzija, s tem pa je tipologija obrav- navana tudi s psihološke perspektive (Bourhis, Giles in Rosenthal 1991). Integriranje subjektivne ocene pripadnikov skupine z objektivno infor- macijo o vitalnosti je brez dvoma kompleksen proces. Tudi Al ard in Landry (1992) sta na osnovi svojih raziskovanj menila, da so percepcije, ki so jih identificirali Giles in drugi v modelu etnolingvistične vitalnosti, na nek način preozke/»pretihe«. Po njunem mnenju bi bilo treba zastaviti mnogo širši okvir mnenj posameznika (angl. beliefs) o vseh elementih, ki ustvarjajo etnolingvistično vitalnost posamezne skupnosti. Na ta način bi se tudi bolj kompleksno in celovito razložil odnos pripadnikov manjšin tako do uporabe materinščine kot tudi do njihove motivacije za učenje in rabo maternega in drugega jezika. Presodila sta, da bi bil tako zastavljen komplet mnenj/prepričanj dober napovednik jezikovnega obnašanja tam, kjer dve jezikovni skupnosti živita v istem družbenem okolju. Koncept mnenj (beliefs) sta tako uvrstila kot eno izmed psiholoških spremenljivk aditivnega in subtraktivnega modela dvojezičnosti. Za resnično razumevanje specifičnih jezikovnih situacij v okolju in specifičnosti večjezične družbe v obmejnih področjih ob slovensko-ita- lijanski, slovensko-avstrijski, slovensko-madžarski in slovensko-hrvaški meji, kjer slovenska narodna skupnost živi, je pomembno tudi, kako se ljudje odzivajo na različne jezike oziroma na različne jezikovne variante, ki se govorijo v njihovem okolju, kako sprejemajo jezikovno različnost in kakšen odnos si v večjezičnem okolju ustvarijo do posameznih jezi- kov. Percepcija posameznika o jeziku in njegova jezikovna oziroma sporazumevalna zmožnost (kompetenca) vplivata na jezikovno izbiro v določenem trenutku in določenem okolju. V dvo-/večjezičnih okoljih je 52 Sonja novak LukanoviĆ stališče do jezika bolj kompleksno in »ni tako nenavadno, da se pojavljajo različne stopnje razhajanj (diskrepance) med stališčem do jezika in jezikov- nim obnašanjem posameznika«, lahko pa obstaja tudi potencialni konflikt znotraj samega stališča do enega ali drugega jezika (Lewis 1980, 264). Politična situacija na državni ali lokalni ravni tudi močno vpliva na oblikovanje stališč posameznika ali skupnosti do jezika. Tako na primer Bourish (1983) piše, da so spremenjene politične razmere v Quebecu pove- zovali s spremenjenimi navadami do francoskega in angleškega jezika. Podobno je bilo tudi v Walesu, ko se je med prebivalci skupaj s povečano pripadnostjo valižanski identiteti povečalo zanimanje za valižanski jezik, prav tako pa se je spremenilo stališče prebivalcev do dvojezičnih govor- cev. Brez dvoma so tudi politični dogodki v sosednjih državah v različnih obdobjih vplivali na stališče do slovenskega jezika. V večkulturnih družbah je s stališča enakopravne rabe jezika večine in manjšine pomemben tudi prestiž samega jezika. Manjšina, ki govori jezik, po statusu ocenjen kot mednarodni oziroma kot jezik visokega sta- tusa, je tako že v samem izhodišču v prednostnem položaju v primerjavi z manjšino, ki govori jezik brez prestižnega položaja. Na drugi strani pa se lahko tudi znotraj določenega teritorija prestiž jezika zaradi različnih vzrokov (največkrat zaradi ekonomskih motivov) spremeni (Liebkind 1982, 368). možnost, zmožnost in stališča kot pogoji za vitalnost slovenskega jezika Številne sociolingvistične študije, ki obravnavajo vlogo in položaj manj- šinskega jezika v etnično heterogenih družbah, le-tega največkrat obrav- navajo v povezavi z jezikovno politiko. Študije so predvsem usmerjene v analizo političnih odločitev in ukrepov ter v rezultate, ki naj bi jih politika imela za jezik in manjšinsko skupnost. V povezavi z jezikovno politiko se študije usmerjajo tudi v obravnavo procesov ohranjanja ali opuščanja določenega jezika in v iskanje teoretičnih modelov, ki bi se lahko upora- bili za revitalizacijo določenega jezika, največkrat manjšinskega jezika. Eden izmed takih modelov je model GIDS (angl. Graded Intergenerational Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 53 Disruption Scale), ki ga je oblikoval Fishman (1991). Model ima osemsto- penjsko lestvico oziroma osem faz. Čeprav posamezne faze ne zagota- vljajo ustreznega opisa vseh statusov jezika, pa model sloni na pomenu medgeneracijskega prenosa jezika in izpostavlja, da medgeneracijski pre- nos ni samo individualna odločitev staršev, temveč da družbeno okolje in institucionalni ukrepi politik pomembno oziroma celo ključno vplivajo na odločitev staršev pri njihovi izbiri jezika v jezikovnem obnašanju do otrok. Faze upoštevajo medgeneracijski prenos jezika v vseh domenah – doma in v okolju. Vsaka faza nakazuje prioritete, ki jih je treba izva- jati, da se proces opuščanja jezika preusmeri. Manjšinski jezik je v tem modelu vedno v nekem tekmovalnem odnosu z dominantnim jezikom. Tudi Unesco (2003) je na osnovi Fishmanove lestvice izdelal dejavnike jezikovne vitalnosti in ogroženosti. Med najpomembnejše dejavnike je Unesco uvrstil prav medgeneracijski prenos jezika. Model smo uporabili pri analizi ogroženosti slovenskega jezika oziroma porabščine v Porabju na Madžarskem (Novak Lukanović in Munda Hirnök 2016). Grin in Moring (2002 ) vitalnost jezika povezujeta s tremi pogoji: priložnostjo oziroma možnostjo rabe jezika, zmožnostjo rabe jezika in željo po rabi jezika. V našem raziskovanju med mladimi v slovenskem zamejstvu lahko ugotavljamo rabo slovenskega jezika in vitalnost sloven- ske narodne skupnosti na osnovi modela COD (angl. Capacity-Opportu- nity-Desire), ki vsebuje »zmožnost–možnost–stališče/željo« in ga lahko dopolnjujemo tudi s podatki o medgeneracijskem prenosu jezika (Grin in Vail ancourt 1999). Vsak posamezni pogoj, ki ga opredeljuje model COD, je pomem- ben in potreben za posameznika – pripadnika manjšine, toda potrebna je interakcija vseh treh, če je cilj zastavljene politike raba manjšinskega jezika v vseh domenah javnega življenja, torej ohranjanje manjšinskega jezika. Zastavljena politika, ki upošteva že omenjene pogoje modela COD, zagotavlja vitalnost manjšinske skupnosti, in če politika sledi temu cilju, torej želi biti učinkovita, mora implementirati različne ukrepe, ki posegajo na področja od izobraževanja, javnih uradov, medijev do pro- mocije jezika. Vsi ti pa imajo učinke, ki se odražajo v treh parametrih: možnost, zmožnost, stališča. Parametre lahko opišemo: 54 Sonja novak LukanoviĆ – posameznik mora imeti zagotovljene možnosti – pravnoformalne in družbene, da lahko jezik uporablja; – posameznik mora imeti ustrezno jezikovno znanje, mora biti sposo- ben, da lahko jezik uporablja ( zmožnost); – posameznik mora imeti ustrezen odnos, stališče, željo, da se odloči za rabo jezika. Parameter »možnost« zaznamuje družbenopolitični vidik jezikovnih procesov na stičnih območjih. Možnost pomeni, da obstajajo pogoji, da posameznik lahko uporablja svoj materni oziroma prvi jezik, predvsem v različnih domenah družbenega življenja. Pomembno je, kako politika države obravnava jezike oziroma etnične skupnosti v stiku, kakšen polo- žaj ima manjšinska skupnost, kako država podpira kulturno dejavnost, kakšni so odnosi med večino in manjšino, kakšna je družbenopolitična podpora. Instrumenti oziroma mehanizmi, ki jih družba sprejema, ustvarjajo pogoje oziroma možnost, da se zagotavlja etnična/jezikovna enakopravnost. Položaj manjšinskega jezika odseva odnos družbe ozi- roma države do etnične raznolikosti in s tem do manjšinske skupnosti, kar teorija sistematično predstavi v različnih tipologijah, o katerih pišemo v prejšnjem poglavju. Politika države pa je tista, ki določene elemente upošteva, izpostavlja ali zanemarja. Tipologije nam tudi pomagajo razu- meti različne jezikovne procese in odnose med skupinami, ki se razvi- jajo v določenih okoljih. Demografija, status in institucionalna podpora ustvarjajo pogoje »možnosti«. Možnost v najširšem pomenu vpliva na zmožnost in stališča oziroma željo, kar v končni medsebojni povezavi zgradi vitalnost manjšinske skupnosti. Vitalnost manjšinske skupnosti pa je končni rezultat oziroma uspeh zastavljene in implementirane politike posamezne države. Možnost tudi pomeni, da jezik ni diskriminiran in da država z ustavo in številnimi zakoni in zakonskimi akti daje osnovo za uporabo jezika manjšine. »Zmožnost« je v prvi vrsti povezana s sporazumevalno zmožno- stjo posameznika. Po Hymesu (1972) sporazumevalna zmožnost/kom- petenca pomeni ne le znanje jezika (jezikovni potencial posameznika), temveč tudi zmožnost rabe jezika v različnih okoliščinah in je povezana s pomenom »sporazumevati se v jeziku«. Sporazumevalna zmožnost tako obsega oceno jezikovnega znanja, ki jo lahko ugotavljamo z objektivnimi Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 55 in subjektivnimi kazalci. V procesu sporazumevanja smo lahko uspe- šni le, če imamo razvito jezikovno zmožnost. Ta pomen neposredno ne opredeljuje nivoja sporazumevanja in se lahko razteza od minimalne do maksimalne zahtevnosti jezikovnega znanja. Prav tako pa se jezikovna zmožnost ugotavlja na različnih nivojih – na nivoju razumevanja, branja, pisanja, govorjenja. Stopnja jezikovne zmožnosti je zlasti pomembna pri rabi jezika na institucionalni ravni. Mnogokrat je posameznikovo jezikovno znanje različno na posame- znih nivojih. Teorija upošteva dve ravni zmožnosti (Cummins 1979): – osnovno sporazumevalno zmožnost, primerno za sporazumevanje na medosebni ravni, ki jo imenuje površinska sposobnost; – drugo spoznavno/akademsko zmožnost, pri kateri gre za zmožnost uporabljati jezik kot instrument mišljenja. Pri ugotavljanju sporazumevalne zmožnosti v dveh jezikih pa je treba upoštevati, da jezik nastopa tudi kot element identitete oziroma identifikacije skupnosti. Posameznik se lahko identificira z eno ali drugo jezikovno skupnostjo ali pa z obema in pri tem je pomembno tudi stališče posameznika tako do jezika manjšine kot do jezika večine. Parameter »stališče« predstavlja kompleksno in psihološko celoto, ki vključuje znanje ter tudi občutke in obnašanje posameznika. Stališča so zelo občutljiva na situacijske dejavnike – različne politične dogodke, politične odločitve, ekonomske ukrepe in situacije itd. Stališče je po vsebini raznoliko. Tako na primer Gardner (1985) sta- lišča do jezika obravnava samo v povezavi z odnosom do učenja drugega jezika in poudarja, da stališče do jezika določa tudi uspešnost posame- znika pri usvajanju jezika, predvsem drugega (L2). Cooper in Fishman (1974) poudarjata, da stališče do jezika in do različnih jezikovnih zvrsti zaznamuje javno obravnavanje v uradni jezikovni politiki in rabo jezika na uradnih mestih. Ta pristop zanemarja psihološke dejavnike posame- znika, ki so vezani na posameznikov individualni pristop do jezika. Neka- teri avtorji pa poudarjajo razliko med stališčem do jezika v smislu etnič- nosti (pri tem gre za stališče do specifičnega jezika) in »pragmatičnim« stališčem, kar pomeni, da v stališču do jezika in do njegove rabe prevla- dujejo predvsem uporabni razlogi. Seveda pa se tako jasno opredeljeno razlikovanje včasih težko prestavi v vsakdanje življenje. Tako zastavljena 56 Sonja novak LukanoviĆ distinkcija je preveč enostavna, še posebej, če upoštevamo, kaj pomeni jezik v povezavi z etničnostjo, kajti razmerje med jezikom in etničnostjo je vedno predmet interdisciplinarnega obravnavanja. Stališče do jezika je treba vedno obravnavati z najširše perspektive, ki upošteva vse vidne in nevidne ocene o jeziku in njegovih zvrsteh, o njegovih govorcih, vse, kar se nanaša na promocijo, ohranjanje ali načrtovanje jezika in celo na učenje jezika (Baker 1992). Tako je lahko stališče do jezika opazno, pri- krito ali oboje hkrati, trenutno ali dolgotrajno, površinsko ali pa v osnovi globoko zakoreninjeno. Številne študije poročajo (Bourish 1983), da je stališče do jezika, ki ga ima posameznik ali skupina, zelo občutljivo tudi na lokalne pogoje ter na politične in zgodovinske spremembe v okolju. Model COD ne pokaže samo vitalnosti jezika (v našem primeru vitalnosti slovenskega jezika), temveč tudi nakazuje možnost, da država na področju jezikovne politike sprejme različne ukrepe, ki so namenjeni: – izboljšanju jezikovnih kompetenc govorcev manjšinskega jezika (»zmožnost«); – ustvarjanju novih priložnosti za rabo jezika (»možnost«); – vplivanju na stališča govorcev, da bi povečali njihovo željo po rabi jezika (»stališča«). V modelu COD se izvajanje sistematičnih ukrepov jezikovne poli- tike na vseh treh področjih hkrati odraža v povečani rabi manjšinskega jezika, v našem primeru povečani rabi slovenščine v različnih situacijah, in posledično v izboljšanju njegove vitalnosti. Raba manjšinskega jezika v domenah (zasebnih in javnih), kot jih definira Fishman (1972), je rezultat ustrezno implementirane politike (ne samo jezikovne), ki se odraža v vseh treh parametrih in kaže jezikovno obnašanje posameznika. Analiza le-teh pa nam da odgovor na vprašanji, kje in koliko se manjšinski jezik (v našem primeru slovenski jezik) upora- blja v konkretnem individualnem in družbenem položaju. Za ohranjanje manjšinskega jezika oziroma za njegovo vitalnost je zelo pomembno, da ima katerikoli deležnik (ne samo pripadnik manjšine, temveč tudi pripadnik večinske populacije) željo oziroma motivacijo, da prepreči ali zavrne jezikovni preklop in da sprejme oziroma zavrne vse aktivnosti, ki bi privedle do izgube jezika (konkretno manjšinskega jezika). To pa pomeni, da ima jezikovna politika vrednost za posameznika Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 57 in skupnost. Prav zato je potrebno, da na eni strani posamezniki, pred- vsem pripadniki manjšine, razumejo ukrepe jezikovne politike države in v njih vidijo prednosti ali nevarnosti za vitalnost svojega jezika, na drugi strani pa ima tudi raziskovanje pomembno sporočilo, kajti na osnovi teorije empirično dokaže ustreznost, prednost in učinkovitost teoretičnih modelov. Med posebej pomembnimi ukrepi politike, ki jih ta implementira s ciljem ohranjanja manjšinskega jezika, sta izobraževanje in vloga/polo- žaj manjšinskega jezika v njem. Šola je, enostavno povedano, eno izmed najpomembnejših področij, kjer se lahko načrtno in usmerjeno poučuje manjšinski jezik. Položaj manjšinskega jezika je v izobraževalnem sistemu v vsaki državi različen, kar pomeni, da: – jezik nastopa v funkciji učnega jezika; – jezik nastopa v funkciji učnega predmeta; – je jezik obvezen ali izbirni učni predmet. Čeprav obstajajo številni modeli/tipi izobraževanja, v katere so vklju- čeni pripadniki manjšin (Skutnabb - Kangas 1981), pa se v sami izvedbi izobraževanja marsikje skrivajo številni prikriti načini, ki omejujejo manjšinski jezik v izobraževanju (število ur, starost učencev, število učen- cev v skupinah itd.), in postavlja se vprašanje, ali omejeno pravico jezika v izobraževanju lahko obravnavano kot kršenje človekovih pravic (Kontra in drugi 1999). Prav zato je za slovensko narodno skupnost pomembno, kakšen tip izobraževanja se izvaja, kakšno vlogo in mesto ima slovenski jezik v učnem programu, ali je omogočeno kontinuirano izobraževanje v jeziku manjšine, komu je izobraževanje namenjeno (kdo so subjekti v njem) – ali samo manjšina ali tudi večina, kakšna je vsebina izobraževa- nja in kakšni so izobraževalni cilji. Izobraževanje je brez dvoma eno izmed zelo pomembnih področij, toda ne dovolj zadostno, da bi bilo lahko jamstvo za dolgoročno vitalnost manjšinske skupnosti. Pomembno je, da se jezik uporablja tudi v javnih ustanovah, na primer na sodišču ali v javni administraciji, in da je jezik medijev, kulturnih prireditev. Mnogokrat pozabljamo ali pa zanemar- jamo zelo pomembno dejstvo, ki močno zaznamuje vitalnost manjšin, to je, da sami pripadniki manjšine želijo uporabljati svoj jezik, ga prenašati iz generacije v generacijo in si na vsakem koraku prizadevati za njegovo 58 Sonja novak LukanoviĆ uporabo. In to ne samo prizadevati, da se uporablja doma, v krogu dru- žine, temveč da se uporablja tudi v javnosti. Prav tako smo lahko priča pojavu, ko ideološko obarvano izobraževanje doseže ravno nasproten učinek med starši, ko zaradi družbenih ali ekonomskih vzrokov ne želijo, da se njihovi otroci učijo manjšinski jezik. V obmejnem prostoru, kjer pripadniki slovenske narodnosti živijo, pa je jezik oziroma jezikovno znanje pomemben element integracijskega konteksta v skupnem komunikacijskem polju – to pomeni sporazume- vanje s sosedi, s pripadniki stičnih jezikovnih skupnosti (Bernjak 2003). Pri obravnavanju jezikovnega znanja je treba upoštevati motivacijo za učenje in rabo manjšinskega jezika na stičnih območjih, na katero pa pomembno vplivajo tudi ekonomski dejavniki. S teorijo jezikovnega trž- išča se raziskovalci temeljiteje ukvarjajo šele v zadnjih desetletjih, prve empirične študije na to temo pa so začele nastajati v zadnjem desetletju. Ob obravnavanju ekonomije jezika in politike pluralnosti je po mnenju enega izmed vodilnih raziskovalcev (Grin 1996) treba upoštevati naslednje parametre: 1. vrednost jezikovne različnosti (jezik večine, jezik tradicionalne avtohtone manjšine, jezik imigrantske skupine) ter obseg finančne in institucionalne podpore, 2. vrednost ustrezne medskupinske komunikacije, ki obsega tudi ustre- zno jezikovno poučevanje, 3. vrednost jezikovne vitalnosti, ki vključuje tudi učinek jezika na trgo- vinske tokove. Ekonomski vidik jezika v večkulturnem okolju je največkrat omenjen samo kot ena izmed spremenljivk, ki nastopa v povezavi z motivacijami, in sicer v primerih, ko je posameznik ekonomsko motiviran, da se uči jezika in da ga v specifičnih situacijah tudi uporablja. V številnih primerih ekonomska spremenljivka vpliva na oblikovanje odnosa posameznika do specifičnega jezika. Gospodarska moč manjšine zaznamuje večplastnost etnične identitete posameznika, vpliva tudi na pozitivno vrednotenje lastne skupine in se odraža na participacijskem vidiku, to je na vključeva- nju v kulturne, socialne, družbene organizacije, in na komunikacijskem vidiku – jezikovni dejavnosti in jezikovni zmožnosti. Če povzamemo, to pomeni, da je gospodarsko ekonomski dejavnik na najrazličnejše načine Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 59 – posredno in neposredno – povezan z vsemi vidiki, ki vplivajo na jezi- kovne procese, od ohranjanja in opuščanja jezika do strategij jezikovnega prilagajanja, to je konvergentnih in divergentnih jezikovnih procesov (Novak – Lukanović 2016). Medsebojno sprejemanje in sožitje različnih jezikovnih skupin v mešanih okoljih je mogoče tudi ob upoštevanju med seboj prepletenih ekonomskih in jezikovnih procesov. V okoljih, kjer sta prisotna dva jezika, večinski in manjšinski, pa ekonomski argument lahko promovira manj- šinski jezik, toda samo v primeru, ko ima ta tudi neko »instrumentalno« vrednost. V primerih, ko manjšinski jezik nima te vrednosti, tudi eko- nomski argument ostaja osamljen in brez vrednosti. Istočasno povečana instrumentalna vrednost nekega jezika in njegov ekskluzivizem lahko preuredita/prerangirata družbo prav na jezikovni osnovi in jo povežeta z ekonomsko in družbeno blaginjo govorcev. V tem primeru jezik igra regulatorja neenakega dostopa do moči (Rannut 1999, 100). zaključek Pri obravnavi jezika si vedno najprej postavljamo vprašanja, kakšen je status jezika, kje se uporablja, katera različica jezika prevladuje kje in kdaj, zakaj standardni jezik in ne narečje, zakaj nekatere skupnosti ohranjajo jezik med generacijami, zakaj se pri nekaterih skupnostih jezik med gene- racijami izgublja in kakšna je njegova vloga v družbi. Postavlja se tudi vprašanje, kdo je odgovoren za ohranjanje manjšinskega jezika – država ali posameznik. Odgovori na vprašanja nas usmerjajo v različna podro- čja. Jezik ima številne in večplastne funkcije, statuse in skoraj nemogoče je zaobseči ali predvideti en sam odnos med jezikom ali njegovo različico in njegovo vlogo, ki jo ima v določenem okolju – na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni. Primeri kažejo, da govorci manjšinskih jezikov lahko preklopijo na večinski jezik, da se jezikovno prilagajajo, da ne obstaja več medgeneracijski prenos manjšinskega jezika in da se manjšinski jezik uporablja samo v določenih domenah. Ovrednotenje takih razpletov jezikovnih stikov pa je mogoče razložiti oziroma utemeljiti na osnovi 60 Sonja novak LukanoviĆ empiričnega raziskovanja ob uporabi teorij, ki vključujejo družbene dejavnike, predvsem tiste, ki se nanašajo na enakopravnost in pravičnost. Tak pogled na jezik pa implicira oziroma nakazuje postavitev/kon- ceptualizacijo statusa jezika, ki je vedno povezan z jezikovno politiko in jezikovnim načrtovanjem. V večjezičnih okoljih sta jezikovna politika in jezikovno načrtovanje ideološko obarvana, kar se odraža na vlogi posameznih jezikov in posledično zrcali odnose moči med različnimi skupinami in tudi različnimi družbenopolitičnimi in ekonomskimi inte- resi (Ricento 2006). Jezikovno obnašanje posameznikov ali skupnosti in politika družbe sta vedno obremenjeni z ideologijo. Ukrepi in oblike, ki jih narekuje ideologija, pa niso dovolj, da bi upravičili usmeritve in cilje določene politike. Zavedati se je treba tudi, da je vsaka jezikovna politika uspešna in učinkovita le, če si tudi posamezniki, pripadniki manjšine in celotna družba želijo ohranjati jezik in sprejemati oziroma podpirati vse aktivnosti, katerih cilj je vitalnost jezika v vseh domenah. Jezik morajo sprejemati kot vrednoto v najširšem pogledu. Obravnava jezika se dotika tudi koncepta »enakopravnosti« in »nee- nakopravnosti« ter področja jezikovnih človekovih pravic. V povezavi z jezikom vedno govorimo o nediskriminaciji. Definicija nediskrimi- nacije je široka, toda vedno se nanaša na idejo enakosti med govorci in ne na idejo enakosti med jeziki. Nediskriminacija je bolj stališče kot pa natančno pravilo (Coulmas 1991, 49) in zahteva, da se prepreči katerokoli obliko prisile: ne sme se ustvarjati agresivnega stališča do manjšinskih jezikov in tudi ne agresivne politike v korist manjšinskih jezikov. Rezultat lahko privede do jezikovne nepravičnosti. Mednarodne organizacije s številnimi dokumenti spodbujajo raz- vijanje jezikovnih politik, ki vsaki jezikovni skupnosti omogočajo rabo njenega prvega oziroma maternega jezika v čim večjem obsegu, istočasno pa spodbujajo k obvladanju še enega državnega ali regionalnega in enega mednarodnega jezika. Samo zavestna večjezičnost lahko vsem jezikom omogoči, da najdejo svoj prostor v globaliziranem svetu. Večjezičnost kot politika in kot vrednota posameznika in skupnosti izhaja iz načel enako- pravnosti in vrednotenja različnosti jezikov in kultur kot pomembnega vira znanja in modrosti. Istočasno pa je medsebojno razumevanje in sporazumevanje tudi predpogoj za mirno sobivanje različno govorečih v Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 61 globalnem svetu. Ne glede na mednarodne dokumente, na primer Listino za regionalne in manjšinske jezike (European Charter for Regional or Minority Languages 1992), pa ima vsaka država odgovornost, da izbira svojo politiko na področju etnične enakopravnosti, ki vključuje tudi področje jezika. Na koncu lahko poudarimo, da danes lahko govorimo o medseboj- nem vplivu (interakciji) večjezičnosti na eni strani ter dinamiki tran- snacionalizma, globalizma in evropeizma na drugi strani. Ena izmed pomembnih posledic teh dinamik je občutna/velika sprememba funk- cij in položajev različnih jezikov v primerjavi enega z drugim oziroma jezikov v stiku, kar se odraža tako na nacionalni, regionalni kot globalni ravni in zaznamuje nacionalne jezikovne politike in jezikovne prakse v večkulturnih okoljih. Vse to pa odpira številne izzive za sodobne družbe, zaznamovane z različnostjo, in kliče po oziroma celo zahteva institucio- nalne odgovore novih politik, ki se nanašajo na jezik in večjezičnost. Pregled literature kaže, da ni veliko del, ki bi se ukvarjala z večjezič- nostjo v današnji sodobni Evropi oziroma del, ki bi identificala in integri- rala ključne družbene in politične dimenzije in njihov vpliv na jezikovne politike in jezikovne prakse, ki so na nek način zaznamovale »nov tip večjezičnosti« in celo spodkopale staro, tradicionalno povezavo jezika in države (angl. nation – state). Postavljajo se vprašanja, kako naj bi se posta- vil ustrezen in pravičen jezikovni okvir transnacionalnih politik. Kot je zapisala mednarodno priznana znanstvenica s področja dvo- jezičnosti, dvo-/večjezičnega izobraževanja in tudi aktivistka za jezikovne pravice Tove Skutnabb Kangas, je jezikovna in kulturna raznolikost potrebna za obstoj našega planeta, tako kot je potrebna biološka raznoli- kost. Žal pa svet veliko pozornost posveča problemu ohranjanja biološke raznolikosti, medtem ko na ohranjanje jezikovne raznolikosti pozablja – jeziki izginjajo, sveta pa te izgube ne zanimajo (Skutnabb - Kangas 1999, 188).V povezavi s to mislijo lahko v zaključku citiramo slovenskega psi- hologa Trstenjaka (1989, 17), ki je zapisal: »[…] enotnost humanosti ob rastoči različnosti kultur in jezikov, to je prava podoba človeške družbe.« 62 Sonja novak LukanoviĆ literatura in viri Al ard, R. & Landry, R., 1992. Etnolinguistic Vitality Beliefs and Language Maintenance and Loss. V W. Fase, K. Jaspert & S. Kroon (ur.) Maintenance and Loss of Minority Languages. John Benjamins Publishing Company, Amsterdam, 171–195. Atkinson, D., 2000. Minorisation, Identity and Ethnolinguistic Vitality in Cata- lonia. V Journal of Multilingual and Multicultural Development 3, 185–197. Baker, C., 1992. Attitudes and Language. Multilingual Matters, Clevedon. Barth, F., 1969. Ethnic Groups and Boundaries. Little Brown, Boston. Bernjak, E., 2003. Vloga manjšinskih jezikov v združeni Evropi: perspektive raz- vijanja slovenščine kot manjšinskega jezika v »Evropi regij«. V A. Vidovič - Muha (ur.) Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, Lju- bljana, 127–137. Bourhis, R., Giles, H. & Rosenthal, D., 1981. Notes on the Construction of a »Subjective Vitality Questionnaire« for Ethnolinguistic Groups«. Journal of Multilingual and Multicultural Development 2, 145–155. Bourhis, R. Y., 1983. Language Attitudes and Self-Reports of French-English Language Usage in Quebec. Journal of Multilingual and Multicultural Deve- lopment 4, 163–180. Clyne, M., 1992. Linguistic and Sociolinguistic Aspects of Language Contact, Maintenance and Loss. V W. Fase, K. Jaspert & S. Kroon (ur.) Maintenance and Loss of Minority Languages. John Benjamins Publishing Company, Amsterdam, 17–36. Cooper, R. L. & Fishman, J. A., 1974. The Study of Language Attitudes. Interna- tional Journal of the Sociology of Language 3, 5–19. Coulmas, F., 1991. A Language Policy for the European Community. Mouton de Gruyter, Berlin. Cummins, J., 1979. Linguistic Interdependence and the Educational Deve- lopment in Bilingual Children. Review of Educational Research 49, 222–251. Cummins, J., 1984. Bilingualism and Special Education: Issues in Assessment and Pedagogy. Short Run Press, Clevedon. Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 63 Edwards, J., 1982. Language Attitudes and Their Implications among English Speakers. V E. B. Ryan & H. Giles (ur.) Attitudes Towards Language Varia- tions. Edward Arnold, London, 20–33. Edwards, J., 1985. Language, Society, Identity. Basil Blackwel , Oxford. Edwards, J., 1992. Sociopolitical Aspects of Language Maintenance and Loss. V W. Fase, K. Jaspert & S. Kroon (ur.), Maintenance and Loss of Minority Languages. John Benjamins Publishing Company, Amsterdam, 37–54. Edwards, J., 2009. Language and Identity. Cambridge University Press, Cam- bridge. European Charter for Regional or Minority Languages, Strasbourg, 5. XI. 1992, https://www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/rms/ 0900001680695175 Fishman, J. A., 1977. Language and Ethnicity. V H. Giles (ur.) Language, Ethni- city and Intergroup Relations. Academic Press, New York. Fishman, J. A., 1985. The Rise and Fall of the Ethnic Revival. Mouton, The Hague. Fishman, J. A., 1991. Reversing Language Shift. Multilingual Matters, Clevedon. Gardner, R. C., 1982. Language attitudes and language learning. V E. B. Ryan & H. Giles, (ur.) Attitudes Towards Language Variation: Social and Applied Contexts. Edward Arnold, London, 132–147. Giles, H. R., Bourish, R. & Taylor, D., 1977. Towards a Theory of Language in Ethnic Group Relations. V H. Giles (ur.) Language, Ethnicity and Inter- group Relations. Academic press, London. Giles, H., 1979. Ethnicity Merkers in Speech. V K. R. Schere & H. Giles (ur.) Social Markers in Speech. Cambridge University Press, Cambridge, 251–280. Giles, H. & Byrne, J., 1982. The Intergroup Model of Second Language Acquisi- tion. Journal of Multilingual and Multicultural Development 3, 17–40. Giles, H., Hewstone, M. & Bal , P., 1983. Language Attitudes in Multilingual Settings: Prologue with Priorities. Journal of Multilingual and Multicultural Development 2–3, 81–100. Giles, H. & Smith, P., 1997. Accomodation Teory: Optimal Levels of Conver- gence. V H. Giles & R. St. Clair (ur.) Language and Social Psychology. Blackwell, Oxford. Grin, F., 1990. The Economic Approach to Minority Languages. Journal of Mul- tilingual and Multicultural Development 1–2, 153–173. 64 Sonja novak LukanoviĆ Grin, F., 1996. The Economics of Language: Survey, Assessment and Prospects. International Journal of the Sociology of Language 121, 17–45. Grin, F. & Vail ancourt, F., 1999. The Cost-Effectiveness Evaluation of Minority Language Policies: Case Studies on Wales, Ireland and the Basque Country. ECMI Monograph n. 2. European Centre for Minority Issues, Flensburg. Grin, F. & Moring, T., 2002. Support for Minority Languages in Europe. Final report. European Commission Contract No 2000-1288/001 – 001 EDU – MLČEV. Haugen , E., 1972. The Ecology of Language. Stanford University Press, Stanford:. Harlamov, A., 2013. Meje jezika so njegov svet. Florjan Lipuš, pisatelj v središču. Pogledi 6, 23. Dostopno na: http://pogledi.delo.si/ljudje/meje-jezika-so- -njegov-svet. Hymes, D. H., 1972. On Communicative Competence. V J. B. Pride & J. Hol- mes (ur.) Sociolinguistics. Selected Readings. Penguin, Harmondsworth, 269–293. Klemenčič, M., 2000. Nacionalna struktura mesta Rock Springs s posebnim ozirom na Slovence. V I. Štrukelj (ur.) Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, Ljubljana, 214–233. Kontra, M., Phillipson, R., Skutnabb-Kangas, T. & Várady, T., 1999. Concep- tualising and Implementing Linguistic Human Rights. V M. Kontra, R. Phillipson, T. Skutnabb-Kangas & T. Várady (ur) Language: A Right and Resource. Central European University Press, Budapest, 1–21. Kosic, Pertot, 2014. Jeziki in identitete v precepu. Mišljenje, govor in predstave o identiteti pri treh generacijah maturantov šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Slori, Trst. Lambert, W. E., 1977. Effects of Bilingualism in the Individual. V P. A. Hornby (ur.) Bilingualism: Psychological, Social and Educational Implications. Aca- demic Press, New York, 15–27. Lewis, G. E., 1980. Bilingualism and Bilingual Education: A Comparative Study. University of New Mexico Press, Albuquerque. Liebkind, K., 1982. The Swedish-Speaking Finns: A Case Study of Ethnolin- guistic Identity. V H. Tajfel (ur.) Social Identity and Intergroup Relations. Cambridge: Cambridge University Press. Martin - Jones, M., 1989. Language, Power, and Linguistic Minorities: the Need Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča 65 for an Alternative Approach to Bilingualism, Language, Maintenance and shift. V R. Grillo (ur.) Social Antropology and Politics of Language. Rou- ledge, London. May, S., 2000. Uncommon languages: The Challenges and Possibilities of Minority Language Rights. Journal of Multilingual and Multicultural Deve- lopment 5, 366–385. Munda Hirnök, K. & Novak Lukanović, S., 2016. Slovenščina v Porabju: sto- pnja vitalnosti. V D. Grafenuer & K. Munda Hirnök (ur.) Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 192–219. Myhil , J., 1999. Identity, Territoriality and Minority Language Survival. Journal of Multilingual and Multicultural Development 1, 34–50. Nečak Lük, A., 1998. Jezik v etničnih študijah: nekaj raziskovalnih pristopov in izsledkov iz slovenske izkušnje. V I. Štrukelj (ur.) Jezik za danes in jutri. DUJS, Ljubljana, 77–90. Novak Lukanović, S., 2010. Jezik v mednarodni komunikaciji – ekonomski vidik. V W. Wintersteiner, G. Gombos & D. Gronold (ur.) Grenzverkehr/ ungen: Mehrsprachigkeit, Transkulturalität und Bildung im Alpen-Adria- -Raum/Ména/mejà: večjezičnost, transkulturnost in izobrazba/Confini/ confronti: plurilinguismo, transculturalità e istruzione/Border dis/solutions: multiculturalism, transculturality and education. Wieser, Klagenfurt/Celo- vec, 155–165. Novak Lukanović, S., 2016. Jezik in ekonomska vrednost v večkulturnih oko- ljih. V D. Grafenauer & K. Munda Hirnök (ur.) Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 220–242. Rannut, M., 1999. The Common Language Problem. V M. Kontra, R. Phillipson, T. Skutnabb - Kangas & T. Várady, (ur) Language: A Right and Resource. Central European University Press, Budapest, 99–114. Ricento, T., 2006. Language Policy: Theory and Practice – An Introduction. V T. Ricento (ur.) An Introduction to Language Policy. Theory and Method. Blackwell Publishing, Oxford, 10–23. Nelde, P., 1980. Languages in Contact and in Conflict. Steiner, Wieshaden. Skutnabb-Kangas, T., 1981. Bilingualism or Not: The Education of Minorities. Multilingual Matters, Clevedon. 66 Sonja novak LukanoviĆ Skutnabb-Kangas, T., 1999. Linguistic Diversity, Human Rights and the »Free« Market. V M. Kontra, R. Phillipson, T. Skutnabb-Kangas & T. Várady, (ur.) Language: A Right and Resource. Central European University Press, Buda- pest. 187–222. Smolicz, J. J., 1984. Minority Languages and the Core values of Culture. Journal of Multilingual and Multicultural Development 5, 23–41. Spolsky, B., 2009. Language Management. Cambridge University Press, Cam- bridge. Škiljan, D., 1988. Jezična politika. Naprijed, Zagreb. Tabouret-Keller, A., 1997. Language and identity. V F. Coulmas (ur.) The Han- dbook of Sociolinguistics. Blackwel , Oxford, 315–326. Trstenjak, A., 1989. Skozi prizmo besede. Slovenska matica, Ljubljana. Trudgil , P., 1986. Sociolinguistics. An Introduction to Language and Society. Har- mondsworth, Penguin Books, Middlesex. UNESCO, 2003. Unesco ad Hoc Expert group on Endangered Languages, Lan- guage vitality and endangerment, http://www.unesco.org/culture/ich/doc/ src/00120-EN.pdf Weinreich, U., 1953. Languages in Contact. New York Linguistic Circle, New York. 67 znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v italiji devan Jagodic uvod Pri analizi položaja in perspektiv mladih v slovenskem zamejstvu v Italiji (v nadaljevanju SZI) je vprašanje jezika ključnega pomena, saj jezik tu ne igra le vloge sredstva sporočanja, temveč deluje tudi kot najprepoznav- nejši in najneposrednejši znak slovenske prisotnosti na skrajno zaho- dnem robu avtohtonega poselitvenega ozemlja. Da je jezik lahko (tudi) pomemben identitetni simbol, trdijo danes mnoge vede, ki se z jezikom ukvarjajo, od sociologije do psihologije, od antropologije do etničnih študij; znano je tudi, da je v večjezičnih družbenih okoljih, še posebej pa na območjih, kjer so naseljene narodnostne ali jezikovne manjšine, simbolna funkcija jezika izrazitejša zaradi posebno izpostavljenega sta- tusa teh skupnosti. Narodnostne in jezikovne manjšine namreč z jezikom izražajo, razvijajo in reproducirajo svojo (ogroženo) kulturo, medtem ko kultura z jezikom » ustvarja simbole, utrjuje misli in krepi spomin« (Skubic 2005, 8–9). V teh okoljih se zato pogosto dogaja, da ljudje ustvarijo do jezika zapleten sistem odnosov, percepcij, reprezentacij in verovanj, ta kompleksna struktura pa se reflektira v diskurzu o jeziku, ki je večkrat ideološko pogojen (Grgič 2016, 9). Raziskave, ki obravnavajo Slovence v Italiji, večinoma pripisujejo jeziku pomembno vlogo pri prenašanju narodne identitete in samozavesti (Bratina in Sussi 1988; Stranj 1992; Susič 1998), nekatere pa štejejo ohra- njanje jezika1 celo za pogoj, da se ohrani tudi skupnost (Kaučič - Baša 1991, 1997). Res je tudi, da nekateri pogledi na tovrstno vzročno-posledično 1 izraz ohranjanje jezika (angl. language maintenance) se v tem besedilu vedno nanaša na ohranjanje jezika v rabi, torej na ohranjanje števila govorcev jezika, ne pa na ohranjanje jezika samega. 68 Devan JagoDic zvezo med jezikom in narodno identiteto od tega vsaj na videz odstopajo, zlasti v sodobnem času, ko se zaradi učinkov družbene modernizacije in globalnih integracijskih procesov intenzivnost odnosov med italijansko (večinsko) in slovensko (manjšinsko) skupnostjo stopnjuje, tradicionalne etnične in jezikovne meje pa se vzporedno rahljajo. Tipičen primer teh etničnih in jezikovnih prepletanj so mešani zakoni, nekoč prisotni le v urbanih središčih, danes pa razširjeni tudi v okoliških naseljih, torej tam, kjer je slovenska skupnost tradicionalno najbolj kompaktno naseljena. Nekdanjim trdnim in fiksnim identitetam se tako pridružujejo sestavljene oblike večplastnih ali hibridnih identitet (Pertot 2007), glede katerih se poraja vprašanje, ali so še vedno neizogibno povezane z znanjem in rabo manjšinskega jezika oziroma z dejavnim vključevanjem v slovensko jezi- kovno okolje. Na naselitvenem območju Slovencev v Italiji smo tako priča nasta- janju novih okolij jezikovnega stikanja, v katerih sta oba elementa – slo- venski in italijanski – prisotna drug ob drugem. Za razliko od preteklosti se v nekdaj homogena slovensko govoreča okolja (otroški vrtci in šole, kulturna in športna društva, neformalne skupine) v vedno večji meri vključujejo tudi pripadniki večinske skupnosti, kar po eni strani prispeva k demografski krepitvi ključnih manjšinskih družbenih dejavnikov, po drugi pa razkraja tradicionalno etnojezikovno podobo slovenske skupno- sti, ki postaja čedalje kompleksnejša in težje določljiva. To še posebej velja za mlade generacije Slovencev, ki jih od svojih italijanskih vrstnikov danes ločuje čedalje manjša družbena razdalja. Mladi v SZI so danes močno integrirani v prostor, v katerem živijo, od večinskega prebivalstva pa se dejansko razlikujejo le še po jeziku in kulturi, medtem ko so predhodni elementi diferenciacije polagoma izpuhteli (Brezigar 2017). Jezika (mladih) Slovencev v Italiji pa vendarle ne moremo obravna- vati samo z vidika njegovih identitetnih implikacij, temveč tudi kot samo- stojen organizem, ki raste in se spreminja vzporedno z razvojem družbe, v kateri »živi«. Za slovenski jezik na ozemlju Furlanije - Julijske krajine je značilno, da živi v tesnem stiku z italijanščino (v nekaterih območjih videmske in goriške pokrajine tudi s furlanščino, v Kanalski dolini pa še z nemščino), se z njo prekriva tako v narečjih kot v knjižnih govoricah in na tak način prispeva k oblikovanju svojevrstne regionalne jezikovne Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 69 krajine. Slovenski jezik in njegova narečja se uporabljajo v celotnem obmejnem pasu, kjer je historično naseljena slovenska narodna oziroma jezikovna skupnost: v Kanalski dolini se govori ziljsko narečje, ki spada v koroško narečno skupino, na preostalem ozemlju avtohtone slovenske naselitve pa so v rabi primorska narečja, in sicer rezijansko v dolini Rezije, tersko v Terski dolini in nadiško v Nadiških dolinah, na Goriškem se govorita briško (v Goriških brdih) in kraško narečje (na goriškem Krasu) ter na Tržaškem kraško (na Krasu zahodno od Trsta), notranjsko (v ožji okolici Trsta in na Krasu vzhodno od mesta) in istrsko (na skrajnem jugu pokrajine). Zaradi vsakdanjega stika z romanskim svetom, predvsem pa zaradi specifične politične zgodovine in prisotnosti državnih meja, ki so dalj časa ovirale stike med Slovenci z obeh strani in s tem dejansko onemogočale uresničitev načela skupnega slovenskega kulturnega prostora, je slovenski jezik v Italiji polagoma razvil nekatere samosvoje poteze v primerjavi z jezikom v rabi v matični Sloveniji. Posebnosti se ne kažejo le v narečjih, temveč tudi v pokrajinskih različicah pogovornih zvrsti, ki vključujejo uveljavljene izposojenke in interference iz italijanščine, do katerih pri- haja na vseh jezikovnih ravneh. Raba pokrajinskih različic slovenščine je še posebej razširjena med mladimi na Tržaškem in Goriškem,2 manj pa med njihovimi vrstniki na Videmskem, ki so podvrženi še večjemu vplivu italijanščine. Jezikovni profil mladih v SZI namreč še zdaleč ni enoten; vsako območje ima svoje specifične sociolingvistične posebnosti, ki so v dobri meri posledica zgodovinsko, prostorsko, politično, gospodarsko in kulturno pogojenih situacij. 2 pokrajinski različici slovenskega pogovornega jezika na tržaškem in Goriškem lahko po- imenujemo na različne načine; nekateri jima pravijo kar »zamejščina« oziroma »itaven- ščina«, s čimer označujejo » eno od struktur pojavov jezikovnega stikanja, ki so za ta idiom značilni, in sicer tvorjenje besed z italijansko leksikalno osnovo (korenom) in slovenskimi obrazili« (Grgič 2016, 62). 70 Devan JagoDic sociolingvistični položaj slovencev v italiji: zgodovinski, pravni in družbeni okvir Za jezikovni prostor, v katerem živijo mladi Slovenci v Italiji, je značilno, da se razmere na Tržaškem in Goriškem močno razlikujejo od razmer na Videmskem, čeprav vse tri teritorialne enote povezujeta skupni etnični izvor in skupna upravno-politična nadgradnja – dežela Furlanija - Julij- ska krajina. Razlike med posameznimi deli skupnosti so zgodovinsko pogojene, saj so posamezna območja slovenske naselitve v preteklosti pripadala različnim političnim tvorbam. Slovenci iz današnje tržaške in goriške pokrajine ter iz Kanalske doline na skrajnem severovzhodu videmske pokrajine so do konca prve svetovne vojne delili politično usodo z ostalimi deli slovenskega naroda znotraj Avstro-Ogrske, medtem ko je bilo slovensko govoreče prebivalstvo Beneške Slovenije in Rezije stoletja pod oblastjo Beneške republike, leta 1866 pa se je priključilo Italiji. Ta zgodovinska dejstva so določala tudi položaj slovenščine na posameznih območjih. Na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini je bila slovenščina do razpada Avstro-Ogrske leta 1919 uradni jezik in učni jezik v osnov- nih šolah, medtem ko v Beneški Sloveniji in Reziji nova italijanska oblast ni omogočila nobene oblike javne rabe slovenščine in v šole ni uvedla slovenskega pouka. Vse do odobritve zakona za globalno zaščito sloven- ske jezikovne manjšine (zakon št. 38/2001: Določila za zaščito slovenske jezikovne skupnosti dežele Furlanije - Julijske Krajine) je italijanska država Slovence na Videmskem obravnavala le kot »prebivalce slovanskega izvora« (Jagodic, Kaučič Baša in Dapit 2017). Na Tržaškem in Goriškem je do prelomne spremembe v družbenem položaju slovenskega jezika prišlo po prvi svetovni vojni, najprej s pri- ključitvijo teh krajev Italiji, nato pa v dvajsetih letih z nastopom fašizma. Fašistična oblast je raznarodovalno politiko nad Slovenci izvajala v prvi vrsti z nasilnim zatiranjem rabe slovenščine,3 v takih razmerah pa je 3 v obdobju desetih let je bila prepovedana vsakršna pisna in ustna raba slovenščine na vseh področjih javnega življenja; z Gentilejevo šolsko reformo so bile ukinjene šole s slo- venskim jezikom, s čimer je bila slovencem odvzeta možnost učenja slovenskega knji- žnega jezika; poitalijančena so bila slovenska krajevna in osebna imena; ukinjen je bil slo- venski tisk in razpuščena so bila slovenska društva ter kulturne ustanove; prepovedana je bila raba slovenščine v cerkvi, duhovniki, ki so vztrajali pri slovenskem verskem obredju, Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 71 jezik zdrsnil v izrazito diglosijo,4 saj je bila njegova raba mogoča le še v zasebnem sporazumevanju, a tudi tu pod hudim zunanjim pritiskom. Šele po drugi svetovni vojni so se z obnovitvijo šolstva s slovenskim učnim jezikom in z institucionalno predpisano – sicer pa v minimalni meri uresničeno – prisotnostjo slovenščine v javnosti5 jezikovne razmere nekoliko normalizirale. Tudi tedaj pa so oblasti v marsičem ovirale rabo slovenskega jezika, kar je mnogim pripadnikom skupnosti dajalo obču- tek, da je italijanščina zaradi širše distribucije funkcijsko polnejši jezik. Pomanjkanje priložnosti za rabo slovenščine je skupaj s kompleksi jezi- kovne manjvrednosti vodilo k spremembi govornih navad, k postopni zamenjavi rabe slovenščine z italijanščino,6 v skrajnih primerih k popolni jezikovni in tudi kulturni asimilaciji. Da se slovenski jezik na Tržaškem in Goriškem še danes nahaja v močno izpostavljenem položaju, kaže že dejstvo, da pada celotno »breme« dvojezičnosti še vedno skoraj izključno na pripadnike slovenske manjšine; ti poleg slovenščine navadno poznajo tudi vsaj eno zvrst itali- janskega jezika,7 medtem ko pripadniki večine, razen redkih primerov, ne obvladajo slovenščine niti pasivno in se s Slovenci sporazumevajo izključno v italijanščini. Razloge za nepoznavanje slovenskega jezika med večinskim prebivalstvom gre primarno iskati v skromnem uresničevanju pa so bili preganjani; slovencem je bil odtujen gospodarski kapital, ki jim je omogočal zaposlovanje v slovenskem jezikovnem okolju. sestavni del jezikovne politike je bil pri- silno premeščanje slovencev, zaposlenih v državnih službah (učiteljev, železničarjev), v notranjost italije in njihovo nadomeščanje z italijani iz notranjosti. 4 Diglosija (ferguson 1959) je posebna vrsta dvojezičnosti, do katere pride takrat, ko imata jezika v stiku izrazito neenake možnosti za rabo. v takih razmerah je raba šibkejšega jezi- ka omejena na neformalno sporazumevanje, znanje tega jezika pa je zato omejeno. 5 v tržaški pokrajini je posebni statut o pravicah manjšine, priložen Londonskemu memo- randumu iz leta 1954, priznal vsem pripadnikom slovenske skupnosti pravico do rabe jezika v odnosu z oblastmi, italijanske oblasti pa te pravice niso uresničevale, razen v redkih primerih, omejenih na štiri pretežno slovenske občine. urejanje zaščite slovenšči- ne v goriški pokrajini je temeljilo izključno na 6. členu Ustave Republike Italije, ta pa se je (delno) izvajal izključno na področju manjšinskega šolstva. 6 Crystal (2000, 17) opredeljuje zamenjavo jezika (angl. language shift) kot » postopen ali nepričakovan prehod posameznika ali skupine iz enega jezika v drugega«. 7 Jezikovni repertoar večine tržaških in goriških slovencev vključuje poleg slovenskega na- rečja in slovenskega standardnega jezika tudi italijansko narečje in italijanski standardni jezik. raven obvladovanja posameznega koda je odvisna od izobrazbe ter bivanjskih in delovnih okoliščin govorca. 72 Devan JagoDic institucionalne dvojezičnosti, predvsem v mestnem okolju, kjer ima večinsko prebivalstvo izredno malo možnosti za stik s slovenščino. Na ozemlju Furlanije - Julijske krajine je namreč italijanščina edini uradni jezik – slovenščina se v javnosti uporablja le v redkih primerih, dvoje- zični napisi so prisotni izključno na nekaterih območjih zunaj mestnih središč, italijanski šolski sistem pa kljub nekaterim izjemam v večinskih šolah učenja slovenščine ne predvideva.8 V takih razmerah ima slovenski jezik funkcijo pretežno intraskupinskega koda: zunaj družinskih in pri- jateljskih krogov ga uporabljajo le tisti govorci, ki obiskujejo slovenske manjšinske šole, tisti, ki delajo v manjšinskih organizacijah in v podje- tjih, ki poslujejo (tudi) v slovenščini,9 in tisti, ki se udeležujejo slovenskih kulturnih in športnih prireditev ali obiskujejo slovenske verske obrede (Jagodic, Kaučič Baša in Dapit 2017, 72). Pravni položaj slovenskega jezika v Italiji opredeljuje že omenjeni zašči- tni zakon št. 38/2001. Ta priznava vrsto jezikovnih pravic, med njimi tudi pravico do rabe slovenščine v odnosih z javnimi upravami in pravico do vidne dvojezičnosti na javnih mestih z dvojezičnimi cestnimi oznakami in tablami. Omenjeni zakon prevzema elemente jezikovnega varstva iz Poseb- nega statuta, priloženega Londonskemu memorandumu, 10 ne predvideva pa 8 izjemo predstavljajo nekateri izobraževalni zavodi z italijanskim učnim jezikom, ki v za- dnjih letih ponujajo fakultativno učenje krajevnih manjšinskih jezikov. formalno podla- go za tovrstne jezikovne tečaje predstavlja državni zakon št. 482/1999 ( Zakonska določila v zvezi z zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin), ki omogoča večinskim osnovnim šolam in prvostopenjskim srednjim šolam, da uvedejo poučevanje jezikov in kulturnih tradicij avtohtonih manjšin. zakon predvideva tudi sofinanciranje tečajev iz posebnega finanč- nega sklada, ki pa je iz leta v leto bolj omejen. na tem mestu velja omeniti tudi pobudi dveh tržaških večstopenjskih zavodov, in sicer zavoda iqbal masih, ki je v šolskem letu 2010/2011 prvič vključil pouk slovenščine kot evropskega tujega jezika v redni šolski program na srednji šoli prve stopnje francesco rismondo na melari, ter zavoda Giovanni lucio, ki je s šolskim letom 2014/2015 pouk slovenščine uvedel na srednji šoli prve sto- pnje nazario sauro na miljah. 9 po likvidaciji slovenske tržaške kreditne banke in posledičnem propadu sistema tako imenovanega slovenskega družbenega gospodarstva se je število tržaških in goriških podjetij v slovenski lasti znatno zmanjšalo, s tem pa so se zmanjšale tudi možnosti za zaposlovanje v slovenskem govornem okolju. 10 iz posebnega statuta je izšel niz pravic, kot sta javna raba slovenskega jezika in pravica do šol v slovenskem jeziku, vendar so bile te omejene na pokrajino trst (cona a), ki so jo upravljali zavezniki v sodelovanju z italijansko državo; delno so bile razširjene tudi na pokrajino Gorica, in sicer na podlagi določil iz obdobja angloameriške uprave med leto- ma 1945 in 1947 ter mirovne pogodbe z italijo, sklenjene v parizu leta 1947. slovensko Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 73 obveznosti njihovega izvajanja – o tem, ali naj se namestijo dvojezični napisi in se uvede dvojezično poslovanje, v skladu z zakonom dejansko odloča vsaka javna ustanova zase. V vsakdanjem življenju so zato priložnosti za rabo slovenščine v javnih ustanovah – vsaj v mestih Trst in Gorica, kjer živi največji del slovenske manjšine – še vedno dokaj omejene,11 sploh pa se zakonska določila izvajajo z veliko zamudo. V zadnjem obdobju je sicer mogoče zaslediti določen napredek,12 vse bolj aktualno pa postaja vprašanje, ali so slovensko govoreči državljani dovolj ozaveščeni o obstoju teh pravic oziroma ali so jih pripravljeni dosledno koristiti. Po večletnem razkolu med pridobljeno pravno zaščito in njenim (ne)uresničevanjem je sedaj na vrsti strah pred novim prepadom, tokrat med vsaj delno uresničenimi jezikov- nimi pravicami in njihovim (ne)koriščenjem. Za rabo slovenskega jezika na Tržaškem in Goriškem je predvsem pomembno to, da skupnost razpolaga z razvejanim omrežjem vzgojno- -izobraževalnih ustanov, ki ponujajo pedagoške in didaktične dejavnosti v slovenščini na različnih nivojih in področjih. Kot sestavni del italijan- skega izobraževalnega sistema so te vpletene v razvojni proces državnega šolstva, kot manjšinske ustanove pa se soočajo s specifičnimi vprašanji izobraževanja v manjšinskem jeziku (Bogatec 2017). Sistem vzgojno-izo- braževalnih ustanov s slovenskim učnim jezikom vključuje vse stopnje od vrtca (celo od jasli) do drugostopenjske srednje šole, ki se konča z matu- ro.13 Ker je šolsko okolje eno izmed redkih, kjer se govori slovenščina prebivalstvo videmske pokrajine pa je moralo za priznanje svojega statusa in specifično pravno zaščito počakati na odobritev zakona št. 38/2001, četudi so bile pred tem neka- tere pravice delno uvedene z zakonom št. 482/1999. zakon št. 38/2001 in deželni zakon št. 26/2007 ( Deželna določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine) vsebujeta specifične določbe za videmsko pokrajino, s katerimi se podpirajo tudi lokalne jezikovne različice. 11 deloma drugače je v občinskih uradih v nekaterih manjših občinah na tržaškem in Goriškem, kjer predstavljajo slovenci večino prebivalstva in so zato izvoljeni občinski upravitelji; v teh občinah se poleg italijanščine uporablja slovenščina v občinskih svetih in (predvsem ustno) v poslovanju občinskih uradov, obseg dvojezičnosti pa se od občine do občine razlikuje. 12 ugotovitve raziskave o izvajanju 8. člena zaščitnega zakona (susič in drugi 2011) doka- zujejo, da na ozemlju tržaške in goriške pokrajine večina javnih uprav nudi – sicer z zelo različno stopnjo intenzivnosti in doslednosti – možnost ustnega in pisnega odgovora v slovenščini, razpolaga z dvojezičnim osebjem (vsaj z eno osebo), javno obvešča v sloven- ščini in nudi dvojezične obrazce. 13 v teh šolah poteka pouk – z izjemo ur italijanskega in ostalih tujih jezikov – v slovenščini, in sicer v skladu z ministrskimi smernicami, ki veljajo tudi za šole z italijanskim učnim 74 Devan JagoDic zunaj zasebne sfere, učenci tu ne pridobivajo samo znanja slovenskega jezika, temveč razvijajo tudi slovenske govorne navade. Poleg tega pred- stavljajo javne slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove pomembno mrežo priložnosti za rabo slovenščine tudi družinam učencev in ljudem, ki so v teh ustanovah zaposleni. V obeh pokrajinah prav tako delujejo nekatera vzgojna središča in dijaški domovi zasebnega značaja, ki nudijo pošolske dejavnosti v slovenščini in na tak način dopolnjujejo vlogo šol- skih institucij pri širjenju znanja in rabe jezika.14 V videmski pokrajini je sociolingvistični položaj Slovencev veliko bolj problematičen, saj je socialna razsežnost slovenščine tu bistveno ožja, zlasti na področju šolstva. Na Tržaškem in Goriškem so šolske in številne druge ustanove (vsaj uradno) slovenske enojezične enote, na Videmskem pa doseže slovenski jezik najvišji status navadno v sožitju z italijanščino oziroma v dimenziji dvo- ali večjezičnosti. Na tem kriteriju temelji tudi zasnova dvojezičnega večstopenjskega šolskega zavoda v Špetru, ki je edina državna šolska ustanova s poukom v slovenskem in italijanskem jeziku v vsej pokrajini, saj je v Kanalski in zgornji Terski dolini (ne pa v Reziji) učni program obogaten le z omejenim številom ur iz slovenskega knjižnega jezika (Jagodic, Kaučič Baša in Dapit 2017).15 Redki so tudi pri- jezikom. slovenski jezik in književnost je dodaten predmet, ki je sestavni del šolskega kurikula. tudi učna načrta za predmeta zemljepis in zgodovina sta delno dopolnjena v primerjavi s tistima, ki veljata za šole z italijanskim učnim jezikom. 14 te ustanove so slovenski dijaški dom srečka kosovela v trstu ter dijaški dom simona Gregorčiča in mladinski dom v Gorici. na izobraževalnem področju sta dejavna tudi slovenski izobraževalni konzorcij slov.i.k., ki nudi izobraževalne dejavnosti za dijake in odrasle na administrativnem, organizacijskem in gospodarskem področju, ter socialno podjetje ad formandum, ki ponuja izobraževalne storitve na področju turizma in sociale ter posluje tudi v slovenskem jeziku. stalno rast prav tako beležijo tečaji slovenščine za odrasle, ki jih prirejajo različna izobraževalna središča in združenja. 15 res pa je, da se tudi dvojezični pouk v Benečiji po srednji šoli prve stopnje prekine, in kljub na deklarativni ravni vztrajni prizadevnosti lokalne skupnosti ne zaznavamo pra- vih pogojev, niti konkretnih pobud, namenjenih reševanju tega specifičnega problema (Jagodic, kaučič Baša in dapit 2017). v kanalski dolini sta julija 2011 občini naborjet - ovčja vas in trbiž izglasovali zahtevo po uvedbi trijezičnega šolanja, ki se trenutno pilo- tno izvaja v ukvah, na trbižu in tablji. deželni svet furlanije - Julijske krajine je decem- bra 2018 vpisal v proračunski zakon postavko za financiranje tega projekta, ki omogoča didaktično dejavnost v jezikih tu naseljenih manjšin. toda slovenščina in nemščina si za zdaj utirata pot le v obliki dodatne pedagoške ponudbe, slovenska manjšina in župani kanalske doline pa zahtevajo sistemsko ureditev tega modela. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 75 meri, da je slovenščina na Videmskem prvi jezik, ki se ga otrok nauči v družini ali bližnjem okolju, in ni pravzaprav za nobenega govorca jezik, ki ga najbolj obvlada, čeprav je za marsikoga edino sredstvo za izražanje čustev, na primer v književnosti (Gruden 2005, 142). Skupek zgoraj opi- sanih težav sicer ni odvisen le od zaščitne zakonodaje, » temveč od šibke ali neizoblikovane, mešane, izbrisane, zamenjane ali pa ravno drugačne zavesti, ki prepreči razumevanje preprostega dejstva, da je katerikoli izraz slovenstva v Italiji neizmerno visoka in dodana vrednost, ki obogati sicer kompleksno, vendar razgibano eksistenco posameznika« (Jagodic, Kaučič Baša in Dapit 2017, 83). Govorne navade mladih v slovenskem zamejstvu v italiji: pregled opravljenih raziskav Raziskave govornih navad mladih v SZI (Kaučič - Baša 1997; Carli 2002; Komac Gliha 2009; Jagodic 2011) označujejo slovenščino kot jezik, ki mu zmanjkuje vitalnosti. V glavnem potrjujejo, da se slovenščina navadno uporablja samo med Slovenci, ki se med seboj poznajo, torej v intrasku- pinskem sporazumevanju; v sporazumevanju z ljudmi, ki jih ne poznajo, in v formalnih govornih položajih, kjer je možnost rabe manjšinskega jezika močno okrnjena, pa mladi uporabljajo skoraj izključno italijan- ščino. Govorna praksa mladih v SZI je torej diglosična, vendar se njihove govorne navade pomembno razlikujejo glede na to, ali so obiskovali slo- venske šole ali ne (Kaučič - Baša 1997). Med govorci slovenščine s slo- vensko izobrazbo so nadalje očitne razlike med generacijami, saj dijaki slovenskih šol v vsakdanjem življenju pogosteje uporabljajo slovenščino kot generacija petintridesetletnikov, ki je obiskovala iste šole pred nekaj desetletji (Jagodic 2011). Po končanem obveznem šolanju v slovenščini se namreč večji del dijakov zaposli ali se vpiše na visokošolski študij v ita- lijanskem okolju;16 v novih življenjskih okoliščinah so stiki z nekdanjimi sošolci in prijatelji vse manj pogosti, krepijo pa se razmerja z novimi, pretežno italijansko govorečimi znanci. Sočasno s spremembo socialnih 16 slovenski jezik in književnost se poučujeta tudi na univerzah v trstu, vidmu, padovi, rimu in neaplju. 76 Devan JagoDic stikov se spreminjajo tudi govorne navade, v smer vse pogostejše rabe ita- lijanskega jezika. Ko ta vstopi tudi v družinsko sfero, v primeru sklepanja mešanih zvez ali zakonov, govorec slovenščine ohrani stik z maternim jezikom le z ustrezno motiviranostjo. Novejše raziskave kažejo, da se skladno s spreminjanjem narodnostne in jezikovne sestave slovenske predšolske in šolske populacije v zadnjih dvajsetih letih govorne navade pomembno spreminjajo že v šolskem in pošolskem okolju. V vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji se namreč že dalj časa vpisujejo tudi otroci iz družin, v katerih splošni pogovorni jezik ni oziroma je le redko slovenščina (Bogatec 2017),17 kar je privedlo do nezanemarljivih sociolingvističnih posledic. Vpliv sloven- skih vzgojno-izobraževalnih ustanov na okolje ni več omejen zgolj na pripadnike slovenske narodne skupnosti, kot se je dogajalo v preteklosti, temveč zaobjema tudi pripadnike večinskega prebivalstva (Bogatec 2017, 114). Proces rastočega vključevanja otrok iz mešanih in neslovenskih zakonov v slovenske vrtce in šole odraža postopno izboljšanje družbene in politične klime na območju slovenske naselitve v Furlaniji - Julijski krajini, res pa je, da tudi zaradi prisotnosti učencev in dijakov, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik, zlasti pri zunajšolskih dejavnostih prihaja do postopne zamenjave rabe manjšinskega jezika z večinskim. Pri matu- rantih drugostopenjskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem na primer opažamo, da pri sporazumevanju med sošolci raba slovenščine posto- poma upada, in sicer v prid izmenični rabi slovenščine in italijanščine glede na govorni položaj (Pertot 2014). Na zamenjavo koda poleg prisotnosti učencev in dijakov, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik, vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer skromna jezikovna zmožnost oziroma poznavanje le nekaterih slovenskih idiomov (običajno narečja in pokrajinskega jezika), tudi s strani otrok, 17 rastoče vpisovanje otrok iz mešanih in neslovenskih zakonov je v dvajsetih letih radikal- no spremenilo sestavo predšolske in šolske populacije. za primerjavo navajamo poda- tek, da je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja velika večina vpisanih (61 %) izhajala iz slovenskih družin, polovico manj (31 %) je bilo otrok iz mešanih zakonov in le redki so prihajali iz italijanskega narodnostnega okolja (7 %), medtem ko so v šolskem letu 2014/2015 večinski delež vpisanih predstavljali otroci iz mešanih zakonov (40 %), kar pet- krat večji je postal delež otrok neslovenskih staršev (35 %), delež vpisanih iz slovenskih družin pa se je zreduciral na četrtino celotne populacije (25 %) (Bogatec 2017). Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 77 ki jim je slovenščina prvi jezik. Slovencem v Italiji je namreč skupno to, da ne morejo razviti veščin v tistih registrih slovenščine, ki so vezani na javno življenje, kjer manjšina slovenščine ne uporablja (Kaučič - Baša 1992), zaradi okrnjenega znanja slovenščine in pomanjkanja izkušenj s slovenskim sporazumevanjem v javnosti pa imajo težave pri tvorjenju formalnih besedil tudi v situacijah, ko je raba slovenščine pričakovana (na primer v slovenskih ustanovah v Italiji). Primanjkljaj v znanju speci- fičnega (predvsem strokovnega) besedišča se prenaša tudi v splošno bese- dišče praktičnega sporazumevanja. Večina tržaških in goriških Slovencev zato ne obvlada slovenskih izrazov za poimenovanje določenih pojavov iz vsakdanjega življenja, te vrzeli pa zapolnjujejo z ustreznimi italijanskimi ali napačno poslovenjenimi izrazi.18 Vzroki za postopno opuščanje rabe slovenščine kot manjšinskega jezika so po mnenju nekaterih avtorjev pretežno družbenopolitične narave (npr. Kaučič - Baša 1998, 2002; Carli 2002). Ti so mnenja, da moramo orisano stanje pripisati predvsem dolgoletnemu nepriznavanju slovenščine v javnosti in nižjemu statusu, ki ga v družbi uživa v primer- javi z italijanščino. Slovenci v Italiji so avtohtona, priznana in zaščitena skupnost, a to še zdaleč ne pomeni, da je manjšinski jezik dejansko in vsestransko prisoten v okolju. Ostaja namreč nesporno dejstvo, da je oko- lje, v katero je ta skupnost potopljena, skoraj v celoti bodisi italijansko govoreče bodisi slovensko govoreče z izrazito izstopajočimi lokalnimi posebnostmi in minimalno izpostavljenostjo sporazumevalnim praksam in jezikovnim rabam, ki se razlikujejo od lokalnih. Iz italijanskega okolja usvajajo govorci nove vsebine in nova znanja, s tem pa tudi jezikovne elemente in prakse. Slovenska okolja v zamejstvu nudijo govorcem pred- vsem stik z lokalno realnostjo in posledično tudi z lokalnimi jezikovnimi 18 posebna vrsta vrzeli v slovenskem besedišču so poimenovanja za pojave, ki so značilni za italijansko okolje in jih slovenija ne pozna. za nekatere tovrstne pojave v slovenskem knjižnem jeziku ni poimenovanj: z vidika slovenskega jezika v italiji so to prazna mesta v slovenskem knjižnem slovarju, ki jih je nujno treba zapolniti. manjšina jih, ko naleti nanje pri tvorjenju pisnih besedil, zapolnjuje nesistematično in neusklajeno; dobršen del tovrstnih izrazov so prisiljeni skovati novinarji manjšinskih medijev. slovenska strokovna terminologija, ki nastaja na ta način, je neusklajena in pogosto neustrezna, tako da jo je mogoče razumeti samo s priloženim izvirnim besedilom v italijanščini (Jagodic, kaučič Baša in dapit 2017). 78 Devan JagoDic rabami, ki se včasih že močno distancirajo od slovenskega jezikovnega kontinuuma (Grgič 2017).19 Grgičeva (2017) za tako sociolingvistično stanje ne krivi le pravno- formalnega okvira, saj ta sam po sebi ne zagotavlja razvoja lokalnih idi- omov znotraj slovenskega jezikovnega kontinuuma: » […] za spodbujanje komunikacijskih praks govorcev v manjšinskem jeziku in promocijo jezika med večinskim prebivalstvom bi bila potrebna implementacija aktivnih jezi- kovnih politik, ki bi delovale kot motivatorji. « Avtorica pogreša predvsem izdelane (uradne) dokumente in izvedbene akte na področju načrtovanja, izvajanja in podpiranja ukrepov za doseganje ciljev, povezanih z jezikom in njegovo rabo, ki bi na podlagi strokovnih analiz določali enotne cilje ter posledične kriterije, strategije in ukrepe na področju didaktike in pro- mocije jezika med različnimi ciljnimi skupinami. Predvsem na izobraže- valnem področju se v novih razmerah stopnjuje potreba po drugačnih in ustreznejših pedagoško-didaktičnih modelih ter po učinkovitejših didak- tičnih pripomočkih, ki naj upoštevajo nehomogenost skupin učencev in dijakov glede na predznanje slovenskega jezika ter specifične potrebe okolja, v katerem je slovenščina manjšinski jezik. V sodobnih razmerah nastopajo kot dejavniki postopnega opušča- nja manjšinskega jezika zgoraj našteti, pa tudi drugi vplivi, ki so izraz moderne informacijske in globalizirane družbe (Jagodic 2011). Med njimi velja poudariti široko izpostavljenost, zlasti mlajših generacij, tiskanim in spletnim medijem v italijanskem (in tudi angleškem) jeziku, ki s svojo pestro ponudbo obvladujejo pomembna področja sodobnega življenja, kot so politika, kultura, šport, zasebni odnosi itd. Medijska razširjenost slovenskega jezika sicer obstaja, pravzaprav je teh možnosti zaradi novih informacijskih virov in orodij vedno več oziroma so vedno lažje dostopne,20 vendar še vedno ne v taki meri, kot jih ponuja italijan- 19 izraz jezikovni kontinuum avtorica uporablja kot potencialno nevtralen pojem za ozna- čevanje vseh možnih idiomov, ki jih percipiramo kot povezane v samostojen jezikovni grozd, ne glede na njihovo raznolikost. 20 Če izvzamemo celotno ponudbo iz matične slovenije in se omejujemo le na medije slo- venske narodne skupnosti v italiji, je mogoče izpostaviti na primer pomembne izbolj- šave v vidljivosti slovenskih televizijskih programov rai zaradi digitalizacije italijanske televizije konec leta 2010, pa tudi vzpostavitev spletnih portalov Primorskega dnevni- ka, Novega glasa, Novega Matajurja, Doma in drugih slovenskih medijev, ki omogočajo Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 79 ska stran. Ob tako neuravnovešeni ponudbi, predvsem pa ob splošnem pomanjkanju priložnosti za rabo jezika v vsakdanji praksi,21 se mora pri- padnik manjšine zato še posebej potruditi, da s časom ne izgubi stika s slovensko besedo. izsledki raziskave »mladi v slovenskem zamejstvu« V zgoraj orisani pregled se vključuje tudi raziskava Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi, katere izsledki in spoznanja bodo podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. Namen jezikovnega razdelka raziskave je bil pridobiti vrsto podatkov in infor- macij, ki naj prispevajo k opredelitvi jezikovnega profila mladih v SZI. Pridobljene podatke, ki smo jih zbrali v kvantitativnem in kvalitativnem delu raziskave, bomo prikazali v šestih tematskih sklopih: jezikovne zna- čilnosti anketirancev in intervjuvancev, znanje slovenskega jezika, raba slovenskega jezika v vsakdanjem življenju, izpostavljenost medijem v slovenskem jeziku, stališča do slovenskega jezika, ocene o prihodnosti slovenskega jezika v SZI.22 V sklepnih mislih bomo nato strnili ključne ugotovitve raziskave, ob tem pa izpostavili nekaj možnih izhodišč in usmeritev za učinkovito jezikovno načrtovanje. Jezikovne značilnosti anketirancev Prvi tematski sklop je bil namenjen zbiranju informacij o jezikovnih zna- čilnostih anketirancev, začenši z njihovim maternim jezikom. Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno redno spremljanje »zamejskega« dogajanja prek internetne povezave. 21 Priložnost za rabo jezika (kaučič - Baša 1998, 48–61) je taka govorna situacija, v kateri govorci določenega jezika doživljajo rabo tega jezika kot samoumevno ali vsaj primerno. o samoumevnosti rabe nekega jezika odloča jezikovna zmožnost udeležencev pogovora, njihov odnos do jezika in njihove govorne navade, v javni sferi pa tudi pravne norme o rabi tega jezika (status jezika de iure) in njihovo izvajanje v praksi (status jezika de facto). 22 za oris uporabljene raziskovalne metodologije ter splošnih značilnosti skupine anketi- rancev in intervjuvancev glej uvodno poglavje monografskega zvezka, str. 9–35. 80 Devan JagoDic naučimo kot prvega, zato ga imenujemo tudi prvi jezik. Je jezik, ki se ga navadno naučimo v okviru doma, in je večinoma jezik, v katerem govorijo naši starši, čeprav ni nujno, da (a) je to tudi jezik, ki ga nato celo življenje poznamo/obvladamo najbolje, (b) je to (običajno) en sam jezik, ki se ga (običajno) naučimo od ene same osebe – od matere, (c) je to jezik, ki ga imamo celo življenje za »svojega« (Grgič 2017, 92).23 Člo- vek ima glede na življenjske okoliščine lahko tudi več maternih jezikov, kar je še posebej značilno za večjezična okolja. V naši anketni skupini na primer ugotavljamo, da ima večina (42 %) mladih dva materna jezika, to je slovenščino in italijanščino, oba jezika pa sta vzporedno prisotna v govornem repertoarju že od zgodnjih let (graf 1). Le 38 % anketirancev navaja za materni jezik slovenščino, medtem ko je za 17 % anketirancev materni jezik italijanščina. Graf 1: Materni jezik anketirancev (N = 60) 2 % 2 % 17 % slovenski in italijanski slovenski 42 % italijanski drugo: nemški brez odgovora 38 % Sočasno usvajanje in uporaba dveh jezikov že od zgodnjih let sta povečini posledici heterogene jezikovne sestave družin anketirancev, kar je sicer značilen pojav v območjih slovensko-italijanskega jezikovnega stikanja. V uvodnem sociolingvističnem orisu smo na primer ugoto- vili, da je med populacijo učencev in dijakov, ki obiskujejo slovenske ali 23 Jezik ali jeziki, ki jih govorec usvaja v zgodnjem otroštvu, niso vedno tudi jeziki okolja, v katerem odrašča, ali šol, ki jih obiskuje; v vsakem primeru se njegova izpostavljenost jeziku ali jezikom v življenju spreminja (Grgič 2017). Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 81 dvojezične šole v Italiji, primerov mešanega slovensko-italijanskega dru- žinskega izvora danes čedalje več oziroma da so tovrstni primeri v teh ustanovah že večinski. Jezikovna heterogenost v družinah anketirancev je razvidna tudi iz naslednjega grafikona, iz katerega izhaja, da ima pomem- ben delež anketirancev po vsaj enega starša z italijanskim maternim jezi- kom (v 32 % primerov je to oče in v 23 % primerov mati), pogoste pa so tudi družinske razmere, kjer je vsaj eden izmed staršev dvojezičen že od zgodnjega otroštva. Graf 2: Odgovori anketirancev na vprašanje, kateri je materni jezik njihovih staršev (N = 60) 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 52 % 47 % 50 % 40 % 32 % 30 % 23 % 23 % 17 % 20 % 10 % 2 % 3 % 3 % 0 % 0 % mati oče slovenski slovenski in italijanski drugo brez odgovora italijanski istočasno Intervjuvani mladi v kvalitativnem delu raziskave izhajajo pretežno iz jezikovno homogenih družin, kjer imata oba starša za materni jezik slovenščino. V vseh teh primerih so starši poskrbeli za ustrezen prenos znanja jezika in govornih navad otroku, slovenščina pa je tudi glavni jezik sporazumevanja v družini. Edino izjemo predstavlja primer intervju- vanke I6 (zaposlena, 26 let), doma iz Beneške Slovenije. Njeno pričevanje ponazarja značilne lokalne sociolingvistične okoliščine, kjer se medge- neracijski prenos jezika v družini ni uresničil (v njenem primeru že med starimi starši in starši) in ima slovenščina v domačem sporazumevanju posledično izredno omejeno vlogo: 82 Devan JagoDic Doma govorimo samo italijanščino, ker moji starši ne znajo dovolj slovenščine, oziroma narečja. Moji stari starši govorijo, imajo kot materni jezik slovensko narečje, ampak ga niso posredovali naprej svojim otrokom, tako da vsi moji stari starši govorijo slovensko, moji starši pa ne. Jaz pa sem se ga naučila v šoli. Na vprašanje, ali se s starimi starši sporazumeva v krajevnem sloven- skem narečju, pa intervjuvanka I6 odgovori tako: Ne, v bistvu, ko sem bila stara recimo okoli 12 let, tako, sem začela vprašati tudi babico, da bi mi začela govoriti malo, ampak zdaj to ni postalo spontano. Včasih se reče kakšna beseda in sem dobila vsaj dovolj občutka, da to razumem, ampak ne bi znala jaz govorit spontano […], ne obvladam narečja. znanje slovenščine Mlade anketirance smo nadalje prosili, naj ocenijo svoje znanje različ- nih idiomov, za katere smo predpostavljali, da so sestavni del lastnega govornega repertoarja. Ti idiomi so: slovenščina (knjižni jezik in lokalne narečne različice), italijanščina (knjižni jezik in lokalne narečne različice) in angleščina kot jezik sporazumevanja v mednarodnem okolju. Na voljo so imeli lestvico od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 ponazarjala »zelo slabo znanje« in ocena 5 »zelo dobro znanje«. Na osnovi prejetih odgovorov, ki sicer ne odražajo objektivnih razmer, saj so pridobljene samoocene odraz subjektivnega zaznavanja, lahko vendar sklepamo, da anketiranci med navedenimi idiomi najbolje obvladajo italijanski knjižni jezik: kar polovica (50 %) jih namreč navaja, da italijanski standard pozna »zelo dobro« (ocena 5), dodatnih 40 % pa svojemu poznavanju tega idioma pripisuje solidno oceno 4 (graf 3). Za primerjavo je poveden podatek, da slovenski knjižni jezik »zelo dobro« pozna (ocena 5) le 30 % anketirancev, kar pomeni, da je med anketirano mladino jezikovna zmožnost v itali- janskem standardu – vsaj na podlagi lastnega zaznavanja in kritičnega presojanja – znatno bolj razvita kot v slovenskem. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 83 Govorni repertoar Slovencev v Italiji – vsaj tistih, ki živijo na Trža- škem in Goriškem – poleg dvojezičnosti označuje tudi dvojna diglosija (Francescato in Ivašič 1978): govorci slovenskega jezika poleg obeh standardov navadno poznajo tudi slovensko in italijansko narečje, vse te idiome pa uporabljajo glede na govorni položaj, namen sporočila in naslovnika (Pertot 2014). Zanimivo je, da se v naši raziskavi pri samooce- njevanju poznavanja lokalnih italijanskih in slovenskih narečnih različic razmerje med jezikoma spreobrne, saj anketiranci kažejo boljše obvlada- nje lokalnih slovenskih narečij kot pa italijanskih (graf 3). Na tako stanje deloma vplivajo odgovori mladih v videmski pokrajini, kjer so narečne različice italijanščine manj razširjene, medtem ko je poznavanje sloven- skih narečij še vedno močno ukoreninjeno v okoliških naseljih tržaške in goriške pokrajine. Na osnovi prejetih odgovorov lahko tudi sklepamo, da je stopnja poznavanja slovenskega narečja primerljiva s poznavanjem knjižne slovenščine, pravzaprav se z njim skoraj prekriva, medtem ko je poznavanje lokalnega italijanskega narečja daleč manj razvito od pozna- vanja knjižne italijanščine. Graf 3: Samoocena znanja jezikov anketirancev (N = 60) 7 % 23 % 40 % 30 % slovenski knjižni jezik 8 % 22 % 38 % 32 % lokalno slovensko narečje 10 % 40 % 50 % italijanski knjižni jezik 13 % 15 % 18 % 33 % 17 % 3 % lokalno italijansko narečje 7 % 8 % 42 % 30 % 13 % angleški jezik 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % 1 (zelo slabo znanje) 2 3 4 5 (zelo dobro znanje) brez odgovora 84 Devan JagoDic Omenili smo, da se v narečnih in zlasti v pokrajinskih različicah pogovornih zvrsti med mladimi v SZI vse bolj vključujejo uveljavljene izposojenke in interference iz italijanščine, medtem ko se slovensko bese- dišče postopoma krči. Vpliv italijanščine na razvoj besedišča in sploh na sporazumevalne veščine mladih Slovencev v Italiji je razviden iz pričeva- nja intervjuvanke I2 (dijakinje, 18 let): » Ker govorimo vsaki dan v resnici v neki bolj narečni slovenščini, smo tudi pogojeni od italijanskih izrazov. Bi se najprej rešila teh italijanskih izrazov, ker za nekatere sploh v slovenščini mi prav zmanjka, ko govorim. « Po končanem obveznem šolanju jezikovna zmožnost v knjižni slovenščini praviloma še dodatno upada, saj se večina dijakov zaposli ali nadaljuje študij v italijansko govorečem okolju, v dru- žinskem in ožjem prijateljskem krogu pa navadno ohranja le rabo narečij ali pokrajinskih različic pogovornih zvrsti. Nazorno je v tem pogledu pri- čevanje intervjuvanca I5 (zaposlenega, 24 let): » Moram reč po pravici, da ko sem bil na šoli, sem govoril precej bolje knjižno slovenščino, se pravi ta pravo slovenščino. Zdej večinoma se pogovarjam v narečju. « Za razvijanje sporazumevalnih veščin v slovenščini po končanem obveznem šolanju je za mlade v SZI zato ključnega pomena, da vzpo- stavijo redne stike in povezave s slovenskim matičnim okoljem. Številni dijaki slovenskih srednjih šol v Italiji se odločijo za nadaljevanje študij- ske poti na fakultetah v Sloveniji, prvenstveno v Ljubljani in Kopru, kjer lahko obogatijo poleg specifičnega (strokovnega) besedišča tudi splošno besedišče vsakodnevnega sporazumevanja. Nekateri se v slovenščini izpopolnijo do take mere, da se ob vsakršni vrnitvi v izvorno zamejsko jezikovno okolje počutijo že skoraj v zadregi, kot na primer intervjuvanec I3 (študent, 22 let), ki obiskuje ljubljansko univerzo: Znanje slovenskega jezika bi rad izpopolnjeval še naprej, ker imam velike pomanjkljivosti. Mislim pa, da sem na dobri ravni. Odkar sem v Ljubljani, imam težave v zamej- stvu, ker ne vem nikoli, kako se pogovarjat z zamejci – do katere meje lahko uporabljam knjižno slovenščino, da ne bom zvenel smešen. So mi že očitali, da kaj se delam nekega vzvišenega, češ da prihajam z Ljubljane … Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 85 Izbira visokošolskega izobraževanja v slovenskem matičnem okolju je še posebej odločilna za razvoj sporazumevalnih veščin pri mladih iz videmske pokrajine. Možnost učenja slovenščine na dvojezičnem večsto- penjskem šolskem zavodu v Špetru se po končani prvostopenjski srednji šoli grobo prekine, le redki učenci pa se naposled odločijo za vpis v dru- gostopenjske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici ali Trstu. Večina se jih tako vključi v večinske šolske zavode in tako postopoma izgubi stik s knjižno slovenščino, dokler je verjetno nekega dne popol- noma ne pozabi. Nekateri pa se po končani drugostopenjski srednji šoli vendarle odločijo za visokošolski študij v Ljubljani, tudi zaradi štipendij, ki jih ponuja Republika Slovenija. Med njimi tudi intervjuvanka I6 (zapo- slena, 26 let): Sem študirala slovenistiko in anglistiko v Ljubljani in v bistvu tam sem bolj izboljšala slovenščino. Drugače, ko sem bila jaz v osnovni šoli, je ta trajala 5 let, samo 5 let. Potem smo šli v italijanske šole, niti ni bila opcija, da bi šli naprej nekam drugam, kot sedaj nekateri gredo naprej na srednjo šolo v Gorico, ampak takrat se ni niti razmišljalo o tem. In smo imeli kakšne tečaje, in to je bilo to. In potem, ko sem imela 16 let in so organizirali prvič mladinsko poletno šolo v Ljubljani in sem šla tja in tam sem se res nekako spet vzpostavila v stik s slovenščino. In me je začela bolj zanimat. V prvem monografskem zvezku publikacije o mladih v slovenskem zamejstvu smo ugotovili, da se mladi v SZI v primerjavi z vrstniki iz drugih treh obravnavanih zamejstev v večji meri zavzemajo za vrednoto večjezičnosti, » ki je vrednota s širšim pomenom, saj poleg narodnomanj- šinskega vsebinskega konteksta zajema vidike, ki so v modernem času eksistencialno pomembni za splošno družbeno komunikacijo mladih in za področje njihovega zaposlovanja« (Kržišnik - Bukić 2017, 261). Poleg slovenščine in italijanščine mladi v SZI danes navadno obvladajo vsaj en tuj jezik, ki se ga naučijo v šoli; v večini primerov je to angleščina, ki je danes najbolj uveljavljen jezik za mednarodno sporazumevanje. Iz grafa 3 je razvidno, da angleščino suvereno obvlada (oceni 5 in 4) dobra četrtina 86 Devan JagoDic (43 %) anketirancev, skoraj enak delež pa jih ocenjuje, da tega jezika ne poznajo niti dobro niti slabo (ocena 3). Med drugimi poznanimi jeziki jih 30 % navaja nemščino, 13 % španščino, 10 % francoščino, 8 % hrvaščino, tri osebe ruščino, dve portugalščino in ena furlanščino. Pozitiven odnos, ki ga imajo mladi v SZI do večjezičnosti, se odseva v besedah intervjuvanca I1 (dijaka, 17 let). Iz njegovega razmišljanja izhaja privilegirani položaj, ki naj bi ga prebivalci obmejnega območja Furlanije - Julijske krajine imeli zaradi neposredne izpostavljenosti vsem trem glavnim evropskim jezikovnim družinam (romanski, slovanski in germanski), ki se na tem območju stikajo. Med raznimi prednostmi, ki jih prinaša dvojezičnost, intervjuvanec izpostavlja večjo sposobnost prilaga- janja in zato tudi lažje usvajanje drugih tujih jezikov: Jaz govorim tudi v angleščini ali pa, kadar grem v Dal- macijo, na Balkan, na Hrvaško, tudi hrvaško, brez nobe- nega problema, saj je zelo sorodna slovenščini, tako da brez težav. Mislim, da za otroke, ki govorijo več jezikov, je nekaj pozitivnega; zato ker mi smo se rodili v nekem okolju, kjer smo se naučili enega latinskega, romanskega jezika in enega slovanskega jezika. In se učimo tudi ger- manski jezik, angleščino. Pravijo, da je to najboljše oko- lje, v katerem se lahko otrok rodi, zato ker mi smo prav na meji, kjer se stikata dve kulturi, ki sta povsem različni, od slovanske proti vzhodu do latinske proti zahodu, in mislim, da smo v tem smislu najbolj popolni in se lahko tudi naučimo brez problemov tudi drugih jezikov. raba slovenščine v vsakdanjem življenju Z naslednjim sklopom vprašanj smo preverjali, v kolikšni meri anketi- rani mladi uporabljajo slovenski in italijanski jezik pri sporazumevanju z raznimi izbranimi sogovorniki in v nekaterih specifičnih govornih polo- žajih iz vsakdanjega življenja. Vprašanja o rabi jezikov smo razvrstili v pet temeljnih sklopov, tako imenovanih govornih domen, in sicer v rabo jezi- kov v družini, v krogu prijateljev in znancev, v šolskem in visokošolskem Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 87 okolju, na delovnem mestu in v nekaterih drugih izbranih vsakodnevnih okoliščinah. Pri vprašanjih o rabi navedenih jezikov (slovenskega in ita- lijanskega) nismo izrecno razlikovali med knjižnim jezikom in narečjem. Družina je temeljnega pomena za razvoj govornih navad, saj je to institucija, v kateri razvijamo prvi odnos do jezikov in kjer preživljamo večji del svojega časa. Jezikovna sestava družin mladih v SZI je danes vse bolj heterogena, kar ima neposreden vpliv na sporazumevalne prakse v domačem okolju. V jezikovno mešanih družinah je govorec slovenščine izpostavljen večjemu pritisku in bo materni jezik ohranil le s primerno motiviranostjo. Družinski člani iz večinskega okolja namreč manjšinski jezik praviloma slabo poznajo, včasih ga niti pasivno ne obvladajo, zato je v družinskem življenju večkrat najbolj enostavno in praktično, da postane italijanščina glavni pogovorni jezik. Na osnovi doslej opravljenih raziskav sicer ni mogoče enoumno opredeliti stopnje ogroženosti prenosa manj- šinskega jezika v jezikovno mešanih družinah, iz empirične evidence pa je razvidno, da govorno vedenje v družini pogojuje otrokovo rabo jezikov v zunajšolskih in neformalnih situacijah (Bogatec 2011). Anketirance smo prosili, naj navedejo jezik, ki ga uporabljajo pri sporazumevanju z izbranimi družinskimi člani: materjo, očetom, bratom ali sestro, starimi starši po materi in očetu ter drugim sorodstvom. Iz grafa 4 je razvidno, da slovenščino uporabljajo (izključno ali večinoma) pred- vsem pri sporazumevanju z materjo (65 %) in s starimi starši po materi (53 %), v manjši meri z očetom (45 %) in z bratom ali sestro (43 %), še manj pa s starimi starši po očetu (33 %). Z bratom ali sestro je pogost tudi model enakovredne rabe obeh jezikov (10 %), oba jezika pa se redno uporabljata pri sporazumevanju z ostalim sorodstvom (40 %). Izključna ali pretežna raba italijanščine je razširjena posebej pri pogovorih z oče- tom (38 %), v dobri meri je prisotna tudi pri sporazumevanju s starimi starši po očetu (32 %), z materjo (31 %), s starimi starši po materi (30 %) in z bratom ali sestro (30 %). V družinski okvir smo prav tako vključili sporazumevanje s partnerjem (m/ž) v primeru, da ga anketiranci imajo; ugotovili smo, da se jih s partnerjem izključno ali večinoma pogovarja v slovenščini slaba tretjina (32 %), 16 % jih pretežno uporablja italijanščino, 10 % pa jih uporablja oba jezika v enaki meri. 88 Devan JagoDic Graf 4: Raba jezikov v družini (N = 60) 50 % 15 % 2 % 8 % 23 % 2 % z materjo 43 % 10 % 5 % 13 % 17 % 2 % 10 % s starimi starši po mami 35 10 5 10 28 7 5 z očetom 40 3 10 13 17 17 z bratom/sestro 28 5 5 10 22 5 25 s starimi starši po očetu 22 10 10 3 13 5 37 s partnerjem 23 8 40 10 13 2 3 z drugim sorodstvom 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % samo slovenski večinoma slovenski oba jezika v enaki meri večinoma italijanski samo italijanski drugo (navedi) brez odgovora Graf 5: Raba jezikov v krogu prijateljev in znancev (N = 60) 15 % 27 % 42 % 5 % 7 % 5 % z ožjimi prijatelji 3 % 20 % 38 % 28 % 7 % 3 % z znanci iz bližnjega okolja 3 % 20 % 27 % 25 % 23 % 2 % s sosedi 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % samo slovenski večinoma slovenski oba jezika v enaki meri večinoma italijanski samo italijanski drugo (navedi) brez odgovora Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 89 Še večji je vpliv italijanščine pri govornih navadah anketirancev v krogu prijateljstev in poznanstev (graf 5). Pri sporazumevanju z ožjimi prijatelji sicer 42 % anketirancev navaja, da še vedno uporabljajo samo ali večinoma slovenščino, komaj se iz sfere tesnih prijateljstev pomikamo v krog manj intimnih poznanstev, pa že opazimo, da se pretežna raba slovenščine skoraj razpolovi (23 %). S sosedi ali znanci iz bližnjega okolja se namreč večina anketirancev večinoma pogovarja v italijanščini ali pa v enakovredni meri uporablja oba jezika. Z naslednjim sklopom vprašanj smo preverjali sporazumevalne prakse anketirancev v šolskem, visokošolskem in službenem okolju. Zaradi nizkega števila prejetih odgovorov za posamezen govorni položaj ne bomo izrecno navajali odstotnih vrednosti, saj so statistično nepo- membne, temveč bomo le opisno predstavili izhajajoče trende. Vseh anketirancev v SZI, ki obiskujejo šolo, je le 15; vsi zahajajo v drugostopenjske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu ali Gorici. Ker predpostavljamo, da je z izjemo predmetov italijanščine in tujih jezikov slovenščina v šolah edini učni jezik, rabe jezikov med pou- kom nismo preverjali. Pri sporazumevanju s sošolci zunaj pouka in dijaki iz drugih razredov prevladuje izključna ali pretežna raba slovenščine, marsikdo pa z vrstniki tudi redno ali izključno uporablja italijanščino. S šolskimi profesorji se večina anketirancev zunaj pouka sporazumeva samo v slovenščini, nekateri pa navajajo, da uporabljajo tudi italijanščino. Pri anketirancih, ki obiskujejo univerzo (N = 33), so odgovori bolj raznoliki. Upoštevati je treba, da se študenti iz SZI izobražujejo na različ- nih fakultetah v Italiji, Sloveniji ali tujini, a jih večina vendarle obiskuje tržaško ali videmsko univerzo, kar pomeni, da se izobražujejo v (pretežno) italijansko govorečem okolju. S profesorji in kolegi na fakulteti tako pri- bližno polovica anketirancev, ki spadajo v to podskupino, uporablja samo ali večinoma italijanščino, to pa je jezik, ki prevladuje tudi v pogovorih s kolegi iz drugih fakultet. Pri sporazumevanju z vsemi zgoraj navedenimi sogovorniki slovenščino izključno ali pretežno uporablja približno tre- tjina anketirancev, ki spadajo v to podskupino. Na vprašanja o rabi slovenščine v službenem okolju so odgovarjali anketiranci, ki so zaposleni ali sočasno delajo in študirajo (N = 21). Iz analize odgovorov izhaja, da sta na delovnem mestu raba italijanščine 90 Devan JagoDic in slovenščine dokaj enakovredno prisotni pri sporazumevanju z vsemi izbranimi sogovorniki: od kolegov do nadrejenih, od strank do partner- jev in dobaviteljev. Na osnovi prejetih odgovorov lahko torej sklepamo, da je približno polovica teh delovno aktivnih anketirancev zaposlena v »slovenskih« podjetjih, organizacijah ali institucijah ali pa v firmah, ki poslujejo s slovenskimi partnerji, dobavitelji ali strankami. Sploh pa so eden izmed glavnih delodajalcev v SZI državni vrtci in šole s slovenskim učnim jezikom, ki zaposlujejo nezanemarljivo število pedagoških, uprav- nih in pomožnih strokovnih sodelavcev, med njimi tudi veliko mladih. Nadalje smo preverjali še sporazumevalne prakse anketirancev v nekaterih izbranih govornih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stal- nega prebivališča. V uvodnem sociolingvističnem orisu smo ugotavljali, da je pomanjkanje priložnosti za rabo slovenščine v vsakdanjem življenju eno izmed temeljnih vodil k postopni zamenjavi rabe slovenščine z itali- janščino. Omejene priložnosti za rabo manjšinskega jezika jasno izhajajo tudi iz pregleda pridobljenih odgovorov anketirancev, prikazanih v grafu 6. Po eni strani je že res, da je izključna ali pretežna raba slovenščine še vedno dokaj razširjena pri sporazumevalnih praksah, ki jih anketiranci razvijajo v društvu ali klubu (47 %), pri športu in rekreaciji (33 %), z ose- bjem v knjižnicah in knjigarnah (33 %) in deloma tudi z osebjem v banki (24 %); v vseh navedenih primerih gre za okolja, kjer je še vedno možno govoriti slovensko, saj Slovenci v Italiji razpolagajo z razčlenjeno mrežo kulturnih, športnih in rekreativnih društev in ustanov, s svojimi knjižni- cami in knjigarnami, bankami in njihovimi podružnicami, kar omogoča ohranjanje relativne stopnje jezikovne vitalnosti. Res pa je tudi, da v vseh ostalih izbranih govornih položajih raba italijanščine povsem izpodriva rabo slovenščine. Pri sporazumevanju z natakarji v gostilnah ali nočnih lokalih slovenščino na primer pretežno uporablja le 10 % anketirancev, s prodajalci v trgovinah samo 3 %, v nobenem primeru pa slovenščina ni glavni jezik sporazumevanja z osebjem na pošti ali v bolnicah, torej zno- traj javnih institucij. Delna izjema so le občinski uradi, kjer se slovenščine poslužuje 19 % anketirancev; v nekaterih manjših občinah na Tržaškem in Goriškem, kjer so Slovenci še vedno večina prebivalstva, se manjšinski jezik poleg večinskega namreč uporablja v poslovanju občinskih uradov, čeprav pretežno v ustni obliki. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 91 Iz raziskave je razvidno, da komaj se iz bolj intimnih in neformalnih položajev (družina, ožji krog prijateljev in znancev) ali tipičnih »manj- šinskih« govornih domen (slovenske šole, organizacije, društva itd.) pomikamo proti bolj formalnim govornim okoliščinam, se raba sloven- ščina postopoma že krči v korist vse pogostejše rabe italijanščine. V tem pogledu pridobljeni podatki potrjujejo ugotovitve iz predhodno opravlje- nih raziskav. Graf 6: Raba jezikov v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča (N = 60) 15 % 32 % 15 % 12 % 18 % 8 % v društvu/klubu 8 % 25 % 13 % 20 % 22 % 12 % pri športu ali rekreaciji 15 % 18 % 35 % 15 % 15 % 2 % z osebjem v knjižnicah, knjigarnah 12 % 12 % 27 % 12 % 35 % 3 % z osebjem na banki 2 % 17 % 18 % 25 % 37 % 2 % z osebjem na občinskih uradih 10 % 37 % 38 % 13 % 2 % z natakarji v gostilnah in v nočnih lokalih 3 % 33 % 43 % 20 % s prodajalci v trgovinah 17 % 23 % 60 % z osebjem na pošti 13 % 27 % 60 % z osebjem v bolnicah 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % samo slovenski večinoma slovenski oba jezika v enaki meri večinoma italijanski samo italijanski brez odgovora Večinski jezik si utira pot tudi pri pisnem sporazumevanju anketi- rancev. Z raziskavo smo preverjali stopnjo rabe slovenščine in italijan- ščine pri pisanju SMS-sporočil in pisem ter pri uporabi elektronske pošte in spletnih socialnih omrežij (Facebooka ali Twitterja). Pri vseh navede- nih oblikah pisnega sporazumevanja prevladuje model enakovredne rabe obeh jezikov, čeprav na spletnih socialnih omrežjih tretjina anketirancev 92 Devan JagoDic izjavlja, da uporablja izključno ali pretežno italijanščino, medtem ko jih slovenščino pretežno uporablja le 13 % (samo slovenščine pa ne upora- blja nihče!). Nekatere raziskave o pisnih navadah med mladimi Slovenci v Italiji (Pertot 2014) kažejo, da ustvarjalci besedil pogosto izbirajo jezik glede na obravnavano temo, izbira slovenščine pa korelira z jezikovno zmožnostjo v tem jeziku. Izbira enega ali drugega jezika je seveda v dobri meri odvisna tudi od jezikovnih značilnosti naslovnika. Graf 7: Raba jezikov pri osebnem dopisovanju (N = 60) 3 % 22 % 53 % 10 % 8 % 3 % SMS-i 2 % 18 % 53 % 15 % 8 % 2 % 2 % elektronska pošta 10 % 7 % 50 % 15 % 7 % 2 % 10 % pisma 13 % 43 % 25 % 8 % 5 % 5 % spletna socialna omrežja (Facebook, Twitter itd.) 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo slovenski večinoma slovenski oba jezika v enaki meri večinoma italijanski samo italijanski drugo (navedi) brez odgovora Zanimivi in povedni so tudi zbrani podatki o rabi jezikov med tihim razmišljanjem anketirancev. Mišljenje je sestavni del notranjega govora (skupaj s pogovorom s samim seboj, notranjo mentalno konverzacijo, šte- tjem, molitvijo, sanjanjem in spominjanjem), notranji govor pa spremljata branje in pisanje (Pertot 2014, 35). Predhodno opravljene raziskave med Slovenci v Italiji kažejo, da raba slovenščine med tihim razmišljanjem upada, medtem ko narašča mešana uporaba slovenščine in italijanščine ter same italijanščine (Pertot 2014). Na osnovi prejetih odgovorov teh Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 93 trendov ne moremo potrditi, lahko pa se omejimo na ugotovitev, da je v naši anketni skupini razmišljanje v slovenščini (še vedno) dokaj razšir- jeno; 41 % anketirancev namreč navaja, da mislijo samo ali vsaj pretežno v tem jeziku, medtem ko jih slaba tretjina (32 %) enakovredno razmišlja v obeh jezikih, četrtina (25 %) pa samo ali večinoma v italijanščini. izpostavljenost medijem v slovenskem jeziku V uvodnem orisu sociolingvističnih razmer, ki zaznamujejo položaj Slo- vencev v Italiji, smo ugotavljali pomen izpostavljenosti govorcev medi- jem v slovenskem jeziku, najsi bo to tradicionalnim ali novim, digital- nim. Slovenska organizirana skupnost razpolaga z dokaj širokim izborom medijev (časopisov, revij, almanahov in drugih publikacij, radijskih in televizijskih oddaj, spletnih strani in portalov itd.), ki prispevajo k ohra- njanju in širjenju slovenskega jezika ter zavesti, poleg tega pa obveščajo o temah, vezanih na specifično »manjšinsko« stvarnost, ki jim druga mno- žična občila le redko namenjajo pozornost.24 Mladi v SZI se sicer lahko poslužujejo tudi številnih in raznolikih medijev iz osrednjeslovenskega 24 med tiskanimi mediji je od leta 1945 na trgu Primorski dnevnik, ki je dostopen v vseh treh pokrajinah dežele furlanije - Julijske krajine, kjer živijo slovenci. v Gorici izhaja tednik Novi glas, na videmskem pa tednika Novi Matajur in kulturno-verski petnajstdnevni list d om. vsi zgoraj omenjeni mediji so na voljo tudi v spletni obliki in so prisotni na socialnih omrežjih. Številne so tudi revije, na primer mesečnik Mladika, dvojezična revija Isonzo – Soča, informacijski bilten Slovit v Čedadu ali revija Emigrant, ki prinaša informacije o dogodkih in slovencih v emigrantstvu ter o pomembnih dogodkih predvsem v Benečiji. poleg tega v slovenščini izhajajo tudi almanahi in številne druge publikacije, ki jih izdaja- jo občine, kulturna in rekreacijska društva, inštituti, politične stranke, župnijske skupno- sti, kulturni domovi, šole in druge javne in zasebne ustanove. slovenska narodna skupnost v italiji ima tudi radiotelevizijske oddaje v slovenščini, za katere skrbi deželni sedež rai v trstu, ki izvaja storitve za jezikovne manjšine v skladu z zakonom št. 103/1975 in na podlagi specifičnih konvencij z družbo rai. slovenska radij- ska postaja, ki deluje v okviru deželnega sedeža rai v trstu, predvaja različne oddaje v slovenščini; radio trst a ponuja vsak dan približno 13 ur slovenskega programa, ki ob- sega sedem radijskih dnevnikov in veliko žanrsko in vsebinsko raznolikih oddaj. dnevne radijske oddaje v knjižni slovenščini in slovenskih narečjih ponuja tudi radio spazio, ki pripada videmski škofiji. od leta 1995 obstaja televizijska postaja rai tre bis. na letni ravni predvaja več kot 200 ur programa, in sicer televizijske dnevnike, ki širijo deželne vesti in novice o slovenski narodni skupnosti v italiji, ter oddaje v slovenščini. 94 Devan JagoDic prostora, ki so s pomočjo novih informacijskih omrežij danes vse lažje dostopni. Kljub temu je celotna medijska ponudba v slovenskem jeziku, ki jo imajo na voljo, še vedno skromna v primerjavi z medijsko ponudbo v italijanskem jeziku, kar še posebej velja za televizijske in radijske oddaje. To izhodiščno neskladje med izpostavljenostjo italijanskim in slo- venskim medijem jasno izhaja tudi iz spoznanj naše raziskave (graf 8). Pomislimo le, da kar 80 % anketirancev spremlja izključno ali pretežno italijanske televizijske oddaje, pretežno slovenskih pa nihče, da jih 58 % obiskuje izključno ali pretežno italijanske spletne strani, pretežno sloven- ske pa le 3 %, ali pa, da jih 55 % posluša samo ali večinoma italijanske radijske oddaje, pretežno slovenske pa le 12 %. Med slovenskimi mediji so mladi še najbolj navezani na tiskovine: 43 % jih namreč bere slovenske in italijanske časopise ter revije v enaki meri, le 5 % jih bere pretežno slovenske, kar 45 % pa jih bere samo ali pretežno italijanske. Graf 8: Odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku spremljajo posamezne medije (N = 60) 2 % 3 % 43 % 38 % 7 % 3 % 3 % časopisi in revije 12 % 18 % 38 % 17 % 2 % 13 % radijske oddaje 3 % 57 % 23 % 7 % 10 % televizijske oddaje 3 % 18 % 48 % 10 % 20 % spletne strani 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo slovenske večinoma slovenske slovenske in italijanske v enaki meri večinoma italijanske samo italijanske drugo ne berem/ne poslušam/ne gledam Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 95 Graf 9: Odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku berejo knjige in poslušajo glasbo ter ali obiskujejo prireditve v slovenskem jeziku (N = 60) 3 % 33 % 40 % 7 % 12 % 5 % knjige 5 % 20 % 5 % 3 % 65 % 2 % glasbo 12 % 40 % 33 % 12 % 2 % kulturne prireditve 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo slovenske večinoma slovenske slovenske in italijanske v enaki meri večinoma italijanske samo italijanske drugo ne berem/ne poslušam/ne gledam Tudi kulturno življenje mladih anketirancev v SZI poteka pretežno v italijanskem jeziku. Skoraj polovica (47 %) jih v prostem času bere samo ali večinoma italijanske knjige, in to kljub dejstvu, da Slovenci v Italiji razpolagajo s svojimi knjižnicami, knjigarnami in založbami, ki nudijo dostop do bogatega izbora slovenskih leposlovnih in strokovnih besedil.25 Malo je tudi mladih, ki poslušajo pretežno slovensko glasbo (5 %); v naj- 25 osrednja knjižnica slovencev v italiji je narodna in študijska knjižnica (nŠk) v trstu, ki je odgovorna za zbiranje, urejanje, hranjenje in vrednotenje kulturne in znanstvene dedi- ščine slovencev v italiji. v njenem okviru delujeta tudi knjižnica damir feigel v Gorici in odsek za zgodovino in etnografijo, ki hrani arhivsko gradivo o slovenski narodni manjši- ni. na naselitvenem ozemlju slovencev v italiji delujejo še druge javne in zasebne knjižni- ce, ki bogatijo tovrstno ponudbo. tržaško knjižno središče (tks) in katoliška knjigarna v Gorici sta za slovensko narodno skupnost v italiji referenčni središči, kjer so na voljo književna dela slovenskih avtorjev, literatura, prevedena v italijanščino, in učbeniki. v okviru slovenske narodne skupnosti deluje pet založb: založništvo tržaškega tiska (ztt), založba most, založba mladika, zadruga novi matajur in zadruga Goriška mohorjeva, v sklopu katere deluje Goriška mohorjeva družba. omenjene založbe med drugim ob- javljajo dela pisateljev, pripadnikov slovenske narodne skupnosti v italiji; med njimi je tudi nekaj mednarodno uveljavljenih avtorjev, kot so miroslav košuta, Boris pahor, alojz rebula in marko sosič. 96 Devan JagoDic boljšem primeru to delajo v kombinaciji z italijansko glasbo, še bolj pa z mednarodno glasbo v angleškem ali drugih jezikih, ki je med mladimi najbolj priljubljena. Za ohranjanje stika s knjižno slovenščino je, sodeč po prejetih odgovorih, še najbolj pomembno obiskovanje kulturnih priredi- tev, saj se dobra polovica (52 %) anketirancev udeležuje pretežno dogod- kov v slovenščini. Slovenci v Italiji namreč razpolagajo z razvejano mrežo profesionalnih in ljubiteljskih ustanov, ki ponujajo bogato ponudbo pri- reditev na različnih kulturnih področjih, kot so glasba, gledališče, kino, književnost in likovna umetnost. stališča do slovenskega jezika Z naslednjim sklopom vprašanj smo želeli pridobiti stališča mladih anke- tirancev do slovenskega jezika. Jezikovna stališča ne kažejo le odnosa do jezika, temveč predvsem do jezikovne skupnosti in govorcev določenega jezika oziroma varietete. Raziskovalci jim priznavajo določen vpliv pri usmerjanju jezikovnega obnašanja, čeprav pogosto obstaja neskladje med ocenjenimi stališči in dejanji, ki so domnevno povezana z njimi (Edwards 2009, 83), oziroma ni trdnih pravil, ki bi narekovala, kako stališča vplivajo na vedenje, ali obratno, saj je preveč neposrednih dejavnikov, ki vplivajo na to (Ule 2009, 155).26 Številne študije prikazujejo le omejeno progno- stično moč jezikovnih stališč za izbiro koda, vendar pa druge raziskave tovrstno povezavo potrjujejo. Trudgill na primer predpostavlja » znaten vpliv stališčnih dejavnikov« na jezikovne spremembe (1986, 56), hkrati pa jasno nakaže, da jih ne razume kot gonilno silo, temveč kot olajševalni oziroma pospeševalni dejavnik, saj » prilagajanje lahko sčasoma postane stalno, posebno kadar so stališčni dejavniki za to ugodni« (n. d., 39; po Kristiansen in Jørgensen 2005, 290). 26 vpliv stališč na obnašanje je načeloma odvisen predvsem od konteksta oziroma situacije, v kateri se izražajo stališča, značilnosti stališč, osebnostnih lastnosti nosilca stališč in sto- pnje vpletenosti človeka v vsebino stališč (ule 2009, 155–157). Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 97 Graf 10: Stališča anketirancev do trditev o slovenskem jeziku (N = 60) 93 % 3 % 2 % Znanje slovenskega jezika predstavlja zame kulturno obogatitev. 90 % 8 % 2 % Ohranjanje in širjenje znanja slovenskega jezika je temeljni pogoj za ohranjanje slovenske skupnosti v Italiji. 83 % 12 % 5 % Znanje slovenskega jezika mi omogoča prijateljevanje s širšim krogom ljudi. 75 % 18 % 3 % 3 % Pomembno je, da se znanje slovenskega jezika širi tudi zunaj Slovenije. 70 % 7 % 21 % 2 % Znanje slovenskega jezika mi omogoča gojenje rednih stikov s Slovenijo. Znanje slovenskega jezika mi omogoča 68 % 22 % 10 % vključevanje v razne vsakodnevne dejavnosti (kulturne, športne itd.) Znanje slovenskega jezika ohranjamo in ga 63 % 25 % 9 % 3 % razvijamo tako, da ga uporabljamo na vseh področjih in v vseh življenjskih situacijah. 63 % 25 % 10 % 2 % Znanje slovenskega jezika mi odpira več poti, da dosežem poklic, ki si ga želim. 48 % 32 % 17 % 3 % Znanje slovenskega jezika mi omogoča, da bom v svojem življenju uspešen. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % strinjam se niti se strinjam niti se ne strinjam ne strinjam se ne morem oceniti/brez odgovora Stališča mladih anketirancev do slovenščine oziroma do znanja tega jezika so načeloma pozitivna, kar je razvidno iz njihovih odgovorov na vrsto postavljenih trditev (graf 10). Skoraj vsi se na primer popolnoma strinjajo ali strinjajo s trditvama, da »znanje slovenskega jezika predsta- vlja kulturno obogatitev« (93 %), velika večina jih tudi prepričano trdi, da »znanje slovenščine omogoča prijateljevanje s širšim krogom ljudi« (83 %), »gojenje rednih stikov s Slovenijo« (70 %) oziroma »vključevanje v razne vsakodnevne dejavnosti (kulturne, športne itd.)« (69 %). Neko- liko manj izrazito, še vedno pa načeloma privolilno, je njihovo strinjanje s trditvijo, da »znanje slovenščine odpira več poti, da dosežejo poklic, ki si ga želijo« (63 %), še manj pa s trditvijo, da jim »znanje slovenskega jezika omogoča, da bodo v svojem življenju uspešni« (48 %). Z vidika 98 Devan JagoDic posameznika anketiranci očitno dojemajo znanje slovenščine predvsem kot kulturno obogatitev in pomemben socializacijski dejavnik, šele nato kot sredstvo za doseganje poklicnih in kariernih ciljev. Z vidika družbe ocenjujejo ohranjanje in širjenje znanja slovenskega jezika kot »temeljni pogoj za ohranjanje slovenske skupnosti v Italiji« (90 % se jih s to trditvijo popolnoma strinja ali strinja), veliko pomembnost pa pripisujejo tudi šir- jenju znanja slovenščine zunaj Slovenije (75 %). Graf 11: Ocene anketirancev o tem, kaj je temeljnega pomena za dolgoročno ohranjanje in razvijanje slovenstva v italiji (N = 60) 95 % 3 % 2 % Da imata večinska in manjšinska skupnost enake pravice glede javne rabe svojih jezikov. 93 % 5 % 2 % Da je slovenska skupnost v Italiji ustrezno organizirana na kulturni ravni. Da so na območju, kjer živijo Slovenci v Italiji, javni napisi 89 % 5 %4 % 2 % (cestna signalizacija, krajevni napisi, napisi na javnih objektih itd.) dvojezični. 85 % 12 % 2 % 2 % Da se na območju, kjer živijo Slovenci v Italiji, slovenski jezik poučuje v šolskem sistemu. 85 % 10 % 5 % Da je slovenska skupnost v Italiji ustrezno organizirana na družbeno-politični ravni. 84 % 10 % 6 % Da je slovenska skupnost v Italiji ustrezno organizirana na ekonomski ravni. Da je na območju, kjer živijo Slovenci v Italiji, ugled (prestiž) 80 % 8 % 10 % 2 % slovenskega jezika enakovreden ugledu italijanskega jezika. 70 % 12 % 13 % 5 % Da je mednarodni ugled (prestiž) slovenskega jezika enakovreden ugledu italijanskega jezika. 67 % 20 % 11 % 2 % Da na območju, kjer živijo Slovenci v Italiji, pripadniki večinske skupnosti vsaj razumejo slovenski jezik. 40 % 37 % 18 % 5 % Da na območju, kjer živijo Slovenci v Italiji, pripadniki večinske skupnosti govorijo tudi slovenski jezik. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % je pomembno niti je pomembno, niti ni pomembno ni pomembno ne morem oceniti/brez odgovora Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 99 Nadalje smo preverjali, kaj je po mnenju anketirancev najpomemb- nejše za dolgoročno ohranjanje oziroma razvijanje slovenstva v Italiji. Iz prejetih odgovorov (graf 11) ugotavljamo, da je temeljnega pomena predvsem to, »da imata večinska in manjšinska skupnost enake pravice glede javne rabe svojih jezikov« (95 %), »da je slovenska skupnost v Italiji ustrezno organizirana na kulturni ravni« (93 %) in »da so na območju, kjer živijo Slovenci v Italiji, javni napisi (cestna signalizacija, krajevni napisi, napisi na javnih objektih itd.) dvojezični« (89 %). Pomembno je tudi to, »da se slovenski jezik poučuje v šolskem sistemu« (85 %), »da je slovenska skupnost v Italiji ustrezno organizirana na družbenopolitični ravni« (85 %) in »da je slovenska skupnost v Italiji ustrezno organizirana na ekonomski ravni« (83 %) ter »da je na območju, kjer živijo Slovenci v Italiji, ugled slovenskega jezika enakovreden ugledu italijanskega jezika« (80 %). Nekoliko manj je pomembno, vsaj na osnovi prejetih odgovorov, »da je mednarodni ugled slovenskega jezika enakovreden ugledu ita- lijanskega jezika« (70 %) oziroma »da na območju, kjer živijo Slovenci v Italiji, pripadniki večinske skupnosti vsaj razumejo slovenski jezik« (67 %); izmed vseh navedenih trditev pa se anketirancem zdi daleč naj- manj pomembno, »da na območju, kjer živijo Slovenci v Italiji, pripadniki večinske skupnosti aktivno govorijo tudi slovenski jezik« (40 %). Iz preje- tih odgovorov lahko sklepamo, da večina anketirancev dejansko sprejema dane okoliščine, ko je breme aktivne dvojezičnosti izključno na ramenih pripadnikov slovenske manjšinske skupnosti, nima pa posebnih priča- kovanj in pravzaprav niti zahtev, da bi se pripadniki večinskega naroda uspešno naučili manjšinskega jezika, vsaj ne do take mere, da bi nekega dne postali aktivni govorci. ocene o prihodnosti slovenskega jezika v slovenskem zamejstvu v italiji Z zadnjim vprašanjem v jezikovnem razdelku ankete smo anketirance prosili, naj izrazijo, kakšna je po njihovem mnenju prihodnost sloven- skega jezika v Italiji. Prejeti odgovori zrcalijo precejšnjo mero optimizma, 100 Devan JagoDic vsaj če jih primerjamo z uvodoma predstavljenimi sociolingvističnimi trendi, ki napovedujejo veliko bolj črnoglede in zaskrbljujoče scenarije. Velika večina (72 %) anketirancev namreč meni, da bo slovenski jezik v Italiji v prihodnjih desetletjih ohranil približno enako število govorcev, kot jih ima sedaj, 13 % pa jih celo ocenjuje, da bo slovenščina postopoma pridobivala nove govorce in da bo njen status vse bolj enakovreden itali- janščini. Le desetina (10 %) anketirancev ocenjuje, da bo slovenski jezik v prihodnje polagoma izgubljal svoje govorce, dokler ne bo nekega dne popolnoma izginil (graf 12). Graf 12: Ocene anketirancev o prihodnosti slovenskega jezika v SZi Slovenski jezik v Italiji bo v naslednjih desetletjih ohranil približno enako število govorcev, kot jih ima sedaj, 71,7 % s tem pa ohranil svoj status manjšinskega jezika. Slovenski jezik v Italiji bo v naslednjih desetletjih postopoma pridobival nove govorce, njegov status 13,3 % pa bo zato vse bolj enakovreden italijanskemu jeziku. Slovenski jezik v Italiji bo v naslednjih desetletjih polagoma izgubljal svoje govorce, dokler ne bo 10 % nekega dne popolnoma izginil. Drugo. 5 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Pri napovedih o prihodnosti slovenskega jezika v Italiji so posebej nazorna stališča, ki so jih izrazili intervjuvanci v kvalitativnem delu raz- iskave. Nekateri namreč potrjujejo zgornje prepričanje, da se bo sloven- ščina ohranila tudi v prihodnje, češ da je jezik neodpovedljiv del naro- dnostne identitete tu živečih Slovencev, tudi zaradi vseh oblik zatiranja, ki jih je ta utrpel in uspešno prebrodil v polpretekli zgodovini tega obmej- nega območja. Zaradi tega naj bi bila tudi skrb za ohranjanje in razvijanje lastnega maternega jezika pri Slovencih v Italiji veliko bolj izrazita kot pri rojakih iz Republike Slovenije, ki so vse bolj podvrženi vplivu drugih Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 101 tujih jezikov, prvenstveno angleščine. Tako je vsaj prepričan intervjuva- nec I1 (dijak, 17 let): Po mojem se bo slovenski jezik ohranil bolj na našem zamejskem področju kot v sami Sloveniji. Ne vem, upam skoraj, da ne bo tako. Ker če svoja država ne ohrani svo- jega jezika, je malo grozno, bomo videli. Mislim, da vse- kakor to dejstvo, da smo bili veliko let v zamejstvu zati- rani zaradi svojega jezika, nismo smeli dajati slovenske pri mke nekoč na tem področju, je vsekakor kljubovalo k temu, da smo ohranili svoj jezik. Če ti zatiraš neko stvar, jo še bolje ohraniš in vsekakor imaš nek poseben odnos do tega, ne. Mislim, da smo zamejci do slovenščine veliko bolj prizadevni in veliko bolj spoštljivi do jezika kot sami Slovenci, ki pa nekako zavračajo skorajda njihov jezik, po mojem. In ker imam tudi sam prijatelje iz Slovenije, ki ne govorijo v slovenščini niti zdaleč, uporabljajo angleške besede, ma res, lahko po 3-4 v enem stavku, kjer jih je 10, nekaj groznega. Drugi intervjuvanci zagovarjajo stališče, da se bo v Furlaniji - Julijski krajini slovenščina ohranila predvsem kot jezik lokalnega sporazumeva- nja, čedalje bolj pa se bo oddaljevala od splošnega pogovornega jezika, ki se uporablja v Sloveniji. Intervjuvanec I3 (študent, 22 let) teh pokrajin- sko ali narečno obarvanih pogovornih različic ne obsoja, saj jih jemlje za sestavni del »zamejske identitete«: Ja, ampak se bo ohranila neka druga slovenščina … V zamejstvu govorimo nek drug jezik, ki ni navadna slo- venščina, smo ga preoblikovali po svoje, lahko ne na ura- dnih, profesionalnih nivojih, ampak ljudje med sabo se pogovarjajo v dialektu, po naše. Ta novo izmišljeni jezik, je pripeljal do tega, kar smo se pač pogovarjali. Postaja vse bolj različna slovenščina, ki jo govorijo znotraj Slo- venije, ki se bo ohranila, tudi ker pri mlajših generacijah opažam, da se naprej pogovarjajo v dialektu. In to mi je zelo všeč, ker nas tudi identificira. 102 Devan JagoDic Povezave s slovenskim matičnim prostorom so po mnenju nekaterih intervjuvancev neobhodno potrebne za dolgoročni razvoj slovenskega jezika v Italiji. To še posebej drži za beneškoslovensko okolje, kjer so vsa- kodnevni stiki s slovenščino izredno omejeni, še posebej po zaključenem prvostopenjskem srednješolskem šolanju na dvojezičnem zavodu v Špe- tru. Intervjuvanka I6 (zaposlena, 26 let) svoje zaupanje črpa iz spoznava- nja, da so prekomejni stiki in povezave v porastu, predvsem pa je zanjo pomembno dejstvo, da se vse večje število mladih beneških Slovencev odloča za visokošolski študij v Sloveniji, kar je bilo v preteklosti prava redkost: Mogoče pa se ni ohranilo narečje, ki so ga nekoč spontano doma govorili, ampak se mi zdi, da vseeno povezava s Slovenijo, ki mogoče nekoč ni bila tako močna, se vedno bolj vzpostavlja, tudi glede na to, da smo nekateri šli sploh študirat v Ljubljano. Nekoč tega ni bilo. Pred mano vem, da sta dva študenta iz Benečije, potem smo bili mi trije, potem še trije, sedaj verjetno bo šlo to naprej. Tudi ker nekateri grejo se učit na srednjo šolo v Gorici, mogoče ta povezava postaja vedno bolj močna. Ne vem pa, kako se bo to spremenilo v domačem okolju, ne vem, če bojo potem govorili slovenščino doma. Vseeno se mi zdi, da je boljše, da to ne bo zamrlo, ta interes za slovenščino. Res pa je, da smo pri intervjuvancih zasledili tudi nekatere bolj črno- glede napovedi. Intervjuvanec I1 (dijak, 17 let) je sicer po naravi opti- mist, a ne more mimo ugotavljanja, da je del Slovencev v Italiji danes močno izpostavljen jezikovni in kulturni asimilaciji, kar je za skupnost lahko dolgoročno pogubno. Dobršen del odgovornosti pripisuje starejšim generacijam, češ da te niso dovolj skrbele za prenos jezika in narodnostne samozavesti kasnejšim rodovom: Po mojem vedno bolj propada ta skupnost, na žalost … Jaz poznam ogromno ljudi, ki so Slovenci oziroma slovenski zamejci, ampak so vstopili, ni nekaj negativnega, ampak so vstopili v kakšno italijansko šolo ali vsekakor samo ita- lijansko družbo in po mojem izgubljajo svoje slovenstvo, Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 103 tudi če so še vedno Slovenci, slovenski zamejci, ampak izgubljajo to kulturo in narodno pripadnost, ki jim je bila dana. Verjetno tudi to je krivda staršev, ki niso dovolj dobro podpirali pri sinovih, to je za vse malo različno. Po mojem se vsekakor nekam malo izgublja, po drugi strani pa se odpira to, tako da za to po mojem še deset let in bomo vedeli točno, kaj se dogaja. »To«, kar se po intervjuvančevem mnenju odpira, so zametki pribli- ževanja pripadnikov večinske skupnosti slovenskemu jeziku in kulturi. Porast zanimanja za slovenski jezik, ki ga ugotavlja ob vpisovanju števil- nih italijansko govorečih prijateljev na jezikovne tečaje, bi po njegovem mnenju v prihodnje lahko prispeval k dvigu ugleda manjšinskega jezika na lokalni ravni: Jaz sicer imam prijatelje, ki so Italijani in so se začeli učit slovenščine, vsaj tako, so šli na kakšne lekcije, da so začeli uporabljati sklone in glagole in pridevnike, kar se mi je zdelo zelo pozitivno tudi za bodoče generacije. Vse se začne iz malega in ponavadi iz malega nastane veliko. Po mojem tudi to bo lahko pripeljalo do tega, da bo vseka- kor slovenščina en priznan jezik povsod v Italiji oz. vsaj v naši FJK, kjer pa je še dosti ljudi, ki so ostali v drugi svetovni vojni in pred vojno in so recimo še desničarsko usmerjeni, in tudi to se mi zdi zelo žalostno dandanes. Tudi intervjuvanka I4 (študentka, 23 let) poudarja zgodovinsko utr- jene predsodke, ki naj bi jih pomemben del lokalne večinske populacije še vedno imel do Slovencev, kar jih apriorno odvrača od učenja manjšin- skega jezika. Večje upanje polaga na italijansko govoreče sodržavljane, ki izhajajo iz drugih italijanskih okolij in pri katerih opaža, da se sloven- skemu jeziku približujejo z znatno večjim zanimanjem in prepričanjem, saj so ti osebki manj obremenjeni s težko preteklostjo obmejnega prostora in zato manj podvrženi negativnim medetničnim stereotipom: Drugače mislim, da recimo Italijani na našem ozemlju jih ne zanima študirat slovenščine, ker itak, če morejo čez 104 Devan JagoDic mejo, poznajo vsi italijanščino in se ne bodo niti mučili s tem učenjem. Opažam pa recimo, da tisti, ki prihajajo od drugod, ki ne živijo prav ob meji, pa dosti bolj cenijo slovenski jezik, slovensko kulturo in podobno. Sem imela sedaj priložnost spoznat enega fanta, starega nekaj čez 30, ki je s Pordenona in se je preselil v Gorico in zdaj dela v Novi Gorici, in v bistvu se je zelo rad naučil slovenskega jezika in tudi prebira razne knjige o zgodovini, o naši kulturi in podobno. Ga zanima tudi, bi želel se naučit slovensko, se pravi, da dosti bolj ceni on te kraje. Jim je do tega, da se naučijo enega jezika in mislijo, da smo mi tudi, da imamo ta privilegij se rodit v tem dvojezičnem območju. Intervjuvanka I6 (zaposlena, 26 let) meni, da se italijansko govoreči državljani približujejo slovenskemu jeziku iz dveh glavnih vzgibov: po eni strani zato, da podrobneje spoznajo svoje nekdanje slovenske družinske korenine ali da enostavno razširijo svoja kulturna obzorja, po drugi strani pa zato, ker jim učenje jezika prinaša več zaposlitvenih možnosti, tudi zaradi bližine slovenskega tržišča. Mislim, da en razlog je tudi ta, da slovenščina, čeprav ni tako internacionalno pomembna kot angleščina, je vseeno en jezik več in veliko staršev misli, da več jezikov, ko bo znal njihov otrok, več možnosti bo imel na kate- rem koli področju, je kot neka investicija tudi to. Dru- gače pa tudi nekateri starši se počutijo pač del slovenske manjšine in hočejo, da se to ohranja tudi pri njihovih otrocih. Se mi pa zdi, da je na splošno zelo prisotno to, da jeziki so pomembni, da to evropsko mišljenje, da več jezikov znamo, več bo možnosti za zaposlitev, ampak tudi mogoče, da te kulturno izpopolnjuje, nekako te naredi boljšega državljana. […] Se mi zdi, da osebe, ki se zdaj zanimajo za slovenščino, ne gledajo lih na neko konkre- tno možnost zaposlitve, ampak bolj kot na [...] razvijanje neke dvojezičnosti, ali tudi če ni popolna dvojezičnost, ki Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 105 bi potem omogočila lažjega učenja, razumevanja tudi na drugih področjih, ne vem, če je prav konkretno povezano z zaposlitvijo. Zanimivi so odgovori intervjuvancev na vprašanje, kateri so po njihovem mnenju potrebni ukrepi za zagotavljanje ohranjanja oziroma razvijanja slovenskega jezika tudi v prihodnje. Večina pridobljenih odgo- vorov poudarja izjemno pomembno vlogo, ki jo pri tem procesu odi- gravajo slovenska društva in organizacije. Po njihovem mnenju to niso le prostori, ki omogočajo druženje in aktivno preživljanje prostega časa med posameznimi člani, temveč so tudi pomemben dejavnik družbene in kulturne kohezije tu naseljene slovenske skupnosti. Dejavna in angaži- rana participacija v teh sredinah je zato ključnega pomena za ohranjanje vitalnosti slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti ter jo je zato treba izrecno spodbujati in promovirati. Po drugi strani mislim, da tudi naša društva so en ogro- men, izredno pomemben kraj, izhodišče, kjer se jezik uporablja. Lahko ne toliko pri nas, ki se že doma pogo- varjamo v slovenskem dialektu, ampak predvsem pri tistih osebah, ki se v slovenščini, o zamejstvu govorim, pogovarjajo izključno v šolah in se doma pogovarjajo v italijanskem. So kulturna društva in druge ustanove naše zamejske izredno pomembne. Sem opazil pri sošolcih, ki so bili iz italijanskih družin in so obiskali slovenske šole in so cel cikel izobraževanja delali na slovenskih šolah, in potem ta kulturna društva, športna društva in druge vrste organizacij so bile edini kraj izven družine, kjer so se te osebe pogovarjale v slovenščini, ker so bile te osebe z mesta, so imele italijanske prijatelje ali drugi razlogi. (Intervjuvanec I3, študent, 22 let) Po mojem bi bilo treba kot prvo podpirati društva, ki so slovenska društva, ki so v Italiji, glasbene šole, gledališča, telovadnice in razne športe. Ker na žalost denar je sveta 106 Devan JagoDic vladar danes. Če ti imaš veliko denarja, lahko povzdigneš vsa društva na eno določeno raven, lahko podpiraš, lahko vabiš nove ljudi, da vstopijo in jim nudiš razne tečaje, tudi razna predavanja in take stvari. Medtem ko, če ni denarja, kdo bo plačal tega, ki bo prišel predavat? Kdo bo plačal trenerje? Kdo bo plačal glasbenika in učitelja? Jaz kot prvo bi skušal zbrati denar tako, da bi bil namenjen tudi, predvsem Slovencem v Italiji ... (Intervjuvanec I1, dijak, 17 let) Poleg prepotrebne gmotne podpore bi bilo treba v okviru slovenskih društev in organizacij poskrbeti za ustrezno kadrovsko politiko. Veljalo bi vključiti ali ustvariti sposobne voditelje z ustreznim znanjem sloven- skega jezika, saj mora biti skrb za slovenščino v teh enotah »prioriteta«. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi strateškemu spodbujanju participacije mladih, ki se v teh sredinah izgublja. Sledila bi določenim vrednotam slovenstva. Širila bi kul- turo, običaje, predvsem pa slovenski jezik. Mislim, da bi zbirala kader oziroma voditelje ali trenerje ali karkoli, če si v slovenskih društvih, bi zbirala slovenske. Na tak način bi se tudi ohranil. Če je slovensko društvo mislim, da je slovenski jezik ena prvih, najvažnejša, če ne ena izmed prvih. Ja, slovenski jezik v slovenskih društvih in organizacijah mora biti prioriteta. (Intervjuvanka I4, študentka, 23 let) Bi vključevala mlade, ker vem, da dosti mladih nima stika ne z društvi ne z organizacijami. Je težko vključevat. Tudi gledališče, veliko jih ne bi imelo niti abonmaja, če ne bi blo za pouk, verjetno bi se dalo približat tudi v temu. Ne samo naša generacija, ampak tudi tisti mlajši, so naša bodočnost, na splošno. Je treba dosti dosti investirat v to. (Intervjuvanka I2, dijakinja, 18 let) Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 107 Intervjuvanka I6 (zaposlena, 26 let), doma iz Beneške Slovenije, je mnenja, da je vprašanje ohranjanja oziroma razvijanja slovenskega jezika v veliki meri odvisno od posameznika, njegovih življenjskih izbir, nje- gove motiviranosti in doslednosti pri rabi jezika v nenaklonjenem druž- benem okolju in od njegove pripravljenosti prenašati jezik prihodnjim rodovom. Medgeneracijski prenos znanja in rabe manjšinskega jezika je namreč nujen predpogoj za ohranjanje jezika tudi v prihodnje, za to pa je potrebna ustrezna samozavest. Nisem, tudi ker ne vem, če bi imela otroka. Sigurno bi mu govorila v italijanščini, ker je moj materni jezik in ker mi pride bolj spontano, ampak bi mu hkrati tudi govorila v slovenščini. Mislim, da bi mu govorila pol in pol, ker slo- venščina mi je tudi postala kot nekakšen materni jezik. Je vedno italijanščina moj prvi jezik, ampak potem, ko sem živela toliko časa v Ljubljani, sem se navadila včasih tudi razmišljati v slovenščini in mislim, da bi govorila oba. To je tudi odvisno od tega, kdo bi bil moj partner. Ker če bi bila z nekom iz Slovenije, bi mogoče tudi bilo lažje govo- riti v slovenščini, ampak tudi če bi bila z nekom iz Italije, bi bilo lažje govoriti v slovenščini, ker bi čutila še večjo potrebo po tem, da se jezik ohrani. […] Narečje ne vem, kako bi ga posredovala, ker jaz ga ne obvladam. Ampak bi absolutno posredovala slovenščino in bi verjetno tudi kakšno ali besedo ali take stvari, ki so mi ostale od nare- čja. Tudi moji starši kakšno besedo poznajo. Zgornje pričevanje jemljemo za zanimiv primer potencialne revita- lizacije slovenskega jezika na Videmskem, to je v okolju, kjer je slovenska beseda še vedno pod močnim asimilacijskim pritiskom, a smo tam po drugi strani tudi priča – predvsem zaradi prisotnosti dvojezičnega vrtca in šole – ugodnejšim okoliščinam za jezikovno deasimilacijo mlajših generacij, kar vključuje tudi ponovno usvajanje oziroma učenje sloven- ščine med tistimi, pri katerih je medgeneracijski prenos jezika zastal. Tudi zato je dvojezično šolanje za Beneško Slovenijo pomemben dosežek, samo po sebi pa še vedno nezadosten pogoj za ohranjanje ali oživitev 108 Devan JagoDic medgeneracijskega prenosa jezika, kot ugotavlja tudi pred nedavnim izvedena terenska raziskava27 (Mezgec 2017). Potrebni so dodatni napori in ukrepi na področju jezikovnega načrtovanja, ki bodo podrobneje obravnavani v sklepnih mislih tega poglavja. zaključek Jezikovni profil mladih v SZI, ki ga razodeva raziskava Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi, se v marsičem ujema s spoznanji iz predhodno opravljenih raziskav o govornih navadah mladih Slovencev v Italiji. Mladi, ki so sodelovali v anketi, v dobri meri reflektirajo jezikovne značilnosti populacije, ki v zadnjih letih izhaja iz šol s slovenskim učnim jezikom oziroma iz dvojezične šole v Špetru. Gre namreč za jezikovno heterogeno skupino, ki je odraz različnih družin- skih okolij; večina anketirancev izhaja iz mešanih italijansko-slovenskih zakonov, nekateri so iz izključno italijansko govorečih družin, le 38 % pa jih je iz homogenih slovensko govorečih družin. Če upoštevamo tipolo- gijo pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki jo Sara Brezigar predlaga na osnovi koncentričnega modela etnojezikovnih manjšin28 (Kühl 1997), lahko na podlagi pridobljenih podatkov sklepamo, da se 27 Gre za raziskavo Slovenščina v Beneški Sloveniji in vloga dvojezične šole v Špetru pri medge- neracijskem prenosu jezika: stališča staršev, ki je sestavni del ciljnega raziskovalnega pro- jekta Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med sloven- sko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah. pri izvedbi projekta so sodelovali: inštitut za narodnostna vprašanja (nosilec projekta), slovenski raziskovalni inštitut – slori, filozofska fakulteta univerze v ljubljani in inštitut za slovenski jezik frana ramovša zrC sazu. 28 v skladu s tem modelom naj bi manjšino sestavljali različno intenzivni pripadniki, ki jih Brezigarjeva (2004, 111–112) ponazarja s tremi koncentričnimi krogi: a) trdo jedro manj- šine: sestavljajo ga posamezniki, ki se imajo za slovence, uporabljajo slovenščino v do- mačem okolju, si delijo slovenske vrednote in slovensko kulturo, se udeležujejo sloven- skih kulturnih prireditev in praznikov itd.; b) osrednji pas: sestavljajo ga posamezniki, za katere slovenščina ni nujno (edini) jezik, ki ga uporabljajo doma; četudi v domačem okolju uporabljajo (tudi) večinski jezik, je zanje značilno, da sebe vidijo kot slovence; c) zunanji pas: sestavljajo ga posamezniki, ki ne poznajo slovenskega jezika, temveč otroke vključujejo v slovenske šole in slovenska društva. vsi trije pasovi so po avtoričinem mne- nju del manjšine, čeprav se pri drugem in tretjem že pojavlja kreolizacija, to je nastanek nove, mešane kulture. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 109 tako imenovano »trdo jedro« skupnosti postopoma krči, vzporedno pa se krepijo njeni »zunanji pasovi«, to je tisti deli skupnosti, kjer so skupinske identitete bolj prehodne, kjer je participacija manjša, kjer sta znanje in raba slovenskega jezika šibkejša. V večini obravnavanih primerov sloven- ščina sicer še vedno ohranja vlogo glavnega sredstva sporazumevanja v družini, raba italijanščine pa je prav tako zelo razširjena, še posebej pri pogovorih, ki jih imajo anketiranci z očetom, s starimi starši po očetu in s širšim sorodstvom. Še prodornejši je vpliv večinskega jezika pri spo- razumevalnih praksah v krogu prijateljev in vrstnikov, zlasti v okviru manj intimnih poznanstev. Sploh pa raziskava potrjuje pravilo, da ko se iz neformalnih položajev (družina, ožja prijateljstva) ali tipičnih »manj- šinskih« govornih domen (slovenske šole, organizacije, društva itd.) pomikamo proti bolj formalnim položajem, se raba slovenskega jezika postopoma krči v korist vse pogostejše in doslednejše rabe italijanskega jezika. Na ozemlju Furlanije - Julijske krajine je namreč italijanščina edini uradni jezik, priložnosti za javno rabo manjšinskega jezika pa so izredno omejene. Slovenščina ima zato funkcijo pretežno intraskupinskega koda, saj je pripadniki večinske skupnosti praviloma ne obvladajo. Raziskava nadalje potrjuje, da so anketiranci v veliko večji meri izpostavljeni italijanski kulturni in medijski ponudbi (v dobri meri tudi angleški) kot slovenski, kar še posebej velja za spremljanje televizijskih in radijskih oddaj, branje knjig in deskanje po spletu. Slovenska naro- dna skupnost v Italiji sicer razpolaga z zadovoljivo mrežo lastnih medijev in založb, po številu nadpovprečno v primerjavi z drugimi slovenskimi zamejstvi, a očitno to še ni dovolj, da bi zacelilo razkorak s produkcijo v italijanskem jeziku, ki je zaradi širšega kroga ciljnih uporabnikov znatno bolj raznolika in hitreje dostopna. Prevladujočo izpostavljenost večinski kulturni in medijski ponudbi jemljemo za enega izmed temeljnih vzrokov za postopno upadanje jezikovne zmožnosti v slovenščini med mladimi v SZI, na katero pravzaprav opozarjajo že sami anketiranci. Ti na podlagi samoocenjevanja ocenjujejo, da je lastno znanje slovenskega jezika šib- kejše v primerjavi z znanjem italijanskega jezika, kar še posebej velja za poznavanje knjižnih različic. Ugotovitev je seveda nezanemarljiva, saj je v obmejnih in večjezičnih družbah neuravnotežena jezikovna zmožnost govorcev večkrat povod za kodni preklop iz manjšinskega v večinski jezik. 110 Devan JagoDic Med najbolj optimističnimi ugotovitvami, ki jih raziskava prinaša, velja poudariti predvsem pozitivna stališča, ki jih imajo mladi anketiranci in intervjuvanci do slovenščine, še bolj pa njihove svetle napovedi o pri- hodnosti manjšinskega jezika na obravnavanem območju. Pridobljene ocene in predvidevanja res zvenijo dokaj optimistično, zlasti če jih pri- merjamo z vse bolj zaskrbljujočimi trendi, ki jih zaznavajo opravljene raziskave, poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da slovenska organizi- rana skupnost v Italiji nima vpeljanih praks in niti izdelanih strategij na področju jezikovnega načrtovanja. V literaturi je namreč utemeljeno, da ohranjanje manjšinskih jezikov ni samodejno in da zlasti v urbanem okolju manjšine ohranjajo jezik le tako, da načrtujejo njegovo rabo;29 če tega ne delajo, puščajo, da teče proces zamenjave jezika, ki se v takih raz- merah vedno sproži samodejno naprej (Kaučič - Baša 1998 in drugi).30 Ob pomanjkanju ustreznih strategij in ukrepov jezikovnega načrtovanja je zato verjetno upravičeno predvidevati, da se bo proces opuščanja slo- venščine kot manjšinskega jezika nadaljeval tudi v prihodnje oziroma da bo italijanščina vse bolj izpodrivala slovenščino v govornem repertoarju mladih v SZI. Tovrstni pesimistični scenarij pa vendar ni edini mogoč, saj ima slovenska narodna skupnost še vedno odprto možnost, da s ciljno usmerjenimi ukrepi upočasni tok izgubljanja svojih pripadnikov ali da ga izravnava z vzporednim pridobivanjem novih govorcev slovenščine. To možnost pravzaprav narekujejo tudi nekatere razvojne perspektive, ki jih uvajajo spremenjene geopolitične in družbeno-psihološke okoliščine v obmejnem pasu po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in šengenski pro- stor. Lahko namreč trdimo, da se po dolgih letih medetničnih napetosti 29 v drugačnem položaju so izolirane ruralne manjšinske skupnosti, ki imajo malo stikov z zunanjim svetom in v katere se ne priseljujejo pripadniki večinskega naroda: take sku- pnosti lahko ohranijo svoj prvotni jezik tudi brez posebnih družbenih ukrepov. v dana- šnjem globaliziranem in čedalje bolj tesno povezanem svetu je pa takih skupnosti seve- da vedno manj. 30 ugotovljeno je (Bratt paulston 1987 v kaučič - Baša 1998), da manjšine, ki pojmujejo svoj jezikovni položaj kot danost in si v zvezi z njim ne postavljajo nikakršnih ciljev, zagotovo izgubijo prvotni jezik in za njim tudi identiteto. manjšinske skupnosti, ki se povezujejo predvsem v imenu ekonomskih interesov, izgubijo jezik in identiteto nekoliko pozneje. ohranjajo pa se manjšine, ki načrtujejo ustrezni družbeni položaj in rabo svojega jezika, ki razvijajo jezik kot tak in ki jezik učijo. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 111 in načrtovanih poskusov asimilacije odnosi med lokalnima avtohtonima skupnostma – italijansko večinsko in slovensko manjšinsko – končno le razvijajo v znamenju vse bolj umirjenega in sproščenega sobivanja, med pripadniki večinske skupnosti pa se postopoma stopnjuje zanimanje za slovenski jezik in kulturo. V novem kontekstu evropskih integracijskih procesov, lažjih čezmejnih povezav, trdnejših pravnih podlag (zaščitnega zakona) in stabilnejših finančnih dotacij (Slovenci v Italiji prejemajo od Republike Italije in Republike Slovenije letne javne prispevke za razvija- nje družbenih in kulturnih dejavnosti v slovenskem jeziku) se perspek- tive potencialno odpirajo na vseh treh ravneh jezikovnega načrtovanja, to je na področjih načrtovanja statusa jezika, korpusa jezika in usvajanja jezika.31 Na področju načrtovanja statusa jezika so razvojne možnosti tesno povezane z uresničevanjem določil, ki jih predvideva zaščitni zakon št. 38/2001. Dolgoročno ohranjanje slovenščine v rabi bo v dobri meri odvisno od tega, ali se bo manjšinskemu jeziku dejansko odprl dostop do javnih položajev. Priložnosti za slovensko sporazumevanje v uradih javne uprave, v sodstvu in pri javnih storitvah (na primer v javnem zdravstvu, pri transportu in na drugih področjih vsakdanjega življenja) bi skupaj z vidno dvojezičnostjo vplivale najprej na percepcijo slovenščine kot jezika, ki je za javno rabo primeren in torej ni nižjerazreden, nato pa še na jezi- kovno vedenje Slovencev. V času, ko se javni rabi manjšinskega jezika končno odpirajo zametki novih perspektiv, je tako vse bolj pomembno, da slovenska organizirana skupnost redno nadzira izvajanje pridobljenih jezikovnih pravic, pa tudi, da opozarja pristojne institucije in javnost v primeru njihovega neizvajanja ali kršitve. Prav tako aktualno je tudi vpra- šanje, ali so slovensko govoreči državljani, predvsem pa mlade generacije Slovencev, dovolj ozaveščeni o obstoju teh pravic oziroma ali so jih pri- pravljeni dosledno uporabljati v vsakdanjem življenju. V naslednjih letih mora zato skupnost vložiti poseben trud v spodbujanje svojih (mladih) 31 Jezikovno načrtovanje (angl. language planning) načeloma obsega tri sklope: načrtovanje korpusa jezika (angl. corpus planning), tj. jezika samega po sebi; načrtovanje statusa je- zika (angl. status planning), tj. njegovega pravnega in družbenega položaja; načrtovanje usvajanja jezika (angl. acquisition planning), tj. pridobivanja znanja in razvijanja sporazu- mevalne zmožnosti v tem jeziku. 112 Devan JagoDic pripadnikov k rabi slovenskega jezika na vseh javnih mestih, kjer jo zakon predvideva in omogoča. Eden izmed pogojev za rabo slovenščine v javni upravi je tudi uskla- jena slovenska terminologija, ki naj bi se uporabljala na tem področju. A na razvoj terminologije in sploh na načrtovanje korpusa jezika vplivajo potrebe: če se na določenem področju jezik sistematično rabi, se ustrezna terminologija razvija spontano, govorci pa se jo spontano učijo. V okoljih, kjer ima manjšinski jezik status uradnega jezika, skrbi za standardiza- cijo njegove pravno-upravne terminologije država (Kaučič Baša 2004); za usklajevanje slovenskega strokovnega besedišča, ki je potrebno za slo- vensko poslovanje v italijanski javni upravi, pa bi v danih pogojih morala poskrbeti slovenska manjšina sama. V zadnjem obdobju beležimo na tem področju pomemben napredek, ki ga predstavlja vzpostavitev tako imenovanega Centralnega urada za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Urad se v sodelovanju s slovenskimi strokov- nimi ustanovami med drugim ukvarja z normiranjem upravno-pravne terminologije in jezikovno standardizacijo na področju javne uprave – v ta namen je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki skrbi za termi- nološko normiranje spornejših terminov. Nove potencialne perspektive pa se odpirajo zlasti na tretji ravni jezi- kovnega načrtovanja, to je na področju načrtovanja usvajanja jezika. Pri razmišljanju o možnih ukrepih za upočasnitev ali celo zajezitev procesa opuščanja manjšinskega jezika bi morala biti prizadevanja usmerjena po eni strani v utrjevanje znanja in rabe slovenščine znotraj manjšinske sku- pnosti, po drugi strani pa v pridobivanje novih govorcev tega jezika. Pospeševati rabo slovenščine znotraj manjšine pomeni še nadalje ustvarjati pogoje za sporazumevanje v različnih idiomih slovenskega jezika – od narečja do knjižnega jezika – znotraj skupnosti namenjenih ustanov (mednje štejemo tudi šole s slovenskim učnim jezikom), orga- nizacij in društev, pa tudi v javnih ali javnosti namenjenih prostorih – trgovinah, lokalih, bankah itd. Tu se namreč samoumevno prakticira slo- venščina zunaj družinskih in prijateljskih krogov in tu se tudi oblikujejo slovenske govorne navade; prav zato je pomembno, da te organizacije in podjetja utrjujejo in promovirajo tudi produktivni jezikovni stik s soro- dnimi organizacijami in podjetji iz Slovenije. Na ta način se ohranja in Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 113 razvija jezikovna kontinuiteta med prostorom, v katerem je slovenščina splošni sporazumevalni jezik, in tistim, kjer je slovenščina manjšinski jezik, ter se posledično prepreči ustvarjanje vzporednih jezikovnih stan- dardov, ki sčasoma vodijo do diferenciacije jezika in percepcije preloma jezikovnega kontinuuma (Grgič 2019). Ker imajo te organizacije skupaj z manjšinskimi mediji pomembno jezikovno-pedagoško vlogo, bi morali imeti ljudje, ki v njih delajo, ustrezno znanje slovenščine in bi morali biti ustrezno ozaveščeni o družbenih, kulturnih in psiholoških dejavnikih, ki vplivajo na položaj in percepcijo jezika. Jezikovna politika bi morala zato skrbeti za stalno in dosledno jezikovno izpopolnjevanje vseh tistih osebkov, ki so neposredno soudeleženi pri ustvarjanju javnega mnenja in ki imajo zato neposreden vpliv na govorne navade in jezikovno zmožnost pripadnikov slovenske skupnosti. Zlasti pri mladi generaciji govorcev samo učenje jezika (torej prido- bivanje znanj v didaktično strukturiranih okoljih – v šolah ali na tečajih) ni zadosten pogoj za razvoj spretnosti in veščin, ki so nujne za uspešno in suvereno sporazumevanje v vseh kontekstih njegove rabe. V okolju, kjer je slovenščina manjšinski jezik, mladi govorci namreč nimajo realnih možnosti, predvsem pa ne potreb, da bi bili dnevno izpostavljeni manj- šinskemu jeziku. Zato je tam, kjer je ta izpostavljenost omejena, nujno, da se podkrepi z ustreznimi orodji, ki se sicer uporabljajo tudi v didaktično strukturiranih okoljih, ki pa hkrati spodbujajo še spontano usvajanje jezika in posledično razvijanje potrebnih sporazumevalnih veščin in spretnosti. Za to so seveda potrebne specifične jezikovne politike in prakse, predvsem na področju didaktike manjšinskega jezika. Pouk slovenščine na ravni in z metodologijami J1, osnovan delno po modelu pouka slovenščine v Slo- veniji, predvsem pa po modelu pouka italijanščine na italijanskih šolah v Italiji, ima sicer močno simbolično valenco, ne ustreza pa vedno dejan- skim potrebam (Grgič 2019). Iz sorodnih izhodiščnih predpostavk izhaja tudi zasnova priljubljenega spletnega portala SM(e)Jse – Slovenščina kot manjšinski jezik, 32 ki se je uveljavil kot zbirališče novih in že obstoječih 32 spletni portal SM(e)Jse – Slovenščina kot manjšinski jezik je zbirališče novih in že obsto- ječih orodij, gradiv in informacij za razvoj sporazumevalnih veščin in spretnosti v slo- venskem jeziku. portal sta oblikovala slovenski raziskovalni inštitut – slori in slovenski dijaški dom srečka kosovela v trstu, njegov namen pa je spodbujati izpostavljenost 114 Devan JagoDic orodij, gradiv in informacij za razvoj sporazumevalnih veščin in spre- tnosti v slovenskem jeziku. Projekt temelji na kombiniranju metodologije poučevanja/učenja tujih ali drugih jezikov z metodologijami poučevanja prvih jezikov in z metodologijami razvoja sporazumevalnih spretnosti in veščin, ki izhajajo iz področij komunikologije in retorike, zavzema pa se tudi za čim večjo izpostavljenost konkretnim sporazumevalnim praksam in rabam jezika v realnih življenjskih situacijah (Grgič 2019). Ohranjanje manjšinskega jezika v rabi neizogibno predpostavlja poseben trud tudi v smeri iskanja in pridobivanja novih potencialnih govorcev, še posebej med novimi rodovi. » Manjšina je namreč obsojena na izumrtje ali propad, če si za cilj postavlja ohranjanje trenutnih pripadni- kov in njihovih potomcev,« ugotavlja Brezigarjeva (2013, 97–98) in nada- ljuje: » Naj bo namreč še tako učinkovita pri ohranjanju pripadnikov, jih bo z vsako generacijo nekaj izgubila zaradi izseljevanja, asimilacije, mešanih zakonov itd. Zato je strategija ohranjanja manjšinskih skupnosti, ki teme- lji na etnični čistosti njenih pripadnikov, obsojena na propad. Dolgoročni razvoj in obstoj manjšine je možen le v primeru, da je manjšinska skupnost sposobna privabiti nove člane in jih vključiti v svojo stvarnost. « Pridobi- vanje novih govorcev manjšinskega jezika seveda ni enostaven in niti kratkoročen proces, še zdaleč pa ne sam po sebi umeven,33 saj od jezikov- nih načrtovalcev zahteva veliko načrtnega dela in sredstev. Kljub (bolj ali manj upravičenim) dvomom v uspešnost tega procesa si je drugačno pot k dolgoročnemu ohranjanju slovenščine kot manjšinskega jezika težko različnim rabam živega slovenskega jezika (narečnim, knjižnim, splošnim pogovornim, žargonskim, slengovskim itd.) na območju italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja, predvsem v italiji. 33 Brezigarjeva (2013) zaključuje svoje razmišljanje o učenju slovenščine med večinskim prebivalstvom furlanije - Julijske krajine z dokaj grenkim spoznanjem, da rastočega za- nimanja za učenje slovenščine ne gre enačiti z zanimanjem za rabo slovenščine. kot na- mreč jasno kažejo ugotovitve nedavnih raziskav (Jagodic 2013), se večinsko prebivalstvo slovenščini približuje zlasti zato, da spozna osnovne prvine slovenskega jezika in kulture, ne pa, da bi pridobilo poglobljeno znanje, ki bi omogočalo vsakodnevno komunikacijo v slovenščini. tako povečano zanimanje za slovenščino za zdaj posredno pomeni, da več ljudi v tem okolju razume slovenščino. okolje, kjer večinsko prebivalstvo vsaj deloma ra- zume manjšinski jezik, nedvomno ustvarja boljše pogoje za ohranjanje tega jezika, ven- dar je šele povečanje rabe manjšinskega jezika tista sprememba, ki bi lahko pripeljala do dolgoročne širitve slovenske jezikovne skupnosti. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 115 zamisliti, tudi zaradi negativnih demografskih trendov, ki neprestano krčijo tako imenovano ožje jedro slovenske skupnosti. Na področju pridobivanja novih govorcev manjšinskega jezika se nove razvojne možnosti obetajo zlasti ob ugotavljanju rastočega zanima- nja za učenje slovenščine med večinskim prebivalstvom, o čemer pričata že omenjeni porast vpisovanja otrok iz družin z italijanskim pogovornim jezikom v vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom ter naraščajoče šte- vilo tečajev slovenščine za odrasle, ki jih prirejajo tako javne kot zasebne ustanove (Strani 2011; Jagodic in Čok 2013). Vzroki za stopnjevanje zanimanja so različni, v glavnem povezani s slovenskimi družinskimi koreninami, z željo po spoznavanju novih jezikov in kultur ali pa s čisto praktičnimi vzgibi, kot na primer z možnostjo širitve zaposlitvenih obzo- rij. Res pa je tudi, da se večina obiskovalcev teh tečajev, med njimi tudi veliko mladih, zadovoljuje z usvajanjem osnovnih jezikovnih spretnosti in veščin; zanima jih torej le prvi stik s slovenskim jezikom, ne izkazujejo pa primerne motiviranosti, da bi nekega dne ta jezik suvereno obvladali in uporabljali (Jagodic 2013). Izziv, s katerim se mora slovenska manjšina soočiti, je spreminjanje govornih navad in ne zgolj poučevanje sloven- ščine – samo bo omogočilo širitev jezikovne skupnosti. Poudarek naj bo torej na prehodu iz »učenja« jezika v »rabo« jezika, kar pa je seveda vse prej kot enostavna naloga. Načrtovanje pridobivanja novih govorcev slovenščine in vizija širitve tradicionalnih mejá manjšine predstavljata velik izziv za slovensko sku- pnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini, predvsem pa prinašata pomem- ben premik od klasičnega pojmovanja etnične skupnosti, saj zahtevata, da se slovenščina začne obravnavati in »tržiti« ločeno od identitetnih vprašanj (Pertot 2007). Izkušnje nekaterih naprednejših evropskih manj- šin kažejo na uspešnost tovrstnih modelov »trženja« manjšinskega jezika, zlasti med mladimi pripadniki večine, perspektiva njihovega prenosa v razmere slovenske manjšine v Italiji pa naleti na odpor nekaterih kon- servativnejših dejavnikov v manjšini, ki si ob vztrajnem nezaupanju do večinskega soseda raje prizadevajo za ohranjanje etnične in jezikovne »čistosti« trenutnih govorcev. Prihodnost slovenskega jezika v deželi Fur- laniji - Julijski krajini je torej tesno povezana z vprašanjem prioritet, ki si jih mora postaviti sama manjšinska skupnost (z njo pa tudi Republika 116 Devan JagoDic Slovenija, saj mora biti skrb za utrjevanje in širitev slovenskega jezikov- nega prostora v slovenskem nacionalnem interesu), in z vprašanjem smo- trne delitve virov pri oblikovanju lastne jezikovne politike. Vse bolj se namreč občuti potreba po celoviti razvojni viziji, ki bi omogočila zavestno usmerjanje razvoja slovenščine kot manjšinskega jezika na poti k njegovi revitalizaciji in modernizaciji. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 117 literatura in viri Bogatec, N., 2011. Projekt šola 2010. Predstavitev rezultatov. Dostopno na: http://www.slori.org/pdf/predstavitevSOLA2010.pdf (20. februar 2018). Bogatec, N., 2017. Šolanje, izobraževanje in raziskovanje v slovenskem jeziku v Italiji. V N. Bogatec & Z. Vidau (ur.) Skupnost v središču Evrope. Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja. Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI, Založništvo tržaškega tiska – ZTT, Trst, 102–116. Bratina, D. & Sussi, E., 1988. Il segno come affermazione e negazione: simboli e identità etnica. V Supplemento al Bollettino IRRSAE n. 2, Presenza e con- tributo del a cultura slovena a Trieste. Associazione Culturale Regionale »Gruppo 85«, Trst. 23–32. Bratt Paulston, C., 1987. Catalan and Occitan: Comparative Test Cases for a Theory of Language Maintenance and Shift. International Journal of the Sociology of Language, 31–62. Brezigar, S., 2004. Politike promocije manjšinskih jezikov: primer pridobivanja znanja na Tržaškem in Goriškem. Razprave in gradivo 44, 106–133. Brezigar, S., 2013. Ali se slovenska jezikovna skupnost v Furlaniji Julijski krajini lahko širi? Poučevanje in učenje slovenščine med večinskim prebivalstvom kot perspektiva za dolgoročno ohranjanje manjšinskega jezika. V D. Jago- dic & Š. Čok (ur.) Med drugim in tujim jezikom: poučevanje in učenje slo- venščine pri odraslih v obmejnem pasu Furlanije Julijske krajine/Fra lingua seconda e lingua straniera: insegnamento e apprendimento del o sloveno in età adulta nel a fascia confinaria del Friuli Venezia Giulia. ATI-CZŽ Jezi- kLingua, SLORI, Trst. Brezigar, S., 2017. Slovenska skupnost v Italiji med preteklostjo in prihodnostjo. V N. Bogatec & Z. Vidau (ur.) Skupnost v središču Evrope: Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja. ZTT, SLORI, Trst, 21–30. Carli, A., 2002. Fra mantenimento e obsolescenza: alcune note sul a situazione dello sloveno a Trieste. Plurilinguismo 7, 103–116. Edwards, J., 2009. Language and Identity. Cambridge University Press, New York. Ferguson, A. C., 1959. Diglossia. Word 16, 325–340. 118 Devan JagoDic Francescato, G. & Ivašič, M., 1978. La comunità slovena in Italia: aspetti di una situazione bilingue. Quaderni per la promozione del bilinguismo 21-22, 1–38. Grgič, M., 2016. Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slo- venci v Italiji. SLORI, Slov. I. K., Trst – Gorica. Grgič, M., 2017. Italijansko-slovenski jezikovni stik med ideologijo in pragma- tiko. Jezik in slovstvo 62 (1), 89–98, 121. Grgič, M. 2019. Spletni portal Slovenščina kot manjšinski jezik: izhodišča in metodologije. Dostopno na: https://www.smejse.it/predstavitev (20. februar 2018). Gruden, Ž., 2005. Il centro scolastico bilingue di San Pietro al Natisone (Udine). V Ž. Gruden (ur.) Dvajset korakov/Venti passi. Dokumentarni zbornik ob dvajsetletnici dejavnosti dvojezičnega šolskega središča v Spetru/Pubblica- zione documentaria sui vent’anni di attività del centro scolastico bilingue di San Pietro al Natisone. Zavod za slovensko izobraževanje/Istituto per l’istruzione slovena, Špeter/San Pietro an Natisone, 141–149. Jagodic, D., 2011. Between language maintenance and language shift: the Slove- nian community in Italy today and tomorrow. Eesti ja soome-ugri keeletea- duse ajakiri, 2011, Special Issue, 195–213. Jagodic, D., 2013. Učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika pri odraslih v obmejnem pasu Furlanije - Julijske krajine: anketa med udeleženci jezikov- nih tečajev. V D. Jagodic & Š. Čok (ur.) Med drugim in tujim jezikom: pou- čevanje in učenje slovenščine pri odraslih v obmejnem pasu Furlanije Julijske krajine / Fra lingua seconda e lingua straniera: insegnamento e apprendi- mento del o sloveno in età adulta nel a fascia confinaria del Friuli Venezia Giulia. ATI-CZŽ JezikLingua, SLORI, Trst. Jagodic, D. & Čok, Š. (ur.), 2013. Med drugim in tujim jezikom: poučevanje in učenje slovenščine pri odraslih v obmejnem pasu Furlanije Julijske krajine / Fra lingua seconda e lingua straniera: insegnamento e apprendimento del o sloveno in età adulta nel a fascia confinaria del Friuli Venezia Giulia. ATI- -CZŽ JezikLingua, SLORI, Trst. Jagodic, D., Kaučič Baša, M. & Dapit, R., 2017. Jezikovni položaj Slovencev v Italiji. V N. Bogatec & Z. Vidau (ur.) Skupnost v središču Evrope: Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja. ZTT, SLORI, Trst, 21–30. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji 119 Kaučič - Baša, M., 1991. Slovenščina kot jezik soseske v Trstu. Magistrska naloga. Filozofska fakulteta , Ljubljana. Kaučič - Baša, M., 1997. Where do Slovenes Speak Slovene and to whom? Mino- rity Language Choice in a Transactional Setting. International Journal of the Sociology of Language 124, 51–73. Kaučič - Baša, M., 1998. Javna raba slovenščine kot manjšinskega jezika na Trža- škem: doktorsko delo. Filozofska fakulteta, Ljubljana. Kaučič - Baša, M., 2002. Scelta del codice linguistico e status del a lingua: Il caso degli sloveni in Italia. V P. Cordin in drugi (ur.), Lingue di confine, confini di fenomeni linguistici, Paral ela 8. Atti del ’ottavo incontro italo-austriaco dei linguisti (Trento). Bulzoni, Roma, 197–216. Kaučič - Baša, M., 2004. Ohranjanje slovenščine na Tržaškem in Goriškem. Nekaj elementov za tezo o vzrokih opuščanja manjšinskih jezikov. Sloven- ščina v šoli 9 (3), 12–29. Komac Gliha, N., 2009. Slovenščina med jeziki Kanalske doline. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana; SKS Planika, Ukve; SLORI, Trst. Kristiansen, T. & Jørgensen, J. N., 2005. Subjective Factors in Dialect Conver- gence and Divergence. V P. Auer, F. Hinskens & P. Kerswill (ur.) Dialect Change: Convergence and Divergence in European Languages. Cambridge University Press, Cambridge, New York, 287–302. Kržišnik - Bukić, V., 2017. Zaključni razmislek o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. V V. Kržišnik - Bukić (ur.) Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi, zvezek 2, Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu. INV, Ljubljana; SNIUJ, SZI, Celo- vec; SLORI, Trst, 265–284. Mezgec, M., 2017. Slovenščina v Beneški Sloveniji in vloga dvojezične šole v Špetru pri medgeneracijskem prenosu jezika: stališča staršev. Slovenščina 2.0 5 (2), 1–32. Pertot, S., 2007. V imenu očeta: medgeneracijski prenos slovenskega jezika in identitete po moški liniji. V M. Košuta (ur.) Živeti mejo (Zbornik Slavistič- nega društva Slovenije, 18). Slavistično društvo Slovenije, Trst – Ljubljana, 255–266. Pertot, S., 2014. Dvajset let med slovenščino in italijanščino: primerjava med generacijami maturantov srednjih šol druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v Italiji o uporabi slovenščine in italijanščine kot jezikov 120 Devan JagoDic sporazumevanja in notranjega govora. V S. Pertot & M. Kosic, Jeziki in identitete v precepu: mišljenje govor in predstave o identiteti pri treh gene- racijah maturantov šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. SLORI, Trst, 13–56. Skubic, A. E., 2005. Obrazi jezika. Študentska založba, Ljubljana. Strani, P. (ur.), 2011. Odrasli in slovenščina: nasveti in predlogi za tečaje sloven- skega jezika in kulture na slovensko-italijanskem narodnostnem območju. Državna agencija za razvoj šolske avtonomije, Območna enota za Furlanijo Julijsko krajino, Trst. Stranj, P., 1992. La comunità sommersa. Sloveni in Italia dal a A al a Ž. Editoriale Stampa Triestina, Trst. Susič, E., 1998. Slovenci v Italiji: jezik in identiteta. V I. Štrukelj (ur.) Jezik za danes in jutri: zbornik referatov na II. kongresu, Ljubljana, 8. 10.–10. 10. 1998. Grafika Soča, Nova Gorica, 112–122. Susič, E., Vidali, Z., Janežič, A., Bogatec, N., Ozbič, M. & Štoka, R., 2011. Razi- skava o preverjanju izvajanja zaščite slovenske manjšine po 8. členu zakona št. 38/2001. Raziskovalno poročilo po nalogu Institucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine. SLORI, Trst. Trudgil , P., 1986. Dialects in contact. Blackwell, Oxford. Ule, M. 2009. Socialna psihologija: analitični pristop k življenju v družbi. Založba FDV, Ljubljana. 121 slovenski jezik na avstrijskem koroškem in Štajerskem martina piko - rustia uvod Čeprav je jezik eden izmed temeljev identitete narodnih skupnosti, so raziskave o sociolingvistični situaciji slovenskega jezika na Koroškem v primerjavi z drugimi vprašanji, na primer vprašanjem dvojezične topo- grafije in dvojezičnega šolstva, redkejše. Specifičnim sociolingvističnim vprašanjem so se na Koroškem posvetili Franc Merkač (1986, 2003) in Herta Maurer - Lausegger (1993, 1995, 2005, 2015, 2016) ter drugi posa- mezniki (Schel ander 1988; Verdel 1990; Smole 1995; Sadjak - Opetnik 2007). Raziskave o stališčih mladih do jezika/jezikov, rabe jezika/jezikov v vrtcih in šolah, slovensko-nemških stikov, jezikovnih kompetenc mladih, interferenc ipd., pogosteje zasledimo šele v zadnjem desetletju v okviru diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog na univerzah v Avstriji in Sloveniji (Madrian 2008; Polainer 2009; Danilović 2010; Vasić 2010, Ovsenik 2010; Ogris 2011; Ogris 2012; Hadalin 2012; Jerovšek 2014; Pölz 2016; Černjak 2017; Kolb 2018; Schuster 2018). Na Univerzi v Gradcu v zadnjih letih nastajajo tudi naloge o aktualni družbeni situaciji na Štajer- skem (Križaj 2012; Haring 2014; Kostmann 2016; Ruckenstuhl 2016). Mnogo bolj številne so raziskave o koroških slovenskih narečjih, ki jih slavist Ludvik Karničar (1994) označuje kot »most do slovenskega knjižnega jezika«. Raziskave o koroških narečjih so tudi posebno težišče raziskav na vseh treh inštitutih za slavistiko v Celovcu, Gradcu in na Dunaju. Tradicionalno naselitveno območje Slovencev na Koroškem so podeželske vasi na območjih Zilje, Roža in Podjune, kjer so v preteklosti in še danes narečja (bila) primarno komunikacijsko sredstvo v družinah in na vasi. Danes večje število koroških Slovencev živi v mestih Celovec, Gradec in Dunaj ter manjše število tudi v Beljaku. V zadnjem desetletju je 122 Martina Piko - rustia opazno močno priseljevanje Slovencev iz Slovenije, ki se naseljujejo tako v mestih kot v tradicionalnih naselitvenih dvojezičnih območjih Koroške (npr. v Pliberku, Šmihelu ipd.). Slovenska narečja so bila na Koroškem močno izpostavljena neznan- stveni teoriji vindišarstva, ki trdi, da slovenska narečja zaradi prepojeno- sti z nemškimi izposojenkami naj ne bi bila več slovenska in zaradi tega tudi ne sestavni del slovenskega knjižnega jezika.1 Zato tudi ne preseneča, da so ob raziskavah priznanih slovenskih dialektologov, na primer Tineta Logarja (1973) in Zinke Zorko (2009), bile opravljene številne znanstvene raziskave koroških narečij za vse štiri narečne skupine na Koroškem, in sicer za: ziljske govore (Pronk 2009; Neweklowsky 2013), rožanske govore (npr. Maurer - Lausegger 1980, 1996 in drugi), podjunske govore (Zdovc 1968), obirske govore (Karničar 1979, 1990), za območje Sel (Isačenko 1939, Priestly 1994) in Celovško kotlino (Sturm - Schnabl 1973). Namen teh raziskav je tudi, da ovržejo ideološke in poljudne teorije o posebnem jeziku vindiš na Koroškem. Omenjena teorija je z ustanovitvijo društva Verein der Kärntner Windischen 2 leta 2012 dobila nov zagon. Negativno vrednotenje slovenskih narečij na Koroškem je bil eden izmed močnih dejavnikov opuščanja rabe narečij in posledično tudi sloven- skega jezika v družinah in družbi. Na proces asimilacije sta močno vplivala tudi travma izseljevanja koroških Slovencev v času druge svetovne vojne in tako imenovani Ortstafelsturm, konflikt ob podiranju tabel leta 1972, ki je odnose med manjšino in večino močno zaostril in usodno prizadel dana- šnjo srednjo generacijo. Močno je na upad števila govorcev slovenskega jezika vplivala odprava obveznega dvojezičnega šolstva leta 1958. Slovenci na Štajerskem so že po prvi svetovni vojni postali skrita manjšina. Slovenščina je postala hišni jezik, asimilacijski pritiski so pri- vedli do tega, da se je vse več ljudi priznalo za nemško govoreče Avstrijce (Promitzer 2015). Kljub zagotovljenim pravicam po 7. členu Avstrijske 1 oznaka windisch je v tej zvezi povezana s teorijo koroškega nemškonacionalnega zgodo- vinarja martina Wutteja, ki je v razpravi leta 1927 s tem pojmom opredelil prebivalstvo na dvojezičnem območju koroške, »ki ima skupne geografske, ekonomske, antropološke, zgodovinske, kulturne, jezikovne in politične značilnosti«. njegova osnovna teza je, da so »koroški Slovenci bližji koroškim Nemcem kot Slovencem na Kranjskem«. Wutte (1927) razli- kuje dve skupini: domovini zveste in nemcem prijazne slovence ter nacionalne slovence. 2 Glej: www.kaerntnerwindische.com. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 123 državne pogodbe (v nadaljevanju ADP) so Slovenci na Štajerskem začeli pridobivati manjšinske pravice šele leta 1988 z ustanovitvijo Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko, kar je bilo za današnjo generacijo mladih usodno. Slovenščine nista podpirali niti šola niti Cerkev, kot je bilo to na primer na Koroškem (Weitlaner 2013a). Med prvimi se je znanstvenega raziskovanja problematike Slovencev na Štajerskem lotil Mirko Križman, ki je ugotovil, da je zavest o sloven- sko govorečih ljudeh v okolici avstrijske Radgone različna. Prebivalci iz slovenskih pokrajin, ki so se, bodisi zaradi dela ali poroke, na avstrijsko stran preselili kasneje, so se opredeljevali kot Slovenci. Od rojstva tam živeči ljudje so se opredeljevali različno po generacijah, mnogi so se izrekli za slovensko govoreče Avstrijce. Predvsem mladina je imela zelo nejasne pojme o identiteti, v večini primerov se je izrekla za Avstrijce, ki še malo govorijo slovensko (Križman 1987, 1989). Tudi na avstrijskem Štajerskem je bilo glavni nosilec jezikovne zave- sti narečje, ki ga govori starejša generacija, mlajši pa uporabljajo nemško narečje okolice. Pismenost v slovenskem jeziku je prav zaradi pomanjka- nja šol bila redka, le redki so znali brati in pisati slovenski knjižni jezik. Jezik na Štajerskem se je »iz generacije v generacijo prenašal po ustni tra- diciji in je ostal dokaj arhaičen. Pravi čudež je, da se je sploh ohranil,« je ugotavljala Zinka Zorko (2005, 133).3 naselitveno območje in številčnost slovencev na avstrijskem koroškem in Štajerskem Tradicionalno naselitveno območje koroških Slovencev sega od Šmohorja na Zilji na zahodu do Labota v Podjuni na vzhodu. Na severu dvojezično območje sega do Šmohorja, Dobrača, Osojskega jezera, Gospe Svete, Djekš in Labota. Leta 1974 je Avguštin Malle (1974, 38) naselitveno območje Slovencev na Koroškem označil kot »sklenjeno in enotno slovensko oze- mlje«. V času po drugi svetovni vojni se naselitveno območje Slovencev na Koroškem ni bistveno skrčilo – od začetka devetnajstega stoletja dalje 3 Glej tudi: zorko 2004 in 2008. 124 Martina Piko - rustia se je severna meja slovenstva na Koroškem močno pomikala proti jugu –, vseeno pa se je bistveno razredčilo število govorcev znotraj tega območja.4 V letu 1900 je pri uradnem popisu prebivalstva na Koroškem še 21,9 % oseb navedlo slovenščino kot pogovorni jezik, pri ljudskem štetju leta 2001 le še 2,5 %. Število govorcev slovenskega jezika je na Koroškem višje od tega, kar izkazujejo statistike. Glavni problem predstavlja močen upad govorcev glede na generacije, ker je med tistimi, ki jim je slovenščina prvi jezik, zelo majhno število mladih (Domej 2008)5. Po vojni se je število Slovencev na avstrijskem Štajerskem v Rad- gonskem kotu, Lučanah in na Soboti drastično krčilo do leta 1981, ko se je na avstrijskem Štajerskem v obmejnem pasu le še 73 oseb prištelo k slovenskemu občevalnemu jeziku (na celotnem Štajerskem 842 oseb). V desetletju do leta 1991, po ustanovitvi društva Člen 7, se je število več kot podvojilo, v vsej deželi na 1695 in na avtohtonem območju na 246 oseb. Pri zadnjem ljudskem štetju leta 2001 je skrita manjšina postala vidna, v celotni deželi je število naraslo na 2192 govorcev (z avstrijskim državljanstvom), na avtohtonem območju pa na 452 oseb (Klemenčič in Klemenčič 2006/2007, 152–153).6 pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika kot manjšinskega jezika v avstriji Pravni okvir, ki določa položaj slovenskega jezika kot manjšinskega jezika na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, je 7. člen ADP iz leta 1955. V tem členu so zagotovljene pravice Slovencev na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter pravice Hrvatov na Gradiščanskem do lastnih organizacij in tiska, do pouka v slovenskem jeziku v osnovnih in srednjih šolah, do udeležbe v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah, do politične parti- cipacije oziroma javnega zastopstva v političnem življenju, do uporabe 4 Glej tudi: ocena številčnosti slovencev v avstriji (obid 2017, 107–111). 5 Glej tudi: zupančič 1999. 6 o razvoju slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem glej tudi: promitzer, Ch., 1996, klemenčič 1997; zupančič 1999; haberl - zemljič 2004 in 2012; Čede in fleck 2005. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 125 slovenščine kot uradnega jezika in do dvojezičnih napisov topografskega značaja (Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem 2017a). Vodilo avstrijske politike do avtohtonih in z zakonom priznanih narodnih skupin je zapisano 8. členu zvezne ustave (Bundesverfassung), v kateri Republika Avstrija (zveza, dežele in občine) priznava svojo jezi- kovno in kulturno raznolikosti, ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih manjšinah, in se obvezuje, da bo spoštovala, ščitila in pospeševala jezik in kulturo ter obstoj in ohranjanje teh narodnih skupnosti. Nemščina je, ne glede na pravice, ki so jezikovnim manjšinam zajamčene z zveznimi zakoni, državni jezik Republike Avstrije (Bundeskanzleramt Rechtsinfor- mationssystem 2017b). Poleg zakonov na ustavnopravni ravni urejajo položaj manjšin v Avstriji Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 (BGBl. Nr. 396/1976) in spremembe oziroma novela tega zakona (Bundeskanzleramt Recht- sinformationssystem 2017c) ter manjšinska šolska zakona za Koroško in Gradiščansko. Pravice slovenske manjšine na Koroškem na področju šolstva ureja manjšinski šolski zakon za Koroško (Bundeskanzleramt Rechtsinforma- tionssystem 2017č), ki je v neposredni povezavi s 7. členom ADP iz leta 1955 ustavno zagotovljena pravica. Manjšinski šolski zakon za Koroško je bil sklenjen leta 1959 in omogoča avstrijskim državljanom slovenske manjšine elementarno izobrazbo v slovenskem jeziku in sorazmerno število lastnih srednjih šol. Po političnih diskusijah je bila leta 1988 izve- dena reforma šolskega zakona. V sklopu omenjene šolske reforme so na Koroškem v dvojezičnih šolah znižali prag števila učencev in učenk za samostojne razrede in uvedli tako imenovane asistenčne oziroma timske učitelje, ki odslej skupaj z razrednim učiteljem timsko poučujejo na ljud- skih šolah s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Z reformo so tudi izboljšali (nadaljnje) izobraževanje učiteljic in učiteljev (Bundeskanzle- ramt Rechtsinformationssystem 2018d). V letu 2001 je prišlo do ponov- nega noveliranja manjšinskega šolskega zakona, ki je razširil dvojezični pouk tudi na četrto šolsko stopnjo; pred tem je dvojezični pouk potekal na prvih treh stopnjah, na četrti stopnji pa kot predmetni pouk (Bunde- skanzleramt Rechtsinformationssystem 2018e). 126 Martina Piko - rustia Čeprav imajo Slovenci na Štajerskem po 7. členu ADP zagotovljene tudi pravice do pouka v materinskem jeziku, šolskega pouka slovenščine na avstrijskem Štajerskem do konca osemdesetih let dvajsetega stoletja ni bilo. Za avstrijsko Štajersko tudi ni bil sklenjen manjšinski šolski zakon (Weitlaner 2013b, 169). Položaj slovenščine kot uradnega jezika določa uredba zvezne vlade z dne 31. maja 1977 o določitvi sodišč, upravnih oblasti in drugih uradov, pred katerimi je slovenščina pripuščena kot uradni jezik dodatno k nem- ščini (Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem 2017f). Uredba o sosvetih za narodne manjšine v Avstriji je bila sprejeta 18. januarja 1977 (Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem 2017g). Medtem ko so imeli Slovenci na Koroškem pravno zagotovljene osnovne manjšinske pravice od leta 1955 naprej, jih je slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem začela uporabljati šele leta 1988, ko je bilo ustano- vljeno Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko, dejansko priznana pa je bila pravzaprav šele leta 2004 z vključitvijo Slovencev na Štajerskem v Sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja. Vlada je sklep o sprejetju štajerskih Slovencev v sosvet sprejela 16. decem- bra 2003 – zastopniki društva Člen 7 so se za sprejetje trudili vse od leta 1990 (Domej 2003). V novi deželni ustavi Koroške, ki jo je Koroška deželna vlada sklenila 1. junija 2017, je omenjena tudi slovenska narodna skupnost na Koro- škem.7 Deželna vlada je po skupnem dogovoru predlagala vključitev stavka: »Skrb dežele in občin velja v enaki meri nemško in slovensko govo- rečim deželanom.« Februarja 2017 je deželni svetnik in kulturni referent Christian Benger (član ljudske stranke ÖVP) zahteval nenadomestljivo črtanje omenjenega odlomka (ORF-Kärnten 2017a), kar je sprožilo ogor- čenje javnosti in vlade. Po ponovnih pogajanjih deželne vlade je bil spre- jet predlog za vključitev členov 5 in 7c. V členu 7c je zapisano: »Dežela Koroška se priznava, sklicujoč se na člen 8, 2. odstavek, zvezne ustave, k svoji zrasli jezikovni in kulturni raznolikosti, ki prihaja do izraza v sloven- ski manjšini na Koroškem. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, ščititi in pospeševati. Skrb dežele velja vsem deželanom v 7 ustanove in pravniki so si pred tem več let prizadevali za prisotnost slovenske manjšine v novi ustavi (hafner in drugi 2014). Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 127 enaki meri.« V 5. členu nove Koroške deželne ustave, ki se nanaša na prvi odstavek 8. člena zvezne ustave, je izpostavljeno, da je »nemški jezik, ne glede na pravice, ki so jezikovnim manjšinam zajamčene z zveznimi zakoni, jezik izvršbe Dežele Koroške« (Bundeskanzleramt Rechtsinformationssy- stem 2017h; Land Kärnten 2017). Predlog krovnih organizacij koroških Slovencev, da se odlomek o nemščini kot deželnem jeziku dopolni z besedami, da sta na dvojezič- nem ozemlju avstrijske Koroške deželna jezika nemščina in slovenščina, ni bil uvrščen v končno besedilo. To je sprožilo številne proteste s strani političnih in drugih ustanov koroških Slovencev. Odločno in odmevno so protestirale slovenske mladinske organizacije, ki so 14. februarja 2017 v Celovcu pred deželno vlado organizirale protestni shod (ORF-Kärnten 2017b), ob sprejetju deželne ustave, 1. junija 2017, pa protestno akcijo v koroškem deželnem zboru (ORF-Kärnten 2017c). dejanska funkcionalnost jezika – položaj slovenščine na avtohtonih območjih na avstrijskem koroškem in Štajerskem Manjšinske jezikovne pravice konstituirajo samo legitimno zunanjo zaščito (Novak Lukanović 2003, 11), na razvoj jezika pa najbolj vpliva dejanski položaj manjšine. Kakšen je torej aktualni položaj slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem glede na zagotovljene manjšinske pravice po 7. členu ADP?8 lastne organizacije slovencev Pravico do lastnih organizacij na podlagi 7. člena ADP so Slovenci na Koroškem lahko koristili, ker so slovenska kulturna društva in organiza- cije, ki so bile med drugo svetovno vojno ukinjene, kmalu po vojni začele ponovno delovati. Osrednja kulturna ustanova Slovenska prosvetna zveza 8 Glej tudi: Belšak 2007; kustec 2009; valentinčič 2012; Šinko 2012. 128 Martina Piko - rustia (v nadaljevanju SPZ) je bila ponovno vzpostavljena leta 1946, Krščanska kulturna zveza (v nadaljevanju KKZ) pa je kot krovna kulturna organi- zacija začela delovati leta 1953.9 Na Koroškem delujejo številna krajevna kulturna društva in neformalne skupine, ki so včlanjene v osrednji kul- turni organizaciji: v KKZ okoli šestdeset društev in skupin ter v SPZ okoli petdeset društev in skupin – večina jih je včlanjenih v obe krovni kulturni organizaciji. Slovenci na Koroškem imajo samostojne regionalne in kra- jevne kulturne domove, galerije in dva muzeja. Deluje tudi Društvo slo- venskih pisateljev in pisateljic v Avstriji. Samostojna slovenska glasbena šola je delovala od leta 1978, julija 2015 je postala 28. oddelek glasbene šole dežele Koroške in se danes imenuje Slovenska glasbena šola Dežele Koroške. Znotraj SPZ deluje osrednja slovenska študijska knjižnica, knji- žnice imajo tudi društva in šole. Na področju znanosti delujeta Slovenski znanstveni inštitut (1973) in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik (1992), na področju kmetijstva Skupnost južnokoroških kmetov (SJK), ki je od leta 1951 zastopana v kmetijski zbornici, trenutno s štirimi zbor- ničnimi svetniki, in Kmečko-izobraževalna skupnost (KIS, od leta 1988) ter posamezne krajevne kmečke in gospodarske interesne skupnosti. Na področju gospodarstva delujeta Slovenska gospodarska zveza (v nadalje- vanju SGZ, ustanovljena leta 1988), znotraj katere deluje Mlada SGZ, in Alpsko-jadranski center za čezmejno sodelovanje (AACC, ustanovljen 2000). Koroški Slovenci imajo prav tako samostojno slovensko zadru- žništvo, trgovine in banke (posojilnice). Deluje tudi Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko zdravniško društvo. Samostojne mladinske organizacije so Koroška dijaška zveza (v nada- ljevanju KDZ, ustanovljena 1961), Klubi koroških Slovencev in Slovenk na Koroškem (v nadaljevanju KSŠŠK, ustanovljen 1976 kot KSŠ Celovec), v Gradcu (v nadaljevanju KSŠŠG, ustanovljen 1974) in na Dunaju (v nadaljevanju KSŠŠD, ustanovljen 1923) ter nadstrešna organizacija SMO 9 pred vojno je kot strešna organizacija delovala slovenska krščansko-socialna zveza za koroško (od leta 1907). od leta 1886 so na koroškem ustanavljali podružnice Ciril- metodove družbe (Cmd). prvo slovensko pevsko društvo Gorotan v Šmihelu je bilo usta- novljeno leta 1893. slovenska katoliško-izobraževalna društva so formalno ustanavljali od leta 1902 naprej. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 129 – Slovenske mladinske organizacije koroških Slovencev (ustanovljena 2010). Področje športa pokrivajo Slovenska športna zveza (od leta 1949) in številna slovenska športna društva za številne športne panoge – številčno najmočnejše je nogometno društvo Slovenski atletski klub (SAK, ustano- vljen leta 1970). Na verskem področju delujejo na Koroškem samostojne enote slo- venske Katoliške akcije znotraj Katoliške cerkve na Koroškem, med njimi Katoliška mladina. Katoliško slovensko društvo v Radgoni je bilo uradno ukinjeno leta 1929, slovensko bogoslužje pa že leta 1920 (Haberl - Zemljič 2012, 87–93).10 Na dvojezičnem območju Koroške je slovensko ali dvoje- zično bogoslužje. Na avstrijskem Štajerskem je šele Kulturno društvo Člen 7 za avstrij- sko Štajersko, ki je leta 1988 začelo delovati v družbeno Slovencem skrajno nenaklonjenih okoliščinah, doseglo postopno uresničevanje po 7. členu ADP zagotovljenih manjšinskih pravic. Medtem ko so na Koroškem tudi v obdobju med svetovnima vojnama še naprej obstajali dvojezične šole, župnije, slovenski časopisi, društva, posojilnice idr., so na Štajerskem že takrat ukinili do tedaj vzpostavljene slovenske strukture, ki jih ponovno postopno vzpostavljajo (društvo Člen 7 leta 1988, Pavlova hiša leta 1998, Slovenska čitalnica leta 2013). politična participacija slovencev Prav tako so Slovenci na Koroškem lahko koristili pravico do politične participacije oziroma javnega zastopstva v političnem življenju. Zveza slovenskih organizacij (v nadaljevanju ZSO) deluje od leta 1955 in je izšla iz Osvobodilne fronte za slovensko Koroško, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je bil ustanovljen leta 1949. Leta 2003 je začela delo- vati Skupnost južnokoroških Slovencev in Slovenk (SKSS). Samostojno politično nastopanje na volitvah na občinski, deželni in državni ravni na Koroškem sega v čas monarhije, od leta 1991 so slovenske liste združene 10 Glej tudi: haberl - zemljič 2004. 130 Martina Piko - rustia v Enotni listi. Deluje tudi samostojna mladinska politična organizacija Mlada EL. Na Koroškem se Slovenci vključujejo tudi v večinske stranke, kjer so uspešni na deželnozborskih, državnih in evropskih volitvah, zago- tovljenega mandata v koroškem deželnem zboru Slovenci na Koroškem nimajo. Na avstrijskem Štajerskem je društvo Člen 7 tudi politični zasto- pnik tamkajšnje slovenske manjšine. slovenski tisk in drugi slovenski mediji Tudi medijska oskrba je na Koroškem v primerjavi s situacijo Slovencev na Štajerskem potekala kontinuirano od 19. stoletja naprej, s prekinitvami v času obeh vojn, tako na področju založništva11 kot časopisja12. Na Koro- škem trenutno izhajata tednika Novice13 (izdajatelja sta osrednji politični organizaciji Narodni svet koroških Slovencev in ZSO) in tedenski cerkveni list Nedelja s štirinajstdnevnimi tematskimi prilogami. Oba časopisa sta dostopna tudi na spletu. Poleg najstarejše Mohorjeve družbe (od 1851) delujeta založbi Drava (od 1953) in Wieser (od 1989). Na avstrijskem Šta- jerskem slovenskih časopisov ni, publicistično dejavnost izvaja Pavlova hiša, ki izdaja publikacije s tematiko Slovencev na Štajerskem. Že pod zasedbo angleških zavezniških sil so se začeli na začetku leta 1946 prenosi slovenskih radijskih oddaj, in sicer iz bunkerja pod celov- ško Križno Goro14. Danes deluje na Koroškem celodnevni radio, ki ga sooblikujeta Slovenski spored avstrijske državne radiotelevizije ORF in zasebni radio Agora na zasebni radijski frekvenci. Slovenski spored ORF je v celoti slovenski, zasebni radio Agora pa je večjezičen in je slovenščina prisotna le v določenih programskih delih. Od leta 1989 je na Koroškem 11 mohorjeva založba je bila ustanovljena že leta 1851. 12 Časopisi: mir (1888–1920), koroški slovenec (1921–1941), nedelja (od 1926, s prekinitvijo 1941–1945), koroška kronika, ki so jo izdajale tedanje zasedbene oblasti (1945–1950), vestnik (1946–2013), naš tednik – od 1949, od 1951 naš tednik – kronika, od 2003 naš tednik in od 2003 tednik novice. 13 tednik novice je osrednji tiskani vir o političnem, kulturnem, gospodarskem, družbenem in športnem življenju koroških slovencev. na razlike med slovenščino manjšine na avstrij- skem koroškem in slovenščino v sloveniji opozarja diplomsko delo (Štupica 2009). 14 o razvoju slovenskega radia na koroškem glej: Bogataj 1996. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 131 stalnica v programu avstrijske televizije polurna televizijska oddaja Dober dan, Koroška, vidna vsako nedeljo na mreži ORF 2. Leta 2009 je avstrij- ska radiotelevizija razširila vidnost oddaje na območje celotne Štajerske, temu primerno se oddaja imenuje Dober dan, Koroška/Dober dan, Šta- jerska. Od takrat naprej so v televizijskem programu ORF prisotni tudi Slovenci na Štajerskem z rednimi prispevki o njihovih dejavnostih. Pono- vitve oddaje predvajajo tudi na vseavstrijski mreži ORF in RTV Slovenija. Slovenski spored ORF ima od leta 2004 v okviru skupne spletne strani za avstrijske manjšine zgledno urejeno spletno stran, na kateri dnevno (razen ob koncih tedna) poročajo o aktualnih dogodkih znotraj manjšine in o manjšinskih temah, na njej si je mogoče (po celem svetu) ogledati tudi televizijsko oddajo15. Slovenci na Štajerskem so v zadnjih desetih letih dosegli medijsko oskrbo v slovenskem jeziku, kar bistveno širi prisotnost slovenskega jezika na Štajerskem. Leta 2012 je začel obratovati radijski oddajnik na Soboti/ Soboth, leta 2013 v Lučanah/ Leutschach in leta 2015 v Gornji Radgoni, ki predvaja slovenski radijski spored ORF iz celovškega studia. Četrturno čezmejno oddajo Servus-Srečno-Ciao s prispevki iz Koro- ške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije od leta 2007 pripravlja koroški deželni studio avstrijske radiotelevizije, predvajajo pa jo ob sobotah, in sicer po koroških dnevnih deželnih poročilih Kärnten heute. Oddaja je v nemščini, širi pa poznavanje in vedenje o Sloveniji. dvojezično/slovensko šolstvo Podobno kot za druga področja velja tudi za področje šolstva. Medtem ko Slovenci na Štajerskem niso uživali nobenega pouka v slovenskem jeziku vse do konca osemdesetih let dvajsetega stoletja, je bilo na Koroškem od leta 1945 celo obvezno dvojezično šolstvo, ki so ga po številnih protestih leta 1958 ukinili. Od takrat poteka na ljudskih šolah dvojezični pouk za prijavljene učence in učenke, kar pomeni, da morajo starši svoje otroke ob začetku šolskega leta k dvojezičnemu pouku posebej prijaviti. Do leta 15 Glej: http://volksgruppen.orf.at/; http://volksgruppen.orf.at/slovenci. 132 Martina Piko - rustia 1938 je bila na koroških osnovnih šolah utrakvistična šolska ureditev,16 med vojno pa je bil slovenski jezik prepovedan. V razredih od prve do četrte osnovne šolske stopnje, kjer poteka dvojezični pouk skupaj s prijavljenimi in neprijavljenimi otroki, danes poučujeta dva učitelja, razredni in asistenčni oziroma timski učitelj, ob večjem številu učencev so razredi ločeni.17 Na novih srednjih šolah na dvojezičnem območju od pete do osme obvezne šolske stopnje poteka pouk v nemščini, pouk slovenščine pa kot predmetni pouk (Volavšek Kurasch 2018). Na Slovenski gimnaziji, ki je bila ustanovljena leta 1957 (Domej 2017), je slovenščina učni jezik za otroke od prve do osme gim- nazijske stopnje (od pete do dvanajste stopnje šolanja), nemščino pouču- jejo kot predmet. V Kugyjevih razredih Slovenske gimnazije poteka tro- jezični pouk (slovenski, nemški in italijanski poleg obvezne angleščine), izobraževalno ponudbo koristijo poleg slovensko in nemško govorečih Korošcev tudi dijaki in dijakinje iz Slovenije ter slovenski in tudi neslo- venski dijaki in dijakinje iz Italije. Zasebna dvojezična šola Višja šola za gospodarske poklice Zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu, ki je začela delovati leta 1989,18 nudi pouk v slovenskem in nemškem jeziku v približno enaki meri. Na dvojezični trgovski akademiji (TAK), ki je bila ustanovljena leta 1990, poteka dvojezični pouk na petletni višji šolski stopnji (od devete do trinajste stopnje šolanja) v približno enaki meri v slovenščini in nemščini. V šolskem letu 2016/2017 je bilo do zaključenega vpisnega roka na ljudskih šolah (1. 10. 2016) 2.053 otrok (45,66 %) prijavljenih k dvojezič- nemu pouku (Sandrieser in drugi 2018, 43). V istem šolskem letu je na območju veljavnostnega območja manjšinskega šolskega zakona delovalo 16 na koroškem so bile ljudske (osnovne) šole od leta 1869 utrakvistične, kar pomeni, da je slovenščina kot del pouka služila predvsem usvajanju nemškega jezika, ki je bil uradni učni jezik. od leta 1880 sta na šolstvo in jezik vplivala nemški schulverein in slovenska družba svetega Cirila in metoda za slovensko šolstvo. 17 Število otrok v razredu mora doseči število 7 učencev in učenk ter ne sme preseči števila 20 učencev in učenk, od 21. učenca ali učenke naprej je treba razrede deliti. Če je na posamezni šolski stopnji vsaj 9 učencev in učenk prijavljenih k dvojezičnemu pouku in vsaj 9 učencev in učenk ne, je treba voditi paralelne razrede – en razred dvojezičen, drugi enojezičen (Bundeskanzleramt rechtsinformationssystem, 2017d). 18 slovenska »narodna šola« v Šentpetru je bila ustanovljena že leta 1908 (Jubilejni zbornik 2008). Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 133 skupno devetinpetdeset ljudskih šol (ena izmed njih kot ekspozitura), na sedeminpetdesetih šolah so bile prijave k dvojezičnemu pouku. Zunaj tega območja delujeta še dve dvojezični ljudski šoli v Celovcu. Na novih srednjih šolah število prijav – glede na močno število prijav na ljudskih šolah – upada. V šolskem letu 2016/2017 je bilo na sedem- najstih novih srednjih šolah znotraj veljavnostnega območja dvojezič- nega šolstva in na dveh šolah zunaj tega območja 321 dijakov in dijakinj (8,53 %) prijavljenih k slovenskemu predmetnemu pouku (Sandrieser in drugi 2018, 43, 79–80, 89). Skupno je na Koroškem v letu 2016/2017 obi- skovalo pouk slovenščine 4.304 učencev in učenk, dijakov in dijakinj: na ljudskih šolah 2.281, na sekundarni stopnji I 853 in na sekundarni stopnji II 1.170 (Sandrieser in drugi 2018, 89).19 Na podlagi bilateralnega dogo- vora med Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije in avstrij- skim Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport od leta 2005 na koroških slovenskih in dvojezičnih srednjih šolah poučujejo jezikovni asistenti iz Slovenije (Perenič 2006, Urbanc 2017). Dvojezični učitelji za slovenske ljudske šole na Koroškem se izo- bražujejo za poučevanje v obeh deželnih jezikih na celovški Pedagoški visoki šoli. Slovenščina je kot študijski program prisotna na univerzah v Celovcu, Gradcu in na Dunaju (na inštitutih za slavistiko). Popolnoma drugačna je situacija na avstrijskem Štajerskem. Na Velikem Boču/ Großwalz so do sredine tridesetih let dvajsetega stoletja še poučevali slovenščino, cilj pa ni bil ohranjanje jezika, temveč čim- prejšnje znanje nemškega jezika (Weitlaner 2013b, 169). Šele na začetku 19 v šolskem letu 2016/2017 je skupno 980 dijakov in dijakinj obiskovalo slovensko gim- nazijo oziroma dvojezične višje izobraževalne šole (sandrieser in drugi 2018, 81–85). na drugih koroških splošnoizobraževalnih višjih šolah (v Celovcu in velikovcu) je v tem letu obiskovalo pouk slovenščine skupno 221 dijakov in dijakinj kot izbirni predmet (82) oziroma kot prosti predmet (139). na poklicnih šolah je v istem letu pouk slovenščine skupno obiskovalo 501 dijakov in dijakinj kot izbirni (277) ali prosti (224) predmet. za slo- vensko šolstvo na koroškem sta pristojna deželni šolski svet (od 2019 izobraževalna di- rekcija koroške) ter nadzornica za obvezne šole z dvojezičnim poukom po manjšinskem šolskem zakonu za koroško ter pouka slovenščine na ljudskih in glavnih šolah/novih sre- dnjih šolah na koroškem. višje šolstvo nadzoruje nadzornik za zadeve zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za slovence v Celovcu, zadeve dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu ter zadeve pouka slovenščine na srednjih in višjih šolah v območju deželnega šolskega sveta za koroško (deželni šolski svet za koroško 2018). 134 Martina Piko - rustia devetdesetih let dvajsetega stoletja so na zasebnih iniciativah in s pomo- čjo društva Člen 7 začeli ponujati slovenščino na štajerskih šolah. Pouk je najprej potekal kot prosti predmet na glavnih šolah v HS Gamlitz (Gomi- lica) in HS Arnfels (Arnež) (Lenart 1995). V letu 1995 je društvo Člen 7 doseglo, da so slovenščino uvedli v več ljudskih in glavnih šolah kot prosti predmet.20 Razvoj je od takrat naprej razveseljivo napredoval, v šolskem letu 2016/2017 je bilo na avstrijskem Štajerskem vpisanih k slovenskemu pouku več kot 300 učencev in učenk. Pouk slovenščine ponujajo v šolskih okrajih Lipnica/ Leibnitz, Radgona/ Radkersburg, Lonč/ Deutschlandsberg, Vrbna/ Feldbach, Bruck/Mur in Voitsberg ter v Gradcu/ Graz. Slovenščino ponujajo na obveznih šolah (ljudskih in novih srednjih šolah) predvsem kot prosti predmet, le na posameznih šolah lahko učenci in učenke izberejo slovenščino kot izbirni predmet. V Radgoni/ Bad Radkersburg (BORG), ki jo obiskujejo tudi dijaki in dijakinje iz sosednje Slovenije, lahko dijaki in dijakinje izberejo slovenščino kot izbirni predmet ter v slovenščini tudi maturirajo. Slovenščino kot materinščino poučujejo v Gradcu na novi srednji šoli NMS St. Andrä. Od šolskega leta 2012/2013 pouk slovenščine potek tudi na gimnazijski ravni (Mehrschulenkurs) na šoli KLEX, Klusemann Extern (Weitlaner 2013b, 170). V obmejni regiji so zlasti pomembni čezmejna partnerstva in čezmejno sodelovanje šol, kar krepi jezikovno znanje in poznavanje sosedne države (glej tudi: Strapatsas in Stoiser 2008/2009). Učitelji se za predmet slovenščine lahko izobražu- jejo le na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu, na Pedagoški visoki šoli v Gradcu te možnosti ni. V vrtcih na avstrijskem Štajerskem le posamično ponujajo slo- venščino, otroški vrtec v Radgoni sodeluje z vrtcem v Gornji Radgoni (Weitlaner 2013b, 170). Na avstrijskem Koroškem na dvojezičnem obmo- čju delujejo občinski in zasebni dvo- in trojezični vrtci. Ob navadno celodnevnih zaposlitvah obeh staršev dobiva popol- dansko (slovensko ali dvojezično) varstvo za otroke od prve do osme stopnje šolanja vse večji pomen; ta varstva na Koroškem delujejo na pod- lagi zasebnih iniciativ ali na javnih dvojezičnih šolah kot šolska varstva (Ganztägige Schulform). 20 društvo Člen 7 je leta 1995 na anketno povpraševanje, kdo se zanima za pouk slovenšči- ne na Štajerskem, prejelo 284 prijav (Weitlaner 2013b, 169). Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 135 Tako kot na avstrijskem Štajerskem se tudi na Koroškem k sloven- skemu pouku vse bolj prijavljajo tudi otroci iz popolnoma neslovenskih družin. Proces močnejšega vključevanja pripadnikov večinskega naroda v dvojezični izobraževalni sistem na območju dvojezičnega šolstva na Koroškem se je začel na začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja. Koro- ška se je začela zavedati svojega pomena kot stičišča treh pomembnih jezikovnih in kulturnih krogov – germanskega, slovanskega in roman- skega. Prav tako se je tudi štajerska obmejna regija začela zavedati pred- nosti čezmejnega povezovanja, sodelovanja in učenja jezika soseda. K novemu pozitivnemu ovrednotenju dvojezičnosti in dvojezičnih območij je nedvomno pripomogel proces širjenja in združevanja Evrope, v kateri je znanje jezikov postalo kapital. Številni dijaki in dijakinje iz enojezičnih družin so na Koroškem medtem opravili zrelostni izpit na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Ker so bili starši iz vrst večinskega naroda in ponemčenih družin polni dvomov in vprašanj, ali bodo njihovi otroci šolanje v slovenskem jeziku zmogli, če jezika doma ne govorijo oziroma ne govorijo več, je avstrijsko Zvezno ministrstvo za pouk in kulturne zadeve v sodelovanju z Deželnim šolskim svetom za Koroško leta 2000 izdalo informacijsko brošuro, ki obravnava vprašanja prednosti in tudi predsodkov do dvojezične vzgoje v šoli in v družini (Ogris 2000). Ker je povpraševanje po dvojezični vzgoji naraslo tudi v dvo- in večjezičnih otroških vrtcih na Koroškem, je Delovna skupnost dvo- in večjezičnih vrtcev v letu 2001 izdala informativno brošuro tudi za dvojezično vzgojo predšolskih otrok (Ogorevc - Feinig 2001). Leta 2019 je Izobraževalna direkcija za Koroško izdala dvojezično brošuro o dvo- in večjezični vzgoji in izobrazbi na veljavnostnem območju manjšinskega šolskega zakona (Sandrieser in Vrbinc 2019). Dvo- in večjezično vzgojo spremlja tudi Inštitut za vzgojne vede in izobraževanje na Univerzi v Celovcu, kjer sta Vladimir Wakounig21 in Georg Gombos22 razvijala nove pedagoške modele za zasebne dvo- in večjezične vrtce ter za obe ljudski šoli v Celovcu. Novi pedagoški pristopi 21 seznam publikacij v. Wakouniga glej: https://campus.aau.at/cris/search/index?category =projects&clear=true&persidf=-1981324124_employee 22 seznam publikacij G. Gombosa glej: https://campus.aau.at/cris/search/index?category =publications 136 Martina Piko - rustia predvidevajo učenje dveh ali več jezikov v daljših časovnih obdobjih. Zato že v vrtcih uvajajo princip »en dan – en jezik« oziroma princip »ena oseba – en jezik«. Na Javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu menjava jezikov poteka po tednih (en teden slovensko – en teden nemško). Pomembni so tudi tečaji slovenskega jezika za odrasle, mlade in otroke, ki jih ponujajo jezikovni inštituti v Avstriji, večerne oziroma izo- braževalne šole v Avstriji (npr. WIFI – Izobraževalni inštitut gospodarske zbornice, VHS – Ljudska visoka šola idr.) in izobraževalne ustanove (npr. Dom v Tinjah), krajevna društva na Koroškem (npr. društvo Tri rožice na Zilji), osrednje kulturne (KKZ in SPZ) in politične (SKSS) organizacije na Koroškem, študentski klub na Dunaju (KSŠŠD), Slovenska športna zveza (Teden jezikov in športa), Pavlova hiša na Štajerskem idr. Na Koroškem je velik izziv v prihodnosti stalno upadanje števila otrok, predvsem na podeželju, kar pospešuje zapiranje tako imenovanih malih šol na podeželju, predvsem tudi na območju dvojezičnega šolstva. Na Štajerskem na določenih ljudskih in novih srednjih šolah poteka pouk slovenščine kot stalnica, na mnogih šolah se ponudba spreminja oz. niha zaradi števila prijav. Na Štajerskem se tudi trudijo, da bi dosegli možnosti za izobraževanje otrok v slovenskem jeziku od vrtca do mature. slovenščina kot uradni jezik in dvojezični napisi topografskega značaja Položaj slovenščine kot uradnega jezika določa uredba zvezne vlade, ki določa, kje je slovenščina kot uradni jezik pripuščena k nemščini (Bunde- skanzleramt Rechtsinformationssystem 2017f). Biro za slovensko naro- dno skupnost, kot direkcija urada Deželne vlade, na svoji spletni strani ponuja obrazce v slovenskem jeziku, da bi se povečala funkcionalnost slo- venščine kot uradnega jezika.23 Pomoč pri uradovanju v slovenščini nudi tudi Narodni svet koroških Slovencev.24 Od 1. maja 2004 imajo vsi sloven- sko govoreči državljani Evropske unije pravico do uporabe slovenščine na vseh omenjenih uradnih mestih na južnem Koroškem. 23 Glej: www.volksgruppenbuero.at/narodnaskupnost. 24 Glej: www.nsks.at/za_vas_fuer_euch/sl/C25/slovensko-na-uradih. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 137 Na področju topografije je zvezna vlada od podpisa ADP leta 1955 predložila pet uradnih predlogov z dvema dodatnima različicama za območje dvojezične Koroške. Leta 1972 so po postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov te nasilno odstranili. Vprašanje dvojezičnih tabel na Koroškem so rešili leta 2011 s kompromisnim predlogom, ki predvideva 164 dvojezično označenih krajev.25 Na avstrijskem Štajerskem o vprašanju topografije in uradnega jezika razprave ni. Glede na zapoznelo uresničitev zagotovljenih pravic sta pri- oriteti kulturnopolitična dejavnost in šolsko vprašanje, torej primarna dejavnost za (ponovno) učenje jezika. Dvojezični napisi na Štajerskem bi bili vidni znak, niso pa zahteva (Kleine Zeitung 2013). slovenščina zunaj avtohtonih ozemelj – slovenščina v mestnih okoljih v avstriji Medtem ko se število Slovencev v avtohtonih naselitvenih območjih, kjer veljajo manjšinske pravice in zakoni, krči, se število Slovencev v mestnih okoljih, predvsem v Celovcu, Gradcu in na Dunaju, dviga (prim. tudi Zupančič 1999). Pri ljudskem štetju leta 2001 je v Gradcu živelo 995 slo- vensko govorečih oseb z avstrijskim državljanstvom, na Dunaju 1.412 in v Celovcu 1.722 oseb (Statistik Austria 2003a, 2003b, 2003c). V avstrijskih mestnih okoljih (in ne le v teh) se povečuje tudi število priseljencev s slovenskim državljanstvom, ki se zaradi službe v Avstrijo stalno naselijo.26 Predvsem v Gradcu in na Dunaju je zato nastala izrazita potreba po jezi- kovni oskrbi otrok od otroškega vrtca do mature. V Celovcu je leta 1976 zasebna iniciativa staršev organizirala dodatni pouk slovenščine za ljudskošolske otroke, ki takrat v Celovcu niso imeli možnosti dvojezičnega pouka. Iz te iniciative je nastalo društvo »Naš 25 o vprašanju topografije so objavljeni dokumenti na spletni strani narodnega sveta koro- ških slovencev (nsks): www.nsks.at/za_vas_fuer_euch/sl/C24/topografija; www.ortsta- fel.info. 26 o močni pristonosti slovencev v Celovcu pričata npr. tudi fb-skupini slovenci v Celovcu (2.500 sledilcev) in slovenci v Celovcu – delo&kultura&bivanje (nad 2.100 sledilcev); delu- jeta tudi fb-skupini slovenci v avstriji (nad 26.000 sledilcev), slovenci v avstriji – pomoč, nasveti, delo (nad 10.000 sledilcev), idr. stanje oktobra 2019. 138 Martina Piko - rustia otrok« (ustanovljeno 24. oktobra 1977) z namenom, da podpira vzgojo in varstvo otrok v predšolski dobi in v dobi obveznega šolanja v obeh deželnih jezikih. Oktobra leta 1978 je začel delovati prvi dvojezični vrtec v Celovcu. V Celovcu na pobudo zasebnih iniciativ danes delujeta dva zasebna vrtca27 in zasebna dvojezična šola Mohorjeve (ustanovljena leta 1989). Število prijav na zasebni šoli je bilo osnova za poznejšo razsodbo ustavnega sodišča, po kateri se je razširilo veljavnostno območje manj- šinskega šolskega zakona tudi na Celovec; v šolskem letu 1991/1992 je v Celovcu začela delovati še Javna dvojezična ljudska šola 24. Na obeh šolah v Celovcu so vsi otroci prijavljeni k dvojezičnemu pouku. V Celovcu delujejo tudi številne srednje in višje izobraževalne ustanove, kjer je slo- venščina učni oziroma izbirni ali prosti jezik. Iz dvojezičnega območja je prav tako izvzeto mesto Beljak, kar je omenil tudi intervjuvanec A1 (zaposlen, 27 let): »Ni bilo možnosti (za učenje jezika v ljudski šoli v mestu Beljak, op. a.), ni predvideno. Zakaj je to tako, ne vem, ampak so izključili naše kraje.« Slovenščino kot materinščino poučujejo v Gradcu na novi srednji šoli NMS St. Andrä (od šolskega leta 2011/2012) (Vučanjk 2012/2013). Od leta 2012/2013 imajo dijaki in dijakinje možnost, da obiskujejo pouk slovenščine tudi na gimnazijski ravni (Mehrschulenkurs28) na šoli KLEX, Klusemann Extern (Weitlaner 2013, 170). Na Dunaju je bila leta 2014 ustanovljena Slovenska iniciativa Dunaj (v nadaljevanju SID), katere cilj je podpirati slovensko kulturno delovanje na Dunaju za odrasle in otroke. SID si je uspešno prizadevala za pouk slovenskega jezika kot materinščine, ki slovenskim učencem omogoča vpis obiska tega pouka v šolsko spričevalo. V šolskem letu 2017/2018 je na Dunaju začel delovati bilingvalni dvojezični vrtec.29 27 drugi dvojezični vrtec sonce je v Celovcu je bil ustanovljen leta 1984. 28 Glej: www.schule-mehrsprachig.at. 29 Glej tudi: https://www.facebook.com/sidunaj. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 139 osnovna socializacija – slovenski jezik v družini Kljub razveseljivemu razvoju na področju šolstva je Teodor Domej, nekdanji šolski nadzornik za slovenščino na srednjih in višjih šolah na Koroškem, v svojem govoru ob slovenskem kulturnem prazniku leta 2010 ugotovil, da število prijav k dvojezičnemu pouku na Koroškem sicer raz- veseljivo narašča, znanje slovenščine pri otrocih pa zaskrbljujoče upada. Domej je v svojem slavnostnem govoru med drugim izpostavil: »Odloči- tev o tem, kateri jezik bo otrokov prvi jezik, sprejmejo starši. Kot ne smemo novorojenčka prepustiti samemu sebi, ker ne bi mogel preživeti, tudi ne smemo pričakovati, da se bo jezikovno razvil brez naše vztrajne in ljubeče pozornosti. Ali drugače rečeno, slovenski jezik si jemljemo sami, če ga ne dajemo naprej.« V dvajsetem stoletju sta agresivna in tiha asimilacija privedli do tega, da so v družinah množično opustili slovenščino kot pogovorni oziroma kot družinski jezik. Medtem ko je bilo po drugi svetovni vojni družbeno sprejemljivo, da so pripadniki večinskega naroda vsakodnevno (besedno) napadali pripadnike manjšine, je danes večinski narod na splošno bolj ozaveščen, da je diskriminatorno izražanje nesprejemljivo; ne nazadnje starši tudi številne »neslovenske« otroke vpisujejo k dvojezičnemu pouku oziroma v slovenske šole ali tečaje. Temu pojavu lahko sledimo v vseh zamejstvih (Piko - Rustia 2016, 142–143). Asimilacijski proces je na Koroškem najbolj prizadel današnjo sre- dnjo generacijo. Ta je v velikem številu odraščala brez nekdaj običajnega družinskega jezika v slovenskem narečju in šolanja v slovenskem knji- žnem jeziku. Na Koroškem skupina ljudi, ki znova odkriva, »reaktivira« svojo identiteto, postaja močnejša; predvsem najmlajši rodovi (tretja generacija) znova odkrivajo slovenske jezikovne korenine v svojih dru- žinah. Nemalokrat so otroci iz tako imenovanih »nemških« družin, ki ji starši prijavijo k slovenskemu pouku, pravzaprav iz »ponemčenih« dru- žin, v katerih starejša generacija še govori eno izmed koroških slovenskih narečij. Čeprav je slovenski jezik danes v vseh zamejstvih družbeno bolje sprejet, je vse manj otrok z aktivnim znanjem slovenščine ob vstopu v vrtec ali šolo. Slovenščina je danes v mnogih družinah – tudi nekdaj 140 Martina Piko - rustia slovenskih – jezik, ki se ga otroci šele učijo iz šolskih vadnic, podobno kot italijanščino, angleščino, ruščino idr. »tuje« jezike. Opazno je tudi, da namesto družin funkcijo poučevanja in posredovanja slovenskega jezika vse bolj prevzemajo izobraževalne ustanove (vrtci, šole, varstva itd.). Čeprav v družinah starši oziroma stari starši slovensko še znajo, jezika ne govorijo. Tudi večja odsotnost otrok od doma kot nujnost ob navadno celodnevni zaposlenosti obeh staršev in drugih članov družine povzroča, da jezikovno vzgojo, tudi slovensko, v veliki meri prevzemajo vzgojne ustanove. Nekateri starši jezikovno vzgojo v slovenskem jeziku docela prepuščajo in končno tudi prepustijo vrtcu, šoli in varstvu (Piko - Rustia 2016, 145). Družine, ki so odgovorne za posredovanje in tudi oblikovanje odnosa do jezika, so danes soočene z raznovrstnimi spremembami, na primer s spremembami struktur družin ter s spremembami medgenera- cijskega dialoga in medgeneracijskega učenja. Herta Maurer - Lausegger (2015, 13) je opozorila na bistvene spremembe podeželskega okolja na Koroškem, kjer je avtohtono območje naselitvenega prostora Slovencev na Koroškem: »Število otrok v družinah v zadnjih desetletjih močno upada. Stari starši in starejši rodovi, ki so bili nekdaj posredovalci domačega slo- venskega govora najmlajšim, danes največkrat ne živijo pod isto streho ali v neposredni soseščini. Tako se je v družinah izgubil nekdaj najpomembnejši vezni člen, ki je skrbel za aktivno sporazumevanje v domačem krajevnem govoru.« Na Koroškem iniciativi Dvo- in večjezičnost v družini in Slovenščina v družini (Piko - Rustia in drugi 2011) promovirata slovenščino kot dru- žinski jezik. Za ohranjanje in razvoj jezika je bistveno, da ga govorimo in da ga starši posredujejo svojemu otroku od prvega trenutka naprej kot družinski jezik ali pa kot enega izmed družinskih jezikov v mešanih zako- nih. Tudi intervjuvanci so omenili pomen družine kot posrednika jezika. Sicer imamo vedno več prijav v šolah, ampak ljudje ozi- roma otroci sploh ne znajo več in ne govorijo več. In naj- važneje je to … ali bilo bi to, da jih starši naučijo. Ker se zanašati na šolo, je premalo, ker v šoli se ne bodo naučili jezika, to je farsa. (Intervjuvanec A1, zaposlen, 27 let) Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 141 Kot rečeno, zibelka ali osnova vsakega jezika je pač doma, v družini, in šola tega ne more in tudi ni njena naloga, da bi to nadoknadila, kar se zdaj tiče materinega jezika. (Intervjuvanec A2, zaposlen, 24 let) definicije pojmov V slovarjih SSKJ in Duden pojma družinski jezik oziroma Familienspra- che ne najdemo. Splošna definicija pojma družinski jezik kot »jezik, ki ga uporabljamo v družini« je presplošna, da bi zajela vse njegove pomen- ske odtenke. Brigitta Busch (2008, 144) ugotavlja, da so »pojmi materni jezik, družinski jezik, prvi in drugi jezik, izvorni in ciljni jezik, standardni in nestandardni jezik, jezik manjšine, tuji jezik konstrukti, ki so v posame- znih okoliščinah lahko smiselni, so pa v svojem bistvu problematični, ker ne odsevajo kompleksnih življenjskih realnosti večjezičnih oseb, temveč jih tlačijo v naprej določene kategorije«. Definicija pojma družinski jezik kot »skupni« jezik družine, v katerem družina med seboj komunicira, oži njegovo vsebino, ker bi bil potemtakem v večjezičnih družinah družinski jezik le »skupni jezik« dru- žine, po navadi večinski, ne pa vsi jeziki, ki jih v družini govorijo. Treba je upoštevati, da starši in stari starši vnašajo v družinski vsakdan svoje lastne družinske jezike, ki so lahko jezik manjšine, jezik večine, standar- dni jezik, narečje ipd. Vsi ti dejavniki kot skupek vplivajo na jezikovni in kulturni razvoj otroka in tudi na družinski jezik oziroma jezik. Jezikovni iniciativi Dvo- in večjezičnost v družini in Slovenščina v družini opozarjata na pomen slovenščine kot materinščine. Kot materni jezik oziroma materinščino pojmujemo tisti jezik/tiste jezike, ki ga/jih otrok osvoji v otroštvu brez formalnega pouka v šoli. Jezik, ki se ga otrok v zgodnjem otroštvu nauči avtomatizirano, se globoko zasidra tako na glasovni ravni kot tudi na ravni jezikovne strukture. Materni jezik je tudi tisti jezik, v katerem otroku posredujemo vrednote, norme, pravila, ki so izraz kulturnega ozadja ožje in širše družine, v kateri so lahko pripadniki avtohtonih manjšin, večinskega naroda ali pa izseljenci v tujih državah oziroma priseljenci iz drugih držav. 142 Martina Piko - rustia Namesto pojma materni jezik se danes na splošno uveljavlja pojem prvi jezik/prvi jeziki. Pojem prvi jezik/prvi jeziki je za definicijo dejan- skega »prvega« otrokovega jezika bolj ekspliciten in točen; v večjezičnih družinah prvi jezik obsega tako materin kot očetov jezik, kadar mati z otrokom govori drugačen jezik kot oče (prim. Triarchi - Herrmann 2003, 32). Otrok lahko ima enega ali dva prva jezika, ki tvorita njegovo osnovno socializacijo. Če otrok od rojstva naprej komunicira v dveh jezikih, govo- rimo o dvojnem oziroma bilingvalnem ali simultanem jezikovnem uče- nju (Rothweiler 2007, 115). V večjezičnih okoljih je jezik večine otrokov drugi jezik, s katerim vzpostavlja stike zunaj lastne družine, če se družina doma pogovarja izključno v manjšinskem jeziku. Pojem drugi jezik označuje tisti jezik/ tiste jezike, ki se jih otrok uči kasneje kot prvi jezik oziroma po tem, ko prvi jezik že obvlada. Učenje tujega jezika ima svojo posebnost v tem, da se ga učimo v državi, kjer tega jezika ne govorijo (Rothweiler 2007, 106–107). Če sta manjšinski družinski jezik in večinski družbeni jezik v otro- kovem razvoju enako močno prisotna, je to dobra podlaga za otrokov uravnovešen dvojezični razvoj in za učenje nadaljnjih tujih jezikov. Jezik v družinskem okolju pri mladih na avstrijskem koroškem in Štajerskem Velika večina (73,3 %) anketiranih mladih v slovenskem zamejstvu v Avstriji (v nadaljevanju SZA) navaja kot prvi oziroma materni jezik samo slovenščino, za 11,7 % je materni jezik nemščina, isti delež navaja oba jezika kot svoja prva jezika. 1 anketiranec je kot materinščino navedel nemščino in podjunščino, prav tako 1 anketiranec pa slovenščino, nem- ščino in srbščino. Iz podatkov lahko sklepamo, da je identifikacija s slovenstvom prek maternega jezika med mladimi v SZA izrazita, kljub temu pa razni strokovnjaki ugotavljajo, da jezikovna kompetenca v slovenščini med Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 143 pripadniki mlajše generacije nazaduje.30 Vsi pripadniki slovenske naro- dne skupnosti so danes dvojezični, posamezni (slovensko) enojezični so le še v najstarejši generaciji. Medtem ko so se v današnji srednji generaciji številni pripadniki manjšine nemščine naučili šele v šoli – predvsem v kmečkem okolju otroci vrtca niso obiskovali –, danes otroci pogosteje odraščajo z obema jezikoma hkrati, torej z dvema prvima jezikoma, ali pa se drugega jezika začnejo učiti najkasneje v vrtcu. Tudi v vaškem okolju je danes bistveno močneje prisoten le večinski jezik. Graf 1: Materni jezik anketirancev (N = 60) 80 % 73 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 12 % 12 % 10 % 3 % 0 % 0 % slovenski nemški slovenski in nemški drugo brez odgovora Tudi nekateri intervjuvanci so omenili, da so se nemščine učili šele v vrtcu oziroma šoli. Šele v šoli sem sploh imel prve stike z nemščino. Že, da sem kje v radiu ali pa v televiziji ali pa kje kaj slišal, videl, in tudi preko mojih dveh bratov kaj dojel, ampak nikoli ne aktivno govoril. Šele v šoli potem, v ljudski šoli, sem imel prve stike z nemščino. In kar se tega tiče, mislim, da 30 o slovenščini na dvojezičnem avstrijskem koroškem glej: maurer - lausegger 2016. 144 Martina Piko - rustia to sploh ni problem, ker nekateri mislijo, da morajo tudi pač nemško govoriti z otroki, ker imajo strah, da bi se ne naučili nemščine. Ampak mislim, da smo se tudi mi, kljub temu da nikoli nismo govorili, dokaj dobro naučili tudi nemščine. (Intervjuvanec A2, zaposlen, 24 let) Nemščino sem se šele »v šuvi naučiva«, in ja, pa knjižno slovenščino pa »tuj« (tudi, op. a.). (Intervjuvanka A6, dijakinja, 17 let) V vrtcu sem se naučil nemščine. Kljub temu sem pretežno govoril v slovenščini, tudi s prijatelji. Ker v našem vrtcu niso vsi govorili slovensko, zato sem tam tudi govoril nemško. Preden si prišel v vrtec nisi znal nemško? Ne. No, malenkosti. (Intervjuvanec A4, dijak, 16 let) Najprej smo govorili samo slovensko. V vrtcu sem začela govoriti tudi nemško, potem smo začeli tudi doma govo- riti malo več nemško. (Intervjuvanka A3, študentka, 22 let) Ob stiku z novim večinskim jezikom v vrtcu ali šoli se otroci začnejo prilagajati okolju in prevzemati večinski jezik, tudi na primer v igri. Ne le v vrtcu, tudi doma starši včasih opažajo projekcijo večinskega okolja v svetu otroških iger, ko na primer »punčke/barbike« govorijo/razumejo le večinski jezik. Intervjuvanka A5 (zaposlena, 26 let) tako navaja: Jaz se spomnim, da me je moj stric vedno kregal, ker so potem prišle prijateljice iz vrtca domov (na obisk, op. a.) – vrtec je tudi bil dvojezičen – in doma smo se potem vedno igrali nemško, če smo z igračami ali tako … Te igre so vedno bile v nemščini – z barbikami […] – te so znale samo nemško. To me je stric vedno kregal. Zdaj ima pa sam otroke in tudi vidi, če se oni igrajo, se tudi igrajo večinoma v nemščini. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 145 Kar 80 % anketirancev ima matere slovenskega izvora, 11,7 % jih ima matere, katerih materni jezik je nemščina, 6,7 % jih navaja, da je mama odraščala z dvema maternima jezikoma, in 1 anketiranec pojasnjuje, da je njegova mati Srbkinja. 75 % očetov anketiranih mladih je slovenskega izvora, 20 % očetov ima za materni jezik nemščino, 3,3 % pa večinski in manjšinski jezik. 1 anketiranec (1,7 %) na vprašanje ni odgovoril. Sicer je zaznaven rahel upad med starši in otroki, ki navajajo slovenščino kot prvi jezik (80 % mater oziroma 75 % očetov in 73 % mladih), vendar ta upad ni izrazit. Jezikovna okolja v družinah so zelo heterogena, prav tako načini komunikacije v enem ali drugem jeziku. To je razvidno tudi iz odgovorov intervjuvancev: Mama se je preselila iz nemškega dela Koroške in zavoljo tega je pa vse bilo nemško tam. Pri očetu pa je bilo vse mešano oziroma slovensko-nemško mešano. Oče je znal slovensko, se je tudi že učil knjižni jezik. Znal je slovensko v tem smislu, da je znal govoriti enostavne reči (stvari, op. a.) […]. Oče se je tudi z nama, torej s sestro pa z menoj, učil knjižni jezik. Ene reči je z nama naredil, take delovne liste, zelo preproste, ampak kljub temu je nekako skušal posredovati en odnos ali pa ene besede, pa to, kar je pač znal. Kljub temu jaz slovenščino bolj povezujem z dedom, ker pač prvi slovenski stavek, ki ga imam v glavi, je izrekel ded, tako da prve slovenske besede so »deda«. Sicer je oče tudi prispeval k temu, pač pa je ta navezanost na deda »tudi zva na važna rieč« (zelo pomembna stvar, op. a.). No, pri nas doma smo potem tudi nemško govorili, seveda, kot skupen jezik za vse, tu pa tam tudi slovensko. Ali pa če smo bili v Sloveniji, je to tudi to bilo v redu. V ožji družini pa ni bilo tako, da je slovenščina bila na slabšem, po vrednosti pa tudi po občutku ne, kvantitativno seveda različno, pač pa oba jezika sta bila na istem nivoju. 146 Martina Piko - rustia Odnos do jezika je bil pozitiven? Ja, točno. (Intervjuvanec A1, zaposlen, 27 let) Jaz izviram iz ene zelo, kako bi rekel, narodno zavedne družine, tako z mamine kot z očetove strani. Če se najprej osredotočimo zdaj na xxx (kraj, op. a.), ki je že sam po sebi zelo slovensko obarvan. Še danes tam okoli 90 % prebi- valcev govori slovensko, jih je pa tudi vedno manj. Doma smo vedno govorili samo slovensko, izključno, nikoli tudi ni bilo enega stavka ne v nemščini. Imam dva brata in tudi z njima se nikoli nisem v nemščini pogovarjal, vedno v slovenščini. [...] Sorodstvo isto tako kot družina – vse je bilo slovensko, oziroma cela moja okoliščina je slovenska bila, vedno, že od ranega otroštva. (Intervjuvanec A2, zaposlen, 24 let) Najprej smo govorili samo slovensko. V vrtcu sem začela govoriti tudi nemško, potem smo začeli tudi doma govoriti malo več nemško. Zdaj je tako: s starimi starši govorim samo slovensko, s starši pa pravzaprav oboje. Pri sestrah in bratih pa je različno. Z eno sestro govorim pravzaprav samo nemško, s tadrugo večinoma nemško, včasih pa tudi slovensko. Pri bratih pa je tako: z enim govorim samo nemško, z drugim pa oboje. Ne vem, zakaj, je pač tako. S starimi starši po očetovi strani ne morem govoriti nemško. To bi bilo čudno. Z omo (babico, op. a.) po mamini strani govorim pravzaprav tudi samo sloven- sko, si pa nekako lahko predstavljam, da bi se pogovarjali v nemščini. (Intervjuvanka A3, študentka, 22 let) Pri nas v družini je pet otrok. Doma smo vedno govorili slovensko, moj ati je pravzaprav z xxx (kraj, op. a.) in se je potem naučil slovensko, ampak on z nami pravzaprav tudi govori slovensko. On se je naučil, ko sem jaz prišla Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 147 na svet. Nemško se samo pogovarjamo, če je z xxx (kraj, op. a.) kakšna žlahta tu in še potem v glavnem med seboj slovensko. Če pa oni potem nekaj vprašajo, jim pa preve- demo. V glavnem v narečju in potem v gimnaziji pač v pisni slovenščini. (Intervjuvanka A5, zaposlena, 26 let) Starih staršev zdaj nimam več, starši pravzaprav z mano zmeraj »svaveju marnvajo« (govorijo slovensko, op. a.). Pogovorno, dialekt. In to pravzaprav že celo življenje. Nemščina sploh ni prisotna. Nemščino sem se šele »v šuvi naučiva« (v šoli naučila, op a.), in ja, pa knjižno slovenščino pa tuj, in doma pač pravzaprav že »zmirm svovej marnvamo« (vedno slovensko govorimo, op. a.). (Intervjuvanka A6, dijakinja, 17 let) Kar se tiče družine mojega očeta, torej tam so pravzaprav tudi slovenski vplivi … ali madžarski? Mislim da bolj slo- venski, pri starih starših mojega očeta. Njegova mama je še govorila nekaj slovenščine tudi, on pa ne več. Moj stari oče tudi ni govoril slovensko. […] Moj družinski krog so sestavljali moja babica, moj oče, moja mama in moj brat. Moja babica in moja mama sta sicer govorili slovensko z menoj v mojem zgodnjem otroštvu. Samo mojemu očetu to ni bilo tako prav, ker on tega ni razumel. Tako se dvojezičnost pri meni ni prav izšla, kar se mi zdi škoda. (Intervjuvanec A7, študent, 20 let) Za večino anketiranih mladih na Koroškem je prvi jezik eno izmed koroških slovenskih narečij, v tem jeziku verjetno tudi povečini razmi- šljajo. Problem predstavlja komunikacija s širšim okoljem, ker otroci v vrtcu in šoli pogosto nimajo sogovorcev, s katerimi bi lahko govorili in urili vsakdanji jezik med vrstniki v slovenščini oziroma je nemščina tako dominantna, da se tudi otroci slovensko govorečih staršev med seboj pogovarjajo v večinskem jeziku. Tako ostajajo referenčne osebe za slo- venski pogovorni jezik predvsem starejše osebe. 148 Martina Piko - rustia znanje jezika/jezikov po lastni oceni Podatki kažejo, da anketirani mladi v Avstriji najbolje obvladajo lokalno nemško narečje (76,7 % zelo dobro) in nemški knjižni jezik (70 % zelo dobro). Lokalno slovensko narečje sledi na tretjem mestu (60 % zelo dobro).31 Četrtina (25 %) anketirancev pa ocenjuje kot zelo dobro svoje znanje slovenskega knjižnega jezika. Prav tako vidimo, da mladi relativno kritično ocenjujejo svoje lastno obvladanje slovenskega knjižnega jezika. Vsekakor pa jih 70 % misli, da obvladajo slovenski knjižni jezik vsaj dobro, če ne zelo dobro. Le 15,8 % anketirancev obvlada angleščino zelo dobro, 41,7 % dobro, 33,3 % niti dobro niti slabo. Med drugimi tujimi jeziki sta pri anketirancih močneje prisotni italijanščina (13,3 % s slabim znanjem, 26,7 % s srednjim in 3,3 % z dobrim znanjem) ter hrvaščina (5 % s slabim znanjem, 10 % s srednjim in 1,7 % z dobrim znanjem). Posamezniki so navedli znanje francoskega, španskega, ruskega, makedonskega, nizo- zemskega in latinskega jezika. 1 anketiranec obvlada znakovni jezik. Podatki potrjujejo domneve o izraziti lokalni identiteti v avstrijskem zamejstvu, še bolj pa o velikem pomenu lokalnih narečij (prim. Vavti 2012). Študije kažejo, da tudi na Koroškem narečje izginja na račun pogo- vorne knjižne slovenščine. Eden izmed vzrokov za ta razvoj je družbeno- ekonomski razvoj znotraj manjšine. Z večjim številom izobražencev je povezana tudi večja kompetenca izražanja v slovenskem knjižnem jeziku (Arbeitsgemeinschaft Alpen-Adria 2004, 182). Prav tako je večja jezikovna in narečna raznolikost znotraj mladih družin vzrok, da postane jezik spo- razumevanja za govorce različnih narečij ali drugih jezikov pogovorni knjižni jezik, kar je vsekakor pozitiven razvoj, saj je pred tem to funkcijo širšega medsebojnega sporazumevanja prevzemal večinski jezik. 31 slovenci na koroškem so razdeljeni na štiri večje koroške narečne skupine: ziljsko, ro- žansko, podjunsko in obirsko. zinka zorka, ki je s študenti raziskala območje avstrijske južne Štajerske, je ugotovila, da ljudje še govorijo jezik, ki je arhaičen, ker je bil izrinjen iz javnega življenja. na zahodu, v mlakah in radvanju govorijo koroško podjunsko narečje, v ivniku, arnežu in Gradišču pa koroško severnopohorsko-remšniško narečje. v okolici lučan – veliki Boč, klanci – prevladuje severnoštajerski kozjaški govor, v radgonskem kotu pa se ohranja panonsko prekmursko-slovenskogoriško mednarečje (zorko 2005, 137; glej tudi: zorko 2004, 2008). Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 149 Jezikovna iniciativa Slovenščina v družini, ki deluje v Celovcu na pobudo KKZ opozarja na pomen narečij kot mosta do slovenskega knji- žnega jezika. Pomen narečij za učenje jezika je izpostavil tudi intervjuva- nec A1 (zaposlen, 27 let): » Kajti žinjam (mislim, op. a.) – to sem prej hotel reči pri šoli – zelo je pomagalo, da je ta učitelj zmeraj tudi rekel, kako se kaj reče v narečju, da sem potem imel povezave s knjižnim jezikom. « Graf 2: Samoocena znanja jezikov anketirancev (N = 60) 25 % 60 % 70 % 76,7 % zelo dobro 45 % 20 % 23,3 % 15 % dobro 21,7 % 8,3 % 3,3 % 6,7 % niti slabo niti dobro 6,7 % 8,3 % 3,3 % 1,7 % slabo 1,7 % 3,3 % 0 % zelo slabo 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % slovenski knjižni jezik večinski knjižni jezik lokalno slovensko narečje lokalno večinsko narečje slovenščina v družinskem krogu in bližnjem okolju Najbolj dosledno se anketirani mladi v Avstriji pogovarjajo s starimi starši po mami (60 % samo slovensko), na drugem mestu sledijo pogo- vori z materami (56,7 %) in nato pogovori z očeti (53,3 %). 1 anketiranec je izpostavil, da se z mamo in staro mamo pogovarja v lokalnem pogo- vornem narečju, 1 anketiranec pa se z mamo in staro mamo pogovarja v srbščini. S starimi starši po očetu se 46,7 % anketirancev pogovarja izključno v slovenskem jeziku, pri čemer je treba upoštevati, da jih 23,3 % na vprašanje sploh ni odgovorilo, ker jim je stari oče po očetovi strani že umrl. Tudi z brati in sestrami se mladi pogosto pogovarjajo v sloven- skem jeziku (46,7 % samo slovensko), vendar nekoliko v manjši meri kot 150 Martina Piko - rustia s starši in starimi starši.32 Raba slovenščine je prav tako izrazita v širšem sorodstvenem krogu, v katerem se 60 % anketirancev pogovarja samo ali večinoma v slovenščini, ter v ožjem prijateljskem krogu, v katerem velik delež mladih uporablja manjšinski jezik v vsaj enaki meri kot večinskega. Jezik manjšine je torej najbolj prisoten v družinskem ter osebnem in inti- mnem okolju, signifikantna izjema so partnerstva. Le 11,6 % anketiran- cev govori s partnerjem samo ali večinoma slovensko, nihče oba jezika v enaki meri, 31,7 % jih govori izključno nemško, slaba polovica anketi- rancev pa na vprašanje ni odgovorila, saj partnerja nimajo. 1 anketiranec se s partnerjem pogovarja v italijanščini. V tem primeru pride do izraza dejstvo odseljevanja mladih v urbane centre zunaj Koroške (prim. Vavti 2012), kjer najdejo poleg službe in izobrazbe pogosto tudi ljubezen. Graf 3: jezik v družini ter v krogu sosedov, prijateljev in znancev (N = 60) 56,7 % 11,7 % 5 % 16,7 % 6,7 % 3,3 % z materjo 53,3 % 15 % 3,3 % 3,3 % 21,7 % 3,3 % z očetom 46,7 % 11,7 % 5 % 10 % 15 % 1,7 % 10 % z bratom/sestro 60 % 15 % 8,3 % 5 % 5 % 6,7 % s starimi starši po mami 46,7 % 8,3 % 5 % 1,7 % 15 % 23,3 % s starimi starši po očetu 23,3 % 36,7 % 23,3 % 13,3 % 3,3 % z drugim sorodstvom 8,3 % 3,3 % 8,3 % 31,7 % 1,7 % 46,7 % s partnerjem 6,7 % 13,3 % 25 % 15 % 38,3 % 1,7 % s sosedi 3,3 % 16,7 % 35 % 35 % 10 % z znanci iz bližjega okolja 6,7 % 21,7 % 46,7 % 16,7 % 8,3 % z ožjimi prijatelji 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo slovenski večinoma slovenski oba jezika v enaki meri večinoma večinski jezik samo večinski jezik drugo brez odgovora 32 podobno je ugotovila darja ovsenik (2010, 98–99) za dijake in dijakinje dvojezične trgo- vske akademije v Celovcu, kjer so podatki pokazali, da je več družin, kjer se dijaki s starši pogovarjajo večinoma ali samo v slovenščini, s svojimi brati in sestrami pa jih je več, ki se pogovarjajo mešano (slovensko in nemško). Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 151 Že pri prvem prestopu iz družinskega okolja v bližnje sosedstvo je razvidno, da v soseščini večinoma ali izključno uporablja večinski jezik več kot polovica (53,3 %) anketirancev, tudi pri pogovorih z znanci iz bližnjega okolja je večinski jezik močneje prisoten (pri 45 % večinoma ali izključno). Z ožjimi prijatelji anketiranci večinoma govorijo v obeh jezi- kih v enaki meri, 28,4 % se jih z njimi pogovarja večinoma ali izključno v slovenščini. Najmanj se mladi, po podatkih ankete, večinoma nemško ali samo nemško pogovarjajo z materami in očeti, širšim sorodstvom, ožjimi prijatelji ter v društvih in ustanovah. slovenščina v društvih, ustanovah in pri športu ter v drugih situacijah vsakdanjega (javnega) življenja V društvih in ustanovah le 10 % anketiranih mladih govori večinoma večinski jezik in 10 % samo večinski jezik, oba jezika v enaki meri upo- rablja 16,7 % mladih, ostali se v društvih in ustanovah pogovarjajo v glavnem slovensko, med njimi 21,7 % samo slovensko, kar kaže tudi na močno vključenost mladih (predvsem na Koroškem) izključno v sloven- ska društva in ustanove. Podobno ugotavlja Darja Ovsenik (2010, 109) v svoji raziskavi za dijake in dijakinje Dvojezične trgovske akademije v Celovcu – največ slovenščine uporabljajo, ko se udeležujejo prireditev slovenskih društev, kjer samo ali večinoma slovenščino uporablja 61 % dijakov iz Avstrije. Nekoliko manj prisoten je manjšinski jezik pri športu in rekreaciji (le 5 % anketiranih mladih pri športnih dejavnostih govori samo slovensko, 18,3 % večinoma slovensko ali oba jezika v enaki meri). Tako kot v dvojezično šolstvo se v slovenska društva vključujejo tudi nemško govoreči otroci, ki imajo tudi v slovenski društveni dejavnosti dodatne možnosti za učenje in rabo slovenskega jezika. V slovenske sku- pnosti, slovensko šolstvo in slovenske društvene dejavnosti se na Koro- škem vključujejo poleg pripadnikov večine tudi pripadniki drugih manj- šin, drugih slovanskih in neslovanskih evropskih narodov ter priseljenci iz evropskih in neevropskih držav, ki so naseljeni v zamejskih območjih (Piko - Rustia 2016). Slovenska društva so pomembni jezikovni in socia- lizacijski prostori za vse otroke (slovensko, nemško in drugo govoreče) na dvojezičnem območju. 152 Martina Piko - rustia Intervjuvanka A5 (zaposlena, 26 let) je tako povedala: Pa tudi če je to taka malenkost, ena ura na teden, ampak tam se družijo naši dvojezični otroci, pogovarjamo se samo v slovenščini. Tudi če pride kakšen otrok, ki od doma ne govori slovensko, ampak se v šoli uči … tudi z njimi govorimo samo slovensko. Tako da je to res naš dvojezični prostor, naš kulturni dom […]. Splošna jezikovna podoba, ki je razvidna iz diagrama, kaže, da je raba slovenščine v javnosti redka, najmanj slovenščino uporabljajo z ose- bjem v bolnicah, med vsemi zamejstvi tudi v najmanjšem obsegu. Eden izmed vzrokov, da so starši današnje srednje generacije govorili s svojimi otroki nemško, je bil tudi strah, da bodo otroci »trpeli, ko v bolnici ne bodo znali nemško«. V nekoliko večji meri je slovenščina prisotna v občevanju z osebjem na občinskih uradih (26,7 % vsaj v enaki meri), predvsem na dvojezičnem območju južne Koroške, kjer slovensko govoreči uradniki spregovorijo tudi v slovenščini. Dokaj razširjena je raba slovenskega jezika na banki, polovica (50 %) anketirancev jih tam govori samo slo- vensko ali večinoma slovensko. Za to imajo zasluge slovenske posojilnice na dvojezičnem območju, ki imajo dolgo tradicijo.33 Slovenske posojil- nice in zadruge so tudi pomembni delodajalci, zato je v toliko večji meri slovenščina prisotna tudi pri prodajalcih v trgovinah. Prestrukturiranje slovenskega bančništva in zadružništva ter močno krčenje tega sektorja predstavljata zato ne le problem za delovna mesta, temveč tudi za rabo slovenščine v javnem prostoru, predvsem tam, kjer delujejo slovenske banke in trgovine, ki so poleg društvene dejavnosti pomemben gospo- darski in tudi jezikovni steber. V nekoliko večji meri je slovenščina pri- sotna tudi v občevanju z osebjem v knjižnicah (26,7 % samo ali večinoma slovensko, 26,7 % oba jezika v enaki meri). V manjši meri jo uporabljajo anketiranci z natakarji v gostilnah in trgovinah, kar je pričakovano, saj mladi koristijo širšo ponudbo, med njimi tudi slovensko. Tudi na pošti je slovenščina manj prisotna, vendar jo skoraj 10 % anketirancev uporablja vsaj v enaki meri. 33 v Šentjakobu v rožu je bila leta 1872 ustanovljena prva slovenska kreditna zadruga v avstriji. Glej tudi: zveza bank 2011. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 153 Graf 4: jezik v situacijah vsakdanjega javnega življenja (N = 60) 21,7 % 35 % 16,7 % 10 % 10 % 6,7 % v institucijah/v društvu 5 % 13,3 % 15 % 26,7 % 21,7 % 18,3 % pri športu ali rekreaciji 1,7 % 18,3 % 36,7 % 40 % 3,3 % z natakarji v gostilnah in v nočnih barih 1,7 % 5 % 5 % 23,3 % 65 % s prodajalci v trgovinah 3,3 % 5 %1,7 % 6,7 % 80 % 3,3 % z osebjem na pošti 16,7 % 80 % 3,3 % z osebjem v bolnicah 21,7 % 28,3 % 10 % 8,3 % 30 % 1,7 % z osebjem na banki 6,7 % 20 % 26,7 % 11,7 % 28,3 % 6,7 % z osebjem v knjižnicah 10 % 5 % 11,7 % 15 % 55 % 3,3 % z osebjem na občinskih uradih 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo slovenski večinoma slovenski oba jezika v enaki meri večinoma večinski jezik samo večinski jezik drugo brez odgovora slovenščina v šoli, na fakulteti in na delovnem mestu S sošolci se samo v slovenščini pogovarja le 1,7 % anketirancev, več mladih uporablja samo večinski jezik, in sicer 11,7 %34. Pri navedbah je treba odšteti 56,6 % anketirancev, ki ne hodijo v šolo, ostali se v večji meri pogovarjajo večinoma v slovenščini ali v obeh jezikih v enaki meri (23,4 %), večinoma večinski jezik uporablja 6,7 % anketiranih mladih. Zelo podobna je slika pri pogovorih z dijaki iz drugih razredov. 34 podobno sliko kaže raziskava darje ovsenik (2010, 103) na dvojezični trgovski akademiji v Celovcu za dijake z avstrijskim državljanstvom. 154 Martina Piko - rustia Graf 5: jezik v šoli (N = 60) 58,3 % 8,3 % 5 % 6,7 % 6,7 % 15 % s profesorji zunaj pouka 58,3 % 11,7 % 6,7 % 11,7 % 10 % 1,7 % z dijaki iz drugih razredov 56,7 % 11,7 % 6,7 % 11,7 % 11,7 % 1,7 % s sošolci 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % brez odgovora večinoma večinski jezik večinoma slovenski drugo oba jezika v enaki meri samo slovenski samo večinski jezik Slovenski pogovorni jezik se med mladimi na avstrijskem Koroškem uveljavlja takrat, kadar so v razredih večje skupine govorcev slovenskega narečja ali knjižne slovenščine. A niti takšno izhodišče ni jamstvo za rabo slovenskega jezika, v manjšinski situaciji se namreč težje razvija sodoben slovenski mladinski sleng oziroma žargon, ki je še posebej za najstnike pomembno sredstvo komuniciranja. S profesorji zunaj pouka se dijaki pogovarjajo pretežno v slovenskem jeziku, razen tisti, ki ne obiskujejo slovenskih šol. Raziskava na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, izvedena v šolskem letu 2008/2009, je pokazala, da povezave podatkov posameznih dijakov glede na govorni položaj (med poukom, odmori in zunaj šole) kažejo, da se večina dijakov podobno sporazumeva povsod – malo je takih, ki v položajih, povezanih s šolo, bistveno spremenijo izbiro jezika, kar še posebej drži za komunikacijo s sošolci (Ovsenik 2010, 103). Jezikovne situacije v šoli so intervjuvanci opisali tako: V ljudski šoli vem, da nas je bilo štirinajst v razredu, in od teh, ne vem, osem ali devet prijavljenih k slovenščini. Od teh nas je bilo pet ali šest, ki smo od doma znali. Tako da smo se mi pravzaprav z učiteljem pogovarjali Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 155 v slovenščini, ampak tako med seboj v razredu vedno v nemščini. (Intervjuvanka A5, zaposlena, 26 let) Intervjuvanka A5 je opozorila tudi na pomen aktivne vloge učiteljev pri oblikovanju »prostorov« za slovenščino in tudi na deloma napačna pričakovanja staršev, ki svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku. Ker to ni predmetni pouk, temveč dvojezični pouk, je treba tudi starše temu ustrezno pripraviti in informirati: Ampak zdaj se vedno bolj zavedam tega […], kakšno nalogo imaš (kot učitelj, op. a), pa da to, kar delamo tudi v društvu, da imamo prostor za slovenščino, da to lahko v šoli tudi ustvariš. […] Nekateri pač tudi iz napačnih razlogov (prijavijo otroke k slovenskemu pouku, op. a.), ker se starši enostavno ne zavedajo, kaj pomeni dvojezi- čen pouk. »Aha, a bissl Slowenisch dazu is eh liab, oba nur nit zu viel« (Malo slovenščine zraven je itak lepo, ampak ja ne preveliko, op. a). Na avstrijskih univerzah je v pogovorih s kolegi pričakovano bistveno bolj prisoten samo večinski jezik (16 % anketirancev, pri tem je treba upo- števati 60 % tistih, ki niso na univerzah), vendar je skoraj v enaki meri v pogovorih prisotna tudi slovenščina (večinoma ali v enaki meri oziroma tudi v manjši meri). V še večji meri (23 %) je v pogovorih s profesorji prisotna samo nemščina, vendar je slovenščina v eni ali drugi obliki pri- sotna pri 16 % anketirancih. Za razliko od drugih zamejstev so študenti iz Koroške redkeje odločijo za študij v Sloveniji. Posamezniki koristijo možnost izpopolnjevanja na slovenskih univerzah, redkejši posamezniki opravijo celoten študij v Sloveniji. Na delovnem mestu je samo slovenski ali večinoma slovenski jezik prisoten v komunikaciji z nadrejenimi in kolegi pri 13,3 % anketirancev, kar priča o dosledni rabi jezika znotraj slovenskih ustanov, znatno manj je slovenščina prisotna v pogovorih s strankami, partnerji in dobavitelji. 1 anketiranec se z nadrejenimi in kolegi pogovarja bosansko, angleščino v delovnem okolju uporablja le 1 anketiranec. 156 Martina Piko - rustia osebni odnos mladih do jezika/jezikov Po podatkih ankete mladi v Avstriji relativno pogosto razmišljajo v slo- venskem jeziku – skupno 70 % mladih razmišlja v obeh jezikih v enaki meri (28,3 %), večinoma v slovenščini (28,3 %) ali celo samo v slovenščini (13,3 %). Le 28,3 % jih misli večinoma ali izključno v nemščini. Graf 6: jezik, v katerem mladi navadno razmišljajo (N = 60) 30 % 28,3 % 28,3 % 20 % 20 % 13,3 % 10 % 8,3 % 1,7 % 0 % 0 % samo v večinoma v v obeh jezikih večinoma v samo v drugo brez slovenskem slovenskem v enaki meri nemškem nemškem odgovora V pogovorih so mladi izpostavili, da je razmišljanje v enem ali dru- gem jeziku odvisno tudi od teme in okolja – o temah, povezanih z družino, dvojezično šolo ipd., razmišljajo v slovenskem jeziku, o temah, povezanih s širšim okoljem (uradi, nemški prijateljski krog, univerza ipd.), razmi- šljajo v nemškem jeziku, torej v jeziku, v katerem tudi v tistih okoljih komunicirajo. Drugi pa razmišljajo pretežno ali izključno v slovenskem jeziku, na primer intervjuvanec A2 (zaposlen, 24 let): Slovenski jezik mi pomeni zelo veliko, je občutek, kako bi rekel, varnosti. V slovenskem jeziku ali pa v domačem narečju se počutim zelo varno in je tudi z njim povezan občutek navezanosti do doma in občutek, kot sem že rekel varnosti, materine ljubezni. Je tudi zame najlepši jezik, čeprav je tudi recimo nemški jezik zelo lep, francoski, Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 157 angleški, vsi jeziki so po svoje zelo lepi. Ampak seveda slovenski je materni jezik, je zdaj, objektivno gledano, še vedno najlepši, in jezik, v katerem tudi misliš in sanjaš. raba jezika pri osebnem dopisovanju Graf 7: Raba jezikov pri osebnem dopisovanju (N = 60) 61,7 % 60 % 48,3 % 40 % 40 % 35 % 28,3 % 25 % 20 % 20 % 20 %20 % 15 % 11,7 % 11,7 % 10 %10 % 5 % 8,3 % 8,3 % 8,3 % 3,3 % 5 % 1,7 % 1,7 % 1,7 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % samo večinoma oba jezika večinoma samo drugo brez slovenski slovenski v enaki meri nemški nemški odgovora pisma SMS elektronska pošta spletna socialna omrežja Pri dopisovanju v obliki pisem dobra četrtina (28,3 %) anketirancev v Avstriji navaja, da uporablja oba jezika v enaki meri. Večinoma sloven- ščino oziroma večinoma nemščino uporablja pri osebnem dopisovanju v pismih izenačeno število vprašanih (po 20 %), samo slovenski jezik (5 %) oziroma samo nemščino (8,3 %) uporablja relativno majhen delež anketirancev. Ker mladi danes pisem ne pišejo več, je pri vprašanju o rabi jezika pri osebnem dopisovanju v obliki pisem večje število anket (15 %) brez odgovora. 1 anketiranec je kot jezik dopisovanja v pismih navedel španski, italijanski, angleški in nemški jezik ter 1 anketiranec nemški in angleški jezik. Pri dopisovanju s SMS-i največje število anketirancev uporablja oba jezika v enaki meri (61,7 %), večje število jih uporablja večinoma večinski 158 Martina Piko - rustia jezik (20 %) kot večinoma slovenski jezik (8,3 %), samo večinski jezik uporablja 10 % anketirancev, samo slovenskega pa nihče. Ravno obratno kot pri dopisovanju v obliki pisem, kjer je relativno veliko število anket brez odgovorov, so pri SMS-ih odgovorili vsi anketiranci. V drugih jezi- kih se pri dopisovanju s SMS-i ne pogovarja nihče izmed anketirancev. Po elektronski pošti komunicira 35 % anketirancev večinoma v nem- škem jeziku, oba jezika v enaki meri uporablja pri e-pošti 40 % anketiran- cev, večinoma slovenski jezik 11,7 %. Samo večinski jezik jih pri e-pošti uporablja 10 %, samo slovenskega pa nihče. Le 1 anketiranec na vprašanje ni odgovoril, prav tako 1 anketiranec je kot jezik komunikacije po e-pošti navedel španščino, italijanščino, angleščino in nemščino. Podobna je slika pri spletnih socialnih omrežjih, kjer pa lahko opa- zimo, da je slovenščina prisotna v nekoliko večji meri, saj 48,3 % anketi- rancev navaja, da jo uporablja enako pogosto kot nemščino. Facebook je lahko tudi pobudnik ali indikator vitalnosti slovenskega jezika manjšin- skih skupnosti v zamejstvu in po svetu.35 Posplošeno pa lahko ugotovimo, da je pri vprašanju o osebnem dopisovanju z različnimi komunikacijskimi sredstvi bila najbolj priljubljena opcija odgovora povsod tista, ki govori o enako pogosti rabi obeh jezikov. mladi in raba klasičnih medijev Časopisi in revije Večina anketiranih mladincev v Avstriji koristi pretežno nemško čtivo. 58,4 % jih bere večinoma ali izključno nemške časopise in revije. Pri anke- tiranju so mladi opozorili, da slovenskih dnevnikov ni, zato v primerjavi z anketiranimi mladimi v Italiji mladi v Avstriji v nekoliko večji meri koristijo samo ali večinoma večinske tiskane medije (v Avstriji 58,4 %, v Italiji 45 %). Slaba tretjina anketiranih mladih navaja, da uporabljajo sloven- sko in nemško gradivo v enaki meri. Nemški jezik močno dominira v 35 Glej: valentinčič 2017. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 159 vsakdanjiku pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji, kar se izraža tudi v pričujočih podatkih. V teh pogojih pravzaprav preseneča, da 36,7 % anketirancev uporablja vsaj v enaki meri ali celo večinoma slovenske tiskane medijske vire. Nihče se ne poslužuje izključno slovenskih tiskanih medijev, le 5 % jih bere večinoma slovenske časnike. Graf 8: branje časopisov in revij (N = 60) 60 % 50 % 46,7 % 40 % 31,7 % 30 % 20 % 11,7 % 10 % 5 % 0 % 1,7 % 3,3 % 0 % 0 % samo večinoma slovenske in nemške večinoma samo drugo ne berem brez slovenske slovenske v enaki meri nemške nemške časopisov odgovora Na Koroškem izhajata tednika Novice in Nedelja; Novice poročajo o aktualnih družbenopolitičnih, kulturnih, družbenih in športnih temah z izključno koroško-slovensko tematiko, cerkveni list Nedelja pa poleg verskih tem obravnava kulturno življenje in aktualna družbena vprašanja Slovencev na Koroškem ter štirinajstdnevno izdaja tematske številke kot priloge časopisu, v katerih obravnavajo najrazličnejše teme (kultura, lite- ratura, jezik, družine, potopisi, aktualna družbena vprašanja idr.). Tednik Novice je v letu 2015 podprl izdajo dijaškega lista Podmornica, ki je v tem izšel v dveh številkah – pripravili so ga dijaki Slovenske gimnazije in člani dijaškega kluba KDZ v Celovcu. Cerkveni list Nedelja izdaja tudi tematske številke z literarnimi prispevki mladih literarnih ustvarjalcev ob literarnem natečaju Pisana promlad. Študentska kluba na Dunaju in v Gradcu sta v preteklosti izdajala svoji glasili Punt (Dunaj) in Informator (Gradec). Trenutno delujoči klubi (KSŠŠD, KSŠŠG in KSŠŠK) o svojih 160 Martina Piko - rustia dejavnostih informirajo z okrožnicami, na spletnih straneh, po Facebo- oku ipd., ne izdajajo pa glasil. Lastna glasila spodbujajo mlade k aktivnemu sooblikovanju vsebin, kot je omenil intervjuvanec A4 (dijak, 16 let): Kaj misliš, da bi lahko manjšinski mediji storili, da bi imeli nekoliko več vsebin, ki bi bile zanimive za mlade? Kaj bi si želel? Ali ti kaj manjka? Z xxx (oseba, op. a.) smo imeli na primer idejo, da nare- dimo politični kompas, ki mladim razloži politično situa- cijo. Kaj so desničarji in levičarji. V manjšinskem okviru? Ne, na splošno politično. Da bi to vključili v slovenske medije ali ... morda šport. To bi vi radi izdelali in potem nekje objavili. Na spletu? Ne, to smo pravzaprav hoteli dodati časopisu Podmor- nica, ki ga piše KDZ. Intervjuvanci so zelo različno ocenili manjšinsko medijsko ponudbo glede na svoja pričakovanje in njihov lastni pristop do medijev: Pri časopisih je pač tako, da je Nedelja zelo cerkveno usmerjena, včasih preveč, da manjkajo druge teme. V Novicah je jezik tu in tam takšen, da ne paše in jaz nočem brati fovš (napačne, op. a.) slovenščine. Jaz tudi ne govorim perfektno. Če pa mene zmeraj rukne (vrže, op. a.), ko berem, to ni fajn. (Intervjuvanec A1, zaposlen, 27 let) Samokritična je ocena intervjuvanke A3 (študentka, 22 let), da »bi mladina morala tudi sama zase nekaj narediti«: Na splošno ne poslušam veliko radia, tako da tudi slo- venski radio ne. Novice berem, če sem v klubu. Če sem v nedeljo doma, pač gledam Dober dan, Koroška. Ampak, da bi si ogledala po internetu stream ... to ne. Nedelje ne berem. Kaj še obstaja? Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 161 Obiskuješ manjšinske spletne strani? Ne, teh ne obiskujem. Pravzaprav manjšinskih medijev ne koristim veliko. Kaj se ti zdi zanimivo, kaj manj zanimivo? A te kaj moti? Ali bi lahko kaj spremenili? Za mladino ni veliko ponudbe. Na spletnih straneh sploh ne vem, ali imajo kaj zanimivega za mladino. Radio Agora ima včasih nekatere zanimive stvari. Slovenski spored ORF, ne vem, to pač tudi ni za mladino. To je bolj za starejše, glasba … Ti bi ja tudi lahko nekaj naredili za mladino. Kaj bi lahko manjšinski mediji nudili mladini? To je težko vprašanje. Ali to v klubu ni tema? V zadnjem času o tem pravzaprav nismo govorili. Seveda je problem, da se mladina s tem ne ukvarja. Potem pač tudi ničesar ni za mladino. Mladina bi morala tudi sama zase nekaj narediti. Ali misliš, da bi na tem področju bila mladina lahko bolj aktivna? Ja, na vsak način. Preko medijev si pač prezenten. Posamezni mladinci so aktivno vključeni v medijsko delo. Tednik Novice in cerkveni list Nedelja ponujata mladim tudi možnost opravlja- nja prakse v poletnih mesecih, prav tako Slovenski spored ORF: Vsekakor spremljam medije, manjšinske medije, na Koroškem, ker sem pač tudi poklicno zaposlen v medijih, slovenskih, in jih tudi sooblikujem […]. Koristim in spre- mljam pa tudi druge medije, kot so tiskani mediji, Novice in Nedelja, to sta tednika. Za Nedeljo sem tudi že delal in sam pisal, tako da sem tudi tam sooblikoval […] Lahko rečemo, da dnevno spremljam in koristim te naše medije. 162 Martina Piko - rustia Zdi se mi zelo pomembno, da jih imamo, lastne medije. Vsekakor je še veliko, kar bi se dalo popraviti in izboljšati, to pa je proces – vedno – razvoja. Nikoli ne smeš obstati na eni piki, reči »aha, to je zdaj super, smo zadovoljni, zdaj pa naprej tako delamo«, ampak se moraš vedno razvijati naprej, iti s časom in se prilagajati potrebam in željam potrošnikov. Finančni okviri verjetno tudi omejujejo razvoj manjšinskih medijev? Seveda, to vidimo pri Novicah, a ne, iz meseca v mesec ne vejo, ali bodo preživeli, oziroma iz leta v leto se borijo za preživetje, ker pač so odvisni od podpor. Nedelja je tukaj malo na boljšem, ker je pod okriljem škofije in zaenkrat zgleda še ni finančne težave. Radijske in televizijske oddaje so tudi pod okriljem državne radiotelevizije, tako da tudi tam ni zdaj nujno problem denar, temveč mogoče tudi iznajdljivost ali nekje en mlad, svež veter. O tem pa je treba diskutirati in razpravljati, iskati nove poti, kako tudi mlade dosežeš. Manjšinski mediji pokrivajo cel spekter – lokalno, regionalno –, zmanjka pa za svetovno dimenzijo, ker so tudi kadri majhni? Ja tudi mislim, da tudi ni naloga teh medijev, da bi pokri- vali svetovno … Kako doseči mlade prek medijev? Preko tiskanih, analognih medijev vedno težje, zato pa, kot sem rekel, je treba iskati nove poti. Splet in socialni mediji so vsekakor tisti mediji našega časa, kjer najhitreje in največ ljudi dosežeš in je tudi treba iti s časom in se tudi v te smeri ozirati. (Intervjuvanec A2, zaposlen, 24 let) Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 163 Danes soobstajajo klasični (časopis, radio, televizija) in novi mediji (svetovni splet), ki bistveno vplivajo tudi na podobo manjšinskih medi- jev. Spletna komunikacija je spremenila klasično medijsko ponudbo, saj imajo vsi časopisi danes svoje spletne strani, klasično branje v papirnati obliki, ki je ena izmed osnov usvajanja jezika, pa pojema. S tem upada tudi število naročnikov, ki vzdržujejo časopise – ohranjanje časopisnih medijev in zagotavljanje kakovostne ravni poročanja in jezikovne rabe postaja eden izmed pomembnejših izzivov v zamejstvu. radio Še manj kot slovenskih tiskanih medijev se anketirani mladi v Avstriji poslužujejo slovenskega radijskega programa (10 % jih posluša samo slo- venske ali večinoma slovenske radijske programe), čeprav ima slovenska manjšina v avstrijskem zamejstvu na razpolago radijsko frekvenco, ki je v prvi vrsti namenjena njej. Lastnik frekvence je Svobodni Radio Agora, ki daje osem ur svojega dnevnega oddajnega časa na razpolago Sloven- skemu sporedu javne avstrijske radijske postaje ORF. Program Sloven- skega sporeda ORF po večini ne ustreza interesom mlajšega občinstva tako po izbiri glasbe kot po načinu poročanja. Tudi dnevni spored Radia Agora, ki ima med 6.00 in 18.00 štiri ure oddajnega časa, se v prvi vrsti ne obrača na mlado občinstvo. Večerni in nočni program Radia Agora med 18.00 in 6.00 pa večinoma ni slovenski, temveč večjezični. Slovenski spored ORF dnevno poroča o aktualnih manjšinskih dejavnostih na vseh področjih, ostali del programa so tematske oddaje in (slovenska) glasba. Večina mladih (53 %) posluša večinoma nemške radijske oddaje, kar je v veliki meri povezano s poslušanjem glasbe, ki pri mladini prednjači. Intervjuvanci so tudi omenili, da na splošno redko poslušajo radijske oddaje, tudi nemških ne poslušajo. 164 Martina Piko - rustia Graf 9: Poslušanje radijskih oddaj (N = 60) 60 % 53,3 % 50 % 40 % 30 % 20 % 16,7 % 13,3 % 10 % 8,3 % 1,7 % 3,3 % 3,3 % 0 % 0 % samo večinoma slovenske večinoma samo drugo ne poslušam brez slovenske slovenske in nemške nemške nemške radijskih postaj odgovora v enaki meri Graf 10: Poslušanje glasbe (N = 60) 70 % 61,7 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 16,7 % 11,7 % 10 % 6,7 % 1,7 % 1,7 % 0 % 0 % 0 % samo večinoma slovensko večinoma samo drugo ne poslušam brez slovensko slovensko in nemško nemško nemško glasbe odgovora v enaki meri Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 165 Nihče izmed mladih anketirancev v Avstriji ne posluša izključno slo- venske glasbe, kar seveda ne preseneča. Tudi izključno nemške oziroma avstrijske/večinske glasbe ne posluša skoraj nihče, le 1 anketiranec je namreč navedel to možnost. Skoraj dve tretjini anketirancev sta se odlo- čili za možnost »drugo« in tam navedli različne odgovore. Tretjina (20) vseh anketirancev specificira, da posluša angleško in ameriško glasbo, 6 jih pravi, da poslušajo tujo oziroma mednarodno glasbo. Ostali, ki so izbrali možnost »drugo«, navajajo glasbo različnih držav (italijansko, špansko, francosko, hrvaško), vsak izmed njih pa navaja poleg tega tudi angleško glasbo. Glasba je za mlade ključni identifikacijski in socializa- cijski dejavnik. Prek uvrščanja v raznovrstne, pogosto transnacionalne mladinske scene si mladinci oblikujejo identiteto. Na področju popularne glasbe je prevlada angleščine izrazitejša kot na drugih področjih med- narodne komunikacije, žargon mladih pogosto zaznamuje tudi veliko število besed angloameriškega izvora. Čeprav je medijska oskrba na Koroškem danes relativno dobra, pa je pomanjkanje celodnevne radijske postaje vse do leta 1998 (do takrat so Slovenci imeli dnevno 50-minutno radijsko oddajo znotraj deželnega stu- dia ORF v Celovcu) prisotnost slovenskega jezika v javnosti omejevalo, razširila se je šele s celodnevnim radiem. Na avstrijskem Štajerskem so radijske in televizijske programe vzpostavili šele po letu 2012. televizija Televizijske oddaje, ki jih gledajo anketirani mladi v Avstriji, so seveda večinoma v nemškem jeziku. Nihče izmed anketiranih mladih ne navaja, da izključno ali večinoma gleda slovensko televizijo. Samo 1 anketiranec je povedal, da gleda slovenske in nemške televizijske oddaje v enaki meri, velika večina (83,3 %) jih koristi večinoma ali izključno nemško televi- zijsko ponudbo. 10 % se jih poslužuje televizijskih ponudb tudi v drugih jezikih, predvsem v angleščini. Slovenska manjšina v Avstriji ima lastno polurno tedensko oddajo na javni televiziji (informativna oddaja Dober dan, Koroška/Dober dan, Štajerska), zasebnih ponudb v slovenskem jeziku ni. Televizijski programi 166 Martina Piko - rustia RTV SLO in slovenskih zasebnih postaj na južnem Koroškem večini prebivalstva brez dodatnih sprejemnikov niso na voljo. Podobno je na avstrijskem Štajerskem. Intervjuvanci so omenili, da gledajo oddajo Dober dan Koroška, kadar predvajajo teme, ki se tičejo njih (mladih), oziroma prispevke, v katerih sami nastopajo (poročila o gledaliških predstavah, šolski plesi, športni dogodki ipd.). Intervjuvanci so omenili tudi filme iz projektov Iskrica ter otroške in mladinske nadaljevanke, ki so bile namenjene izključno mladim; omenjeni projekti namreč pritegnejo mlade, da gle- dajo svoje sovrstnike po televiziji. Starejša generacija posluša slovenski radio in gleda slovensko tele- vizijo tudi iz osnovnega spoštovanja do slovenskega radia (»naš radio«), v posameznih gospodinjstvih je gledanje slovenskega televizijskega pri- spevka navada oziroma je slovenski radio stalno na voljo, kot je ome- nila intervjuvanka A6 (dijakinja, 17 let): »Ja, Slovenski spored pač vedno poslušamo«. Mlade zgolj slovenska beseda ne veže več na slovenske radijske in televizijske programe. mladi in raba novih medijev Pri rabi novih medijev lahko ugotovimo, da precejšen delež mladih v Avstriji v veliki meri sega po informacijah v nemščini, čeprav je interne- tni komunikacijski svet veliko bolj odprt, zlasti v primerjavi s tradicional- nimi komunikacijskimi sredstvi, kot so tisk, radio in televizija. Ker ima nemški jezik ogromno število govorcev, so možnosti spletnih aplikacij v nemščini številne – morda se tudi zaradi tega mladi v Avstriji v nekoliko manjšem številu poslužujejo spletnih strani v drugih jezikih kot v drugih zamejstvih. Posamezniki so navedli, da obiskujejo angleške (2 anketi- ranca), španske, angleške in nemške (1 anketiranec), slovenske, nemške in angleške (1 anketiranec), angleške in nemške (2 anketiranca) ter nem- ške, angleške, italijanske in slovenske (1 anketiranec) spletne strani. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 167 Slovenska društva in ustanove na Koroškem imajo po večini dvo- jezične ali večjezične spletne strani, redke so samo slovenske. Slovenski spored ORF ima zgledno urejeno spletno stran, na kateri dnevno (razen ob koncu tedna) poročajo o aktualnih dogodkih znotraj manjšine in o za manjšino pomembnih temah, ki imajo močno in široko gledanost. Za (pisni) pogovor v slovenskem jeziku z mladimi lahko zavestno izkoristimo tudi Facebook in druga družbena omrežja (Perger 2016). Novi mediji danes nudijo nove možnosti komunikacije ter nove oblike učenja in rabe jezika v vsakdanjem okolju. Mladina je danes v stiku po telefonskih in spletnih omrežjih, kjer razvijajo sproščeno komunikacijo – tudi v sodob- nem slovenskem mladinskem žargonu. Kot mladinski žargon se danes na Koroškem uveljavljajo tudi lokalna slovenska narečja. V današnjem času je manjšina prek spleta lahko brez ovir povezana z medijskim svetom v Sloveniji in v slovenščini; vprašanje pa je, kako spodbuditi mlade, da te izredne možnosti tudi koristijo. Graf 11: Obiskovanje spletnih strani (N = 60) 60 % 58,3 % 50 % 40 % 30 % 20 % 15 % 13,3 % 11,7 % 10 % 0 % 1,7 % 0 % 0 % samo večinoma slovenske večinoma samo drugo brez slovenske slovenske in nemške nemške nemške odgovora v enaki meri 168 Martina Piko - rustia mladi in knjige Po podatkih ankete slaba polovica (48,3 %) anketiranih mladih v Avstriji bere večinoma literaturo v nemščini, tretjina pa jih bere knjige v obeh jezikih v enaki meri. Da po rezultatih ankete tretjina mladih bere slovenske knjige v enaki meri kot nemške, je presenetljiv podatek, ker izkušnje kažejo drugačno sliko. Ostali anketiranci so dokaj enakomerno porazdeljeni po alterna- tivnih možnostih odgovora, le izključno slovenskih knjig ne bere nihče izmed vprašanih. Graf 12: branje knjig (N = 60) 60 % 50 % 48,3 % 40 % 33,3 % 30 % 20 % 10 % 3,3 % 5 % 5 % 5 % 0 % 0 % 0 % samo večinoma slovenske večinoma samo drugo ne berem brez slovenske slovenske in nemške nemške nemške knjig odgovora v enaki meri Ali bralna značka, ki jo spodbuja Slovenska študijska knjižnica v Celovcu, in obvezni literarni dnevniki pri šolskem pouku le pripomorejo k večji bralni kulturi, bi bilo treba preveriti z narativnimi intervjuji. Razi- skava o bralnih navadah Slovencev na Koroškem iz leta 1996 je pokazala, da so mladi v starosti od 15 do 21 let prebrali nekoliko več literature kot odrasli (Sketelj 1996, 59). V Celovcu deluje osrednja Slovenska študijska knjižnica v okviru SPZ, ki nudi dijakom možnost izposoje vseh slovenskih mladinskih in otroških knjig, saj je knjižnica do nedavnega prejemala vse slovenske Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 169 publikacije kot obvezne izvode. Strokovne slovenske knjižnice so tudi v osrednjih organizacijah (KKZ, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Slovenski znanstveni inštitut), splošne knjižnice pa tudi pri zasebnikih (knjižnica Teodorja in Mete Domej) in krajevnih društvih (v Pliberku, Železni Kapli, Selah in Velikovcu). V Celovcu delujeta tudi dve slovenski knjigarni (knjižna centra Mohorjeva in Haček). Obsežna knjižnica je v prostorih Slovenske gimnazije; druge šolske knjižnice na območju dvojezičnega šolstva in v izobraževalnih ustanovah (na pri- mer za vzgojiteljice) imajo na izposojo tudi slovenske knjige. V Štajerski deželni knjižnici v Gradcu deluje od leta 2013 Slovenska čitalnica, ki ima tudi mladinsko in otroško leposlovje. Slovenske knjige so prav tako v univerzitetnih knjižnicah in v državni knjižnici ÖNB. Največja slovenska knjižnica na Dunaju je v prostorih tamkajšnjega KSŠŠD. Na vprašanja, kakšno literaturo berejo v slovenščini in kakšno v dru- gih jeziki ter ali lažje berejo v slovenščini ali v nemščini ali oboje enako, so intervjuvanci odgovorili zelo različno, odvisno tudi od starosti: Oboje enako. Zelo rad berem romane, leposlovje. Pesmi morajo biti po mojem okusu, ne morem brati vsega. Zelo rad berem tudi narečno prozo, ali je to Bartoloth, ali je to Kokot, ali je to nekaj iz Slovenije, vseeno. To zelo rad berem. Drugače pa tudi gledam na to, da berem znan- stvene knjige, da se izobražujem. To so reči, ki jih znam ali ne znam, in potem pa berem to v slovenščini, da si pri- dobim besedni zaklad. Imam tu tudi veliko teh strokovnih knjig, tudi psihološke sem bral v slovenščini. Sem rekel: »To je fajn, je ena razširitev, se priučim isto, ampak tu imam kombinacijo, da se učim jezik oziroma ohranjam to, kar znam, in se naučim nekaj strokovnega zraven.« Kaj pa v angleščini? Tudi. Imam tudi francoske in angleške knjige, pa bolj romane, manj znanstvene literature, manj strokovne. Imam tudi obilo nemških, francoskih in angleških knjig, ampak v glavnem se zdaj ukvarjam s slovenščino. (Inter- vjuvanec A1, zaposlen, 27 let) 170 Martina Piko - rustia Intervjuvanka A3 (študentka, 22 let) je omenila, da je za ohranja- nje jezika važno slovensko čtivo: »Kar je še pomembno, je, da se kupuje slovenska literatura.« Tudi intervjuvanec A4 (dijak, 16 let) izpostavlja pomembnost branja knjig za učenje jezika, hkrati pa ugotavlja, da knjig na splošno ne bere. Na vprašanje, kako je s slovenščino oziroma ali bi se je rad še dodatno učil, recimo na nekih tečajih v Sloveniji ali kaj podob- nega, je odgovoril: »Tečaj ne, ampak na primer, če bi bral več slovenskih knjig ali klasično slovensko literaturo.« Na vprašanje, ali bere večinoma v nemščini, pa je odgovoril: »Ne, pravzaprav ne berem veliko knjig.« K temu je še dodal: »Na splošno ne.« slovenske kulturne prireditve kot jezikovni prostori Graf 13: Udeleževanje kulturnih prireditev (N = 60) 60 % 50 % 40 % 40 % 30 % 23,3 % 20 % 13,3 % 10 % 8,3 % 10 % 1,7 % 3,3 % 0 % samo večinoma slovenske večinoma samo se ne udeležujem brez slovenske slovenske in nemške nemške nemške kulturnih odgovora v enaki meri prireditev Dobra polovica anketiranih mladih v SZA se udeležuje kulturnih prireditev, ki jih prirejajo slovenska društva (40 % večinoma sloven- skih, 13,3 % samo slovenskih), slaba četrtina (23,3 %) prireditev obeh narodnih skupin v enaki meri, 10 % se udeležuje večinoma nemških, le 1,7 % samo nemških, skupno 11,6 % anketirancev pa sploh ni odgovorilo, ali se udeležujejo kulturnih prireditev. Podatki ankete potrjujejo dobro Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 171 organiziranost slovenske manjšine na področju kulture. Že od malih nog se otroci na avstrijskem Koroškem vključujejo v dejavnosti krajevnih društev. Na avstrijskem Štajerskem tako goste društvene mreže kot na Koroškem ni, zato mladi tam nimajo enakih možnosti, imajo pa željo, da bi se vključili, če bi društvo obstajalo oziroma delovalo. Na Koroškem obstaja velika ponudba društvene dejavnosti, tudi v obrobnih krajih, ki bistveno podpira ohranjanje jezika. Slovenščina se je ohranila predvsem v tistih krajih, kjer so delovala in še delujejo slovenska društva, organizacije in interesna združenja na področjih kulture, športa, politike, gospodar- stva in kmetijstva ter na verskem področju. Velik problem za slovensko manjšino v Avstriji je odseljevanje mla- dih v urbane centre, predvsem na Dunaj, v Gradec in v manjšem obsegu tudi v tujino. Tako imenovana braindrain in activity drain sta problem celotne koroške družbe, za slovensko manjšino pa se ob tem odpira vrsta narodnopolitičnih vprašanj. Za ohranjanje in obnavljanje vseh struktur slovenske manjšine je potrebna aktivna udeležba mlajše generacije, ki pa se v veliki meri zaradi boljših možnosti za izobrazbo in zaposlitev seli drugam. Mladi se v študijskih mestih zunaj Koroške družijo predvsem v študentskih klubih (v Gradcu in na Dunaju). pogled v prihodnost – perspektive za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika Anketirani mladi v SZA se najbolj strinjajo s trditvijo, da je ohranjanje in širjenje znanja slovenskega jezika temeljni pogoj za ohranjanje slovenskih skupnosti v zamejstvu (83,3 %), nobeden izmed anketirancev se s tem ne strinja, le posamezniki pa tega niso mogli oceniti (5 %) ali se s to trdi- tvijo niti strinjajo niti ne strinjajo. Popolno soglašanje s to trditvijo je v Avstriji večje kot v drugih zamejstvih. Vendar je trditev, da znanje jezika ohranjamo in razvijamo tako, da ga uporabljamo na vseh področjih in v vseh življenjskih situacijah, bila ocenjena nižje kot ostale. S to trditvijo se jih strinja le 55 % (35 % se jih popolnoma strinja in 20 % se jih strinja), kar je najnižji delež soglašanja z odgovori v tem sklopu vprašanj. Mladim v Avstriji je tudi pomembno, da se znanje slovenskega jezika širi zunaj 172 Martina Piko - rustia Slovenije (63,3 % se jih s tem popolnoma strinja, 20 % se jih strinja). Tudi tu je popolno soglašanje s to trditvijo v Avstriji bistveno večje kot v dru- gih zamejstvih. Za 75 % anketiranih mladih znanje jezika predstavlja kul- turno obogatitev. Znanje slovenskega jezika je tudi pomemben dejavnik socializacije, 90 % anketirancev je namreč potrdilo, da jim znanje jezika omogoča prijateljevanje s širšim krogom ljudi (68 % se jih popolnoma strinja, 21,7 % se jih strinja). Popolna pritrditev je pri anketiranih mladih v SZA tudi pri tem vprašanju podana v bistveno večjem deležu kot v dru- gih zamejstvih. Da znanje jezika odpira večje poklicne možnosti, je potrdilo 66,7 % anketirancev (45 % se jih popolnoma strinja, 21,7 % se jih strinja), le maj- hen delež se jih s tem ne strinja oziroma tega ni mogel oceniti, niti strinja niti ne strinja se jih 21,7 %. Zanimivo je, da se s to trditvijo popolnoma strinjajo predvsem v Avstriji in na Hrvaškem, nekoliko manj pa mladi v Italiji in na Madžarskem. Da znanje jezika omogoča gojenje rednih stikov s Slovenijo, je potrdilo 70 % anketiranih mladih (41,7 % se jih popolnoma strinja, 28,3 % se jih strinja), 20 % se jih niti strinja niti ne strinja. Večji delež anketirancev je tudi mnenja, da jim znanje jezika omogoča vključe- vanje v razne vsakodnevne dejavnosti (skupno 68,3 %, od tega se jih 40 % popolnoma strinja, 28,3 % pa strinja). Popolno soglašanje s to trditvijo je tudi v tem primeru v Avstriji bistveno večje kot v drugih zamejstvih. Nižje ocenjena je trditev, da znanje jezika omogoča, da bodo v življenju uspešni – 56,6 % anketirancev je to potrdilo, kar je nekoliko višja stopnja soglašanja kot pri odgovoru o rabi jezika v vseh življenjskih situacijah, vendar se pri tem vprašanju najmanj mladih z ugotovitvijo popolnoma strinja (33,3 %). dolgoročno ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika Za dolgoročno ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika v Avstriji je za mlade najpomembnejša dobra šolska oskrba. Da se na območju, kjer živijo Slovenci v Avstriji, slovenski jezik poučuje v šolskem sistemu, je zelo pomembno za 81,7 % in pomembno za 15 % anketirancev, skupno torej za 96,7 % anketirancev. Nobeden izmed anketirancev ni navedel, da to zanj Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 173 Graf 14: Strinjanje s trditvami (N = 60) Ohranjanje in širjenje znanja slovenskega jezika je temeljni pogoj za ohranjanje slovenske skupnosti v Avstriji. Znanje slovenskega jezika predstavlja zame kulturno obogatitev. Znanje slovenskega jezika mi omogoča prijateljevanje s širšim krogom ljudi. Pomembno je, da se znanje slovenskega jezika širi tudi zunaj Slovenije. 6,7 % Znanje slovenskega jezika mi odpira več poti, da dosežem poklic, ki si ga želim. Znanje slovenskega jezika mi omogoča gojenje rednih stikov s Slovenijo. Znanje slovenskega jezika mi omogoča vključevanje v razne vsakodnevne dejavnosti. Znanje slovenskega jezika ohranjam in razvijam tako, da ga uporabljam na vseh področjih in v vseh življenjskih situacijah. Znanje slovenskega jezika mi omogoča, da bom v svojem življenju uspešen. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % popolnoma se strinjam sploh se ne strinjam strinjam se ne morem oceniti niti se strinjam niti se ne strinjam brez odgovora ne strinjam se 174 Martina Piko - rustia ni pomembno, le 1,7 % se jih s tem niti strinja niti ne strinja oziroma tega ne more oceniti. Mladi v SZA pomembnost izobrazbe v šolskem sistemu izpostavljajo še močneje kot mladi v drugih zamejstvih. Zelo pomembne so mladim tudi enakopravne pravice. Da imata večinska in manjšinska skupnost enake pravice glede javne rabe svojih jezikov, je pomembno za 88,4 % anketirancev, za nobenega to sploh ni pomembno, ni pomembno pa le za 3,3 % anketirancev. Da so na območjih manjšinske skupnosti javni napisi dvojezični, je zelo pomembno za 63,3 % in pomembno za 16,7 %, skupno za 80 % anketirancev.36 Pomemben dejavnik je prav tako ugled slovenskega jezika. Za 86,6 % anketirancev je pomembno, da je medna- rodni ugled jezika enakovreden večinskemu jeziku (zelo pomembno za 68,3 %, pomembno za 18,3 % anketirancev), za 85 % anketirancev pa je pomembno, da je na območju, kjer živijo Slovenci, ugled slovenskega jezika enakovreden ugledu večinskega (za 70 % zelo pomembno, za 15 % pomembno). Za mlade v SZA je pomembna tudi organiziranost manjšine, pri čemer največji pomen mladi v Avstriji pripisujejo področju kulture, saj je za 88,4 % anketirancev pomembna organiziranost na tem področju (za 71,7 % zelo pomembna, za 16,7 % pomembna). V primerjavi z drugimi zamejstvi, kjer ima kultura prav tako pomembno mesto, mladi v Avstriji v še večji meri pripisujejo temu področju zelo pomembno mesto. Zelo pomembna je za mlade v SZA tudi organiziranost na družbenopolitično ravni, za 76,7 % anketirancev je namreč to področje pomembno (za 60 % zelo pomembna, za 16,7 % pomembna) – tudi temu področju več anke- tiranih mladih v Avstriji pripisuje največji pomen v primerjavi z drugimi zamejstvi. Organiziranost manjšine na ekonomski ravni je pomembna za 65 % anketirancev (za 46 % zelo pomembna, za 18,3 % pomembna). Gospodarsko področje je pomembnejše za mlade v Italiji, kjer je eko- nomska organiziranost pomembna za več kot 80 % anketirancev. 36 v raziskavi petre Jerovšek (2014, 133), ki jo je opravila na šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu, so dijaki iz nemško govorečih družin na vprašanje, ali se jim določene situacije na dvojezičnem območju koroške zdijo neprimerne za rabo slovenšči- ne, in če da, katere, podali najbolj odklonilno mnenje do rabe slovenščine pri dvojezičnih topografskih napisih in do rabe slovenščine na 10. oktobrski proslavi (obletnica koroške- ga plebiscita). Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 175 Graf 15: Ocene anketirancev, kaj je temeljnega pomena za dolgoročno ohranjanje in razvijanje slovenstva v Avstriji (N = 60) Da se na območju, kjer živijo Slovenci v Avstriji, slovenski jezik poučuje v šolskem sistemu. Da imata večinska in manjšinska skupnost enake pravice glede javne rabe svojih jezikov. Da je na območju, kjer živijo Slovenci, ugled slovenskega jezika enakovreden ugledu večinskega jezika. Da je mednarodni ugled (prestiž) slovenskega jezika enakovreden večinskemu jeziku. Da so na območju, kjer živijo Slovenci, javni napisi dvojezični. Da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na družbeno-politični ravni. Da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na ekonomski ravni. Da na območju, kjer živijo Slovenci v Avstriji, pripadniki večinske skupnosti vsaj razumejo slovenski jezik. Da na območju, kjer živijo Slovenci v Avstriji, pripadniki večinske skupnosti govorijo tudi slovenski jezik. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % zelo pomembno sploh ni pomembno pomembno ne morem oceniti niti je pomembno niti ni pomembno brez odgovora ni pomembno 176 Martina Piko - rustia Manj pomembno je za mlade, da se pripadniki večinskega naroda naučijo manjšinski jezik (le za 21,6 % anketirancev je to pomembno in za 8,3 % zelo pomembno), večini to niti ni pomembno niti ni nepomembno (40 %), za 30 % anketirancev to ni pomembno (za 13,3 % sploh nepo- membno, za 16,7 % nepomembno). Nekoliko bolj (36,7 %) se strinjajo mladi v SZA s tem, da naj bi pripadniki večinskega naroda vsaj razu- meli slovenski jezik (za 21,7 % anketirancev je to pomembno, za 15 % zelo pomembno), za 30 % anketiranih mladih to niti ni pomembno niti ni nepomembno in za 26,7 % anketirancev to ni pomembno (za 10 % sploh ni pomembno, za 16,7 % ni pomembno). V vseh drugih zamejstvih je mladim znanje jezika (pasivno in aktivno) s strani večine nekoliko pomembnejše kot mladim v SZA. prihodnost jezika Graf 16: Ocene anketirancev o prihodnosti slovenskega jezika v SZA (N = 60) Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih izgubljal 25 % svoje govorce, dokler ne bo nekega dne izginil. Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih ohranil 55 % približno enako število govorcev kot jih ima sedaj, s tem pa bo ohranil svoj status manjšinskega jezika. Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih pridobival nove govorce, 11,7 % njegov status bo vedno bolj enakovreden večinskemu jeziku. drugo 5 % brez odgovora 3,3 % Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 177 Na vprašanje, kakšna je po mnenju mladih prihodnost slovenskega jezika v Avstriji, je več kot polovica (55 %) anketirancev odgovorila, da bo slovenski jezik v naslednjih desetletjih ohranil približno enako število govorcev, kot jih ima sedaj, s tem pa bo ohranil svoj status manjšinskega jezika. Bistveno več mladih je temu pritrdilo v Italiji in na Hrvaškem, podobno kot v Avstriji so odgovorili mladi na Madžarskem. Tudi nega- tivna napoved je v Avstriji in na Madžarskem podana v višjem deležu kot v Italiji in na Hrvaškem. Bistveno več mladih je v Avstriji pritrdilo negativni napovedi, da bo slovenski jezik v naslednjih desetletjih izgu- bljal svoje govorce, dokler ne bo nekega dne izginil (25 %), kot pa pozi- tivni napovedi, da bo slovenski jezik v naslednjih desetletjih pridobival nove govorce, njegov status pa bo vedno bolj enakovreden večinskemu jeziku (11,7 %). Zelo majhen delež (3,3 %) na vprašanje ni odgovoril, posamezniki so pri možnosti drugih odgovorov navedli, da težko ocenju- jejo razvoj v naslednjih stoletjih, da bo jezik bolj priznan in da bo imel večinski narod bolj pozitiven pristop do slovenščine in do Slovenije kot sosednje države, da se bo njihovo število sicer zmanjšalo, vendar koroški Slovenci ne bodo izginili. Pri vprašanju, kaj je najpomembnejše za ohranjanje jezika, so mladi izpostavili družinsko okolje in slovenska društva, kot na primer intervju- vanka A6 (dijakinja, 17 let): »Ja, da mi mladi, če smo enkrat bolj stari, slo- venščino posredujemo otrokom. Da smo aktivni v društvu, da se to ohrani tudi.« Intervjuvanci so o perspektivah in prihodnosti jezika podali tako pesimistične kot optimistične poglede, vendar jim za prihodnost ni vse- eno in jo skušajo sooblikovati: Mislim, da ne zgleda preveč dobro, in to že nekako boli. To je tudi ena stvar, ki sem jo jaz naredil, da sem se lotil ohranjanja. Ali ima to sploh korist? In to je ta nahrbtnik, ko včasih rečem, ne vem … ker vem, da so stari pri nas tukaj vsi govorili, danes pa ni nič. In tisti, ki danes še govorijo, jaz sem to že tisočkrat rekel, premalo gledajo na jezik. […] Tudi ne gre toliko zato, ali imaš eno nem- ško besedo v stavku, kot pa bolj za odnos do jezika. Bolj temno bi rekel, žal. […] Hm, težko reči, nočem biti preveč 178 Martina Piko - rustia pesimističen, ampak že mislim, da se že zdaj razvija malo v to smer, da pač izginja jezik. Sploh pri mladini je znanje slovenščine vedno slabše. (Intervjuvanec A1, zaposlen, 27 let) Jaz mislim, da je veliko takih, ki so vseeno ponosni in delajo na tem. Jaz sem bolj optimist, mislim, da se bo že ohranil. Če tega ne bi mislila, bi ja bilo vse to, kar zdaj delam, pravzaprav zamanj. Če bi učila učence jezik, ki potem ne bo več obstajal. […] In vsak mora pač svoj delež doprinesti, vsak na svojem področju, da pač gleda, da ima slovenščina tudi svoj prostor, pa da tako malo naredi za to. Kaj pa v tvojih očeh prispeva k temu, da se jezik ohrani? Na vsak način, da imaš mlade govorce. Ker če samo stari ljudje govorijo slovensko in potem umrejo, ni nobenega več, ki bi potem še govoril. Da imaš možnost nekje upo- rabljati jezik […]. (Intervjuvanka A5, zaposlena, 26 let) Mislim, da je situacija že malo problematična. Ne mislim, da bo popolnoma izginil. To se ne bo zgodilo. Opažam pa – in tudi sebe štejem med tiste –, da je vedno več ljudi, ki govorijo bolj nemško kot slovensko. Doma, s prijatelji … in to je že problematično. Potem tudi ne znaš več tako dobro. Potem postaja vedno težje, da v slovenščini rečeš to, kar misliš. To je že velik problem. To pa ni povsod tako. Spoznala sem prijateljico na Dunaju, ki je iz xxx (kraj, op. a.). Zanjo je bilo čudno, ko je prišla na Dunaj in naenkrat samo še nemško govorila. Ker je pač prej samo slovensko govorila. V tej vasi, v xxx (kraj, op. a.), pač vsak slovensko govori. To tudi še obstaja, ampak vedno manj, se mi zdi. Vedno manj je tega, da mladi govorijo več slo- vensko kot nemško. To je že problem, se mi zdi. In če moj partner ne zna slovensko, bo moj otrok že manj govoril Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 179 slovensko, kot če bi partner tudi znal. Zdelo bi se mi pa neumno, če bi partnerje iskala samo znotraj slovenske manjšine. Mislim pa, da to nekateri že tako delajo, takšni že tudi obstajajo. (Intervjuvanka A3, študentka, 22 let) Mislim, da je še veliko dela potrebnega in vztrajnosti in tudi spet zavesti, da bo obstala narodna skupnost. Vse se bo po mojem bolj razvilo v to, da znaš en jezik, da ga pač tako malo znaš, ampak da nisi nujno pripadnik slovenskega naroda ali slovenske narodne skupnosti. Če zdaj pogledaš, ne vem, v ljudske šole ali vrtce, imaš pač vedno manj teh govorcev, slovenskih govorcev. Imaš pa vedno več teh, ki se to učijo, in jezik kot tak ne bo nikakršen problem več, kot je bil recimo v sedemdesetih letih. Bo nekaj čisto samo po sebi umevnega. Skupnost bo vedno manjša postajala po mojem, to je razvoj časa. […] V zgodovini se je zgodilo toliko in prispevalo k temu, da ta razvoj skoraj ni več zaustavljiv, preveč tega kadra je bilo pomorjenega, ki je res znal slovensko. To je pač uspelo – uspelo pod navodnicami – tem prejšnjim vla- dam ali tej politiki, da so pač, ne z mečem, ampak tako, s politiko, pobili slovensko besedo. Zdaj v prihodnosti ne vem, dvomim, da bo rastla slovenska narodna skupnost, ampak tudi ne mislim, da bo izginila. (Intervjuvanec A2, zaposlen, 24 let) sklepne misli Jezikovna situacija na avstrijskem Koroškem je popolnoma drugačna od situacije na avstrijskem Štajerskem. Vzrok za ta razvoj je tudi v različ- nem izpolnjevanju osnovnih pravic, ki so zagotovljene tako Slovencem na Koroškem kot na Štajerskem v ADP iz leta 1955. Slovenci na Koroškem so relativno dobro organizirana manjšina, ki ima številne lastne organiza- cije, dvojezično šolstvo, medijsko oskrbo, topografske napise in možnost 180 Martina Piko - rustia uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Na avstrijskem Štajerskem so osnovne strukture začeli vzpostavljati v letu 1988 z ustanovitvijo društva Člen 7, v preteklih tridesetih letih pa so na Štajerskem vidni premiki predvsem na področju šolstva in medijske oskrbe. Kljub relativno dobri strukturni organiziranosti na Koroškem znanje slovenščine pri mladih upada, čeprav število prijav k slovenskemu pouku narašča. Mnogi starši danes osnovno socializacijo v slovenskem jeziku prepuščajo otroškim vrtcem in šolam, ki ne morejo nadomestiti tega, kar je bilo doma zamujeno. V številnih družinah na Koroškem so starejše generacije govorci slovenskega (narečnega) jezika, ki predstavljajo neiz- koriščen jezikovni kapital. Na to med drugim opozarjata jezikovni inicia- tivi Slovenščina v družini ter Dvo- in večjezičnost v družini. Podatki kažejo, da anketirani mladi v Avstriji najbolje obvladajo lokalno nemško narečje in nemški knjižni jezik. Lokalno slovensko narečje sledi na tretjem mestu, četrtina anketirancev pa kot zelo dobro ocenjuje svoje znanje slovenskega knjižnega jezika. Vsekakor jih 70 % misli, da govorijo slovenski knjižni jezik vsaj dobro. Ob družini, vrtcu in šoli so najpomembnejši slovenski jezikovni pro- stori slovenska krajevna društva, ki s številnimi dejavnostmi za mlade (pevska, gledališka, filmska, literarna, športna idr. dejavnost) krepijo znanje slovenskega jezika otrok in mladih iz slovenskih družin ter podpi- rajo osnovno učenje slovenskega jezika otrok iz nemških oziroma drugih neslovenskih družin. Najmočneje je med mladimi, po podatkih ankete, slovenščina prisotna v družinskem krogu (v pogovorih z materami in očeti in širšim sorodstvom), v stiku z ožjimi prijatelji ter v slovenskih društvih in ustanovah, na primer v slovenskih bankah. Slovenščina je prisotna tudi tam, kjer slovenske ustanove nudijo delovna mesta (posojilnice, zadruge, poklicne slovenske ustanove). Bistveno manj je danes slovenščina priso- tna v vaških okoljih. Jezikovna podoba na avtohtonih ozemljih Koroške se je od sedemdesetih let dvajsetega stoletja naprej temeljito spremenila: v vaseh, v katerih je še takrat le malokdo govoril izključno v nemškem jeziku, danes le maloštevilne družine govorijo izključno ali pretežno slo- vensko, kar oži možnosti rabe jezika v ožjem vaškem okolju. V manjši meri je slovenščina prisotna tudi v pogovorih šoloobveznih mladincev zunaj pouka. Mladinci v višjih razredih pa se večkrat zavestno odločijo Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 181 za pogovor v slovenskem (narečnem, knjižnem) jeziku, sicer je slovenski jezik v pogovorih prisoten takrat, če večja skupina govori isto narečje. Pri rabi novih medijev (spletne strani) se uveljavlja nemščina, pri čemer je treba upoštevati, da mladi prek Facebooka, SMS-jev ipd. med seboj komunicirajo tudi v koroških narečjih. Tudi pri rabi klasičnih medi- jev (radio, televizija, časopisi) je v večji meri prisotna nemščina kot večin- ski jezik okolja, vendar je pri časopisih in radiu pri mladih slovenščina le prisotna v nekoliko večji meri kot pri televiziji, kar prav tako kaže na vpliv ponudbe na izbiro jezika, saj je slovenske radijske ponudbe in ponudbe tiskanih medijev več kot televizijske. Hkrati pa ta podatek tudi kaže, da mladi na Koroškem televizijske ponudbe iz Slovenije ne koristijo. Med- tem ko le nekaj več kot 10 % mladih iz SZA obiskuje slovenske in nemške spletne strani, bere knjige v obeh jezikih v enaki meri tretjina mladincev. Podatek je zanimiv, saj kaže, da lahko z zavestno bralno kulturo, ki jo spodbujajo tudi razne akcije (obvezni literarni dnevniki, bralna značka), posredujemo odnos do jezika. Za ohranjanje jezika so mladim pomembni dobro razvito šolstvo, organiziranost (predvsem na kulturni ravni) in ugled jezika, manj pomembno jim je, da tudi večinski narod razume/govori manjšinski jezik. Mladi se strinjajo s trditvijo, da je ohranjanje in širjenje znanja slovenskega jezika temeljni pogoj za ohranjanje slovenskih skupnosti v zamejstvu. Vendar je prav trditev, da znanje jezika ohranjamo in razvi- jamo tako, da ga uporabljamo na vseh področjih in v vseh življenjskih situacijah, bila ocenjena nižje kot druge. Prav to pa je osnovni temelj za ohranjanje in razvoj jezika. 182 Martina Piko - rustia literatura in viri Arbeitsgemeinschaft Alpen-Adria, 2004. Minderheiten und grenzüberschreitende Zusammenarbeit im Alpen Adria Raum. Arbeitsgemeinschaft Alpen-Adria, Autonome Region Trentino-Südtirol, Trient. Belšak, K., 2007. Jezikovne pravice slovenske manjšine na Koroškem. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Bogataj, M., 1996. Glas. Mohorjeva založba, Celovec, Ljubljana, Dunaj. Busch, B., 2008. Von Menschen, Orten und Sprachen: multilingual Leben in Österreich. Drava, Celovec. Čede, P. in Fleck D., 2005. Die steirischen Slowenen im Spiegel der amtlichen Volkszählungen. Razprave in gradivo 46, 166–194. Černjak, J., 2017. Interference v besednem redu pri zamejskih Slovencih na Avstrijskem Koroškem – primer analize besednega reda pri dijakih višje šole za gospodarske poklice Šentpeter. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Danilović, M., 2010. Jezikovna zmožnost dijakov višje šole za gospodarske poklice na avstrijskem Koroškem. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Maribor. Domej, T., 2003. Die steirischen Slowenen und der Volksgruppenbeirat: eine juristische Expertise. Signal, 50–56. Domej, T., 2008. Slovenci in slovenščina na Koroškem. V T . Pavček (ur.) Posvet o slovenskem jeziku. Zbornik prispevkov na posvetu 15. maja 2007. SAZU, Ljubljana, 85–94. Domej, T., 2017. Šestdeset let delovanja Slovenske gimnazije v Celovcu. Šolska kronika, 2017/1–2, 208–210. Haberl - Zemljič, A., 2004. Die Sprache im Dorf lassen. Festhalten und Aufgeben der slowenischen Sprache in Radkersburg und Umgebung. Zbirka Pavlove hiše, knjiga 6. Pavelhaus/Pavlova hiša, Potrna. Haberl - Zemljič, A., 2012. Pustiti jezik v vasi. Ohranjanje in opuščanje sloven- skega jezika v Radgonskem kotu. Inštitut na narodnostna vprašanja, Lju- bljana. Hadalin, K., 2012. Infrastruktura slovenščine na avstrijskem Koroškem. Diplom- sko delo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Hafner, G. in drugi, 2014. Die neue Kärntner Landesverfassung und die Beteiligung Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 183 der slowenischen Volksgruppe. Nova koroška deželna ustava in udeležba slo- venske narodne skupnosti. Mohorjeva založba, Celovec, Ljubljana, Dunaj. Haring, G., 2014. Unterdrückt – verdrängt – verschwunden – das Schicksal des Slowenischen in der südlichen Steiermark seit den 1930er Jahren. Diplomska naloga. Univerza v Gradcu/Karl-Franzens-Universität Graz, Gradec. Isačenko, A. V., 1939. Narečje vasi Sele na Rožu. Razprave znanstvenega društva 16, Filološko-lingvistični odsek 4. Učiteljska tiskarna, Ljubljana. Jerovšek, P., 2014. Jezikovna stališča mladih do slovenščine in nemščine na avstrij- skem Koroškem. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Škofja Loka. Jubilejni zbornik, 2008. Jubilejni zbornik ob 100-letnici izobraževalne ustanove Zavoda šolskih sester v Št. Petru. Festschrift 100 Jahre Bildungseinrichtung des Konvents der Schulschwestern in St. Peter. Konvent šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu, Šentpeter. Karničar, L., 1979. Die Mundart von Ebriach/Obirsko in Kärnten: doktorska disertacija. Univerza v Gradcu/Karl-Franzens-Universität Graz, Gradec. Karničar, L., 1990. Der Obir-Dialekt in Kärnten – die Mundart von Ebriach/ Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögern/Korte (Phonologie, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgonamen, Lexik, Texte). Sitzungsberichte, Österreichische Akademie der Wissenschaf- ten, Philosophisch-Historische Klasse, Bd. 551. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Dunaj. Karničar, L., 1994. Koroška narečja kot most do slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 39(6), Ljubljana, 219–228. Kolb, J., 2018. Präsenz durch Verschwinden – Sprache und Ethnizität in der Al - tagspraxis junger Kärntner Slowen_innen. Walter de Gruyter GmbH, Ber- lin. (Objavljena doktorska disertacija, Goethe-Universität Frankfurt). Kostmann, T., 2016. Manifestationen slowenischer Kultur im Bundesland Stei- ermark – eine geographische Perspektive. Diplomska naloga. Univerza v Gradcu/Karl-Franzens-Universität Graz, Gradec. Križaj, T., 2012. Das Slowenische in der Steiermark – einst und heute. Diplomska naloga. Univerza v Gradcu/Karl-Franzens-Universität Graz, Gradec. Križman, M., 1987. Nemški in slovenski govori na murskem obmejnem področju avstrijske Radgone – raziskava s sociolingvističnih vidikov. Raziskovalni inštitut Pedagoške fakultete, Maribor. 184 Martina Piko - rustia Križman, M., 1989. Jezik kot socialni in nacionalni pojav – primerjalno z jezikov- nimi odnosi v Radgonskem kotu. Pedagoška fakulteta, Maribor. Klemenčič M. & Klemenčič, V., 2006/2007. Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni. Mohorjeva založba, Celovec, Ljubljana, Dunaj. Klemenčič M., 1997. Im Lichte der sprachlichen Statistik – Slowenisch- und Deutschsprachige in der Süd- und Untersteiermark 1830–1991 = V luči jezikovnih statistik - slovensko in nemško govoreči na južnem avstrijskem Štajerskem in na spodnjem Štajerskem v letih 1830–1991. V C. Stenner (ur.) Slowenische Steiermark: verdrängte Minderheit in Österreichs Süd- osten. Böhlau, Dunaj, Köln, Weimar, 69–105. Kustec, V., 2009. Varstvo slovenske manjšine v Avstriji. Analiza uresničevanja določb 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Lenart, B., 1995. Slowenisch als Freigegenstand an Pflichtschulen. V Signal, 17–18. Logar, T., 1973. Slovenska koroška narečja – zgodovinska vez med Slovenci tostran in onstran Karavank. Zbornik predavanj – Koroški kulturni dnevi 1 (1969, Celovec). Obzorja, Maribor, 66–71. Madrian, C. M., 2008. Sprachbiographische Interviews mit Mehrsprachigen – wel- che Rol e spielt das Slowenische in der Indentitätskonstruktion von Mehrspra- chigen? . Diplomska naloga. Univerza v Celovcu (Alpen-Adria-Universität Klagenfurt), Celovec. Malle, A. (ur.), 1974. Die Slowenen in Kärnten: gegenwärtige Probleme der Kärn- tner Slowenen/Slovenci na Koroškem: sodobni problemi koroških Slovencev. Drava, Borovlje. Maurer - Lausegger, H. 1980. Die Terminologie der Bauernmühle in den slo- wenischen Dialekten in Kärnten: eine volkskundlich-lexikalische Bestands- aufnahme: doktorska disertacija. Univerza v Gradcu/Karl-Franzens-Uni- versität Graz, Gradec. Maurer - Lausegger, H., 1993. Sodobne govorne navade na stičišču dveh jezikov na Koroškem. V Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. Mohorjeva, Celovec, 54–62. Maurer - Lausegger, H., 1995. Strnjen prikaz jezikovne socializacije otrok na Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 185 jezikovno mešanem ozemlju Koroške. V Podoba našega otroka na Koro- škem. SLORI, Trst. Maurer - Lausegger, H. 1996. Projekt »Raziskovanje slovenskih narečij na Koro- škem« na Inštitutu za slavistiko celovške univerze. Etnolog 6, 377–382. Maurer - Lausegger, H., 2005. Jezikovno spreminjanje – teoretska razmišljanja in raziskovalna praksa. Separat. Slavistično društvo, Maribor. Maurer - Lausegger, H., 2015. Družina včeraj in danes – medgeneracijske razlike glede na posredovanje jezika. V M. Kuchling (ur.) Slovenščina živ jezik v družini in javnosti. Prispevki s posveta 14. 11. 2014 v Tinjah. Mohorjeva založba, Celovec, 9–27. Maurer - Lausegger, H., 2016. Slovenščina na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. Dialogi 52(7/8), 89–94. Merkač, F., 1986. Lebenswelten slowenischer Jugendlicher. Volksgruppenidentitäts- findung – Emanzipation in Kärnten. Avtonomna delavnica (samozaložba), Celovec. Merkač, F., 2003. Funkcionalna raba slovenščine je temelj pokončnega bivanja Slovencev v Avstriji. V: Koroški koledar. Drava, Celovec, 118–131. Neweklowsky, G., 2013. Der Gailtaler slowenische Dialekt – Feistritz an der Gail, Bistrica na Zilji und Hohenthurn, Straja vas. Drava, Celovec. Novak Lukanović, S., 2003. Jezikovno prilagajanje na narodnostno mešanih območjih Slovenije: doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Obid, M., 2017. Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu v Avstriji. V V. Kržišnik - Bukić (ur.) Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi. Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana; SZI, SNI Urban Jarnik, Celo- vec; SZI, Trst, 105–148. Ogris, T., 2000. 1+1=2: Zweisprachige Erziehung und Bildung in Kärnten – Dvojezična vzgoja in izobraževanje na Koroškem – Bilingual Education in Carinthia. Zvezno ministrstvo za pouk in kulturne zadeve (BM:UkA), Dunaj; Deželni šolski svet za Koroško, Celovec. Ogris, M., 2012. Zwei- und mehrsprachige Erziehung im Kindergarten – Motiv- und Identitätsforschung: diplomska naloga. Univerza v Celovcu (Alpen- -Adria-Universität Klagenfurt), Celovec. Ogris, K., 2011. Der zweisprachige Unterricht an zweisprachigen Volksschulen in Kärnten aus der Perspektive der Lehrer/innen und Eltern: eine empirische 186 Martina Piko - rustia Studie zur Gleichwertigkeit der Unterrichtssprachen Deutsch und Slowe- nisch: doktorska disertacija. Univerza v Celovcu (Alpen-Adria-Universität Klagenfurt), Celovec. Ogorevc - Feinig, L. (ur.), 2001. Korak za korakom … In zwei Sprachen leben: Strokovna informacija o dvo- in večjezični vzgoji predšolskega otroka / Fachinformation zur zwei- und mehrsprachigen Erziehung im Vorschulalter. DS privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev / AG privater zwei- und mehrspra- chiger Kindergärten, Klagenfurt/Celovec. Ovsenik, D., 2010. Geografska in sociolingvistična analiza identitete koroških Slo- vencev – primer Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana. Piko - Rustia, M., 2016. Slovensko zamejstvo med tradicionalnim in globalnim svetom: izzivi za mlajše generacije v prihodnosti. Slovenščina v družini – pogovorni ali tuji jezik. Glasnik SED 56 (1/2), 142–151. Piko - Rustia, M. in drugi, 2011. Dvo- in večjezičnost v družini – 12 spodbud za sožitje v družini = Zwei- und Mehrsprachigkeit in der Familie – 12 Impulse für Sprachenvielfalt in der Familie. Mohorjeva založba, Celovec, Ljubljana, Dunaj. Perenič, U., 2006. Smernice za delo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega šolstva na avstrijskem Koroškem. Separat. Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana. Perger, V., 2016. Facebook med Porabci – všečkaj me in klepetaj z mano. V M. Kuchling (ur.) Slovenščina in Whatsapp – od zibelke do družbenih omrežij. Prispevki s posveta 6. 11. 2015 v Naborjetu. Iniciativa Slovenščina v dru- žini, Krščanska kulturna zveza, Celovec, 51–59. Polainer, K., 2009. Slowenisch in Kärnten – Eine Betrachtung von Spracheinstel- lungen auf Basis problemzentrierter Interviews: diplomska naloga. Univerza v Celovcu (Alpen-Adria-Universität Klagenfurt), Celovec. Pölz, B., 2016. Diskriminierungserfahrungen slowenisch-sprachiger Jugendlicher in Kärnten: diplomska naloga. Univerza v Celovcu (Alpen-Adria-Universi- tät Klagenfurt), Celovec. Priestly, T., 1994. Narečje vasi Sela na Rožu: An Assessment after Half a Century. Slavistična revija 42 (2/3). Pronk, T., 2009. The slovene dialect of Egg and Potschach in the Gailtal, Austria. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 187 Studies in Slavic and General Linguistic, vol. 36. Rodopi, Amsterdam; New York. Promitzer, C., 2015. Okrogla miza »Slovenci na avstrijskem Štajerskem med tra- dicijo in inovacijo« ob 100-letnici akademika prof. dr. Antona Vratuše in 90-letnici Inštituta za narodnostna vprašanja, 20. 3. 2015. Dvorana Razi- skovalne postaje Prekmurje ZRC SAZU, Petanjci (tonski posnetek.) Promitzer, C., 1996. Verlorene Brüder. Geschichte der zweisprachigen Region Leutschach in der südlichen Steiermark (19.-20. Jahrhundert). Doktorska disertacija. Univerza v Gradcu (Karl-Franzens-Universität Graz), Gradec. Rothweiler, M., 2007. Bilingualer Spracherwerb und Zweitspracherwerb. V M. Steinbach in drugi (ur.) Schnittstel en der germanistischen Linguistik. Metzler, Stuttgart, Weimar, 103–135. Ruckenstuhl, K., 2016. Wenn Grenzen verschwinden – Slowenische Kinder in südsteirischen Kindergärten: diplomska naloga. Univerza v Gradcu/Karl- -Franzens-Universität Graz, Gradec. Sadjak - Opetnik, B., 2007. Zweisprachigkeit und ihre Sozialisationsbedingungen – eine Fol ow-up-Studie an Kärntner zweisprachigen Schülern: diplomska naloga. Univerza na Dunaju (Universität Wien), Dunaj. Sandrieser, S. in drugi, 2018. Landesschulrat für Kärnten, Abteilung VII, Minder- heitenschulwesen, Jahresbericht über das Schuljahr 2016/17. Landesschulrat für Kärnten, Celovec. Sandrieser, S. & Vrbinc, M. 2019. Eine Broschüre über die zwei- und mehrspra- chige Erziehung und Bildung im Geltungsbereich des Minderheiten-Schul- gesetzes für Kärnten. Brošura o dvo- in večjezični vzgoji in izobrazbi na veljavnostnem območju manjšinskega šolskega zakona za Koroško. BMBWF v sodelovanju Izobraževalno direkcijo za Koroško, Dunaj in Celovec. Schel ander, A., 1988. Sodobni slovenski jezik na Koroškem – vprašanja govornega sporazumevanja, jezikovnega znanja in jezikovne rabe v dvojezični situaciji. Separat. Filozofska fakulteta, Ljubljana. Schuster, K., 2018. Zweisprachigkeit in Kärnten aus der Sprecherperspektive: eine qualitative Analyse der Spracheinstel ungen von Sprecherinnen aus Ledenit- zen/Ledince. Diplomska naloga. Univerza na Dunaju/Universität Wien, Dunaj. Sketelj, P., 1996. Knjige in koroški Slovenci. Raziskava slovenskega knjižnega trga v Avstriji. Mohorjeva založba, Celovec, Ljubljana, Dunaj. 188 Martina Piko - rustia Smole, F., 1995. Interference v jeziku in govoru dvojezičnih otrok na avstrijskem Koroškem. V Logopedija danes za jutri. Zbornik referatov. CUSGM, Aktiv SV Slovenije, Maribor, 62–64. Strapatsas, M. & Stoiser, W., 2008/2009. Region der Vielfalt – Regija raznoliko- sti. Erhebung der österreichisch-slowenischen Aktivitäten an steirischen Schulen in der Grenzregion / Regija raznolikosti – Region der Vielfalt. Anketa o avstrijsko-slovenskih aktivnostih na šolah avstrijske Štajerske iz obmejne regije. Signal, 25–82. Štupica, E., 2009. Razlike med slovenščino manjšine na avstrijskem Koroškem in slovenščino v Sloveniji – analiza tednika Novice. Diplomska naloga. Uni- verza v Ljubljani, Ljubljana. Sturm - Schnabl, S. K., 1973. Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken: doktorska disertacija. Univerza na Dunaju (Universi- tät Wien), Dunaj. Šinko, A., 2012. Dejanski in pravni položaj Slovencev na avstrijskem Štajerskem s poudarkom na Radgonskem kotu. Magistrsko delo. Fakulteta za državne in evropske študije, Kranj. Triarchi-Herrmann, V., 2003. Mehrsprachige Erziehung. Wie sie ihr Kind fördern. Reinhart, München. Urbanc, M., 2017: Pomen pouka slovenščine na Gimnaziji Alpe-Jadran v Velikovcu (Alpen-Adria-Gymnasium Völkermarkt). Magistrsko delo. Uni- verza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana. Vavti, Š., 2012. Včasih ti zmanjka besed: Etnične identifikacije pri mladih Sloven- kah in Slovencih. Drava, Celovec. Valentinčič, D., 2012. Medsebojna soodvisnost zaščite in organiziranosti sloven- skih manjšin v sosednjih državah – primerjava med državami. Dignitas. Valentinčič, D., 2017. Facebook as an Indicator of Vitality of Slovenian Mino- rity and Diaspora Communities (with Emphasis on Young Population). V Information Society and its Manifestations – Economy, Politics, Culture. PL Academic Research, Frankfurt am Main, 265–286. Vasić, E., 2010. Prestigewechsel des Slowenischen von einer Zweitsprache zu einer Fremdsprache? . Diplomska naloga. Univerza v Celovcu/Alpen-Adria-Uni- versität Klagenfurt, Celovec. Verdel, H., 1990. Zweisprachigkeit und ihre Sozialisationsbedingungen – eine Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 189 empirische Studie zur Situation zweisprachiger Vorschulkinder in Südkärn- ten. Diplomska naloga. Univerza na Dunaju/Universität Wien, Dunaj. Volavšek Kurasch, B., 2018. Slovenščina v novi srednji šoli – organizacijski okvir, integrativni pouk in leposlovje: doktorska disertacija. Univerza v Celovcu (Alpen-Adria-Universität Klagenfurt), Celovec. Vučanjk, T., 2012/2013. Pouk slovenščine v Gradcu na Novi srednji šoli St. Andrä. Signal. Weitlaner, S., 2013a. »V Celju imajo čist drug jezik …« – pogled na slovenščino na avstrijskem Štajerskem. Glasnik SED 53 (3/4), 104–105. Weitlaner, S., 2013b. Slowenisch in der Steiermark. V W. Wolf in drugi (ur.) Natürlich zweisprachig/Naravno dvojezično/Természetesen kétnyelvu/Biso dujtschibtschengere Seveda dvojezično/Přirozeně dvojjazyčne/Prirodzene dvojjazyčne. Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost (BM:UK), Dunaj; Leykam, Gradec, 163–171. Wutte, M., 1927. Deutsch–Windisch–Slowenisch. Selbstverlag Kärntner Heimat- bund, Celovec. Zdovc, P., 1968. Die Mundart des südöstlichen Jauntales in Kärnten: Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«: doktorska disertacija. Univerza na Dunaju/Universität Wien, Dunaj. Zorko, Z., 2004. Slovenščina in njeni uporabniki na avstrijskem Štajerskem = Slovene and its users in Austrian Styria. Glasnik ZRS Koper 9 (3), 78–81. Zorko, Z., 2005. Jezikovna podoba štajerskih Slovencev. V: Etnološka dediščina in kulturna podoba štajerskih Slovencev. Zbornik predavanj k istoimenski konferenci s strokovno ekskurzijo, 23.–24. septembra 2004. Znanstvena zbirka Pavlove hiše, 133–168. Zorko, Z., 2008. Brez pravic: Štajerski Slovenci v Avstriji – jezikovne in kulturne razmere. Mohorjev koledar, Celje, 88–95. Zorko, Z., 2009. Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govo- rih. Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Maribor. Zupančič, J., 1999. Slovenci v Avstriji/The Slovenes in Austria. Inštitut za geogra- fijo, Ljubljana. Zveza Bank, 2011. 90 let – 90 Jahre: 1921–2011. Zveza Bank, Celovec. 190 Martina Piko - rustia Spletni viri: Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem, 2017a. Bundesrecht konsolidiert. Wiederherstel ung eines unabhängigen und demokratischen Österreich, BGBl. Nr. 152/1955 + spremembe in novele. Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen &Gesetzesnummer=10000265 (20. avgust 2017). Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem, 2017b. Bundesrecht konsolidiert: Gesamte Rechtsvorschrift für Bundes-Verfassungsgesetz, BGBl. Nr. 1/1930 + spremembe in novele. Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/Geltende- Fassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10000138 (20. avgust 2017). Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem, 2017c. Bundesrecht konsoli diert: Gesamte Rechtsvorschrift für Volksgruppengesetz BGBl. Nr. 396/1976 + spremembe in novele. Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/Gelten- deFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10000602 (20. avgust 2017). Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem, 2017č. Bundesrecht konsoli diert: Gesamte Rechtsvorschrift für Minderheiten-Schulgesetz für Kärnten. BGBl. Nr. 101/1959 + spremembe in novele. Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen &Gesetzesnummer=10009246 (20. avgust 2017). Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem, 2017d. Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich. 326. Bundesgesetz: Änderung des Minderheiten- -Schulgesetzes für Kärnten, des Landeslehrer-Dienstrechtsgesetzes 1984, des Gehaltsgesetzes 1956 und des Vertragsbedienstetengesetzes 1948 (NR: GP XVII IA 155/A und 120/A AB 617 S. 65. BR: AB 3492 S. 503.), 6. Juni 1988. Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblPdf/1988_326_0/1988_326_0. pdf (20. september 2017). Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem, 2017e. Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich. 76. Bundesgesetz: Änderung des Minderheiten- -Schulgesetzes für Kärnten (NR: GP XXI RV 579 AB 609 S. 72. BR: AB 6368 S. 678.), 12. Juli 2001. Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/Doku- mente/BgblPdf/2001_76_1/2001_76_1.pdf (20. september 2017). Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 191 Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem, 2017f. Bundesrecht konsolidiert: Gesamte Rechtsvorschrift für Slowenische Sprache als Amtssprache, Fas- sung vom 26.07.2011; BGBl. Nr. 307/1977. Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen &Gesetzesnummer=10000617&FassungVom=2011-07-26 (26. september 2017). Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem, 2017g. Bundesrecht konsolidiert: Gesamte Rechtsvorschrift für Verordnung über die Volksgruppenbeiräte; BGBl. Nr. 38/1977. Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFas- sung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10000614 (26. se p- tember 2017). Bundeskanzleramt Rechtsinformationssystem, 2017h. Landesrecht konsolidiert Kärnten: Gesamte Rechtsvorschrift für Kärntner Landesverfassung - K-LVG, Fassung vom 26. 09. 2017. Dostopno na: https://www.ris.bka.gv.at/Gelten- deFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208 (26. september 2017). Deželni šolski svet za Koroško 2018. Oddelek VII – Manjšinsko šol- stvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Dostopno na: http:// www.2sprachigebildung.at/index_slo.htm (13. februar 2018). Kleine Zeitung 2013. Wieser, Th., Steirische Slowenen, slowenische Stajrer. Kleine Zeitung 02. November 2013. Dostopno na: http://www.kleinezei- tung.at/steiermark/suedsuedwest/4099013/Steirische-Slowenen-sloweni- sche-Stajrer (21. februar 2018). Land Kärnten 2017. Einigung zur Kärntner Landesverfassung: Neue Formulie- rung der Artikel 5 und 7c; www.ktn.gv.at, 02.2017. Dostopno na: https:// www.ktn.gv.at/Service/News?nid=26303 (15. februar 2018). ORF-Kärnten 2017a. Verfassung: Kaiser besteht auf »slowenisch«. Kärnten ORF. at, 7. 2. 2017. Dostopno na: http://kaernten.orf.at/news/stories/2824153 (15. februar 2018). 192 Martina Piko - rustia ORF-Kärnten 2017b. Protest gegen Verfassung vor Regierung. Kärnten ORF.at, 14. 2. 2017. Dostopno na: http://kaernten.orf.at/news/stories/2825746 (15. februar 2018). ORF-Kärnten 2017c. Neue Landesverfassung beschlossen. Kärnten ORF.at, 1. 6. 2017. Dostopno na: http://kaernten.orf.at/news/stories/2846624 (15. februar 2018). Statistik Austria. Bundesanstalt Statistik Österreich, 2003a. Volkszählung 2001. Hauptergebnisse I – Steiermark. Dunaj. Dostopno na: http://www.statistik. at (23. februar 2018). Statistik Austria. Bundesanstalt Statistik Österreich, 2003b. Volkszählung 2001. Hauptergebnisse I – Kärnten. Dunaj. Dostopno na: http://www.statistik.at (23. februar 2018). Statistik Austria. Bundesanstalt Statistik Österreich, 2003c. Volkszählung 2001. Hauptergebnisse I – Wien. Dunaj. Dostopno na: http://www.statistik.at (23. februar 2018). 193 slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na madžarskem katalin munda hirnök in sonja novak lukanović uvod Različne zgodovinske in politične okoliščine so zaznamovale slovensko Porabje in neposredno vplivale na jezik oziroma jezikovno identiteto porabskih Slovencev. Prebivalci na območju današnjega Prekmurja in Porabja so delili skupno usodo v ogrskem delu habsburške monarhije vse do prve svetovne vojne. S Trianonsko pogodbo, podpisano leta 1920, je bilo Prekmurje priključeno h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (pozneje Kraljevina Jugoslavija), medtem ko je devet vasi s pretežno slovenskim prebivalstvom v okolici Monoštra še naprej ostalo v okviru madžarske države. S tem je bila enotnost Slovenske krajine razbita in se je začel ločen gospodarski, politični in narodnostni razvoj Prekmurja in Porabja.1 Z razmejitvijo so se stiki prebivalcev na obeh straneh meje začeli rahljati, niso pa bili popolnoma prekinjeni. Ločenost se je še bolj poglobila po drugi svetovni vojni, v času železne zavese, ki je za več desetletij otežila oziroma onemogočila stike prebivalcev Porabja z bližnjim prekmurskim jezikovnim prostorom. Porabski Slovenci naseljujejo skrajni severovzhodni del sloven- skega etničnega ozemlja. Slovensko Porabje je stisnjeno med avstrijsko in slovensko mejo v Železni županiji. Slovenska manjšina živi strnjeno v sedmih vaseh (Andovci, Dolnji Senik, Gornji Senik, Sakalovci, Slovenska ves,2 Števanovci, Verica - Ritkarovci) in Monoštru, ki je območno središče Porabja, ter raztreseno še drugje po državi. Največ jih živi v Sombotelu in glavnem mestu, Budimpešti. 1 po razmejitvi so slovence v okolici monoštra v slovenskem tisku omenjali kot rabske Slovence, poimenovanji porabski Slovenci in Porabje pa sta nastali po drugi svetovni vojni. 2 naselje je bilo leta 1983 priključeno k monoštru. 194 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Za jezikovni položaj v Porabju je značilno, da je jezik kot sredstvo sporazumevanja v glavnem služil znotraj slovenske skupnosti (v zasebni sferi in cerkvi), v drugih javnih položajih pa so se ljudje sporazumevali v jeziku, ki jim ga je ponudila dominantna skupnost s šolami, uradi in mediji. Porabski Slovenci govorijo porabsko slovensko narečje ( domanjo rejč), ki je del goričkega prekmurskega narečja, vendar je v zadnjih devet- desetih letih zaradi družbenozgodovinskih okoliščin, ki so preprečevale stike s prekmurskim jezikovnim prostorom, njegov razvoj potekal neko- liko drugače in je danes podnarečje prekmurščine. Porabsko narečje je ohranilo del funkcij, ki v matični državi pripadajo knjižni slovenščini. Tako je porabsko narečje deloma ostalo jezik verskega obredja, po letu 1990, po demokratičnih spremembah, tudi jezik narodnostnih medijev in deloma jezik porabskega javnega življenja, v porabskih šolah pa kot most do slovenskega standardnega (knjižnega) jezika (Just 2015, 101; Perger 2009, 345–346). Raba slovenščine je danes močno okrnjena, saj do nedavnega zanjo ni bilo niti formalnopravne niti institucionalne podpore. Podatki kažejo, da je porabsko narečje zmeraj manj prisotno tudi v družinah. Izsledki raziskav namreč kažejo, da je prenos domačega jezika s staršev na otroke skoraj povsem pretrgan, trgajo se tudi jezikovne vezi med starimi starši in vnuki. Madžarščina vse bolj pridobiva funkcijo sporazumevalnega jezika v družini (Nećak Lük 1998, 248; Munda Hirnök in Novak Lukanović 2016). Raziskovalci jezikovnega položaja v Porabju takšno stanje pripi- sujejo gospodarski, kulturni in jezikovni izoliranosti Porabja od matične države ter močni, bolj ali manj prikriti asimilacijski politiki Madžarske v preteklosti (Nećak Lük 2008, 67; Bernjak 2012, 104; Just 2015, 101–105). Zaradi globalizacijskih družbenih trendov in specifičnega lokalnega gospodarstva, v katerem prednjačijo tuja podjetja, in zaradi narašča- joče mobilnosti slovenskega prebivalstva (dnevna čezmejna migracija v Avstrijo) vidijo prebivalci Porabja več perspektive v tujih jezikih (nem- ščina, angleščina) (Munda Hirnök in Medvešek 2016). Pomenljivo je razmišljanje mlade pripadnice slovenske skupnosti o vplivih migracijskih procesov na vzorce rabe jezika: Ker zdaj otrok, kaj vidi pri starših? Zdaj grem v Avstrijo delat, moram znati nemško, pa v Avstriji se dobro služi Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 195 […] Pri nekaterih družinah ne samo otroci, tudi starši rečejo: zakaj se zdaj toliko uči slovensko, če pa tega jezika ne bo mogel uporabljati? Ni sigurno, da bo lahko šel delat v Slovenijo. (Novak Lukanović in drugi 2018, 66) Kako močno zaznamuje učenje in rabo jezika ekonomski dejavnik, nakazuje tudi izjava predstavnice politične elite slovenske narodne sku- pnosti: »Nikogar ne bom prepričala, da naj zaradi narodne zavesti ostane slovensko govoreč, če ima želodec prazen. Takšna je pač realnost slovenske manjšine, ki jo kroji tudi gospodarski vidik.« (Mlinarič 2017) V prispevku, ki je nastal na podlagi analize zbranih kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, ki smo jih pridobili v raziskavi Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi, pregleda in analize strokovne literature ter izvedenih raziskav, želimo prikazati znanje in rabo slovenščine pri mladih v slovenskem zamejstvu na Madžarskem (v nadaljevanju SZM) v različnih življenjskih situacijah (v družinskem okolju, v krogu prijateljev in znancev, v šolskem in visokošolskem okolju, na delovnem mestu in v različnih drugih vsakodnevnih situacijah) ter njihova stališča do slovenskega jezika. pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika na madžarskem Pri prikazu pravnega statusa slovenskega jezika se bomo osredotočili na obdobje po političnih spremembah na Madžarskem. Sprejeti državni, meddržavni, mednarodni in drugi pravni dokumenti, o katerih bomo pisali v nadaljevanju, pričajo o tem, da so jezikovne (in druge) pravice slovenske narodne skupnosti na Madžarskem danes na načelni ravni dokaj dobro urejene. Leta 2011 je bila sprejeta nova ustava,3 v kateri so narodnosti ome- njene v preambuli, kjer je zapisano, da » narodnosti in narodne skupnosti, 3 tukaj je treba pripomniti, da je pred sprejetjem nove ustave leta 2011 veljala ustava še iz leta 1949, ki je bila prvič spremenjena in dopolnjena leta 1972, nato pa še leta 1989, ob spremembi družbenega sistema. 196 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ ki živijo na Madžarskem, štejejo za del madžarske politične skupnosti in so državotvorni dejavniki in da Madžarska ščiti jezik in kulturo narodno- sti«. V 29. členu je ponovno zapisano, da so narodnosti na Madžarskem državotvorni dejavniki. Nadalje imajo pravico svobodno izražati svojo identiteto, uporabljati svoj materni jezik, da pišejo lastna imena in ime skupnosti v svojem jeziku, da ohranjajo svojo kulturo in se izobražujejo v maternem jeziku ter da lahko ustanavljajo lokalne in državne samouprave (Magyarország Alaptörvénye). Istega leta (2011) je položaj narodnosti na Madžarskem na novo uredil ustavni zakon o pravicah narodnosti, ki pa, ne glede na nekaj sprejetih sprememb zakona, ne poslabšuje pravic manjšin. Z vidika rabe slovenščine, ki je predmet naše razprave, je pomemben 5. člen, v kate- rem piše: »Pogoje za uporabo jezika pripadnikov narodnosti – v določenih primerih s posebnim zakonom – mora zagotoviti država.« Prav tako naj bi bila zagotovljena raba materinščine v postopkih civilnega in kazen- skega prava, upravnih postopkih in javnih nastopih – od skupščine lokalne samouprave do parlamenta. Zakon prav tako daje možnost, da v naseljih, kjer je delež narodnosti pri popisu prebivalstva dosegel 20 %, na prošnjo narodnostne samouprave skupščina zapisnike sej in odredbe piše dvojezično. 6. člen zakona določa, da morajo v naseljih, kjer je delež narodnosti pri popisu 10 %, lokalne samouprave na prošnjo narodnostne samouprave zagotoviti, da so odredbe, objave in naznanila tudi v jeziku narodnosti, prav tako tiskovine, ki se uporabljajo v upravnih postopkih. V jeziku narodnosti morajo biti tudi imena krajev in ulic. V naseljih, kjer je delež narodnosti 20 %, morajo v upravnih in drugih službah na prošnjo narodnostne samouprave zagotoviti zaposlovanje strokovno usposoblje- nih oseb, ki poznajo tudi jezik narodnosti (2011. évi CLXXIX. törvény a nemzetiségek jogairól). Omenjeni zakon sicer določa pravice do rabe jezika v javni upravi, v sodstvu, žal pa ne gre za avtomatizem, kajti pri- padnik narodnosti mora zanje prositi. Terenske izkušnje kažejo, da se v praksi Slovenci na Madžarskem teh možnosti poslužujejo le redko, saj je njihov poslovni in uradovalni jezik vedno bila madžarščina, zato porab- sko narečje nima lastnega upravnopravnega besedišča (Perger 2009, 344). Kljub tej ugotovitvi opažamo, da so bili v zadnjih letih izvedeni ukrepi, ki do neke mere dajejo veljavo slovenskemu jeziku v Porabju (npr. imena Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 197 ulic na Gornjem Seniku so dvojezična, prav tako vabila manjšinskih organizacij, na dvojezičnih šolah v Porabju morajo tudi pripadniki večine opraviti izpit iz znanja slovenskega jezika ipd.). Dejstvo pa je, da je na Madžarskem uradni jezik madžarščina, tudi na narodno mešanih obmo- čjih. Na Madžarskem ni take prakse kot v Sloveniji, kjer ustavna uredi- tev in zakonodaja zagotavljata, da sta na narodno mešanih območjih, v Prekmurju in slovenskem delu Istre, oba jezika (večinski in manjšinki) opredeljena kot enakopravni sredstvi sporazumevanja v javni in zasebni sferi (Medvešek in Bešter 2016, 170–171). Treba je omeniti tudi Zakon o nacionalni vzgoji in izobraževanju iz leta 2011 (2011. évi CXC. törvény a nemzeti köznevelésről), ki omogoča poleg madžarščine izobraževanje v jeziku manjšine, staršem pa zagotavlja izbiro šole glede na narodnostno pripadnost.4 Madžarska v omenjenih zakonih uveljavlja tudi temeljne mednaro- dne dokumente, kot so Mednarodna konvencija OZN o državljanskih in političnih pravicah, Okvirna konvencija Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin 5 ter Evropska listina regionalnih in manjšinskih jezikov 6. Zakonske določbe v zvezi z rabo jezika manjšin so se razširile tudi na druga področja, kot na primer v vojsko, civilno pravo, matični register (Dobos 2013, 35–38). V kontekstu naše razprave je treba posebej izpostaviti Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Republiki Madžarski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, ki sta ga leta 1992 podpisali Slovenija in Madžarska.7 Ne smemo pa prezreti dru- gih pravnih dokumentov, ki jih je sprejela Slovenija v skrbi za ohranjanje in razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.8 4 Glej 3. in 72. člen zakona. 5 madžarska je Okvirno konvencijo podpisala 1. februarja 1995, ratificirala 25. septembra 1995 in uzakonila leta 1999 z zakonom lXXXiv. 6 madžarska je Listino podpisala 5. septembra 1992 in ratificirala leta 1999. 7 Glej Zakon o ratifikaciji sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji iz 1993. uradni list rs, št. 23/1993. 8 na primer Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov iz leta 1996, Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja iz leta 2006, Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 iz leta 2013. 198 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Omeniti velja še Program sodelovanja v izobraževanju, znanosti in kulturi med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Mini- strstvom za kulturo Republike Slovenije in Ministrstvom za človeške vire Madžarske v letih 2016–2018.9 Strnjen prikaz zakonodaje kaže, da so se na Madžarskem po poli- tičnih spremembah ustvarili relativno ugodni pogoji za institucionalno ureditev statusa manjšinskih jezikov, tudi slovenskega. Uresničevanje prikazanih pravnih podlag v konkretnem življenju pa je v veliki meri odvisno od manjšine same in njene vitalnosti. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pravicami v zvezi z rabo jezika naro- dnosti na Madžarskem, opozarjajo, da je eno izmed pomembnih vpra- šanj madžarske ureditve v prihodnosti to, kako bodo etnodemografski procesi, zlasti naraščanje narodnostne identifikacije, kar je pokazal popis prebivalstva leta 2011, sovpadli z namero večje politične participacije narodnosti in večje aktivnosti v javnem življenju, oziroma ali bo ureditev omogočila večje potrebe v zvezi s pravicami rabe jezika in njene širše uveljavitve (Dobos 2013, 41). slovenski jezik v vzgojno-izobraževalnem sistemu Pripadniki slovenske narodne skupnosti in tudi pripadniki drugih naro- dnosti, ki jih priznava Zakon o pravicah narodnosti 10 (glej poglavje Pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika na Madžarskem), imajo pravico do izobraževanja v maternem jeziku, kar tudi izkoristijo v praksi. Pouk slovenščine je v različnih oblikah prisoten na celotni vertikali vzgojno- -izobraževalnega sistema. 9 program je bil podpisan 22. januarja 2016 na Brdu pri kranju. na slovenski strani ga je podpisal minister za zunanje zadeve karl erjavec, na madžarski strani pa minister za človeške vire zoltán Balog. program je bil sklenjen na podlagi Sporazuma o sodelova- nju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Republiko Madžarsko in Republiko Slovenijo, podpisan v Budimpešti 2. septembra 1992. 10 Zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin iz leta 1993 priznava trinajst manjšin (armence, Bolgare, hrvate, nemce, Grke, poljake, rome, romune, rusine, srbe, slovake, slovence in ukrajince). Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 199 učenje slovenščine na ravni predšolske vzgoje Učenje slovenščine na ravni predšolske vzgoje je v Porabju omogočeno v treh tako imenovanih narodnostnih vrtcih (Gornji Senik, Sakalovci, Šte- vanovci), v monoštrskem vrtcu imajo tako imenovano slovensko skupino. Tukaj je treba pripomniti, da se število vrtcev v Porabju v zadnjem dese- tletju zmanjšuje. V Slovenski vesi so vrtec zaprli leta 2010 (Perger 2010, 1), na Dolnjem Seniku pa je občina vrtec zaprla leta 2018, zato lahko od šolskega leta 2018/2019 dolnjeseniški starši svoje otroke vpisujejo v gor- njeseniški, sakalovski ali števanovski vrtec, če v teh vrtcih ni zadostnega števila otrok (Sukič 2018, 3). Omenjene vrtce je v šolskem letu 2017/2018 obiskovalo 82 otrok.11 Kot je bilo omenjeno v uvodu, se je v porabskih družinah prenos manjšinskega jezika s staršev na otroke skoraj popolnoma pretrgal, posle- dično otroci prihajajo v vrtce brez kakršnega koli znanja porabščine ali knjižne slovenščine. Takšno stanje je potrdila tudi raziskava Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo- in večjezičnosti (2016–2017)12, v katero so bili vključeni starši otrok, ki obiskujejo vrtce v porabskih vaseh in Mono- štru. Odgovori staršev na vprašanje, kateri jezik večinoma uporabljajo v družini, kažejo očitno prevlado madžarskega jezika pri vseh sogovorcih. Zgovoren je podatek, da se med anketiranimi starši nihče ne pogovarja z otroki samo oziroma večinoma v slovenskem jeziku. V tej situaciji imajo vrtci težko nalogo, kajti na eni stani morajo poskrbeti, da otroke motivi- rajo za učenje slovenskega jezika, na drugi strani pa morajo spodbuditi starše k rabi narečja v družini in jih ozaveščati, da učenje slovenskega jezika za otroka lahko predstavlja določeno prednost. Zaradi skromne 11 vir: spletna stran državne slovenske samouprave, http://www.slovenci.hu/index.php/ok- tatas-kultura/szloven-nyelvoktatasban-reszesulo-gyermekek-letszamanak (1. julij 2019). 12 raziskava Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo- in večjezičnosti je potekala na inštitutu za narodnostna vprašanja (v nadaljevanju inv) pod vodstvom dr. katalin munda hirnök. projekt je sofinanciral urad vlade republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu. anketiranje je potekalo novembra leta 2016. v vzorec so bili vključeni starši otrok, ki obiskujejo narodnostne vrtce v porabju in tako imenovano slovensko vrtčevsko skupino v monoštru. za več o metodologiji raziskave glej: munda hirnök 2017, 37–38. 200 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ slovenske jezikovne kompetence domačih vzgojiteljic in odsotnosti slo- venskih govornih navad v vrtcih je zelo pomembna strokovna pomoč vzgojiteljic asistentk iz Slovenije, ki delujeta v vsakem vrtcu po dva dni v tednu in si prizadevata za doslednejšo izvedbo slovenskih aktivnosti (Munda Hirnök 2017, 42–45). osnovna šola Šola je ena izmed ključnih družbenih institucij, manjšinsko oziroma narodnostno šolstvo pa naj bi imelo še dodatno vlogo pri usvajanju in ohranjanju manjšinskega jezika ter pri uzaveščanju narodnostne pripa- dnosti in ohranjanju kulturne identitete. Razvoju manjšinskega šolstva na Madžarskem in prisotnosti slo- venskega jezika v njem so bile v preteklih desetletjih namenjene številne razprave (prim.: Nećak Lük 1997, 1998, 2008; Perger 2004, 2005a, 2005b), v naši razpravi se bomo osredotočili na prikaz prisotnosti slovenščine v vzgojno-izobraževalnem procesu danes. Učenci v Porabju se lahko učijo slovenski jezik na dvojezičnih osnovnih šolah (DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik, DOŠ Števanovci) in na osnovnih šolah v Monoštru. Za boljše razumevanja obstoječega modela narodnostne šole v Pora- bju je treba dodati, da zaradi različnega jezikovnega položaja in različ- nih kulturnih posebnosti narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem smernice šolskega ministrstva opredeljuje več oblik manjšinskega pouka: 1. pouk v manjšinskem maternem jeziku (jezik manjšine kot učni jezik, madžarščina kot učni predmet), 2. dvojezični manjšinski pouk (50 % predmetov se poučuje v jeziku manjšine, 50 % pa v jeziku večine, pred- mete določi šola), 3. pouk narodnostne materinščine kot učnega predmeta (učni jezik je pri vseh predmetih madžarščina, jezik manjšine mora biti na urniku od prvega do osmega razreda najmanj štiri ure tedensko), 4. razširjen pouk narodnostne materinščine (v vsakem razredu povprečno pet ur pouka jezika manjšine, pri 35 % ostalih predmetov pa se izvaja dvojezični pouk ali – če so za to pogoji – se jih poučuje v jeziku manjšine, Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 201 šola predmete izbira sama), 5. romski manjšinski pouk in 6. interkulturni pouk (Perger 2005a, 80–81). V osnovnih šolah na Gornjem Seniku in v Števanovcih danes pouču- jejo slovenščino kot tako imenovano narodnostno materinščino, ob njej pa tudi tuji jezik (predvsem nemščino). Šoli sta dvojezični, učenci imajo tedensko pet ur slovenskega jezika, eno uro spoznavanja slovenstva in delno dvojezični pouk pri polovici ostalih predmetov. Dvojezično se pou- čujejo predmeti, za katere imajo zagotovljene kadre. Tukaj je treba pripo- mniti, da se je na obeh osnovnih šolah dvojezičnost uvajala postopoma, začeli so v prvem razredu, zdaj pa imajo že vsi razredi dvojezični pouk (DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku je dvojezični program uvedla v šolskem letu 2005/2006, DOŠ Števanovci pa v šolskem letu 2007/2008). Šoli sta od leta 2012 v upravljanju Državne slovenske samouprave (v nadaljevanju DSS).13 Podatki o narodnostni strukturi učencev, ki so v šolskem letu 2014/2015 obiskovali omenjeni šoli, so pokazali, da jih je večina neslo- venskega porekla. Motivacija za učenje slovenskega jezika pri teh učencih ni zadostna, to pa je mnogokrat enako pri skupini učencev s slovenskim poreklom ( Poročilo, oktober 2014; Poročilo, februar 2014). Ker je pri večini porabskih družin jezik komunikacije madžarščina, se pri otrocih ne more razviti odnos do slovenščine kot materinščine, zato jo dojemajo kot tuji jezik, madžarščino pa kot materni jezik. Podobne tendence je zaslediti tudi pri ostalih manjšinah na Madžarskem. Podatki izsledkov raziskave Položaj narodnostnega šolstva na Madžarskem iz leta 2000, v vzorec katere je bilo vključenih 2.500 učencev od petega do osmega razreda, kažejo, da se je 93 % vprašanih učencev opredelilo za madžarsko materinščino, 61 % pa za madžarsko narodnost (Imre 2003). Iz tega je razvidno, da se večina učencev, ki je vključenih v narodnostno izobraževanje na Madžarskem, uči narodnostni jezik kot tuji jezik. 13 tudi vrtci na Gornjem seniku, v Števanovcih in sakalovcih (od leta 2018) so v upravljanju dss, ki je bila ustanovljena leta 1995 s sedežem na Gornjem seniku in s predstavništvom v Budimpešti. o delovanju organizacije glej spletno stran dss: http://www.slovenci.hu/ (21. september 2016). 202 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih v šolskem letu 2018/2019 obiskuje malo več kot 100 učencev14 iz omenjenih vasi, okoliških vasi ter Monoštra in monoštrskega šolskega okoliša. Tudi osnovna šola v Monoštru ob zadostnem številu učencev v skupini ponuja narodnostni pouk slovenskega jezika. Slovenščino se je možno učiti tudi fakultativno ali v krožku, zunaj rednih šolskih ur. Gre za osnovni šoli Jánosa Aranya (šolo obiskujejo otroci od prvega do četr- tega razreda) in Istvána Széchenyija (šolo obiskujejo otroci od petega do osmega razreda). Na obeh šolah poteka fakultativni pouk slovenščine 1–2 uri tedensko. Od šolskega leta 2017/2018 se po osmih letih premora devet osnovnošolcev (večina jih je slovenskega porekla) uči narodnostno slovenščino kot predmet pet ur tedensko (Perger 2017, 3). Ti otroci so bili v vrtcu vključeni v tako imenovano slovensko skupino. srednja šola Slovenski jezik je prisoten tudi na monoštrskih srednjih šolah. Na gim- naziji Mihálya Vörösmartyja se v štiri- in osemletnem programu slo- venščina poučuje kot izbirni predmet, in sicer 3–4 ure tedensko. Dijaki pa se ob slovenščini lahko učijo še kakšen tuji jezik – v gimnazijskem štiriletnem programu. Tudi na Strokovni srednji šoli Béla III. je slovenski jezik vključen 3–4 ure tedensko, a le kot narodnostni predmet. Pomem- ben podatek je, da lahko na omenjenih srednjih šolah dijaki že od leta 1993 ob zaključku šolanja iz slovenščine opravljajo maturitetni izpit, ki se upošteva pri vpisu na visoke šole in fakultete. Število dijakov, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika v monoštrskih srednjih šolah, iz leta v leto upada. Pouk slovenskega jezika je v šolskem letu 2018/2019 na gimnaziji obiskovalo 9 dijakov, na strokovni srednji šoli pa 5 dijakov.15 14 Gornjeseniško šolo v šolskem letu 2018/2019 obiskuje 65 učencev, števanovsko pa 45. v primerjavi s šolskim letom 2017/2018 se je število učencev na obeh šolah zmanjšalo, na gornjeseniški za 3 in na števanovski za 4 učence. Glej spletno stran dss: http://www. slovenci.hu/index.php/oktatas-kultura/szloven-nyelvoktatasban-reszesulo-gyermekek- -letszamanak (12. november 2018 in 1. julij 2019). 15 vir: spletna stran dss: http://www.slovenci.hu/index.php/oktatas-kultura/szloven-nyel- voktatasban-reszesulo-gyermekek-letszamanak (1. julij 2019). Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 203 visokošolska raven Na visokošolski ravni se je na Madžarskem slovenščino mogoče učiti na Slavističnem oddelku v Univerzitetnem središču Savaria v Sombotelu (madž. Szombathely)16 in na Filozofski fakulteti Univerze Eötvös Loránd (ELTE) v Budimpešti.17 Porabski dijaki imajo od leta 1973 možnost nadaljevati študij (tudi študij slovenščine) v Sloveniji. neformalno jezikovno izobraževanje Prebivalci Porabja in okolice imajo možnost neformalnega jezikovnega izobraževanja v slovenskem jeziku. Zveza Slovencev na Madžarskem (1990) je že v preteklosti občasno organizirala tečaj slovenskega jezika, od leta 2015 pa je to stalnica. Tečaji slovenskega jezika so brezplačni. Analiza novejše ankete (2018),18 ki smo jo izvedli med tečajniki nadaljevalnega tečaja slovenskega jezika (tečaja se je udeležilo 8 oseb), je pokazala, da so na anketo odgovorile večinoma ženske (75 %). Sta- rostna skupina je pokazala, da je bila četrtina anketiranih starih od 15 16 od leta 2017 (od 1. februarja) je univerzitetno središče postalo sestavni del univerze loránda eötvösa (elte) v Budimpešti. za več o tem glej: https://sek.elte.hu/ (16. julij 2017). slavistični oddelek ponuja različne možnosti za študij slovenskega jezika. med no- vostmi je treba poudariti to, da so že pripravili narodnostni del študijskega programa za razredni pouk, ki ga bodo akreditirali v bližnji prihodnosti in razmišljajo tudi (na pobu- do slovenske parlamentarne zagovornice) o izvedbi jezikovnega programa za študente, ki se izobražujejo za vzgojiteljice in vzgojiteljice na drugih ustanovah na madžarskem (možnost za študij slovenskega jezika v sombotelu 2018). 17 leta 1981 so na filozofski fakulteti univerze eötvös loránd (elte) odprli lektorat za slo- venski jezik. pot slovenščini kot študijski smeri se je odprla na elte v času akreditacijske- ga postopka bolonjskega študija, ko je takratni predstojnik katedre za slovanske jezike in književnost pripravil program prvostopenjskega študija slovenščine, ki je bil z ostalimi smermi uspešno akreditiran, kasneje tudi kot program druge stopnje. Študij slovenščine na prvi stopnji je omogočen od leta 2006, od leta 2009 pa tudi na drugi stopnji. za več o tem glej: Bajzek lukač 2014, 167. 18 anketa med tečajniki nadaljevalnega tečaja slovenskega jezika je bila izvedena v okviru projekta Analiza stanja porabskih Slovencev in perspektive njihovega razvoja. nosilka pro- jekta je dr. katalin munda hirnök. projekt je sofinanciral urad vlade republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu. 204 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ do 30 let, četrtina od 30 do 50 let in prav tako četrtina od 50 do 60 let. Četrtina vprašanih na to vprašanje ni odgovorila. Izobrazbena struktura tečajnikov kaže, da jih ima 87,5 % visoko izobrazbo. Večina (75 %) se jih je opredelila za madžarsko narodnost, dobra desetina (12,5 %) pa za madžarsko-slovensko. Pri vprašanju o maternem jeziku je večina (87,5 %) tečajnikov navedla madžarščino. Odgovori na vprašanje, zakaj so se odlo- čili za poglobitev znanja slovenskega jezika, kažejo, da največ (37,5 %) anketirancev obiskuje tečaj zaradi službe, ki jo opravljajo. Četrtina je navedla obiskovanje Slovenije (slovenske obale) in slovensko izvorno ozadje (Munda Hirnök 2019, 16–19). Izsledki ankete kažejo, da porabski Slovenci še zmeraj ne vidijo per- spektive v učenju slovenskega jezika. Narodnostna struktura tečajnikov namreč kaže, da so pripadniki večine bolj motivirani za učenje sloven- skega jezika kot porabski Slovenci. slovenščina med mladimi na madžarskem V raziskavi Mladi v slovenskem zamejstvu nas je zanimala samoopredeli- tev anketiranih mladih na Madžarskem glede njihovega maternega jezika, ki so ga začeli najprej govoriti. Graf 1: Materni jezik anketirancev (N = 60) 100 % 90 % 80 % 66,7 % 70 % 60 % 50 % 40 % 26,7 % 30 % 20 % 6,7 % 10 % 0 % slovenski jezik madžarski jezik slovenski in madžarski jezik Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 205 Največ (66,7 %) anketirancev na Madžarskem je navedlo, da je nji- hov materni jezik madžarščina. Dobra četrtina (26,7 %) se je opredelila za oba jezika (slovenski in madžarski) in le 4 (6,7 %) so navedli, da je njihov materni jezik slovenski jezik. Ti podatki potrjujejo, da se trendi opuščanja slovenskega jezika v primerjavi z izsledki preteklih raziskav (Nećak Lük 1998; Gáspár 2010) nadaljujejo. Povečuje pa se delež mladih, ki so dvoje- zični in imajo dva prva jezika. Anketirance v SZM smo vprašali o maternem jeziku njihovih staršev. Graf 2: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri je materni jezik njihovih staršev (N = 60) 100 % 80 % 60 % 53.3 % 43,3 % 38,3 % 40 % 30 % 18,3 % 16,7 % 20 % 0 % slovenski jezik madžarski jezik slovenski in madžarski jezik materni jezik mame materni jezik očeta Slaba polovica (43,3 %) anketirancev je navedla, da je materni jezik mam slovenščina, medtem ko je 38,3 % anketirancev navedlo večinski, madžarski jezik. Da sta materna jezika njihovih mater slovenščina in madžarščina, je odgovorila slaba petina (18,3 %) anketiranih. Za materni jezik očeta so anketiranci zabeležili, da je to v več kot polovici (53,3 %) primerov madžarski jezik, slaba tretjina (30 %) jih je navedla slovenski jezik ter 16,7 % slovenski in madžarski jezik. Podatek, da ima slaba polovica mam in slaba tretjina očetov za materni jezik slovenščino, otroci (anketiranci) pa so to navedli le v 6,7 %, nakazuje razkorak v generacijski transmisiji jezika. In prav to je eden izmed pomembnih vzrokov, ki nakazujejo, da je slovenščina (porabsko 206 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ narečje) v Porabju ogrožena, če upoštevamo klasifikacijo Unesca,19 ki poleg števila govorcev uvršča prav medgeneracijski prenos jezika med pomembne dejavnike, ki vplivajo na vitalnost jezika. Tudi primerjava popisnih podatkov prebivalstva na Madžarskem v letih 2001 in 2011 kaže upadanja števila oseb s slovenskim maternim jezikom. Leta 2001 so našteli 3.187 oseb s slovenskim maternim jezikom, leta 2011 pa 1.723. Med dvema popisoma beležimo zmanjšanje oseb s slovenskim maternim jezikom (za 45,8 %), prav tako se je manj oseb (za 21,2 %) odločilo za slovensko narodnost (Munda Hirnök 2014, 107–112). znanje in raba slovenskega jezika Anketirance v SZM smo prosili, naj ocenijo svoje znanje slovenščine (knjižne in narečne različice) in madžarščine, prav tako obe različici. Mladi so znanje jezikov ocenjevali na lestvici od 1 – zelo slabo do 5 – zelo dobro. Njihove odgovore smo združili v tristopenjsko lestvico, kot je razvidno iz grafa 3. Anketirani mladi so v največjem deležu ocenili kot dobro poznava- nje madžarščine (96,6 %) in lokalno madžarsko narečje (73,4 %), v precej manjših deležih slovenski knjižni jezik (35 %) in lokalno slovensko nare- čje (23,4 %). Glede znanja slovenskega knjižnega jezika so bili odgovori anketi- ranih dokaj uravnoteženi. Tretjina (33,3 %) jih je menila, da je njihovo znanje slovenskega knjižnega jezika slabo, 35 % jih je odgovorilo nev- tralno (niti slabo niti dobro) in slaba tretjina (30 %) je znanje slovenskega knjižnega jezika ovrednotila kot dobro. 19 unesco ad hoc expert group on endangered languages, language vitality and endan- germent. dostopno na: http://www.unesco.org/culture/ich/doc/src/00120/en.pdf. (20. oktober 2017) Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 207 Graf 3: Samoocena znanja jezikov anketirancev (N = 60) 3,3 % 3,3 % 73,4 % 20 % lokalno madžarsko narečje 3,3 % 96,6 % madžarski knjižni jezik 51.7 % 21,7 % 23,4 % 3,3 % lokalno slovensko narečje 33,3 % 35 % 30 % 1,7 % slovenski knjižni jezik 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % slabo niti slabo niti dobro dobro brez odgovora Relativno visok odstotek vprašanih, ki so svoje znanje slovenščine ocenili kot dobro, je v neskladju z izborom jezika, v katerem so izpol- njevali vprašalnik (le štirje so izpolnili vprašalnik v slovenskem jeziku, kar je najslabši rezultat v primerjavi z ostalimi zamejstvi), in tudi rabo jezika v formalnih in neformalnih domenah. Ob tem lahko ugota- vljamo, da pri tretjini vprašanih stopnja znanja ne bi smela biti ovira pri rabi jezika, kljub temu pa se v številnih domenah vprašani ne odločijo za rabo slovenskega jezika. Predvidevamo, da je izbira jezika pogojena z drugimi vzroki. Lahko pa tudi oceno znanja slovenskega jezika sprej- memo z zadržkom in pri tem upoštevamo, da je samovrednotenje zna- nja jezika subjektivno in mnogokrat pod vplivom drugih dejavnikov – v tem primeru pokazati nam, raziskovalcem, drugačno sliko. O zelo nizki samooceni znanja slovenskega jezika (na primer razumevanje in govor- jenje) je poročala raziskava Percepcija jezikovne in kulturne raznolikosti v obmejnih mestih (2004–2006), opravljena med učenci in starši osnovne šole Istvána Széchenyija v Monoštru,20 ko med učenci in starši tako rekoč 20 v času izvajanja raziskave so na šoli poučevali slovenščino le kot učni predmet, na razre- dni stopnji 2 uri in na predmetni stopnji 2-4 ure tedensko. 208 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ ni bilo zaznanih statističnih razlik v samooceni znanja slovenskega jezika. Pri vrednotenju od 1 do 6, pri čemer je 1 pomenilo »ne zna nič« in 6 »zna zelo dobro«, so učenci ocenili znanje slovenščine z 1,48, starši pa z 1,66. Ti podatki so se ujemali tudi s podatki o rabi jezika (Munda Hirnök in Novak Lukanović 2016, 200–201). Anketiranci so znanje lokalnega slovenskega narečja (porabščine) v primerjavi s knjižno slovenščino ovrednotili slabše, kar lahko pripišemo izobraževanju in stikom s slovenskim knjižnim jezikom. Za lokalno slo- vensko narečje je dobra polovica (51,7 %) anketiranih odgovorila, da ga obvlada slabo, 21,7 % anketirancev je odgovorilo, da niti slabo niti dobro. Kot dobro je ocenila svoje znanje slaba četrtina (23,4 %) anketirancev. Tudi ti odgovori nakazujejo, da se relativno velik del vprašanih ne pogovarja ne s starši ne s starimi starši v porabskem narečju. Porabščina je prisotna zlasti med starejšo (in do neke mere med srednjo) generacijo in prav podatek, da velik odstotek vprašanih slabo obvlada porabščino, ponovno potrjuje, da v večini porabskih družin ne poteka medgeneracij- ski prenos jezika, o čemer bomo pisali v nadaljevanju. Na vprašanje, kakšno je znanje madžarskega knjižnega jezika, je samo 3,3 % anketirancev odgovorilo slabo, 96,6 % pa ocenjuje znanje večinskega jezika kot dobro. Visoka stopnja samoocene znanja madžar- skega jezika je logična, saj se je večina mladih anketirancev socializirala v madžarsko govorečem okolju (družina, šola). Na vprašanje, kakšno je znanje lokalnega madžarskega narečja, je večina (73,4 %) anketirancev svoje znanje ocenila kot dobro, 3,3 % anketi- rancev kot slabo in prav tako 3,3 % anketirancev kot niti slabo niti dobro. Pri samooceni znanja lokalnega madžarskega narečja je treba poudariti, da se v tem delu Železne županije (v Porabju), ki sicer spada v zahodno prekodonavsko narečno regijo (A magyar nyelv), ni izoblikovalo narečje. So določeni izrazi, besedne zveze ipd., ki do neke mere odstopajo od stan- dardne knjižne madžarščine, toda ti odkloni so majhni. V porabskih vaseh ne more biti lokalnega madžarskega narečja tudi zato, ker so se zlasti stari starši (deloma tudi starši) današnje mladine naučili knjižno madžarščino od učiteljev, notarjev in posameznih duhovnikov, ki so dokaj pravilno govorili madžarsko. Treba je še dodati, da je materinščina starih staršev in staršev porabščina (po oceni anketirancev ima 43,3 % mam in 30 % Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 209 očetov za materinščino slovenski jezik – porabščino). Madžarsko sicer dobro obvladajo, v njihovem govoru pa je zaznati slovensko intonacijo. V okviru raziskave Mladi v slovenskem zamejstvu smo poizvedovali, v kolikšni meri uporabljajo anketiranci slovenski in madžarski jezik v odnosu z različnimi sogovorniki v vsakdanjem življenju oziroma v različ- nih govornih okoliščinah. Graf 4: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v odnosu z materjo, očetom, bratom/sestro, starimi starši po mami, starimi starši po očetu, drugim sorodstvom in partnerjem (N = 60) 6,6 % 3,3 % 70 % 3,3 % 16,7 % s partnerjem 18,3 % 76,7 % 5 % z drugim sosrodstvom 3,4 % 15 % 63,3 % 18,3 % s starimi starši po očetu 8,4 % 13,3 % 63,4 % 15 % s starimi starši po mami 5 % 78,3 % 16,7 % z bratom/s sestro 3,4 % 18,3 % 70 % 8,3 % z očetom 5 % 25 % 68,3 % 1,7 % z materjo 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % samo oziroma večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oziroma večinoma madžarski jezik drugo brez odgovora Podatki o rabi jezikov v družini pri anketirancih v SZM (graf 4) kažejo očitno prevlado madžarskega jezika v odnosu z vsemi sogovorci. Največ, to je 78,3 %, jih uporablja samo oziroma večinoma madžarski jezik z bratom ali sestro, 76,7 % z drugim sorodstvom, 70 % z očetom in prav tako 70 % s partnerjem, 68,3 % z materjo, 63,4 % oziroma 63,3 % s starimi starši po mami oziroma s starimi starši po očetu. 210 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Še največ slovenščine uporabljajo anketiranci pri sporazumevanju s starimi starši po mamini strani, takih je namreč 8,4 %, v še manjši meri je prisotna raba obeh jezikov v komunikaciji s partnerjem (6,6 %) in z mamo (5 %). Četrtina (25 %) anketiranih mladih uporablja v komunikaciji z materjo oba jezika v enaki meri, slaba petina (18,3 %) z očetom, v enakem deležu z drugim sorodstvom (18,3 %) in dobra desetina (13,3 %) s starimi starši po mami. Intervjuvance smo prav tako povprašali, katere jezike so uporabljali v otroštvu v različnih situacijah in z različnimi sogovorci, s starši, soro- dniki, prijatelji. Ko sem hodil v vrtec oziroma osnovno šolo, obe ustanovi sta bili dvojezični, smo se učili oba jezika. Doma smo se večinoma pogovarjali madžarsko, toda tudi slovenščina (narečje, op. a.) je bila prisotna. (Intervjuvanec M5, dijak, 18 let)21 Najprej bi rad povedal, da sem vesel, da znam sloven- sko. Menim, da bi tukaj (v Porabju, op. a.) zaradi lokalne navezanosti morala biti slovenščina obvezna, ker živimo ob meji […]. Uporabljam ga v družini, v krogu prijateljev oziroma če kakšnega znanca srečam na cesti, za katerega vem, da zna slovensko. Potem se tudi z njim pogovarjam slovensko ali, če govori slabše, dodam kakšno besedo ali dve v madžarščini. (Intervjuvanec M6, dijak, 21 let) Iz pogovora z intervjuvanko M4 (zaposlena, 25 let) je razvidno, da je že v predhodni generaciji prišlo do rabe madžarščine v družini. Na vprašanje, v kakšnem jeziku so se pogovarjali doma, je odgovorila: Madžarsko. Tudi moji stari starši so živeli v isti hiši, onadva sta se med sabo še pogovarjala slovensko, ampak 21 v okviru raziskave Mladi v slovenskem zamejstvu je bilo v porabju opravljenih šest inter- vjujev: štirje so bili izvedeni v slovenskem knjižnem jeziku (v besedilu so označeni kot m1, m2, m3, m4) in dva v madžarščini (v besedilu sta označena kot m5 in m6). intervjuja je iz madžarskega v slovenski jezik prevedla katalin munda hirnök. Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 211 že moj oče je začel (govoriti madžarsko, op. a.). On je šel študirat na Madžarsko (v notranjost Madžarske, op. a.), je učitelj madžarščine. Če so moji stari starši govorili slo- vensko, on je odgovoril madžarsko. In ko je moja babica umrla, potem moj dedek z nami nikoli več ni govoril slo- vensko. […] Stari starši in moj oče so se navadili, da so začeli govoriti madžarsko, in tako doma govorimo samo madžarsko. Intervjuvanka M1 (zaposlena, 30 let) izhaja iz mešane družine, kar pogojuje tudi z rabo jezikov: Ja, ko je babica živela, takrat smo (uporabljali sloven- ščino, op. a.). Mamica in babica sta se pogovarjale v nare- čju. Včasih z mamo se pogovarjava v slovenščini, ampak ker oče ne razume (slovensko, op. a.), raje govorimo v madžarščini. Graf 5: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo z ožjimi prijatelji, sosedi in znanci iz bližnjega okolja (N = 60) 18,3 % 80 % 1,7 % z ožjimi prijatelji 1,7 % 18,3 % 78,3 % 1,7 % s sosedi 3,3 % 13,3 % 80 % 1,7 % 1,7 % z znanci iz bližnjega okolja 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % samo oziroma večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oziroma večinoma madžarski jezik drugo brez odgovora 212 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Anketiranci v SZM v krogu ožjih prijateljev in znancev iz bližjega okolja (graf 5) uporabljajo največ madžarski jezik (80 % oziroma 78,3 %). Slaba petina (18,3 %) uporablja oba jezika z ožjimi prijatelji in sosedi, dobra desetina (13,3 %) pa z znanci iz bližnjega okolja. Samo oziroma večinoma slovenski jezik uporabljata 2 (3,3 %) anketirana v komunikaciji z znanci iz bližnjega okolja in 1 (1,7 %) anketiranec s sosedi. Jezikovna izbira je vedno rezultat družbenih, psiholoških in jezikov- nih procesov v večjezičnem okolju ter ima posledice tako za posameznika kot za skupino. Podatki ne kažejo asimetrije v rabi jezika v družini, med prijatelji in znanci. Izbira jezikovnega vzorca oziroma jezikovnih praks v različnih domenah je brez dvoma pokazatelj sprememb vitalnosti jezika in posledično tudi vitalnosti skupnosti (če opredeljujejo jezik kot najpo- membnejši element identitete). Podatek, da se samo oziroma večinoma slovenski jezik skoraj ne uporablja v domeni družine in v povezavi s prijatelji, znanci iz bližnjega okolja in sosedi, opozarja, da je vitalnost jezika ogrožena. To je posledica neustrezne jezikovne politike Madžarske, ki je s številnimi jezikovnimi in nejezikovnimi postopki ustvarila pogoje za asimilacijo pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Čeprav rezultati naše raziskave kažejo, da približno petina anketi- rancev uporablja oba jezika (v komunikaciji z družinskimi člani je raba jezikov različna, v povprečju manj uporabljajo oba jezika), nas lahko ta podatek zavaja in nas usmeri v to, da rezultat obravnavamo kot poziti- ven znak dvojezičnosti, v kateri je prisotna slovenščina. Realnost je lahko popolnoma drugačna. Pri tem velja opozoriti, da gre v našem primeru, torej v primeru slovenščine v Porabju, tako kot navajajo druge študije (Campbell in Muntzel 1989), za postopno umiranje jezika, kjer prav zaradi podatkov o prehodni dvojezičnosti, o postopnem preklapljanju v drugi jezik in kljub dejstvu, da skoraj ni prisoten medgeneracijski pre- nos jezika, še vedno ni sprožen alarm, ki bi spodbudil pripravo načrta ohranjanja jezika. Prav ta dejstva postopoma vodijo do točke, ko postane tudi revitalizacija zelo težka. Pri tem se postavi vprašanje, ali obstaja v Porabju možnost, da se raba jezika – slovenskega – lahko pojavi v drugih, novih domenah, povezanih s sodobnimi tehnologijami, ekonomskimi dejavniki, mobilnostjo. Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 213 V okviru raziskave Mladi v slovenskem zamejstvu smo mlade anke- tirance vprašali tudi o rabi jezika v šoli (graf 6), na univerzi (graf 7) in na delovnem mestu (graf 8). Graf 6: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo s sošolci, dijaki iz drugih razredov in profesorji zunaj pouka (N = 60) 1,7 %1,7 % 63,4 % 33,3 % s sošolci 1,7 % 3,3 % 60 % 35 % z dijaki iz drugih razredov 1,7 % 6,7 % 55 % 36,7 % s profesorji zunaj pouka 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oziroma večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oziroma večinoma madžarski jezik drugo brez odgovora S sošolci anketirani mladi na Madžarskem v glavnem, to je v 63,4 %, govorijo samo oziroma večinoma v madžarskem jeziku, 1 (1,7 %) anke- tiranec je navedel, da uporablja slovenščino in prav tako 1 anketiranec, da uporablja oba jezika. 21 (33,3 %) anketiranih, ki niso podali odgo- vora, sestavljajo tisti, ki so zaposleni (18 anketirancev) ali pa študirajo (3 anketiranci). Z dijaki iz drugih razredov podobno kot s sošolci mladi na Madžar- skem v glavnem govorijo samo oziroma večinoma v madžarskem jeziku (60 %), 2 (3,3 %) anketiranca komunicirata v obeh jezikih in le 1 (1,7 %) anketiranec samo oziroma večinoma slovensko. Tudi pri tem vprašanju dobra tretjina (35 %) anketirancev ni podala odgovora na vprašanje. Gre za anketirance, ki so že zaposleni (18 anketirancev) ali so na fakultetah (3 anketiranci). 214 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Tukaj je treba pripomniti, da je v lokalnem okolju srednješolsko izo- braževanje možno v Monoštru, in sicer na dveh srednjih šolah (na gimna- ziji in v srednji strokovni šoli). Obe šoli ponujata tudi učenje slovenskega jezika (glej poglavje Slovenski jezik v vzgojno-izobraževalnem sistemu). Mladi, ki se ne vidijo v poklicih, ki jih ponujata omenjeni izobraže- valni ustanovi, izbirajo med srednjimi šolami zunaj Porabja, na primer v Sombotelu (županijsko središče) ali drugje v državi. Izbira srednjih šol zunaj Porabja je bila aktualna tudi v času sre- dnješolskega izobraževanja intervjuvanke M4 (zaposlena, 25), ki je na vprašanje, kam so šli prijateljice, sošolke in sošolci, ki so se hoteli izučiti za nekaj drugega, kot jim je ponujalo lokalno okolje, odgovorila: »V Som- botel večinoma, po mojem. Ali v gimnazije, kar je na eni strani čudno, ker približno ista gimnazija (po kakovosti, op. a.) je v Monoštru … (Šli so, op. a.) v navadne gimnazije, drugače pa v poklicne šole.« Pri podvprašanju, v kakšne šole, s kakšnim profilom, pa je izpostavila gostinsko in zdra- vstveno šolo ter šolo za lovce (gozdarstvo, op. a.). Anketirani mladi, ki se šolajo na srednjih šolah, se v glavnem s profesorji zunaj pouka pogo- varjajo v madžarskem jeziku, tako je namreč odgovorila več kot polovica (55 %) anketirancev. Za oba jezika se je odločilo 6,7 % anketirancev, samo za slovenski jezik pa 1,7 %. Na to vprašanje ni odgovorila več kot tretjina (36,7 %) anketirancev. Tudi to skupino sestavljajo zaposleni (18 anketi- rancev), študenti (3 anketiranci) in 1 dijak. Mladi anketiranci iz SZM s kolegi na fakulteti pretežno uporabljajo večinski jezik (graf 7). Samo oziroma večinoma v madžarskem jeziku s kolegi na fakulteti in s profesorji govori 20 % anketirancev, malenkost več, to je 21,7 %, pa s kolegi iz drugih fakultet. Od anketirancev le 2 (3,3 %) komunicirata s profesorji v obeh jezikih. 1 (1,7 %) anketiranec je navedel, da s kolegi iz drugih fakultet in s kolegi na fakulteti uporablja oba jezika v enaki meri. Raba samo oziroma večinoma slovenščine se v vseh treh govornih položajih giblje v razponu 5–6,7 % odgovorov. 1 anketiranec je navedel, da s kolegi na fakulteti uporablja madžarski in angleški jezik, prav tako 1 anketiranec slovenski in angleški jezik. 1 anketiranec pa se s profesorjem sporazumeva v slovenskem in angleškem jeziku. Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 215 Graf 7: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo s kolegi na fakulteti, s kolegi iz drugih fakultet in s profesorji zunaj pouka (N = 60) 6,7 % 3,3 % 20 % 1,7 % 68,3 % s profesorji 5 % 1,7 % 21,7 % 3,3 % 68,3 % s kolegi z drugih fakultet 6,7 % 1,7 % 20 % 3,3 % 68,3 % s kolegi na fakulteti 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oziroma večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oziroma večinoma madžarski jezik drugo brez odgovora Graf 8: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo z nadrejenimi, kolegi in strankami na delovnem mestu (N = 60) 1,7 % 8,3 % 20 % 13,3 % 56.7 % na delovnem mestu s strankami 3,4 % 6,7 % 25 % 10 % 55 % s kolegi na delovem mestu 5 % 1,7 % 28,3 % 10 % 55 % z nadrejenimi 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oziroma večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oziroma večinoma madžarski jezik drugo brez odgovora 216 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Podatki kažejo, da večina mladih na Madžarskem uporablja madžar- ski jezik, torej hodijo na madžarske fakultete. Predpostavljamo, da se redki posamezniki, ki so odgovorili, da uporabljajo samo oziroma veči- noma slovenski jezik, in tisti, ki so se opredelili za možnost drugo, šolajo v Sloveniji. Od anketiranih dobri dve tretjini (68,3 %) nista odgovorili na to vprašanje. Podrobna analiza kaže, da je med njimi 20 anketirancev, ki hodijo v šolo, 18 jih je zaposlenih, 2 anketiranca študirata in delata ter 1 anketiranec je navedel drugo. Odgovori anketirancev o rabi jezika na delovnem mestu so razpršeni (graf 8). Četrtina (25 %) anketirancev uporablja s kolegi na delovnem mestu samo oziroma večinoma madžarski jezik, desetina (10 %) je nave- dla, da govorijo madžarsko in nemško (1 anketiranec), nemško (4 anke- tiranci) ter slovensko, madžarsko, angleško (1 anketiranec). Oba jezika v enaki meri uporablja 6,7 % anketirancev, samo oziroma večinoma slo- venski jezik pa 3,4 %. Na vprašanje ni odgovorilo 55 % anketirancev, ker še hodijo v šolo (21 anketirancev), študirajo (9 anketirancev) oziroma študirajo in delajo (2 anketiranca), 1 anketiranec pa je navedel možnost drugo. Raba jezika pri komuniciranju z nadrejenimi kaže, da samo oziroma večinoma v madžarskem jeziku komunicira slaba tretjina (28,3 %) anketi- rancev, desetina jih je navedla, podobno kot pri prejšnji govorni situaciji, da govorijo v drugih jezikih, kot so angleščina (1 anketiranec), nemščina (4 anketiranci), madžarščina in nemščina (1 anketiranec). Oba jezika v enaki meri uporablja le 1 anketiranec, samo oziroma večinoma slovenski jezik pa 3 (5 %) anketiranci. Na vprašanje ni odgovorilo 55 % anketiran- cev. Sestava anketirancev je enaka kot pri prejšnjem vprašanju. Odgovori anketirancev o rabi jezika na delovnem mestu s strankami kažejo, da jih petina uporablja samo oziroma večinoma madžarski jezik, dobra desetina (13,3 %) se je opredelila za jezike, kot so angleščina (2 anketiranca), nemščina (4 anketiranci), madžarščina in nemščina (1 anketiranec), madžarščina in angleščina (1 anketiranec). Rezultat je dokaj podoben odgovoru na prejšnje vprašanje. Na vprašanje ni odgovo- rilo 56,7 % anketirancev. Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 217 Predpostavljamo, da je približno desetina anketirancev, ki na delov- nem mestu uporabljajo tuje jezike (prednjači nemščina) in kombinacijo večinskega jezika z nemščino oziroma angleščino, zaposlena pri podjetjih s tujim kapitalom, takih je v Monoštru kar nekaj, ali v sosednji Avstriji. Tukaj je treba pripomniti, da je Monošter od konca osemdesetih ozi- roma od začetka devetdesetih let dvajsetega stoletja postal privlačen za tuje vlagatelje. Med vzroki za zanimanje vlagateljev so bili neposredna bližina Avstrije (članica Evropske unije), lokalna kvalificirana delovna sila in infrastrukturne danosti Industrijskega parka. Monošter je skupaj z avstrijskim Heiligenkreuzom leta 1997 ustanovil čezmejni industrijski park,22 ki je edini tovrstni park na Madžarskem. O rabi tujega jezika na delovnem mestu je spregovorila tudi inter- vjuvanka M1 (zaposlena, 30 let): »V službi govorim angleško. Ja, ker delam za ameriško firmo, delam z Angleži in jaz veliko govorim (angleško, op. a.) tam v službi.« Podatki o rabi tujih jezikov na delovnem mestu kažejo očitno pove- zavo med jezikom in ekonomskimi spremenljivkami, kar je pokazala tudi raziskava o jeziku in ekonomiji,23 ki smo jo med izbranimi podjetji izvedli tudi v Monoštru v letu 2010. Raziskava je potrdila, da prisotnost tujega kapitala v Monoštru vpliva na motivacijo za učenje tujega jezika – predvsem nemščine in angleščine, kajti z znanjem omenjenih jezikov se povečuje možnost zaposlitve in napredovanja na delovnem mestu. Na osnovi rezultatov omenjene raziskave, primerov v svetu in teo- retičnih pristopov (Grin, Sfreddo in Vail ancourt 2010) lahko trdimo, da bi prisotnost slovenskih podjetij in slovenskega kapitala24 povečala zani- manje tudi za slovenski jezik, in to ne samo med pripadniki slovenske narodne skupnosti, temveč tudi med večinskim prebivalstvom. 22 v monoštrskem delu industrijskega parka deluje okrog trideset podjetij (med njimi so tudi opel, trefilarbed, vossen itd.). za več o tem glej spletno stran industrijskega parka: http://www.szentgotthard.hu/hu/ipari-park.html (25. maj 2017). 23 TRP Jezik in ekonomija. nosilka projekta: dr. sonja novak lukanović (inv). sodelavci: dr. sara Brezigar (inv), dr. lucija Čok (univerza na primorskem, zrs koper), dr. Boris Jesih, Jana kranjec menaše (inv), dr. david limon (filozofska fakulteta ljubljana), dr. mojca medvešek (inv) in dr. katalin munda hirnök (inv). obdobje trajanja projekta: 2008-2011. financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost republike slovenije. 24 v monoštru je bila v času izvedbe raziskave prisotna le pisarna podjetja kinser logistic kft., ki spada pod podjetje nt logistika, d. o. o. 218 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Odgovor intervjuvanke M2 (študentka, 23 let) na vprašanje, ali misli, da bi prisotnost slovenskega kapitala, slovenskih podjetij bolj motivirala ljudi, da bi se učili slovenščino, delno sicer potrjuje zgoraj omenjeno trdi- tev, toda v konkretnem primeru, ki ga navaja, znanje slovenščine ni igralo ključne vloge pri zaposlitvi: Mogoče. Zdaj tudi slovensko podjetje prihaja sem v Monošter. In oseba, ki so jo zaposlili, ne govori sloven- skega jezika, ker je bilo pomembno, da govori angleški jezik. Ena punca se je prijavila, ki pa govori slovensko, zaradi tega vem jaz to, ampak je niso sprejeli. Vzeli so osebo, ki govori madžarsko in angleško. Nekako tudi to, da slovenska podjetja prihajajo, to je sicer v redu, ampak potem kriteriji naj bodo res taki. Tudi odgovor intervjuvanca M5 (dijak, 18 let) na podobno vprašanje (povezava med jezikom in ekonomijo) je bil do neke mere pritrdilen: »Da. Tudi če ne preveč, bi prispevalo k motivaciji učenja slovenskega jezika.« Intervjuvanec M6 (dijak, 21 let) je povedal: »Verjetno, toda to je od marsičesa odvisno, na primer, kakšen profil bi imelo to podjetje. Verjetno, da bi šlo za motivacijo, toda samega otroka v tej starosti še ne bi moglo motivirati.« Intervjuvanka M1 (zaposlena, 30 let) je menila: »Mogoče ja. Mislim pa tudi to, da je slovenščina težka. Ja, če bi Slovenija ponujala več delov- nih mest ali če bi sem prišla kakšna slovenska firma in bi bil pogoj znanje slovenščine, potem ja. Mislim, da potem bi imeli več ljudi, ki bi se učili slovenščino.« Le nekaj posameznikov uporablja samo oziroma večinoma slovenski jezik na delovnem mestu. Predpostavljamo, da gre za posameznike, ki so zaposleni v manjšinskih organizacijah. V okviru raziskave Mladi v slovenskem zamejstvu nas je zanimala raba jezika anketiranih mladih v vsakdanjem življenju. Iz odgovorov mladih v SZM se kaže prevlada večinskega jezika. Raba samo oziroma večinoma madžarskega jezika se v vseh izbranih situacijah vsakdanjega življenja giblje v razponu 55–91,6 % odgovorov. Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 219 Graf 9: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v različnih situacijah vsakdanjega življenja (N = 60) 6,6 % 6,7 % 75 % 11,7 % pri športu in rekreaciji 3,3 % 5 % 88,3 % 3,3 % na občinskih uradih 6,6 % 3,3 % 85 % 5 % v knjižnici 6,6 % 1,7 % 90 1,9 % v banki 3,3 % 3,3 % 91,6 % 1,7 % v bolnicah 6,6 % 3,3 % 90 % na pošti 6,6 % 10 % 81,7 % 1,7 % v trgovinah 5 % 11,7 % 80 % 1,7 % 1,7 % z natakarji v gostilnah 10,4 % 26,7 % 55 % 8,3 % v institucijah - društvih 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oziroma večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oziroma večinoma madžarski jezik drugo brez odgovora Največ slovenščine se uporablja v institucijah in društvih. Samo ozi- roma večinoma slovenski jezik uporablja desetina (10,4 %) mladih, oba jezika v enaki meri pa dobra četrtina (26,7 %). Predvidevamo, da gre za slovenske institucije in društva. Desetina (11,7 %) anketirancev komunicira z natakarji v obeh jezi- kih v enaki meri, samo oziroma večinoma v slovenskem jeziku pa 5 %. Odgovori mladih o rabi slovenskega jezika oziroma obeh jezikov s prodajalci v trgovini so podobni kot pri govornem položaju z natakarji. Desetina jih govori v obeh jezikih v enaki meri, 6,6 % jih komunicira samo oziroma večinoma v slovenskem jeziku. Tu je treba pripomniti, da so zaposleni v vaških gostilnah in trgovinah deloma slovenskega porekla, takih pa je v Monoštru še manj. O omejeni rabi slovenščine v javnem življenju je spregovorila tudi intervjuvanka M2 (študentka, 23 let), ki je na vprašanje, kako je s slo- venščino v Monoštru in ali se lahko v mestu kaj opravi v slovenščini, 220 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ odgovorila: » Ne. Bolj težko. Zdaj bo kmalu že na vasi tako, da se bo težko slišalo kaj v narečju.« Intervjuvanka M1 (zaposlena, 30 let) pa je na vprašanje, ali misli, da če bi šla v trgovino in bi govorila slovensko, da bi jo kdo razumel, odgo- vorila: »Po mojem ne.« Slabih 7 % anketirancev uporablja samo ali večinoma slovenski jezik z osebjem na pošti, z osebjem na banki, v knjižnicah ter pri športu in rekreaciji. Predstavljeni podatki odražajo realno situacijo glede na dejstvo, da se slovenščina ne uporablja na institucionalni ravni in da ni formalno zagotovljene dvojezičnosti (glej poglavje Pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika na Madžarskem). Tako stanje so potrdile ne le pred- hodno opravljene raziskave (glej na primer Munda Hirnök in Novak Lukanović 2016), temveč tudi rezultati zadnje ankete o govornih navadah porabskih Slovencev (Novak - Lukanović in drugi 2018). Mlade v SZM smo prav tako vprašali, kateri jezik uporabljajo pri osebnem dopisovanju. Graf 10: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo pri osebnem dopisovanju (N = 60) 3,3 % 18,3 % 16,7 % 50 % 6,7 % 5 % pisma 5 % 11,7 % 18,3 % 55 % 6,7 % 3,3 % SMS-i 3,3 % 11,7 % 26,7 % 45 % 8,3 % 5 % elektronska pošta 25 % 30 % 30 % 11,7 % 3,3 % spletna omrežja 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % samo slovenski večinoma slovenski oba jezika v enaki meri večinoma večinski jezik samo večinski jezik drugo brez odgovora Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 221 Kot smo pričakovali, tudi pri osebnem dopisovanju anketirancev prevladuje madžarščina. Tako jih je dve tretjini (66,7 %) odgovorilo, da ko pišejo pisma, uporabljajo večinoma oziroma samo madžarski jezik, 18,3 % jih je navedlo, da uporabljajo oba jezika v enaki meri, 6,7 % jih je navedlo drugo (madžarščino in angleščino so navedli 4 anketiranci) in samo oziroma večinoma slovenski jezik uporablja le 3,3 % anketirancev. Pri pošiljanju SMS-ov največje število (73,3 %) anketirancev upora- blja večinoma oziroma samo večinski jezik, oba jezika uporablja 11,7 % anketirancev, 6,7 % jih je navedlo drugo (madžarščino in angleščino 2 anketiranca ter prav tako madžarščino in nemščino 2 anketiranca). Samo oziroma večinoma slovenski jezik pri pošiljanju SMS-ov uporablja 5 % anketirancev. Samo oziroma večinoma madžarski jezik pri elektronski pošti upo- rablja 71,7 % anketirancev, oba jezika v enaki meri uporablja 11,7 % anke- tirancev, samo oziroma večinoma slovenski jezik le 2 (3,3 %) anketiranca in 8,3 % anketirancev je navedlo drugo (1 anketiranec angleščino, 3 anke- tiranci kombinacijo madžarščine in angleščine, 1 anketiranec madžar- ščino in nemščino). Brez odgovora je bilo 5 % anketirancev. Pri rabi spletnega omrežja opažamo, da je delež anketirancev, ki upo- rabljajo večinoma oziroma samo madžarski jezik, nekoliko nižji (60 %) kot pri prejšnjih oblikah dopisovanja. Občutno več anketirancev upora- blja oba jezika v enaki meri, takih je četrtina (25 %). 11,7 % jih je navedlo drugo (1 anketiranec angleščino, 5 anketirancev angleščino in madžar- ščino, 1 anketiranec madžarščino in nemščino). Samo oziroma večinoma slovenskega jezika pri spletnih omrežjih ne uporablja nihče. V pogovorih z intervjuvanci nas je med drugim zanimalo, ali bi lahko mlade spodbudili k učenju slovenskega jezika s pomočjo Facebook (v nadaljevanju FB) strani, na kateri bi se pogovarjali v slovenščini. Intervjuvanka M1(zaposlena, 30 let) je povedala, da ima folklorna skupina, katere članica je, FB-stran: »Na tej FB-strani se pogovarjamo v madžarščini. […] Društvo Porabske mladine ima Facebook stran, ja, tam pa predsednica vedno dvojezično piše.« Na vprašanje, ali bi bilo naporno, če bi na FB-strani komunicirala dvojezično, je intervjuvanka M1 odgovorila: »Ne vem, če bi, bi vzelo več časa, ampak zame ne.« Nadalje je še povedala: »Jaz vedno berem takšne 222 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ stvari, ker na Facebooku vedno moraš pritisniti like, da lahko vidiš stran. Jaz sem všečkala stran veleposlaništva v Ljubljani in tudi tako, da jaz dobim informacije, različne. Ne vem, če tudi ostali razmišljajo tako, da si želijo brati informacije o Sloveniji.« Med mladimi v SZM do sedaj ni bilo izvedene raziskave o rabi jezika na sodobnih družbenih omrežjih v vsakdanjem življenju. So pa z vidika naše razprave zanimiva opažanja Pergerjeve, zlasti tista, ki so usmerjena v opazovanje rabe jezika njenih FB-prijateljev v zamejskem prostoru, zlasti med mladimi v Porabju. Meni namreč, da »spontana komunikacija med ljudmi, predvsem pa izbira jezika, v katerem komunicira, pove o njih in njihovem odnosu do le-tega največ« (Perger 2016, 52). V analizi svojih FB-prijateljev med mladimi v Porabju ugotavlja, da večina komunicira, razen z njo, s svojimi prijatelji Slovenci samo madžarsko (ibid., 55–58). Sklop vprašanj smo namenili spremljanju medijev. Graf 11: Odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku spremljajo posamezne medije (N = 60) 3,3 % 25 % 36,7 % 15 % 8,3 % 11,7 % časopisi in revije 5 % 30 % 30 % 10 % 20 % 5 % radijske oddaje 5 % 10 % 55 % 11,7 % 10 % 8,3 % televizijske oddaje 1,7 % 21,7 % 45 % 8,3 % 21,7 % spletne strani 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % samo slovenske večinoma slovenske slovenske in madžarske v enaki meri večinoma madžarske samo madžarske drugo ne berem/ne poslušam/ne gledam Iz grafa 11 je razvidno, da polovica (51,7 %) anketirancev v SZM bere večinoma ali samo madžarske časopise in revije, četrtina pa slovenske in madžarske v enaki meri. Slaba desetina (8,3 %) jih bere tuje časopise in Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 223 revije (madžarske in angleške 4 anketiranci ter enako število madžarske in nemške). Samo 3,3 % jih je odgovorilo, da berejo samo oziroma veči- noma slovenske časopise in revije. Dobra desetina (11,7 %) anketirancev pa ne bere časopisov in revij. Predvidevamo, da so redki anketiranci (le 2), ki so odgovorili, da berejo v slovenskem jeziku, oziroma tisti, ki so odgovorili, da berejo časo- pise v obeh jezikih v enaki meri, imeli v mislih tednik Porabje,25 ki ga dobi večina družin v Porabju. Nekaj časopisov iz Slovenije je sicer dostopnih v Uredništvu časopisa Porabje (npr. Vestnik, Večer), nimamo pa točnih podatkov o porabskih naročnikih slovenskih časopisov. O dostopnosti slovenskih medijev, tudi časopisov, je glavna in odgo- vorna urednica časopisa Porabje povedala: Kar se tiče časopisov, nekaj je, predvsem prekmurskih, kot je Vestnik. Nekaj družin je naročenih, ampak drugače preveč ni. Po mojem niti zanimanja ni toliko. No, zdaj preko interneta prideš že do marsikatere informacije in tudi do marsikaterega časopisa, ki nima kodirano. 26 O spremljanju časopisa Porabje so spregovorili tudi mladi intervju- vanci. Intervjuvanec M6 (dijak, 21 let) je tako izpostavil vsebine oziroma teme, ki jih rad prebira v omenjenem mediju: Rad gledam fotografije kot take, zlasti, če človek še sam sebe najde na fotografiji, ki je nastala na kakšni prire- ditvi, oziroma rad berem nekatere članke, zlasti članke Karč ija (Karel, op. a.) Holeca, ki obravnavajo ljudi. Všeč 25 Časopis porabje izhaja od leta 1991, najprej na šestih straneh, nato se je njegov obseg povečal na osem strani, od leta 2017 pa na dvanajst strani. od leta 2005 časopis izhaja tedensko. Je edini slovenski časopis na madžarskem, ki informira porabske slovence v maternem jeziku. Članki so napisani v knjižni slovenščini in porabskem narečju. Časopis ima poleg informiranja eno izmed ključnih vlog pri ohranjanju narodnostne identitete in maternega jezika porabskih slovencev. Časopis je dosegljiv tudi na spletni strani http:// www.porabje.hu/ (29. maj 2017). 26 intervju je nastal v okviru CRP Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Percepcije slovenske manjšine v Italiji v slovenskih medijih in komunikacijski vzvodi integracije zamejskega in slo- venskega medijskega prostora. izvajalec: univerza na primorskem, zrs koper. soizvajalec: inv. financerja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost republike slovenije in urad vlade republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu. 224 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ mi je, ko izvem, kako so ti ljudje živeli nekoč in kako je z njimi danes. Živim v xy (ime vasi, op. a.), poznam veliko ljudi. Na ta način jih še bolje spoznam oziroma izvem, kaj pomeni za njih slovenski jezik, pa to in ono. Na vprašanje, katere radijske oddaje poslušajo, je večina mladih anketiranih odgovorila, da poslušajo samo oziroma večinoma madžarske (40 %), slovenske in madžarske v enaki meri posluša 30 % anketirancev, petina pa svoje potrebe zadovolji s kombinacijo različnih radijskih oddaj (npr. madžarskih, nemških, angleških). Malenkost več (5 %) anketiran- cev se poslužuje radijskega programa v slovenskem jeziku v primerjavi z branjem slovenskih revij (3,3 %). Tukaj je treba pripomniti, da ima od narodnostnih in etničnih manjšin na Madžarskem le slovenska narodna skupnost samostojni radio, Radio Monošter.27 Tudi pogovori z intervjuvanci v SZM so pokazali, da Radio Monošter zanje ni zanimiv medij. Intervjuvanec M6 (dijak, 21 let) je na vprašanje, ali posluša Radio Monošter, odgovoril: »Redko. Zelo redko. Oddaje so večinoma ob nedeljah (to ne drži, op. a.) in mene takrat ni doma.« Intervjuvanka M4 (zaposlena, 25 let) pa je kar odkrito povedala: »Tega (Radia Monošter, op. a.) ne, ne poslušam, ne.« Na območju Porabja se sliši tudi slovenski radio, vprašanje pa je, ali je ta medij dovolj zanimiv oziroma razumljiv glede na šibko znanje slo- venskega jezika anketirancev in intervjuvancev. Zato nas ni presenetil odgovor intervjuvanke M4 (zaposlena, 25 let) o občasnem spremljanju slovenskega radia: »Slovenske ne tako, ne (spre- mljam, op. a.). V službi včasih poslušam slovenski radio, ampak doma ne.« Večina (66,7 %) anketiranih mladih na Madžarskem gleda madžar- ske televizijske oddaje, desetina slovenske in madžarske v enaki meri. Prav tako jih desetina gleda druge televizijske oddaje, štirje anketiranci so navedli, da gledajo madžarske in nemške televizijske oddaje, 2 anketiranca 27 radio monošter je začel oddajati leta 2000, ko je imel 8 ur programa, od leta 2012 oddaja tedensko 28 ur programa na dveh frekvencah (monošter 106,6 mhz, Gornji senik 97,7 mhz). radijski program je dosegljiv tudi na spletu: http://www.radiomonoster.hu/ (29. maj 2017). Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 225 pa madžarske in nemške. Samo oziroma večinoma slovenske televizijske oddaje gleda 5 % anketirancev. Odgovori intervjuvanih mladih na Madžarskem o spremljanju tele- vizijskih oddaj, bodisi manjšinskih – v našem primeru gre za oddajo Slovenski utrinki28 – ali slovenskih, nakazujejo rahlo večje zanimanje oziroma spremljanje v primerjavi s slovenskimi časopisi. Intervjuvanka M1 (zaposlena, 30 let) je na vprašanje, ali spremlja slovenske medije, odgovorila: » Ja. Včasih. Včasih poslušam novice, RTV SLO 1, 2 ali Pop TV. Včasih gledam film na Pop TV. Rada gledam, ker pač film je v angleščini, podnapisi pa so v slovenščini […] drugače pa, drugače pa imam Slovenske utrinke na televiziji […]« Intervjuvanka M4 (zaposlena, 25 let) spremlja slovenske medije prek interneta: »Ja, tako bolj na internetu. Malo novice. Imamo slovensko televizijo, lahko gledamo kanale, ampak jaz jih po navadi gledam raje na internetu.« Intervjuvanca M3 (študent 24 let) najbolj privlačijo filmi: »Televizijo včasih (gledam, op. a.), ko sem v Mariboru. Ker sem prinesel televizijo tja. Včasih gledam kakšne filme.« Zanimale so nas tudi informacije o pogrešanih vsebinah pri manj- šinskih medijih. V odgovorih intervjuvancev pa ni prišlo do izraza, kaj je tisto, kar bi medije naredilo še bolj privlačne, zlasti z vidika mladih. Na vprašanja, ali mu ustreza vsebina manjšinskih medijev, kaj mu ne ustreza, kaj ga moti in kaj pogreša, je intervjuvanec M6 (dijak, 21 let) odgovoril: » Po mojem mnenju je časopis Porabje popoln, TV-oddaja Slo- venski utrinki je prekratka. Lahko bi bila na sporedu tudi večkrat, ker se veliko stvari dogaja, zato bi lahko bila na sporedu vsak teden, ne pa samo vsak drug teden.« Ni pa komentiral Radia Monošter. Zaradi postopnega zmanjševanja števila pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Madžarskem v prihodnosti lahko pričakujemo upad bralcev, poslušalcev in gledalcev manjšinskih medijev. Zato bodo 28 oddaja slovenski utrinki je informativna oddaja madžarske televizije za slovensko manj- šino. zaživela je leta 1992 in je na sporedu dvakrat mesečno. oddaja traja 26 minut, pred- vajajo jo tudi na prvem programu rtv slovenija. oddaje so dostopne tudi prek interneta: http://www.mediaklikk.hu/musor/slovenskiutrinki/ (14. junij 2017). 226 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ morali uredniki manjšinskih medijev le-te oblikovati in prilagoditi inte- resom srednje in mlajše generacije (Vajda - Nagy 2011, 52). V okviru raziskave Analiza stanja porabskih Slovencev in perspektive njihovega razvoja (2018) 29 smo med drugim iskali odgovore na vprašanje, ali manjšinski mediji nudijo mladim dovolj vsebin oziroma kako spreme- niti vsebine, da bi jih mladi z veseljem spremljali. Pomenljivo je razmišlja- nje glavnega in odgovornega urednika Radia Monošter: Drugi največji problem porabskih Slovencev je, da mladi Porabci, stari manj kot 30 let, skorajda ne govorijo več slovensko. Zato tudi ne moremo pozitivno odgovoriti na vprašanje, ali manjšinski mediji nudijo mladim dovolj vsebin; kako spremeniti vsebine, da jih bodo mladi z vese- ljem spremljali (digitalizacija, splet ...). Smo mnenja, da so manjšinski mediji neke vrste nadgradnje, za uporabo katerih je nujno potrebno, da imajo interesenti vsaj minimalno znanje iz maternega jezika in pokažejo kan- ček zanimanja za svojo skupnost. Brez tega tudi novodobne tehnične vragolije ne bodo mogle biti kaj prida. Perspektive za prihodnost manjšinskih medijev so temu primerno le zmerno optimistične. Ravno tako izgledi za celotno slovensko skupnost v Porabju. Toda pogum! Dajmo se presenetiti. Porabski slovenski mediji bodo tudi v prihodnje storili vse, kar bo v njihovih močeh. Tudi pri obiskovanju spletnih strani izstopajo madžarske, spremlja jih dobra polovica (53,3 %) anketirancev. Približno petina (21,5 %) anke- tirancev spremlja slovenske in madžarske spletne strani v enaki meri in enak delež mladih išče informacije v drugih jezikih. Posamezniki so navedli, da obiskujejo angleške (2 anketiranca), madžarske in nemške (1 anketiranec), slovenske, madžarske in nemške (1 anketiranec), madžar- ske in angleške (5 anketirancev), madžarske in nemške (2 anketiranca) ter slovenske, madžarske in angleške (2 anketiranca) spletne strani. 29 raziskava Analiza stanja porabskih Slovencev in perspektive njihovega razvoja je pote- kala na inv pod vodstvom dr. katalin munda hirnök. projekt je sofinanciral urad vlade republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu. Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 227 Pri mladih v SZM smo iskali odgovore tudi na vprašanja, katere knjige berejo, katero glasbo poslušajo in kakšnih prireditev se udeležujejo. Graf 12: Odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku berejo knjige in poslušajo glasbo ter ali obiskujejo prireditve v slovenskem jeziku (N = 60) 1,7 %6,7 % 33,3 % 40 % 6,7 % 10 % 1,7 % knjige 5 % 25 % 30 % 1,7 % 36,7 % 1,7 % glasbo 21,7 % 48,3 % 23,3 % 1,7 %1,7 % 3,3 % kulturne prireditve 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % samo slovenske večinoma slovenske slovenske in madžarske v enaki meri večinoma madžarske samo madžarske drugo ne berem/ne poslušam/ne obiskujem brez odgovora Iz graf 12 je razvidno, da večina (73,3 %) mladih anketirancev bere knjige v madžarščini, delež tistih, ki berejo v obeh jezikih in v tujih jezi- kih, je zanemarljiv (6,7 %). Samo 1 anketiranec je odgovoril, da bere večinoma slovenske knjige. Desetina anketirancev pa sploh ne bere knjig, očitno se zadovoljijo z vsebinami, informacijami, ki jih pridobijo prek drugih medijev. Tu je treba omeniti, da je v porabskih knjižnicah (vaških, šolskih) dovolj slovenskih knjig. Mladi in drugi zainteresirani lahko posežejo po slovenskih knjigah tudi v mestni knjižnici v Monoštru ter v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru, kjer imajo prav tako »knjižnico«, kot novost pa je treba še omeniti knjižni kotiček,30 ki so ga predali svojemu namenu junija 2017. 30 Gre za projekt urada vlade republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu. urad želi, da bi knjižni kotički v zamejstvu (imajo jih že v trstu, Celovcu, dunaju in monoštru) oziroma drugi prostori (informativni centri) postali središča za kulturne dogodke ter 228 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Od leta 2000 imajo porabski bralci možnost izposoje slovenskih knjig tudi iz potujoče knjižnice Murska Sobota. Na tako imenovani Porabski progi bibliobus obišče pet krajev (Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovce, Števanovce in Monošter). Tako terenske izkušnje kot odgovori intervju- vancev potrjujejo, da si iz potujoče knjižnice izposojajo knjige učenci (verjetno na pobudo učiteljev), medtem ko v krogu mladih te prakse ni. Intervjuvanec M6 (dijak, 21 let) je na vprašanji, kaj bere v knjižni slovenščini in ali si morda izposoja knjige iz potujoče knjižnice, ki prihaja iz Murske Sobote, odgovoril: Ko sem hodil v osnovno šolo, takrat sem si izposojal knjige iz potujoče knjižnice, toda nisem veliko bral, po pravici povedano. Še dandanes se učim slovenskega jezika. Zlasti lani, ko sem se pripravljal na maturo (iz slovenščine, op. a.), sem večinoma bral dela Prešerna in več slovenskih pesnikov. Pa tudi od pisateljev, na primer Ivana Can- karja.« Intervjuvanec je povedal, da bere »zlasti knjige Karčij a (Karla, op. a.) Holeca (napisal je le eno knjigo, op. a.), torej knjige porabskega avtorja.31 Intervjuvanka M4 (zaposlena, 25 let) ne bere knjig v slovenščini. Na vprašanje, ali to pomeni, da lažje bere v madžarščini, je odgovorila: »Lažje berem v madžarščini. Pa tudi se je zgodilo, da prej sem po angleško brala, po slovensko pa ne.« Intervjuvanki M1 (zaposlena, 30 let) slovenski jezik ne dela težave, kajti na vprašanje, ali je branje v knjižni slovenščini preveč naporno, je odgovorila: »Hhmmm … Ne bi rekla. Časopis berem, ali pa na internetu kakšne članke. Knjige pa ne.« Tudi po knjigah v madžarskem jeziku ne posega pogosto: »Ja, tudi madžarske knjige redkokdaj berem zaradi pomanjkanja časa.« ohranitelji slovenskega jezika in identitete. za več o tem glej: Žmavc v monoštru odprl knjižni kotiček, http://svsd.rtvslo.si/svsd/madzarska/zmavc-v-monostru-odprl-knjizni- -koticek/424909 (14. junij 2017). 31 karel holec je slovenski pisatelj, novinar v uredništvu časopisa porabje in vsestranski kul- turni delavec. literarno ustvarja v porabskem narečju, njegove zgodbe so snovno vezane na porabsko življenje. Glej holec 2003. Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 229 Navedeni primeri kažejo, da razlog ni v pomanjkanju slovenskih knjig, temveč verjetno v nizki ravni znanja slovenskega jezika oziroma v pomanjkanju časa, ki so ga mladi pripravljeni nameniti branju knjig. Nas je sicer zanimalo, v katerih jezikih berejo mladi knjige v SZM, ne toliko njihove bralne navade. Kljub temu je treba dodati, da javnomnenj- ske raziskave o bralnih navadah mladih iz vrst večine kažejo, da mladi na Madžarskem komaj kaj berejo, nimajo ne časa ne volje, da bi redno posegli po knjigah (Alig olvasnak könyvet a fiatalok). Anketirani mladi v SZM so med prostočasnimi dejavnostmi v naj- večjem deležu izbrali poslušanje glasbe. V kontekstu jezikovnega profila mladih nas je tako zanimalo, katero glasbo poslušajo mladi (graf 12). Največji delež (36,7 %) mladih danes posluša »drugo« – tujo glasbo ali mešanico madžarske, slovenske in tuje glasbe,32 kar nas niti ne prese- neča glede na dosegljivost novih medijev, kot je na primer YouTube. Približno tretjina (31,7 %) anketirancev posluša madžarsko glasbo in četrtina slovensko in madžarsko v enaki meri. Večinoma slovensko glasbo posluša le 5 % anketirancev. Očitno ob poplavi tuje glasbe mladi nimajo potrebe po poslušanju glasbe slovenskih ustvarjalcev. Odgovori mladih anketirancev glede udeleževanja kulturnih priredi- tev kažejo (graf 12), da se večina (48,3 %) udeležuje slovenskih in madžar- skih prireditev, četrtina samo oziroma večinoma večinskih prireditev, dobra petina pa samo oziroma večinoma slovenskih kulturnih prireditev. 1 anketiranec je odgovoril, da se ne udeležuje kulturnih prireditev. Ko govorimo o slovenskih prireditvah, ne smemo prezreti gostovanj iz Slovenije, ki predstavljajo pomemben kulturni dogodek v Porabju. 32 anketiranci so napisali, da poslušajo naslednjo glasbo: angleško in madžarsko (5), tujo, mednarodno (4), slovensko, madžarsko in angleško (3), slovensko, madžarsko in nemško (2), angleško in madžarsko (5), madžarsko, angleško, ameriško in japonsko (1), madžar- sko, angleško in nemško (1), brez obrazložitve (1). 230 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ stališča mladih do slovenskega jezika S tem sklopom vprašanj smo skušali ugotoviti, kakšno vlogo pripisujejo mladi na Madžarskem slovenskemu jeziku: ali je zanje jezik sredstvo za povezovanje ali je pomemben tudi kot sredstvo družbenega vrednotenja in za družbeno mobilnost (graf 13). Graf 13: Stališča anketiranih do trditev o jeziku (N = 60) 3,3 % 23,3 % 63,4 % 10 % Znanje slovenskega jezika mi odpira več poti, da dosežem poklic, ki si ga želim. 8,3 % 36,7 % 43,3 % 11,7 % Znanje slovenskega jezika mi omogoča, da bom v svojem življenju uspešen. 3,3 % 10 % 78,3 % 8,3 % Znanje slovenskega jezika mi omogoča prijateljevanje s širšim krogom ljudi. 5 % 20 % 61,6 % 13,3 % Znanje slovenskega jezika predstavlja zame kulturno obogatitev. 1,7 % 26,7 % 65 % 5 % Znanje slovenskega jezika mi omogoča vključevanje v vsakodnevne dejavnosti. 3,4 % 10 % 78,3 % 8,3 % Znanje slovenskega jezika mi omogoča gojenje rednih stikov s Slovenijo. 6,7 % 16,7 % 60 % 16,7 % Znanje slovenskega jezika ohranjam in razvijam tako, da ga uporabljam v vseh življenjskih situacijah. 3,4 % 11,7 % 78,3 % 6,7 % Pomembno je, da se znanje slovenskega jezika širi tudi zunaj Slovenije. 3,4 % 3,3 % 88,4 % 5 % Ohranjanje slovenskega jezika je temeljni pogoj za ohranjanje slovenske skupnosti na Madžarskem. 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % ne strinjam se niti se strinjam niti se ne strinjam strinjam se ne morem oceniti, brez odgovora Stališče do jezika – ne glede na to, kateri jezik obravnavamo – ali državni ali sosedski ali tuji jezik ali materni ali drugi jezik – je zelo širok pojav, saj odseva ne le stališče do samega jezika, temveč v najširšem pomenu tudi Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 231 odnose med posamezniki in različnimi etničnimi skupnostmi. Po mnenju strokovnjakov (Giles, Hewstone in Ball 1983) je stališče do jezika težko definirati in tudi izmeriti, saj je subjektivno obarvana in težko izmerljiva vrednost. Stališče do jezika vsebuje tudi določene občutke in je neke vrste čustveni odgovor ljudi na določeno situacijo, je kompleksna in psiholo- ška celota, ki vključuje znanje, občutke in obnašanje. Nikoli ni sestavljeno samo iz ene, temveč iz več med seboj odvisnih komponent. Stališča so občutljiva tudi na situacijske dejavnike, predvsem to velja za stališče do manjšinskega jezika. Prav zato je pri raziskovanju včasih težko oceniti/ ovrednotiti/izmeriti rezultate, ki se nanašajo na stališče do jezika, ter je nujno treba analizirati več različnih parametrov, od zgodovinskih, politič- nih, geografskih do ekonomskih, in upoštevati tudi situacijske trenutke. Iz grafa 13 lahko razberemo, da se približno dve tretjini (63,4 %) anketirancev v SZM strinja s trditvijo, da jim znanje slovenskega jezika odpira več poti, da dosežejo poklic, ki si ga želijo. Slaba četrtina (23,3 %) jih je izrazila nevtralno stališče. Te trditve pa ni moglo oceniti 10 % anketirancev. S trditvijo, da znanje slovenskega jezika omogoča posamezniku, da bo uspešen v življenju, se strinja slaba polovica (43,3 %) anketiranih, med- tem ko se dobra tretjina (36,7 %) s to trditvijo niti strinja niti ne strinja. Tudi ta trditev je pri dobrih 10 % anketirancev naletela na neodločenost. Trditev, da znanje slovenskega jezika omogoča prijateljevanje s šir- šim krogom ljudi, ima visoko stopnjo (78,3 %) strinjanja med mladimi anketiranci na Madžarskem. Slabi dve tretjini (61,6 %) anketirancev se strinja s trditvijo, da znanje slovenskega jezika predstavlja zanje kulturno obogatitev. Petina se jih s to trditvijo niti strinja niti ne strinja, dobra desetina pa ni znala oceniti zgornje trditve. Pri trditvi, da znanje slovenskega jezika omogoča posamezniku vključevanje v razne vsakodnevne dejavnosti, sta se izoblikovali dve sku- pini. Približno dve tretjini (65 %) anketirancev se s to trditvijo strinja, medtem ko je bila dobra četrtina (26,7 %) anketirancev nevtralnih. Ker so stiki mladih na Madžarskem s Slovenijo razvejani na podro- čjih, kot so kultura, izobraževanje, čezmejni stiki ipd., je bil visok odstotek (78,3 %) strinjanja s trditvijo, da jim znanje slovenskega jezika omogoča 232 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ gojenje stikov s Slovenijo, pričakovan. Le desetina anketirancev je bila pri tem vprašanju neodločenih – verjetno gre za skupino, ki nima s stikov s Slovenijo. Slabi dve tretjini (60 %) anketirancev se strinjata s trditvijo, da znanje slovenskega jezika ohranjajo in razvijajo tako, da ga uporabljajo na vseh področjih in v vseh življenjskih situacijah. Ta podatek nas je presenetil, ker je v nasprotju z njihovimi odgovori na vprašanje o rabi slovenskega jezika v različnih situacijah v vsakdanjem življenju, kjer je krepko prednjačila madžarščina pred slovenščino. Slaba petina (16,7 %) anketirancev je bila nevtralnih in prav tako slaba petina ni mogla oceniti zgornje trditve. S trditvijo, da je pomembno, da se znanje slovenskega jezika širi tudi zunaj Slovenije, se strinja večina (78,3 %) anketiranih mladih na Madžar- skem. Dobra desetina (11,7 %) pa jih je bila nevtralnih. Med vsemi trditvami o pomenu znanja slovenskega jezika je bilo stri- njanje mladih najvišje pri trditvi, da sta ohranjanje in širjenje slovenskega jezika temeljni pogoj za ohranjanje slovenske skupnosti na Madžarskem. 88,4 % anketirancev se s to trditvijo strinja. Rezultati vprašanj, ki se nanašajo na stališča do slovenskega jezika, kažejo zelo naklonjeno stališče do jezika in večina anketirancev vidi v znanju slovenskega jezika prednost tako za poklicno uspešnost kot za uspešno širjenje osebnega socialnega omrežja in osebno kulturno obo- gatitev. Čeprav velik del anketirancev vidi v znanju slovenskega jezika večplasten pomen (to so potrdili tudi pri vprašanju 50: »Koliko je tebi osebno pomemben slovenski jezik?«), pa tega pomena ne potrjujejo z rabo slovenskega jezika v različnih domenah in tudi ne s stopnjo znanja slovenskega jezika. Vzorci jezikovne rabe so mnogokrat povezani s sta- lišči. Naši rezultati pa nakazujejo, da ne gre za medsebojno odvisnost, da so stališča in raba jezika celo v nasprotju. Če na eni strani sedanji družbenopolitični trenutek (Evropska unija, stiki s Slovenijo, mobilnost, splet itd.) prispeva k pozitivnemu odnosu do slovenščine, pa na drugi strani politika (nacionalna in lokalna) še vedno ne ustvarja pogojev, ki bi omogočali rabo slovenskega jezika na vseh področjih. Pri tem se postavlja več vprašanj, ki so povezana z uspešnostjo izobraževanja in poučevanja v slovenskem jeziku oziroma slovenskega jezika ter s statusom sloven- skega jezika. Vitalnost jezika ne zagotavlja samo uspešnega izobraževanja Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 233 (usvojiti visoko stopnjo jezikovne kompetence), temveč morajo v družbi obstajati pogoji za njegovo rabo (Grenoble in Whaley 2006). Poglobljena analiza bi morala poiskati odgovor, kje in zakaj anketiranci ne uporabljajo slovenskega jezika v različnih domenah in zakaj je njihovo znanje slo- venščine na tako nizki stopnji, če se istočasno močno zavedajo, da sta ohranjanje in širjenje slovenskega jezika temeljni pogoj za ohranjanje slo- venske skupnosti. Ali gre za prepletenost neustrezne jezikovne in naro- dnostne politike ter zgodovinskih, družbenopolitičnih dejavnikov, ki so zaznamovali generacijo/generacije? Graf 14: Stališča anketiranih o pomenu znanja slovenskega jezika (N = 60) 3,3 % 15 % 76,7 % 5 % Da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na kulturni ravni. 5 % 11,7 % 75 % 8,3 % Da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na ekonomski ravni. 1,7 % 20 % 70 % 8,3 % Da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na družbenopolitični ravni. 11,7 % 6,7 % 73,4 % 8,3 % Da je na območju, kjer živijo Slovenci, ugled slovenskega jezika enakovreden ugledu večinskega jezika. 13,3 % 11,7 % 61,6 % 13,3 % Da je mednarodni ugled (prestiž) slovenskega jezika enakovreden večinskemu jeziku. 16,6 % 16,7 % 61,7 % 5 % Da na območju, kjer živijo Slovenci, pripadniki večinske skupnosti vsaj razumejo slovenski jezik. 18,4 % 23,3 % 50 % 8,3 % Da na območju, kjer živijo Slovenci, pripadniki večinske skupnosti govorijo tudi slovenski jezik. 3,3 % 5 % 86,7 % 5 % Da se na območju, kjer živijo Slovenci, slovenski jezik poučuje v šolskem sistemu. 6,6 % 11,7 % 76,7 % 5 % Da so na območju, kjer živijo Slovenci, javni napisi dvojezični. 3,3 % 5 % 81.7 % 10 % Da imata večinska in manjšinska skupnost enake pravice glede javne rabe svojih jezikov. 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % ni pomembno niti je pomembno niti ni pomembno pomembno ne morem oceniti, brez odgovora 234 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Iz grafa 14 je razvidno, da je za večino (81,7 %) anketiranih mladih na Madžarskem trditev, da naj imata večinska in manjšinska skupnost enake pravice glede rabe svojih jezikov, pomembna. Desetina jih je izra- zila nevtralno stališče. Odgovor anketirancev ponovno potrjuje, da se zavedajo pomena rabe jezika na formalni ravni. Večina (76,7 %) anketirancev je mnenja, da je pomembno, da so na območju, kjer živijo Slovenci, javni napisi dvojezični. Desetina anketiran- cev ima do problematike dvojezičnih napisov nevtralen odnos. Mnenje mladih o poučevanju slovenskega jezika v šolskem sistemu je enotno. 86,7 % jih je izrazilo visoko stopnjo strinjanja s trditvijo. S to trditvijo mladi potrjujejo pomen, ki ga ima šola pri učenju slovenščine. Odprto pa ostaja vprašanje, ali je šola pri tem dovolj uspešna. Pri trditvi, da naj na območju, kjer živijo Slovenci na Madžarskem, pripadniki večinske skupnosti govorijo tudi slovenski jezik, polovica mladih meni, da je za ohranjanje slovenstva na Madžarskem ta trditev pomembna, slaba petina (18,4 %) jih meni nasprotno, slaba četrtina (23,3 %) pa je neodločenih. Anketiranci tudi pri trditvi, da na območju, kjer živijo Slovenci, pri- padniki večinske skupnosti vsaj razumejo slovenski jezik, niso imeli eno- tnega stališča. Slabi dve tretjini (61,7 %) mladih meni, da je pomembno, da bi Madžari vsaj razumeli slovenski jezik na območjih, kjer živijo Slovenci. Slaba petina jih meni nasprotno in prav tako slaba petina je nevtralnih. Podatek zgornjih dveh trditev (da pripadniki večinske skupnosti govorijo, razumejo slovenski jezik) nakazuje, da se mladi zavedajo, da za uspešno dvojezično/dvokulturno območje ni dovolj, da samo manjšina govori svoj jezik, temveč je pomembno, da tudi govori ali vsaj razume večinsko prebivalstvo, ki bi se prav z jezikom lahko približalo manjšinki skupnosti in tako ustvarilo pogoje, ko skupnosti živita ena z drugo in ne ena mimo druge. Predvidevamo, da je na to njihovo stališče vplivalo tudi narodno mešano območje v Prekmurju, kjer se uresničuje enakopravnost manjšinskega in večinskega jezika na vseh področjih, tako na individu- alni kot na institucionalni ravni, in ki jo ob obiskih sosednjih krajev tudi sami lahko občutijo in zaznavajo. Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 235 Tudi pri trditvi, da je mednarodni ugled slovenskega jezika enako- vreden večinskemu jeziku, se ni izoblikovalo enotno mnenje v krogu anketiranih. Slabi dve tretjini (61,6 %) anketirancev menita, da je to pomembno, dobra desetina jih misli nasprotno. Prav tako jih je dobra desetina nevtralna oziroma ni mogla oceniti trditve. Iz odgovorov lahko razberemo, da je anketirancem pomembno, da bi bil ugled slovenskega jezika enakovreden madžarskemu na območju, kjer živijo. Tako meni večina (73,4 %) mladih na Madžarskem, delež tistih, ki menijo nasprotno, je majhen (11,7 %). Da je za ohranjanje slovenstva pomembno, da je organizirano na družbenopolitični ravni, meni dobri dve tretjini (70 %) anketiranih mla- dih na Madžarskem. Petina pa se jih ni znala opredeliti pri tej trditvi. Večina (75 %) anketirancev meni, da je za ohranjanje slovenstva na Madžarskem pomembno, da je slovenska skupnost organizirana na eko- nomski ravni. Približno desetina jih je bila pri tej trditvi nevtralna. Da je kulturna organiziranost pomembna za ohranjanje in razvoj slovenstva na Madžarskem, meni 76,7 % anketirancev. Dobra desetina (15 %) jih meni, da kulturna organiziranost niti je niti ni pomembna. Zanimalo nas je tudi stališče anketiranih mladih glede prihodnosti slovenskega jezika na Madžarskem (graf 15). V krogu mladih sta se izoblikovala dva pola. Dobra polovica (55 %) anketirancev je mnenja, da bo slovenski jezik v naslednjih desetletjih ohranil enako število govorcev, kot jih ima sedaj, s tem pa bo ohranil svoj status manjšinskega jezika. Slaba polovica (41 %) mladih pa gleda pesi- mistično na prihodnost slovenskega jezika, kajti strinjali so se s trditvijo, da bo slovenski jezik v naslednjih desetletjih izgubil svoje govorce, dokler ne bo nekega dne izginil. V pogovorih z intervjuvanci je prevladalo dokaj pesimistično stali- šče o prihodnosti slovenskega jezika v Porabju, kar ponazarjajo spodnji odlomki iz intervjujev. 236 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Graf 15: Odgovori anketiranih na vprašanje, kakšna je po njihovem prihodnost slovenskega jezika na Madžarskem (N = 60) 2 % 0 % 2 % 55 % 41 % Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih izgubljal svoje govorce, dokler ne bo izginil. Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih ohranil približno enako število govorcev, kot jih ima sedaj, s tem pa bo ohranil status manjšinskega jezika. Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih pridobival nove govorce, njegov status bo vedno bolj enakovreden večinskemu jeziku. Drugo. Intervjuvanka M2 (študentka, 23 let) je na vprašanji, kako se bo slovenski jezik razvijal v prihodnosti in ali misli, da bo število govorcev slovenskega jezika naraščalo, se zmanjševalo ali ostalo enako, odgovorila: Zmanjšuje. Zmanjšuje. Srednja in starejša generacija je tista, ki govori narečja bolj. Mladi, tisti, ki so odraščali skupaj s starši, starimi starši, tisti govorijo, ker so se navadili narečja. Od mladih govorijo knjižni jezik tisti, ki so študirali v Sloveniji. Mi poskušamo v društvu to, da te mlade združimo skupaj, ki govorijo narečje in knjižni jezik, ter da jih spodbujamo zato, da se učijo še dodatno jezika ali pa ga ohranjajo. Želimo člane spodbuditi, da bi Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 237 šli na poletno šolo v Ljubljano. Ravno zdaj sem jih obve- stila, da napišejo prošnjo za štipendijo, in če jo dobijo, bi lahko šli za dva tedna tja in izboljšali svoje jezikovno znanje. Intervjuvanec M5 (dijak, 18 let) je na vprašanja, kakšno je njegovo videnje slovenskega jezika manjšinske skupnosti v prihodnosti, ali se bo slovenski jezik ohranil, kaj lahko po njegovem mnenju pripomore k temu, da se jezik ohrani, in ali je že razmišljal o teh zadevah, povedal: »Žal menim, da se jezik ne bo dolgo časa ohranil. Mladina se nagiba k temu (opuščanju jezika, op. a.).« Na vprašanje, kaj to pomeni, da se ne bo dolgo časa ohranil, smo dobili dokaj pesimističen odgovor: »Ohranil se bo največ eno desetletje in takrat po mojem mladi ne bodo več vedeli, kaj je slovenski jezik.« Nadalje smo ga povprašali o tem, kako bi morale ukrepati slovenske organizacije, institucije v Porabju, da ne bi prišlo do tega. Zanimalo nas je tudi, kako bi lahko (če sploh) mlada generacija zaustavila oziroma obr- nila proces opuščanja jezika: »Vsekakor bi bilo potrebno mlade motivirati, naj se učijo slovenski jezik. Tako starejša generacija kot družina bi morala narediti več, bolj motivirati otroke, naj se ga učijo, da ne bi jezik izginil. Jezik je treba ohraniti.« Na vprašanje, ali ima po njegovem mnenju družina pomembno vlogo pri tem, je odgovoril: »Da, ampak tudi drugi, na primer prijatelji, šola, sošolci, vsi bi si morali prizadevati.« Intervjuvanec M6 (dijak, 21 let) pa je spregovoril o odnosu mladih do slovenskega jezika: Po mojem je to danes vse težje, ker večina mladih zane- mari slovenščino, ne glede na to, da izvirajo iz slovenskih družin, toda … na to ne znam odgovoriti. Veliko otrok, ki izvirajo iz madžarskih družin, se uči slovenski jezik, toda to ni isto kot pri tistih otrocih, ki so slovenski jezik že govorili doma. Po mojem slovenski jezik nima takšne prihodnosti, kot mu jo nekateri pripisujejo. Žal. 238 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ Na vprašanje, kaj pomeni to časovno, ali bo slovenščino ohranila še ena generacija, dve, tri, je odgovoril: »Maksimalno dve do tri.« Intervjuvanec M3 (študent, 24 let) pa med drugim opaža, da mladi vidijo večjo perspektivo v učenju tujih jezikov: »Tukaj v Porabju mislim, da se število govorcev (slovenskega jezika, op. a.) zmanjšuje. Zdaj lahko vidimo, da raje stari (starejši, op. a.) govorijo slovenščino, mladi pa samo malo. Raje se učijo nemščino, ker mislijo, da bodo lažje dobili službo.« zaključek Slovenci na Madžarskem so ena izmed trinajstih narodnih skupnosti, ki jih priznava Madžarska. Njihov položaj je opredeljen v madžarskem Temeljnem zakonu (ustavi), Zakonu o pravicah narodnosti in v drugih področnih zakonih. Kljub izboljšanju normativne ureditve po demo- kratičnih spremembah na Madžarskem, ki je pripomogla k povečanju medijev etnične socializacije (množični mediji, kulturna društva, šolski sistem, vidna dvojezičnost), do dejanske rabe slovenskega jezika v družini in javnem sporazumevanju prihaja le redkokdaj. Pridobljeni kvantitativni in kvalitativni podatki o znanju in rabi slovenskega jezika med mladimi na Madžarskem, ki smo jih pridobili v okviru raziskave Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi, potrjujejo izsledke že opravljenih raziskav v zvezi z nizko vitalnostjo porabščine/slovenskega jezika v Porabju, še več, nakazujejo, da je vitalnost slovenskega jezika danes močno ogrožena. Podatek, da ima slaba polovica mam in slaba tretjina očetov za materni jezik porabščino/slovenščino, otroci (anketirani mladi) pa so to navedli le v 6,7 %, odraža razkorak v generacijski transmisiji jezika. Tudi izbira jezikovnega vzorca oziroma jezikovnih praks v različnih domenah je pokazatelj sprememb vitalnosti jezika. Tudi podatek, da se samo oziroma večinoma slovenski jezik ne uporablja v družini in v povezavi s prijatelji, znanci iz bližnjega okolja in sosedi, opozarja na ogroženost jezika. Stališča mladih do slovenskega jezika (ali je zanje jezik sredstvo pove- zovanja ali pomemben tudi kot sredstvo družbenega vrednotenja in za družbeno mobilnost) so zelo pozitivna. Ta podatek moramo obravnavati Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 239 z zadržkom, saj dobljeni rezultati nakazujejo, da ne gre za medsebojno odvisnost, da so si stališča in raba jezika celo v nasprotju. V stališčih mladih anketirancev in intervjuvancev o prihodnosti slo- venskega jezika na Madžarskem opažamo neenakost oziroma nasprotna si stališča. Anketirani mladi (večina) so naravnani pozitivno, medtem ko so intervjuvani izrazili pesimistično stališče, v smislu, koliko časa bo še prisotna porabščina/slovenščina v Porabju in kateri dejavniki jo ogrožajo. Za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika lahko veliko naredi sama slovenska skupnost na Madžarskem. V središče razvojnega koncepta slovenske manjšine je treba postaviti družino in sosesko ter razvijati pozitivna stališča do jezika manjšine, še zlasti do znanja in rabe porab- skega narečja (tudi knjižne slovenščine). Manjšinske strukture bi morale v sodelovanju stroke in predstavnikov z različnih področij intenzivneje izvajati aktivnosti za jezikovno ozaveščanje. O pomenu ohranjanja slovenskega jezika za prihodnost slovenske narodne skupnosti na Madžarskem je ob koncu šolskega leta čustveno, hkrati pa pomenljivo pisala učiteljica asistentka iz Slovenije na DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik: Jezika se otroci najlažje naučijo v hiši. V bistvu se ga sploh ne učijo, ampak ga živijo. Jezik je del tradicije. Del zavedanja. Del, ki je moj, vaš, naš. Na jeziku temelji porabstvo. […] Če je otrok na dvojezični šoli, je to privi- legij. In dvojezičnost se ne zgodi, dvojezičnost se ustvarja, neguje, nadgrajuje. In je vseživljenjska prednost mladega uma, ki stopa v svet. (Novak 2019, 4–5) 240 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ literatura in viri 2011. évi CLXXIX. törvény a nemzetiségek jogairól. Dostopno na: http://net. jogtar.hu/jr/gen/hjegy_doc.cgi?docid=A1100179.TV#lbj0ide8f3 (8. maj 2017). 2011. évi CXC. törvény a nemzeti köznevelésről. Dostopno na: https://net.jog- tar.hu/jr/gen/hjegy_doc.cgi?docid=A1100190.TV (16. maj 2017). Alig olvasnak könyvet a fiatalok – se idejük, se kedvük. Dostopno na: http://ipsos.hu/hu/news/alig-olvasnak-konyvet-a-fiatalok-se-idejuk-se-kedvuk (20. junij 2017). A magyar nyelv. Dostopno na: http://www.tankonyvtar.hu/en/tartalom/ tamop425/2011_0001_536_MagyarNyelv/ch18s02.html (23. maj 2017). Bajzek Lukač, M., 2014. Priložnosti za slovenščino na Madžarskem. V H. Tivadar (ur.) Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana, 165–170. Bernjak, E., 2012. Etnolingvistična revitalizacija slovenske manjšine na Madžar- skem. Anali PAZU 2 (2), 103–107. Campbel , L. & Muntzel, M. C., 1989. The Structural Consequences of Language Death. V N. C. Dorian (ur.) Investigating obsolescence: Studies in Language Contraction and Death. Cambridge University Press, Cambridge. Dobos, B., 2013. Nemzetiségi nyelvhasználat Magyarországon: jogok és tapasz- talatok. Létünk/különszám, 26–43. Državna slovenska samouprava (Országos Szlovén Önkormányzat), b. d. Dosto- pno na: http://www.slovenci.hu/ (21. september 2016, 12. november 2018, 1. julij 2019). ELTE Savaria Egyetemi Központ. Dostopno na: https://sek.elte.hu/ (16. julij 2017) Gáspár, D., 2010. Spreminjanje narodnostne zavesti slovenske manjšine v Porabju v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja: diplomska seminarska naloga. UL FF, Oddelek za prevajalstvo, Ljubljana. Giles, H., Hewstone, M. & Bal , P. 1983. Language Attitudes in Multilingual set- tings: Prologue with Priorities. Journal of Multilingual and Multicultural Development 4 (2–3), 81–96. Grenoble, L. A. & Whaley, L. J., 2006. S aving Languages: An Introduction to Language Revitalization. Cambridge University Press, New York. Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 241 Grin, F., Sfreddo C. & Vail ancourt, F. (ur.), 2010. The Economics of the Multilin- gual Workplace. Routledge, New York. Holec, K., 2003. Andovske zgodbe = Andovske prpovejsti. Franc-Franc (Zbirka med Rabo in Muro), Murska Sobota. Imre, A., 2003. Tanulók a nemzetiségi oktatásban. Régió: kisebbség, politika, tár- sadalom 14 (3), 219–245. Ipari park – Szentgotthárd. Dostopno na: http://www.szentgotthard.hu/hu/ ipari-park.html (25. maj 2017). Just, F., 2015. Zakaj porabščina in kako dolgo še?. V H. Tivadar (ur.) Država in narod v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (Zbirka Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Lju- bljana, 101–109. Magyarország Alaptörvénye. Dostopno na: http://www.njt.hu/cgi_bin/njt_doc. cgi?docid=140968 (8. maj 2017). Medvešek, M. & Bešter, R., 2016. Institucionalna dvojezičnost v Prekmurju. V D. Grafenauer & K. Munda Hirnök (ur.) Raznolikost v etničnosti: izbrani pogledi. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 168–190. Mlinarič, U., 2017. »Po vogrski se leži zgučijmo«. Dostopno na: http://www. vecer.com/po-vogrski-se-lezi-zgucijmo-6251730 (17. maj 2017). Možnosti za študij slovenskega jezika v Sombotelu, 2018. Porabje 28 (3), 3 (zapi- sali sodelavci Katedre za slovenski jezik in književnost). Munda Hirnök, K., 2014. Številčni razvoj Slovencev na Madžarskem – primer- java popisnih podatkov 2001, 2011. Etnologija Slovencev na Madžarskem 6, 107–117. Munda Hirnök, K., 2017. Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika. Slo- venščina 2.0, 5 (2), 1, 33–66. Munda Hirnök, K., 2019. Analiza stanja porabskih Slovencev in perspektive njihovega razvoja: zaključno poročilo. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana. Munda Hirnök, K. in Medvešek, M., 2016. Čezmejna mobilnost porabskih Slo- vencev. Traditiones 45 (3), 91–113. Munda Hirnök, K. & Novak Lukanović, S., 2016. Slovenščina v Porabju: stopnja vitalnosti. V D. Grafenauer & K. Munda Hirnök (ur.) Raznolikost v etnično- sti: izbrani pogledi. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 192–219. Nećak Lük, A., 1997. Jezikovna identiteta in jezikovno načrtovanje pri Slovencih. 242 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ V D. Nećak (ur.) Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas. Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana, 117–132. Nećak Lük, A., 1998. Jezik in etnična pripadnost v Porabju. V A. Nećak Lük & B. Jesih (ur.) Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru I: izsledki projekta. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 231–252. Nećak Lük, A., 2008. Oris jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v panonskem prostoru na dveh tromejah. V V. Klopčič (ur.) & A. Vratuša (ur.) Živeti z mejo, Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah: zbornik referatov na znanstvenem posvetu v Murski Soboti, 9.–11. novembra 2007 (Narodne manjšine, 6). Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Inšti- tut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 51–73. Novak, V., 2019. Pismo iz Porabja … Nekaj zelo, zelo drugačnega. Gornji Senik, 14. junij 2019. Porabje 29 (27), 4–5. Novak - Lukanović in drugi, 2018. Priložnosti in možnosti za ohranjanje ozi- roma za revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah: zaključno poročilo. Inštitut za narodnostna vprašanja ... [etc.], Ljubljana. Perger, V., 2004. Model narodnostne šole v Porabju in prisotnost slovenskega jezika v njem. Slovenščina v šoli 9/3, 70–80. Perger, V., 2005a. Položaj in vloga slovenskega jezika v narodnostni šoli na Madžarskem: sociolingvistična presoja porabskega modela manjšinskega izobraževanja: magistrsko delo. Pedagoška fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnost, Maribor. Perger, V. 2005b. Porabsko narodnostno šolstvo in položaj slovenskega jezika v njem. V S. Avguštin Čampa & L. Klopčič (ur.) Ko ni več meja: 3. strokovno- -znanstveni posvet, Monošter, Madžarska, 29. in 30. oktober 2004 (zbornik predavanj). Svetovni slovenski kongres/Slovenian World Congress, Lju- bljana, 54–62. Perger, V., 2009. Vloga porabskega narečja pri ohranjanju narodnostne identi- tete v Porabju na Madžarskem. V I. Novak Popov (ur.), Slovenski mikrokoz- mosi – medetnični in medkulturni odnosi. 20. Slovenski slavistični kongres: zbornik predavanj. Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, 343–356. Perger, V., 2010. Rekviem za vrtec v Slovenski vesi. Porabje 20 (24), 1. Perger, V., 2016. Facebook med Porabci – všečkaj me in klepetaj z mano, V: M. Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem 243 Kuchling (ur.), Slovenščina in whatsapp od zibelke do družbenih omrežij. Prispevki s posveta 6. 11. 2015 v Naborjetu v Kanalski dolini. Iniciativa Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch, Krščanska kulturna zveza, Celovec, 51–59. Perger, V., 2017. Pomisleki ob začetku porabskega šolskega leta. Porabje 27 (38), 3. Porabje, tednik Slovencev na Madžarskem, b. d. Dostopno na: http://www.pora- bje.hu/ (20. september 2016, 29. maj 2017). Poročilo o opazovanju pouka slovenskega jezika, spoznavanja slovenstva in dvojezičnega pouka na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča Gornji Senik. Posnetek stanja in priporočila, oktober 2014 (poročilo pripravila mag. Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem), Zavod za šolstvo OE Murska Sobota. Poročilo o opazovanju pouka slovenskega jezika, spoznavanja slovenstva in dvo- jezičnega pouka na Dvojezični osnovni šoli Števanovci. Posnetek stanja in priporočila, februar 2014 (poročilo pripravila mag. Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem), Zavod za šolstvo OE Murska Sobota. Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov 1996. Uradni list RS, št. 35–2280/1996. Radio Monošter, b. d. Dostopno na: http://www.radiomonoster.hu/ (29. maj 2017). Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, 2013. Uradni list RS, št. 62/13. Slovenski utrinki, b. d. Dostopno na: http://www.mediaklikk.hu/musor/sloven- skiutrinki/ (14. junij 2017). Sukič, M., 2018. Zasedal občni zbor DSS. Porabje 28 (23), 3. Unesco Ad Hoc Expert Group on Endangered Languages, Language Vitality and Endangerment. Dostopno na: http://www.unesco.org/culture/ich/doc/ src/00120/EN.pdf. (20. oktober 2017) Vajda - Nagy, N., 2011. Spremljanje medijev slovenske manjšine v Porabju: diplom- sko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Zakon o ratifikaciji sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske 244 Katalin Munda HirnöK in Sonja novaK luKanoviĆ narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji 1993. Uradni list RS, št. 23/1993. Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja 2006. Uradni list RS, št. 43/2006 in 76/2010. Žmavc v Monoštru odprl knjižni kotiček. Dostopno na: http://svsd.rtvslo.si/svsd/ madzarska/zmavc-v-monostru-odprl-knjizni-koticek/424909 (14. junij 2017). 245 znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na hrvaškem mojca medvešek in Barbara riman uvod Jezik je obravnavan kot eden izmed pomembnejših kazalnikov etnične identitete in se prenaša iz generacije v generacijo v okviru družine pred- vsem na podlagi govornih vzorcev staršev. Jezik simbolizira kulturno dediščino (tudi če ga ne govorijo vsi člani skupnosti) (Edwards 1985) in omogoča osnovo za izgradnjo intraskupinske solidarnosti v tem smislu, da imajo posamezniki, ki govorijo skupen jezik, boljši dostop do kul- turne dediščine in verjetno tudi močnejšo identifikacijo s skupnostjo. Za manjšinske skupnosti predstavlja ohranjanje jezika in kulture velik izziv. Grin in Moring (2002) vitalnost jezika povezujeta s tremi pogoji: z zmožnostjo rabe jezika (torej z znanjem jezika), s priložnostjo oziroma možnostjo rabe jezika ter z željo po rabi jezika oziroma stališči do rabe jezika. Omenjeni trije pogoji (zmožnost, možnost in stališča do jezika) predstavljajo okoliščine, ki pogojujejo dejansko rabo jezika. Posamezniki morajo imeti ustrezno jezikovno znanje, da jezik uporabljajo, prav tako morajo imeti zagotovljene možnosti – formalnopravne in družbene – za rabo jezika, poleg tega pa morajo posamezniki imeti tudi ustrezen (pozi- tiven) odnos, stališča do jezika in večjezičnosti, da se odločijo za učenje in rabo posameznega jezika. Običajno imajo manjšinske skupnosti, to velja tudi za Slovence na Hrvaškem, primanjkljaje na vseh omenjenih treh ravneh. Omenjeni primanjkljaji so posledica različnih dejavnikov. Slovenci, ki so v obdobju obstoja Socialistične federativne republike Jugo- slavije (v nadaljevanju SFRJ) živeli na Hrvaškem, so imeli kot narod SFRJ pravice, tudi v povezavi z jezikom, ki so bile podrobneje zapisane v Ustavi 246 Mojca Medvešek in BarBara riMan Socialistične Republike Hrvaške 1 in v Ustavi SFRJ,2 od leta 1963 naprej. 1 v 34. členu Ustave Socialistične Republike Hrvaške (1963) je bilo na primer navedeno, da se v krajih, kjer živijo pripadniki drugih narodov oziroma narodnosti Jugoslavije, organizira- jo šole in druge ustanove za vzgojo in izobraževanje, v katerih se pouk izvaja v jeziku teh narodov in narodnosti. v 137. členu Ustave Socialistične Republike Hrvaške (1974) je bilo med drugim zapisano, da je za uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti ter svobode državljanov, da raziskujejo svoje narodne značilnosti, zagotovljena vsakemu narodu in narodnosti tudi pravica, da enakopravno uporablja svoj jezik in pisavo, da imenuje jezik z lastnim ime- nom, da razvija svojo kulturo, vzgojo in izobraževanje v svojem jeziku ter da uresničuje druge z ustavo dodeljene pravice. narodi in narodnosti lahko za uresničevanje pravice o svobodni rabi jezika in pisave ter širjenje svoje kulture ustanovijo organizacije. 138. člen Ustave Socialistične Republike Hrvaške (1974) je še opredeljeval, da se z zakoni, statuti družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnimi akti organizacij združenega dela ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi zagotavlja in v javnem življenju uresničuje enakopravnost jezikov in pisav narodov in narodnosti na področjih, kjer živijo, hkrati pa se določajo načini in pogoji izvrševanja te enakopravnosti. 2 v Ustavi SFRJ iz leta 1963 je bilo v 41. členu med drugim zapisano, da je državljanom za- gotovljeno svobodno izražanje svoje narodnosti in kulture ter svobodna raba njihovega jezika. v 42. členu je bilo navedeno, da so jeziki in pisave narodov Jugoslavije enakoprav- ni, da imajo pripadniki narodov Jugoslavije, v skladu z republiško zakonodajo, na terito- riju druge republike pravico do izobraževanja v svojem jeziku. zapisano pa je bilo tudi, da je iz tega izvzeta vojska, kjer poveljevanje, izobraževanje in administracija potekajo v srbohrvaškem jeziku. poleg tega je bilo v členu 43. še navedeno, da imajo vse narodnosti – narodne manjšine pravico do svobodne rabe svojega jezika, razvijanja svoje kulture in organizacije ter drugih pravic, zapisanih v ustavi. v šolah za pripadnike posameznih narodnosti naj se pouk izvaja v jeziku teh narodnosti. druge pravice posameznih naro- dnosti pa naj urejajo republiške ustave in zakoni republik, kjer živijo (ustava socialistične federativne republike Jugoslavije 1963). v Ustavi SFRJ iz leta 1974 je bilo v 171. členu zapisano, da imajo pripadniki narodov v skladu z ustavo in zakonom pravico, da uporabljajo svoj jezik in pisavo pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti v postopkih pred državnimi organi. poleg tega imajo pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavije na teritoriju vseh republik oziroma avtonomnih pokra- jin pravico do izobraževanja v svojem jeziku v skladu z zakonom. v 243. členu pa je bila celo relativizirana pozicija srbohrvaščine v vojski, saj je bilo zapisano, da se tudi v vojski zagotavlja enakopravnost jezikov in pisav narodov in narodnosti Jugoslavije, pri čemer se pri poveljevanju in vojaškem pouku v Jugoslovanski ljudski armadi lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden izmed jezikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti. enakopravnost jezikov in pisav narodov in narodnosti na teritoriju Jugoslavije je navedena v 246. členu: »Jeziki narodov in narodnosti in njihove pisave so na območju Jugoslavije enakopravni. v sfrJ so v uradni rabi jeziki narodov, jeziki narodnosti pa v skladu s to ustavo in zveznim zakonom. z zakonom in statutom družbenopolitične skupnosti ter s samoupravnimi akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se zagotavlja uresničevanje enakoprav- nosti jezikov in pisav narodov in narodnosti v uradni rabi na območjih, na katerih živijo posamezne narodnosti, ter določajo način in pogoji za uveljavljanje te enakopravnosti.« Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 247 Kljub formalnopravni enakopravnosti narodov in narodnosti, oprede- ljeni v republiški in federalni ustavi, pa se jezikovne pravice Slovencev na Hrvaškem v praksi večinoma niso uresničevale v skladu z zapisanim.3 Učenje slovenskega jezika v izobraževalnem sistemu se je izvajalo izje- moma in občasno,4 raba slovenskega jezika v javnosti ni bila zagotovljena, niti ni bila zaželena. Slovenščina se je govorila omejeno, v krogu družine in v slovenskih kulturnih društvih. Zaradi lažjega vključevanja v večinsko družbo, številnih etnično mešanih zakonov, se je tudi na ravni družine pogosto − predvsem v komunikaciji z otroki − opuščala raba slovenskega jezika. V času skupne države Jugoslavije Slovenci, ki so živeli na območju Hrvaške, niso namenjali velike pozornosti ohranjanju in razvoju sloven- skega jezika, tudi zaradi razširjene ideje o skupni jugoslovanski pripa- dnosti ter ideje bratstva in enotnosti. Generacije mladih, ki so odraščale na Hrvaškem v času in v kontekstu skupne države Jugoslavije, so bile na določen način prikrajšane, saj se je v tistem obdobju preferiral srbohr- vaški jezik. Na določen način je zaradi tega nastala »izgubljena genera- cija«, ki se slovenskega jezika ni naučila v družini, niti se ga ni mogla učiti v šoli, posledično pa znanja slovenščine niso mogli prenesti na svoje potomce. S tega vidika je morda na Hrvaškem težja situacija, kot na pri- mer v Avstriji ali Italiji. Odnos slovenske skupnosti do slovenskega jezika in etnične identitete se je začel spreminjati šele z razpadom Jugoslavije in nastankom novih držav. Sprememba se odraža zlasti v povečanju števila slovenskih kulturnih društev ter v aktivnejšem delovanju slovenske manj- šine na področju učenja in ohranjanja slovenskega jezika. 247. člen pa je določal: »Zajamčeno je vsaki narodnosti, da za uresničevanje pravice do iz- ražanja svoje narodnosti in kulture svobodno rabi svoj jezik in svojo pisavo, razvija svojo kul- turo in v ta namen ustanavlja organizacije in uživa druge v ustavi določene pravice.« (ustava socialistične federativne republike Jugoslavije 1974). 3 omeniti velja, da so v sfrJ status naroda imeli pripadniki narodov, katerih nacionalne države so bile vključene v federacijo: srbi, hrvati, slovenci, makedonci, Črnogorci in muslimani. pripadniki drugih narodov, katerih matične države so bile zunaj sfrJ, so imeli status narodnosti (tatalović in lacović 2011, 377). pojem narodnosti se je v socialistični republiki hrvaški nanašal zlasti na madžare, italijane, Čehe, slovake, rusine in ukrajince (tatalović in lacović 2011, 377). 4 na hrvaškem sta krajše obdobje delovala dva šolska oddelka, v katerih je bil učni jezik slovenščina. en oddelek je bil oblikovan leta 1947 v osnovni šoli v labinu in je deloval eno šolsko leto, drugi oddelek pa je tri leta (1950–1953) deloval v osnovni šoli na reki (riman 2013, 372; koprivc 2016, 66). 248 Mojca Medvešek in BarBara riMan pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika na hrvaškem Z razpadom SFRJ in nastankom novih držav se je odprlo vprašanje sta- tusa slovenske skupnosti na Hrvaškem. Eden izmed pogojev mednarodne skupnosti, da Hrvaško prizna kot samostojno državo, je bil tudi uredi- tev položaja narodnih manjšin na Hrvaškem. Model zaščite narodnih manjšin, ki ga je Republika Hrvaška podedovala iz obdobja skupne jugo- slovanske države in se je nanašal na Madžare, Italijane, Čehe, Slovake, Rusine in Ukrajince, ni bil vprašljiv v novonastali državi Hrvaški. Izziv je predstavljala ureditev pravic narodnih manjšin, ki so imele prej status narodov SFRJ (Tatalović 2001, 96; Tatalović in Lacović 2011, 379). Temelji za rabo manjšinskih jezikov so bili zapisani že v Ustavi Repu- blike Hrvaške (1990), kjer so bili med drugim zagotovljeni svobodno izražanje narodne pripadnosti, raba lastnega jezika in pisave ter kulturna avtonomija (Tatalović 2005, 31), ker pa je sprejemanje Ustavnega zakona o človekovih pravicah in svoboščinah ter pravicah narodnih in etničnih skupnosti ali manjšin v Republiki Hrvaški (1992) potekalo pod pritiski mednarodne skupnosti, v določenih okoljih ni bilo politične volje, da bi se sprejeta določila uresničevala v praksi (Tatalović 2001, 96). Leta 1997 je Vlada Republike Hrvaške opredelila model uresničevanja pravic naro- dnih manjšin in s tem omogočila solidna zakonska izhodišča za ohranja- nje in razvijanje etnične identitete narodnih manjšin (Tatalović 2005, 29). Hrvaška je »novim« narodnim manjšinam priznala enake pravice, kot so jih v preteklosti imeli Madžari, Italijani, Čehi, Slovaki, Rusini in Ukrajinci (Tatalović 2005, 19). Pozitivnejša družbena klima v odnosu do urejanja položaja narodnih manjšin na Hrvaškem in do uresničevanja zakonsko opredeljenih pravic se je oblikovala šele po letu 2000 (Tatalović 2005, 19−20). Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin na Hrvaškem, spre- jet leta 2002, je predstavljal pomembno izboljšavo v normativni ureditvi varstva manjšin, zlasti na področju politične participacije (zastopstvo manjšin v saboru in v lokalni in regionalni samoupravi ter ustanavljanje svetov narodnih manjšin). Narodne manjšine na Hrvaškem so zaradi velikih demografskih sprememb v času od leta 1991 do leta 1995 večinoma poseljene dokaj Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 249 razpršeno. Slovenska manjšina zaradi maloštevilnosti oziroma prostor- ske razpršenosti ne dosega v zakonodaji opredeljene številčne ravni za uresničevanje določenih manjšinskih pravic, kot je na primer raba manj- šinskega jezika kot uradnega jezika. Za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika je pomemben 11. člen Ustavnega zakona o pravicah narodnih manj- šin (2002), ki določa, da se »vzgoja in izobraževanje pripadnikov narodnih manjšin izvaja v predšolskih ustanovah, osnovnih in srednjih šolah v svo- jem jeziku in pisavi«. Podrobneje so možnosti, ki jih imajo narodne manj- šine na Hrvaškem glede učenja in rabe manjšinskih jezikov, opredeljene v Zakonu o uporabi jezika in pisave narodnih manjšin (2000), Zakonu o predšolski vzgoji in izobraževanju (1997), Zakonu o vzgoji in izobraževa- nju v osnovni in srednji šoli (2008), Zakonu o vzgoji in izobraževanju v jeziku in pisavi narodnih manjšin (2000) in Zakonu o učbenikih v osnovni in srednji šoli (2010). V skladu z zakonodajo je Ministrstvo za znanost in izobraževanje Republike Hrvaške za raven osnovne in srednje šole razvilo tri modele ter posebne oblike izobraževanja za narodne manjšine:5 Model A Učni jezik v šoli je jezik narodne manjšine; to pomeni, da pouk poteka v jeziku in pisavi narodnih manjšin, obvezno pa je učenje hrvaškega jezika. Ta model je primeren za številčno močnejše narodne manjšine, kot so: češka, madžarska, srbska in italijanska narodna manjšina. Model B Dvojezično izobraževanje; pouk poteka v hrvaškem jeziku in v jeziku narodne manjšine. Po tem modelu se izobražujejo pripadniki češke, madžarske in srbske narodne manjšine. Model C Jezik manjšine kot ocenjevan izbirni jezik; učni jezik učencev v šoli je hrvaščina, manjšinski jezik se učenci učijo od 2 do 5 šolskih ur na teden, kar vključuje tudi spoznavanje manjšinske književnosti, geografije, zgodovine, glasbe in likovne umetnosti. Po tem modelu se izobražujejo pripadniki albanske, avstrijske, češke, madžarske, makedonske, nemške, poljske, ruske, rusinske, slovaške, slovenske, srbske, ukrajinske in judovske narodne manjšine. Posebne Poletna ali zimska šola, pouk na daljavo (dopisni pouk). oblike Obstaja pa tudi posebni programi za vključevanje romskih učencev v vzgojno-izobraževalni pouka sistem. (Vir: MZI 2019) 5 izvajanje programov v manjšinskih jezikih je odvisno od izkazanega interesa posamezne manjšine, zato se podatki spreminjajo vsako šolsko leto. v tabeli so prikazani podatki za šolsko leto 2014/2015 (vlada republike hrvatske 2015). 250 Mojca Medvešek in BarBara riMan Narodne manjšine lahko same izberejo model izobraževanja, ki pa mora biti v skladu z možnostmi (ustrezna udeležba pri izvajanju pro- grama) in izkazanim interesom narodne manjšine. Po 11. členu Ustav- nega zakona o pravicah narodnih manjšin (2002) je določeno, da je ustanavljanje šolske ustanove v jeziku narodne manjšine možno tudi za manjše število otrok, kot je to določeno za ustanovitev šole v hrvaškem jeziku. Kljub temu v praksi uvedba učenja manjšinskega jezika pogosto ni enostavna. Obstajati mora močan interes manjšinske skupnosti, interes vodstva šole, na kateri bi se pouka izvajal, lokalne skupnosti in politič- nih akterjev. Za ohranjanje slovenskega jezika sta pomembna še 15. člen Ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, v katerem piše, da imajo » pripadniki manjšin možnost ustanovitve kulturnih društev, knjižnične, arhivske in znanstvene aktivnosti z namenom ohranjanja, razvoja in izka- zovanja svoje kulturne identitete«, in 18. člen, ki govori o pravici narodne manjšine do lastnih medijev (tisk, radio in televizija) ter o vključevanju za manjšino (in tudi večino) relevantnih vsebin (tudi v manjšinskem jeziku) v nacionalne, regionalne in lokalne medije (Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin 2002). obstoječe možnosti učenja slovenščine na hrvaškem V skladu s hrvaško in tudi slovensko6 zakonodajo imajo pripadniki slovenske manjšine na Hrvaškem na razpolago različne oblike učenja slovenščine: – možnosti učenja slovenščine na ravni predšolske vzgoje; – učenje slovenščine v okviru javnega izobraževalnega sistema − kot izbirni predmet ali kot fakultativni predmet na ravni srednje šole ali kot izbirni predmet po modelu C – jezik manjšine na ravni osnovne in srednje šole; – učenje slovenščine (tudi na osnovnih šolah) v okviru različnih projektov; – v obliki tečajev, ki se izvajajo pod okriljem slovenskih kulturnih 6 zakon o odnosih republike slovenije s slovenci zunaj njenih meja (2006). Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 251 društev in so namenjen tako mladim kot starejšim, oziroma dopol- nilnega pouka slovenskega jezika (v nadaljevanju DPS); – na visokošolski ravni izobraževalnega sistema. učenje slovenskega jezika na ravni predšolske vzgoje Otroci, pripadniki slovenske manjšine na Hrvaškem, imajo zakonsko možnost učenja slovenščine na ravni predšolske vzgoje. Program učenja slovenščine je verificiran za Otroški vrtec Reka in se je začel izvajati 1. decembra 2011 v enoti vrtca na Mlaki (CPO Potok, Otroški vrtec Reka).7 Pouk slovenščine je potekal v obliki tečaja, dvakrat tedensko po eno uro (Mirković 2012, 23). V naslednjem šolskem letu je izvajanje programa zamrlo s pojasnilom, da » v pedagoškem letu 2012/2013 ni bilo zanimanja« za učenje slovenščine, kar pa ne preseneča, saj starši s to možnostjo niso bili ustrezno javno seznanjeni (Mirković 2016a, 4). Slovenska skupnost je v letu 2016 ponovno sprožila aktivnosti za organizacijo učenja slovenskega jezika v vrtcu na Reki (Mirković 2016a, 4) in v Zagrebu. Na Reki se je učenje slovenskega jezika v vrtcu Bulevard začelo 1. marca 2017 pod imenom »Igralne urice«. V program, ki je pote- kal dvakrat tedensko, je bilo v šolskem letu 2017/2018 vključenih 9 otrok, starih od 2,5 do 6 let (Uprava Dječjeg vrtića Rijeka 2017).8 Zaradi manj- šega interesa, reorganizacije vrtca oziroma novega vodstva so se odločili, da v šolskem letu 2018/2019 »Igralnih uric« v slovenščini ne bodo več izvajali. Čeprav se je slovenska skupnost na Reki močno trudila, da se »Igralne urice« obdržijo oziroma da se program spremeni v dvojezični celodnevni predšolski program, se to ni uresničilo. Nastalo vrzel je delno 7 program je bil pripravljen v sodelovanju z vesno katić, profesorico na pedagoški fakulteti na reki, in v okviru projekta Slovenska informativna točka (Si-T). 8 prvotno je bil sicer namen organizirati celodnevni slovenski vrtčevski program, vendar se to zaradi objektivnih razlogov ni uresničilo. težava je bila s pridobitvijo strokovnega kadra z ustreznim znanjem slovenskega jezika. v pol leta trajajočem iskanju (tudi med pripadniki slovenske skupnosti v primorsko-goranski županiji) jim ni uspelo pridobiti pri- merno usposobljene osebe. Brez dokazil o ustrezni izobrazbi vzgojiteljic, ki bi izvajale program predšolske vzgoje, ministrstvo za znanost in izobraževanje republike hrvaške ni verificiralo programa. 252 Mojca Medvešek in BarBara riMan zapolnil Slovenski dom KPD Bazovica in dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki sicer poteka za srednješolce in odrasle, uvedel tudi za mlajše otroke. Oblikovali so dve starostni skupini, prvo za osnovnošolce in drugo za predšolske otroke. V Zagrebu se priprave za uresničevanje učenja slovenščine na ravni predšolske vzgoje odvijajo že daljše časovno obdobje. Svet slovenske narodne manjšine do sedaj ni bil uspešen v prizadevanjih za uveljavitev te pravice. Po besedah Darka Šonca se mestna oblast in pristojno mini- strstvo med seboj ne moreta dogovoriti, kdo naj bi izvedel anketo v vrtcih oziroma uradno preveril zanimanje za programe v manjšinskih jezikih (Sotočja 2016). učenje slovenščine v okviru javnega izobraževalnega sistema − kot izbirni predmet na ravni osnovne in srednje šole (model C) oziroma kot izbirni ali fakultativni predmet Poskusi vključevanja učenja slovenskega jezika v hrvaški izobraževalni sistem segajo v leta po drugi svetovni vojni, ko sta na območju današnje Hrvaške krajše obdobje delovala dva šolska oddelka, v katerih je bil učni jezik slovenščina. En oddelek je bil organiziran v današnji Osnovni šoli I. Lola Ribar v Labinu leta 1947/1948 (oddelek je deloval samo eno šolsko leto), drugi oddelek pa je deloval v Osnovni šoli Matteoti na Reki med letoma 1950 in 1953 (Riman 2013, 372; Koprivc 2016, 66). Po ukinitvi omenjenih slovenskih oddelkov v Labinu in na Reki slo- venščina več desetletij ni bila vključena v javni šolski sistem. Šele v šol- skem letu 2007/2008 so se učenci lahko učili slovenski jezik na Osnovni šoli Štrigova v Medžimurski županiji po modelu C, kar pomeni, da je bila slovenščina ocenjevan izbirni predmet. Leta 2008 se je slovenski jezik učilo 6 otrok, naslednje šolsko leto pa med učenci naj ne bi bilo izkazanega interesa za učenje slovenskega jezika; kljub temu pa so posamezni učenci iz tega šolskega okraja obiskovali osnovno šolo v Sloveniji (MZOS 2009; Mesarić 2010, 9; Mesarić 2012, 10–11). Krauthaker, starš enega izmed učencev omenjene šole in pobudnik učenja slovenskega jezika, je menil, da je interes med učenci in starši za učenje slovenskega jezika obstajal Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 253 ter da podatki opravljene ankete med starši niso kazali prave podobe, saj veliko staršev v anketi ni sodelovalo.9 V zapisu, objavljenem v lokalnem mediju, je navedel: » Dve šolski uri slovenskega jezika ste uvrstili na urnik v torek, po končanem pouku, kot pouk za nespodobne (najprej za 9, pozneje za 7). Torej potem, ko so drugi otroci odpeljani domov, morajo nespodobni otroci domov peš, po snegu in blatu. « (Krauthaker 2010) Zaradi nesogla- sij z ravnateljem je Krauthaker svojega sina vpisal v šolo v Stročji vasi v Sloveniji. V Sloveniji pa otrok ne šolajo samo posamezniki, ki imajo tam sorodstvene vezi oziroma prednike, temveč tudi Hrvati, pri katerih je to zaradi bližine meje tradicija oziroma vidijo v šolanju v Sloveniji prednosti za izobraževalne in zaposlitvene možnosti otrok, pa tudi pogoji v šoli naj bi bili v mnogočem boljši (prehrana, organizirano podaljšano bivanje, šolski avtobus) (Beti 2012).10 Del prebivalcev občine Štrigova šolanja otrok v Sloveniji ne sprejema pozitivno, saj na to gledajo v smislu izgube hrvaške narodne identitete in slabljenja hrvaškega jezika. Staršev otrok, ki bi si želeli učenja slovenskega jezika v hrvaških šolah, je več, kot se zdi na prvi pogled, se pa mnogi med njimi ne želijo izpostaviti, saj menijo, da posledično obstajajo možnosti negativnih pritiskov na otroke. Učenje slovenščine v določenih krajih na Hrvaškem predstavlja politično vpraša- nje in nekateri prebivalci Hrvaške imajo do slovenščine negativen odnos. V šolskem letu 2009/2010 se je učenje slovenskega jezika po modelu C za 35 učencev začelo v Osnovni šoli Pećine (Reka).11 V naslednjem 9 leta 2013 je bila na osnovni šoli Štrigova izvedena anketa, v kateri je 25 staršev izjavilo, da bi svoje otroke vključili k pouku slovenščine. pobuda je bila posredovana medžimurski županiji, kjer pa naj bi se zataknilo pri iskanju primernega kadra za pouk slovenskega jezika (Beti 2015). informacija o obstoječem interesu za učenje slovenščine je bila podana julija 2014 na delovnem obisku ministra urada vlade republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu v medžimurski županiji. ob tej priložnosti so bili predstavljeni re- zultati ankete, izvedene v medžimurski županiji, v kateri je kar 551 učencev in 5 učiteljev pokazalo interes za učenje slovenščine (međimurska županija 2014). 10 Šolanje otrok v sloveniji ne velja samo za prebivalce obmejne medžimurske župa- nije, temveč to velja tudi za druge obmejne županije. v letu 2002 je iz občine Cestica (varaždinska županija) slovenske šole obiskovalo 46 otrok. prebivalci tega obmejnega kraja so tradicionalno povezani s slovenijo, nekateri starši so svoje otroke tudi krstili v slovenskih župnijah. zaradi infrastrukturnih težav v občini Cestice in zaradi zaposlovanja v sloveniji nekateri starši vpisujejo otroke v vrtce ali šole v sloveniji (plantak 2002). 11 prostovoljna dejavnost učenja slovenskega jezika se je na osnovni šoli pećine začela leta 2006 v okviru projekta Slovenska informacijska točka (Si-T). pouk se je v naslednjih letih nadaljeval kot izbirni predmet in del javnega izobraževalnega kurikula (mirković 2006, 5). 254 Mojca Medvešek in BarBara riMan šolskem letu se je število učencev povečalo na 45, v šolskih letih 2011/2012 in 2012/2013 je slovenščino obiskovalo 41 učencev (Vlada Republike Hrvatske 2013, 12–13), v šolskem letu 2017/2018 pa slovenščino obi- skuje 48 otrok. Pouka slovenskega jezika na Osnovni šoli Pećine se lahko udeležujejo tudi učenci drugih reških šol, pri čemer so ovira težave, kot na primer: organizacija prevoza učencev, usklajevanje urnikov in drugih obveznosti otrok. Učenje slovenščine po modelu C na Osnovni šoli Pećine uspešno poteka neprekinjeno že deseto leto. V začetku leta 2017 se je začelo učenje slovenskega jezika za 17 učencev po modelu C tudi na Osnovni šoli Kozala na Reki.12 Slovenskega jezika so se po modelu C v šolskem letu 2013/2014 imeli možnost učiti tudi učenci v Matuljih, na Osnovni šoli Andrije Mohorovičića (in podru- žnični osnovni šoli v Jušićih). V šolskem letu 2017/2018 se na tej šoli slovenščino uči 40 učencev v treh skupinah. Leta 2016 se je učenje slovenskega jezika po modelu C omogočilo tudi učencem na Osnovni šoli Vazmoslava Gržalja v Buzetu, v Istrski županiji (AKM 2017). V šolskem letu 2017/2018 se v Buzetu uči sloven- ščino 15 učencev. Tudi SKD Ajda je med učenci osnovnih in srednjih šol izvedlo anketo, s katero so želeli preveriti interes za učenje slovenskega jezika kot izbirnega predmeta v redni šoli. V šolskem letu 2017/2018 so začeli s poukom slovenskega jezika v Osnovni šoli Marije in Line Umag. K pouku slovenskega jezika kot fakultativnega predmeta v popoldanskem času se je prijavilo 19 učencev sedmih in osmih razredov (Kampos 2017b). Vodstvo Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, vodstva slovenskih društev, predstavniki in sveti slovenske manjšine na Hrvaškem spodbu- jajo starše in učence v osnovnih šolah v različnih hrvaških županijah, naj izkažejo interes in sprožijo postopek za uvedbo učenja slovenskega jezika ter predstavljajo prednosti učenja slovenskega jezika krajevnim oblastem 12 iniciativa sveta slovenske skupnosti mesta reka je bila, da bi se z učenjem slovenskega jezika začelo tudi v največji šoli na reki, v osnovni šoli srdoči, ker pa sta se po izvedeni anketi med starši in otroki za učenje slovenskega jezika odločila samo 2 učenca, ravnatelj šole ni sprožil postopka za pridobitev učitelja slovenskega jezika (iz pogovora z mag. ivanom vukićem, ravnateljem osnovne šole srdoči, 5. oktober 2016). podobno je bilo tudi v osnovni šoli »Škurinje«, kjer sta se za učenje slovenščine prijavila samo 2 učenca (iz pogovora z ravnateljico Josipo Gračanin, 5. oktober 2016). Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 255 in vodstvom osnovnih in srednjih šol (Mirković 2016a, 4; Mirković 2019, 6). Na srednjih šolah se izvaja učenje slovenskega jezika po modelu C. Začelo se je v Varaždinu, kjer so na predlog Sveta slovenske nacionalne manjšine Varaždinske županije in v sodelovanju z Ministrstvom za zna- nost in izobraževanje Republike Hrvaške, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Upravnim oddelkom za šolstvo Varaždinske županije v šol- skem letu 2011/2012 na Drugi gimnaziji Varaždin začeli z izvajanjem izbirnega predmeta slovenski jezik in kultura. Druga gimnazija Varaždin je tako postala prva gimnazija na Hrvaškem, kjer se dijaki lahko učijo pri rednem pouku slovenski jezik in kulturo. V prvem letu učenja sloven- skega jezika je pouk obiskovalo 64 dijakov (MZOS 2012), v šolskem letu 2018/2019 pa 46 dijakov.13 V šolskem letu 2013/2014 se je začel pouk slovenskega jezika tudi na Gimnaziji v Pulju ter v Srednji šoli za uporabno umetnost in oblikovanje v Pulju. Po podatkih za vse tri srednje šole (Druga gimnazija Varaždin, Gimnazija v Pulju in Srednja šola za uporabno umetnost in oblikovanje v Pulju) je v šolskem letu 2013/2014 pouk slovenskega jezika po modelu C obiskovalo 97 dijakov (Vlada Republike Hrvatske 2014, 17). V šolskem letu 2014/2015 je pouk slovenskega jezika v treh srednjih šolah obisko- valo 59 dijakov, v naslednjem šolskem letu 2015/2016 82 dijakov (Koprivc 2016, 71) in v šolskem letu 2016/2017 79 dijakov. V šolskem letu 2015/2016 se je pouk slovenščine najprej kot fakulta- tivni predmet začel še v Srednji šoli v Čakovcu – obiskovalo ga je okoli 20 dijakov. Učenje slovenskega jezika se je v šolskem letu 2016/2017 nada- ljevalo kot izbirni predmet (15 učencev – drugi, tretji in četrti letnik) ter kot fakultativni predmet (15 učencev) (Srednja šola Čakovec 2016, 23, 40). V šolskem letu 2018/2019 obiskuje slovenščino kot izbirni predmet 36 dijakov, kot fakultativni predmet pa 11 dijakov. 13 druga gimnazija varaždin 2018. osebna korespondenca z učiteljem slovenskega jezika miroslavom Gradečakom. 256 Mojca Medvešek in BarBara riMan učenje slovenščine v okviru različnih projektov Obstaja tudi možnost učenja slovenščine, ki se na šolah organizira v okviru posameznih projektov. Na osnovnošolski ravni se je možnost učenja slovenščine v okviru projekta Slovenska informacijska točka (Si-T) najprej uveljavila na Osnovni šoli Pećine na Reki, kjer se je v letu 2006 začel prostovoljni pouk slovenskega jezika za vse otroke reških šol (Jakse- tič 2011). Za uvedbo slovenskega jezika na Osnovni šoli Pećine sta imeli največje zasluge na Reki živeča novinarka Marjana Mirković in tedanja ravnateljica osnovne šole Pećine Irena Margan. Na vprašanje, zakaj je bila pripravljena na oranje ledine pri učenju slovenščine v šolah na Hrvaškem, je Irena Margan odgovorila: » To je moj dolg Bazovici. In ne samo Bazovici, tudi Sloveniji, mami in babici ter moji prelepi Kamni Gorici in Gorenjski! « (Mirković 2016b, 23) Začetni učni načrt učenja slovenskega jezika je pri- pravila kar sama. Prvo leto, ko je bilo učenje slovenskega jezika prosto- voljno, se je pouka udeleževalo 18 učencev, leto pozneje pa 28 učencev. Po treh letih, ko je slovenski jezik postal izbirni predmet po modelu C in je njegovo poučevanje prevzela učiteljica Vida Srdoč, se je število učencev podvojilo. K pouku prihajajo tudi učenci iz drugih osnovnih šol (Mirko- vić 2016b, 23). V okviru projekta Poučevanje slovenščine in slovenske kulture v Vara- ždinski županiji je v šolskem letu 2012/2013 začelo 8 učiteljic iz obmej- nih slovenskih šol z učenjem slovenskega jezika kot obšolske dejavnosti (oblika dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture) v 12 osnov- nih šolah Varaždinske županije.14 Učenje slovenskega jezika poteka po slovenskem učnem načrtu, ki ga je potrdilo Ministrstvo za znanost in izobraževanje Republike Hrvaške. Pouk slovenščine se izvaja v prosto- rih šol, vendar ni del rednih šolskih dejavnosti in tudi ni ocenjevan. V prvem letu je dopolnilni pouk obiskovalo okoli 239 učencev, v šolskem letu 2018/2019 so k pouku vpisani 103 učenci. 14 delo učiteljic financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport republike slovenije, pouk pa se izvaja v prostorih osnovnih šol na hrvaškem. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 257 Tabela 1: Število učencev, ki obiskuje dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v varaždinski županiji, na ravni osnovne šole 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 2017/2018 2018/2019 Število učencev 239 186 / 139 144 95 103 Prednost tega projekta v primerjavi z izvajanjem pouka slovenščine po modelu C so učiteljice iz Slovenije, ki so naravne govorke slovenskega jezika. Za učenje jezikov narodnih manjšin po modelu C namreč ni pogoj, da bi morali biti učitelji naravni govorci manjšinskih jezikov, kar lahko predstavlja problem kakovosti poučevanja slovenskega jezika. Pomanjka- nje ustrezno izobraženih učiteljev slovenskega jezika na različnih nivojih je težava, s katero se sooča slovenska skupnost na Hrvaškem. tečaji slovenskega jezika Na Hrvaškem je še vedno najpogostejša in najbolj razširjena oblika učenja slovenskega jezika in kulture organizirana v obliki tečajev, ki jih izvajajo slovenska kulturna društva samostojno ali v obliki DPS.15 Interes za izva- janje teh oblik učenja slovenščine se je povečal po razpadu jugoslovanske federacije. Slovenski dom v Zagrebu tečaje slovenskega jezika organizira od leta 1994. V šolskem letu 2015/2016 se je tečaja udeleževalo 21 posameznikov. Slovenski dom KPD Bazovica organizira tečaje slovenskega jezika že vsaj od leta 2013, predvsem za srednješolce, ki nameravajo nadaljevati študij v 15 v skladu z zakonom o odnosih republike slovenije s slovenci zunaj njenih meja (2006), ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport republike slovenije v sodelovanju s slo- venskimi kulturnimi društvi, veleposlaništvi republike slovenije v tujini in z uradom za slovence v zamejstvu in po svetu rs organizira dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture po svetu (dps). temeljni jezikovni cilji dps so opredeljeni v učnem načrtu dopolnilni pouk slovenščine v tujini (2016), ki je nadomestil dolga leta veljaven učni na- črt za pouk slovenskega jezika in kulture s slovenskimi otroki (1998) zavoda republike slovenije za šolstvo iz leta 1998. pouk večinoma poteka 4 ure tedensko (ponekod tudi 6 ur). udeleženci dps na koncu šolskega leta prejmejo potrdilo o udeležbi, če je bila njiho- va prisotnost pri pouku v šolskem letu vsaj 60-odstotna. 258 Mojca Medvešek in BarBara riMan Sloveniji. SKD Ajda v Umagu organizira tečaje slovenskega jezika od leta 2014. Občasnih trideseturnih tečajev se udeležuje približno 10 posame- znikov.16 V šolskem letu 2018/2019 je SKD Ajda organiziralo za učence sedmega in osmega razreda ter za dijake tretjega in četrtega letnika dopolnilni pouk slovenščine v popoldanskem času. Slovenska kulturna društva tečaje slovenščine izvajajo v lastni organizaciji in so odprta za vse zainteresirane posameznike, ne glede na njihovo etnično opredelitev oziroma ozadje (Koprivc 2016, 53, 55).17 Poleg omenjenih tečajev se na Hrvaškem izvaja tudi DPS, ki je prav tako namenjen mladim in starejšim. V letu 2016 je DPS potekal v sodelo- vanju s Slovenskim društvom KPD Bazovica na Reki (DPS izvajajo že od leta 1993),18 Slovenskim kulturnim društvom Istra v Pulju (DPS izvajajo že od leta 2005) in Buzetu (DPS izvajajo že od leta 2010), Slovenskim kul- turnim društvom Gorski Kotar v Čabru19 in Tršću (DPS izvajajo že od leta 2008), Slovenskim kulturnim društvom Triglav v Splitu20 (DPS izvajajo že od leta 1993) in Slovenskim kulturnim društvom Stanko Vraz v Osijeku21 (Koprivc 2016, 11). Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije je DPS v šolskem letu 2013/2014 obiskovalo 108 udeležencev, v šolskem letu 2014/2015 119 udeležencev in v šolskem letu 2015/2016 že 133 udeležencev. DPS se v večjem deležu udeležujejo odrasli in tudi njihovo število narašča, medtem ko je število mladih bolj ali manj konstantno (okoli 50 udeležencev) (Koprivc 2016, 83). 16 v letu 2017 je tečaj slovenščine zaključilo 12 maturantov, ki bodo nadaljevali šolanje na fakultetah v sloveniji in trije osnovnošolci (kampos 2017a). 17 tečaje slovenskega jezika večinoma izvajajo s pomočjo sredstev, ki jih dobijo na razpisu a, ki je namenjen organizacijam v zamejstvu in ga razpisuje urad za slovence v zamejstvu in po svetu republike slovenije. 18 dps je med letoma 2005 in 2010 potekal tudi v lovranu, pozneje je bil zaradi premajhne- ga interesa ukinjen (koprivc 2016, 82). 19 pouk poteka ob sobotah dopoldan v prostorih srednje šole vladimirja nazorja v Čabru. 20 dps se je po letu 1995 nekaj časa odvijal tudi v Šibeniku in dubrovniku, vendar so z njim zaradi premajhnega interesa prenehali (koprivc 2016, 81). 21 po podatkih slovenskega kulturnega društva stanko vraz (osijek) se je slovenski jezik v devetih letih, odkar poteka dps, učilo 168 osiječanov. v šolskem letu 2016/2017 se slo- venščino uči 15 posameznikov, starih od 23 do 75 let (Celing 2016). Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 259 V Medžimurski županiji se je v šolskem letu 2017/2018 začelo z izva- janjem dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture na treh osnovnih šolah: Osnovni šoli Mursko Središče (9 učencev), Osnovni šoli Selnice (9 učencev) in Osnovni šoli Sv. Martin na Muri (55 učencev). Skupaj se uči slovenščino 73 učencev. Izvajanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture je potekalo tudi na Gimnaziji Josipa Slavenskog v Čakovcu, vanj je bilo vključenih 30 dijakov. Tabela 2: Število učencev in dijakov, ki so vključeni k dopolnilnemu pouku slovenskega jezika in kulture v Medžimurski županiji Osnovna šola Srednja šola 2017/2018 2017/2018 Število učencev/dijakov 3 šole* Dijaki različnih srednjih šol** 73 30 * Osnovna šola Sveti Martin na Muri, Osnovna šola Selnica, Osnovna šola Mursko Središče ** Gimnazija Josipa Slavenskog Čakovec, Ekonomska in trgovska šola Čakovec, Tehnična šola Čakovec Pouk slovenščine izvaja napotena učiteljica slovenščine, ki jo finan- cira Republika Slovenija. slovenščina na visokošolski ravni izobraževalnega sistema Na visokošolski ravni se je na Hrvaškem slovenščino mogoče učiti na Vseučilišču v Zagrebu (Sveučilište u Zagrebu) Filozofske fakultete v Zagrebu in v Vseučilišču v Zadru (Sveučilište u Zadru). Leta 2019 je začel delovati lektorat za slovenski jezik še na Filozofski fakulteti na Reki. Tre- nutno pouk slovenskega jezika obiskuje 40 študentov. 260 Mojca Medvešek in BarBara riMan slovenščina med mladimi na hrvaškem Število prebivalcev Hrvaške, ki ob popisih navedejo slovenščino za materni jezik, se zmanjšuje iz popisa v popis. Njihovo število se zmanjšuje v večji meri, kot se zmanjšuje število prebivalcev, ki se po narodnosti opre- deljujejo kot Slovenci. Leta 1991 se je ob popisu za Slovence opredelilo 22.376 prebivalcev, medtem ko je 19.341 prebivalcev navedlo slovenščino kot materni jezik. Trend se je nadaljeval tudi v naslednjih dveh popisih: ob popisu leta 2001 se je za slovensko narodno pripadnost opredelilo 13.173 prebivalcev, slovenščino pa je kot materni jezik navedlo 11.872 prebivalcev, in ob popisu leta 201122 se je za Slovence opredelilo 10.517 prebivalcev, slovenščino pa je kot materni jezik navedlo 9.220 prebivalcev (DZS RH 2013). Slika 1: Število prebivalcev hrvaške, ki so ob popisih leta 1991, 2001 in 2011 navedli, da je njihov materni jezik slovenščina Popisi Število 1991 19.341 2001 11.872 2011 9.220 Vir: DZS RH 2013. Mlade, ki so sodelovali v raziskavi Mladi v slovenskem zamejstvu, smo vprašali, kateri je njihov materni jezik. Omeniti velja, da je termin materni jezik lahko problematičen zaradi pogosto napačnega razumeva- nja, da je to jezik matere. Unesco (1953, 46) je opredelil termin materni jezik kot » jezik, ki ga posameznik pridobi v zgodnjih letih svojega življe- nja in ki postane njegov naravni instrument mišljenja in komunikacije« . 22 ob primerjavi popisnih podatkov moramo biti previdni, saj podatki popisa iz leta 2011 zaradi spremenjene definicije prebivalcev niso neposredno primerljivi s podatki prejšnjih popisov. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 261 Posameznik, ki je od rojstva v stiku z več kot enim jezikom, ima lahko tudi več kot en materni jezik in je dvo- ali večjezičen. Graf 1: Materni jezik anketirancev (N = 60) 100 % 90 % 80 % 83,3 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 8,3 % 8,3 % 0 % slovenski jezik hrvaški jezik slovenski in hrvaški jezik Čeprav smo predpostavljali, da imajo mladi, ki so sodelovali v anketi, slovensko izvorno ozadje, jih je več kot štiri petine (83,3 % oziroma 50 anketiranih) odgovorilo, da je njihov materni jezik hrvaški. Samo 8,3 % (5) anketirancev iz slovenskega zamejstva na Hrvaškem (v nadaljevanju SZH) je odgovorilo, da je njihov materni jezik slovenščina, in prav tako je 8,3 % (5) anketirancev odgovorilo, da sta njihova materna jezika slo- venščina in hrvaščina. Materni jezik vsaj 1 starša teh 10 anketirancev je slovenščina. Anketiranci, katerih materni jezik je slovenščina ali pa slovenščina in hrvaščina, imajo stalno prebivališče v Zagrebški, Primorsko-goranski in Varaždinski županiji, 1 anketiranec je navedel, da ima stalno prebivali- šče v Sloveniji, 1 anketiranec pa ni odgovoril na to vprašanje. 262 Mojca Medvešek in BarBara riMan Graf 2: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri je materni jezik njihovih staršev (N = 60) 100 % 90 % 80 % 78,3 % 70 % 60 % 60 % 50 % 40 % 30 % 26,7 % 20 % 10 % 11,7 % 10 % 8,3 % 5 % 0 % slovenski jezik hrvaški jezik slovenski in hrvaški jezik drugo* materni jezik mame materni jezik očeta * bolgarski jezik (1), italijanski jezik (2) Med anketiranci, ki so kot materni jezik navedli hrvaščino (teh je bilo 50), jih je 8 (16 %) navedlo, da je materni jezik njihove mame slovenščina, in 4 (8 %), da je materni jezik njihove mame slovenščina in hrvaščina, 3 (6 %) so navedli, da je materni jezik njihovega očeta slovenščina in 6 (12 %) jih je navedlo, da je materni jezik očeta slovenščina in hrvaščina. Med anketiranci, ki so za svoj materni jezik navedli hrvaščino in so za vsaj enega starša navedli, da je njegov materni jezik tudi slovenščina, je samo kakšen posameznik navedel, da delno razmišljata tudi v slovenščini ali pa je svoje znanje pozitivno samoocenil. znanje in raba slovenskega jezika Poleg tega, kateri jezik/jezike anketiranci opredeljujejo kot svoj materni jezik, je dobro vedeti še, kako anketiranci ocenjujejo znanje posame- znih jezikov. Samoocena znanja jezika se na prvi pogled morda ne zdi dovolj natančna, vendar so odgovori na to vprašanje tako zanesljivi, kot Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 263 so zanesljivi odgovori na druga vprašanja izvedene ankete. Anketirance smo prosili, naj ocenijo znanje hrvaškega in slovenskega jezika. Znanje so ocenjevali na lestvici od 1 – zelo slabo do 5 – zelo dobro. Njihove ocene smo smiselno združili v tristopenjsko lestvico, kot je razvidno iz grafa 3. Graf 3: Samoocena znanja jezikov anketirancev (N = 60) 5 % 10 % 81,7 % 3,3 % lokalno hrvaško narečje 1,7 % 3,3 % 95 % hrvaški knjižni jezik 43,3 % 21,7 % 33,3 % 1,7 % lokalno slovensko narečje 23,3 % 38,3 % 36,7 % 1,7 % slovenski knjižni jezik 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % slabo niti slabo niti dobro dobro brez odgovora Anketiranci so v največjem deležu ocenili kot zelo dobro oziroma dobro znanje hrvaščine (95 %) in znanje lokalnega hrvaškega narečja (81,7 %). V precej manjših deležih so kot zelo dobro oziroma dobro oce- nili znanje slovenskega knjižnega jezika (36,7 %) in lokalnega slovenskega narečja23 (33,3 %). Ne glede na to subjektivno oceno je 66,7 % anketiranih izpolnilo vprašalnik v slovenščini. Nekateri intervjuvanci so spregovorili o šibkem znanju slovenščine. Dijakinja H1 (21 let) je na vprašanje, kakšno je njeno znanje slovenskega jezika, odgovorila: » Razumem ga, recimo. « Dodala je, da bi razumela turi- sta: » Več ali manj, ja … ne vem pa odgovoriti. « 23 prebivalci obmejnih območij svoje narečje večinoma označujejo kot »po domač«, saj je njihova materinščina narečna slovenščina, knjižne slovenščine se učijo v šoli in jo upora- bljajo v medijih. v slovenskem lingvističnem atlasu (sla) je zajetih 413 krajevnih govo- rov, od tega 337 v sloveniji, 28 v italiji, 39 v avstriji, 2 na madžarskem in 7 na hrvaškem (Jakop 2013). 264 Mojca Medvešek in BarBara riMan H2 (dijakinja, 21 let), ki ni imela priložnosti učiti se slovenskega jezika ne doma ne v šoli, je na vprašanje, ali zna slovenski jezik, odgovo- rila: » Ne, ampak recimo, da ga razumem. Moja mami ne govori slovensko, temveč lokalno narečje. In oni se razumejo s Slovenci. Imajo veliko različnih besed, ampak je osnova podobna. « Dijakinja H7 (19 let), ki izhaja iz etnično mešanega zakona (mama je Slovenka), je na vprašanje, ali se ji zdi slovenščina težka, odgovorila: » Ne. Samo malo govoriti. Pisati vem in razumem vse. Malo se moram še privaditi. « Poleg ocene znanja posameznih jezikov smo anketirance še vprašali, v katerem jeziku navadno mislijo. Samo 1 anketiranec je odgovoril, da misli samo v slovenskem jeziku, 3 anketiranci so napisali, da večinoma mislijo v slovenskem jeziku in 9 anketirancev je navedlo, da v enaki meri mislijo v slovenskem in hrvaškem jeziku. 70 % anketiranih pa je navedlo, da mislijo samo oziroma večinoma v hrvaškem jeziku. Ob tem sta 2 anke- tiranca navedla, da mislita v hrvaškem in angleškem jeziku, 1 anketiranec je navedel, da misli v angleškem jeziku, in 1 anketiranec je navedel, da misli v hrvaškem in španskem jeziku. Zdi se, da je do medgeneracijskega prenosa slovenskega jezika prišlo le v manjšem številu družin. Mladi, ki so sodelovali v anketi, se s člani družine v veliki večini samo oziroma večinoma pogovarjajo v hrvaškem jeziku. Anketiranci se še v največji meri slovensko pogovarjajo s starimi starši po materi (18,3 %), z materjo (8,3 %) in z drugim sorodstvo (8,3 %). V manjšem deležu pa se anketiranci samo oziroma večinoma slovensko pogovarjajo z očetom (5 %) in s starimi starši po očetu (5,7 %). Če upoštevamo še njihove odgovore, da se s posameznimi družin- skimi člani pogovarjajo v obeh jezikih v enaki meri, potem z materjo komunicira (tudi) v slovenskem jeziku 15 % anketiranih, s starimi starši po materi 26,6 % anketiranih in z drugim sorodstvom 18,3 % anketira- nih. Z očetoma komunicira (tudi) slovensko 10 % anketiranih in s starimi starši po očetu 7,4 % anketiranih. Še manj, pravzaprav redki posamezniki, uporabljajo slovenščino v komunikaciji z brati oziroma sestrami. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 265 Graf 4: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča – z družinskimi člani (N = 60) 5 % 3,3 % 6,7 % 11,7 % 71,7 % 1,7 % z materjo 5 % 5 % 18,3 % 66,7 % 5 % z očetom 3,3 %1,7 % 10 % 60 % 25 % z bratom/sestro 13,3 % 5 % 8,3 % 3,3 % 60 % 10 % s starimi starši po mami 5 % 1,7 %1,7 %10 % 63,3 % 18,3 % s starimi starši po očetu 3,3 % 5 % 10 % 20 % 51,7 % 1,7 % 8,3 % z drugim sorodstvom 5 % 3,3 % 15 % 48,3 % 28,3 % s partnerjem 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo slovenski večinoma slovenski oba jezika v enaki meri večinoma večinski jezik samo večinski jezik drugo* brez odgovora * Drugo: – z mamo: 1 anketiranec je navedel, da uporablja hrvaški in italijanski jezik; – z drugim sorodstvom: 1 anketiranec je navedel, da uporablja hrvaški in nemški jezik V katerem jeziku se anketiranci pogovarjajo s svojim partnerjem, je odvisno tudi ali predvsem od etničnosti partnerja oziroma od tega, ali partner govori slovensko. Če sta izpolnjena prej omenjena pogoja, potem je možnost, da se bosta pogovarjala (samo) v slovenščini, večja. Glede na odgovore se s svojim partnerjem v obeh jezikih pogovarja 3,3 % anke- tiranih in samo oziroma večinoma v slovenskem jeziku se s partnerjem pogovarja 5 % anketiranih. Na vprašanje, ali je intervjuvanka z mamo govorila slovensko, je H1 (študentka, 21 let) odgovorila: Mislim, da (mama, op. a.) z mano ni govorila slovensko, ker se je prilagodila tistemu okolju, v katero je prišla. Ko sem se jaz začela interesirati za nekatere druge jezika, tedaj sva se začeli pogovarjati v slovenščini, ampak eno- stavno mi to ni bilo normalno, kot na primer z njo se pogovarjati v italijanščini, in sva prenehali. [...]. 266 Mojca Medvešek in BarBara riMan Ob vprašanju, zakaj je obiskovala italijansko šolo, je še povedala: Mi doma nismo govorili v hrvaščini, temveč italijan- sko. Ker so v Istri prevladovali Italijani in so moja stara mami, oče in teta govorili italijansko, redko hrvaščino. Moja mama, čeprav je skoraj celo svoje življenje preživela v Sloveniji, nikoli ni vztrajala pri slovenščini, pa tudi ne pri hrvaščini, tudi ona je govorila italijansko. Tako da smo doma vsi govorili italijansko. H2 (dijakinja, 21 let), ki ni imela priložnosti rabe slovenskega jezika ne doma ne pozneje v šoli, je na vprašanje, v katerem jeziku se je pogo- varjala doma, odgovorila: Doma sem govorila domači (lokalni goranski idiom op. a.) . Na kajkavskem, ki se govori v Brodu Moravicah in ne na Čabarskom narečju. Z vsemi govorim na Brod Mora- vski. Mami pa edino s svojimi iz Plešcih govori na tem ‘slovenskem’; kako mi doma pravimo. Torej na Čabran- skem . V vrtcu in v osnovni šoli smo govorili na hrvaškem knjižnem jeziku. Profesorica je bila čisti štokavec. No, jaz sem malo več začela govoriti v tem našem ‘kajkavskem’, šele ko sem prišla na fakulteto na Reko, ker sem imela potrebo, da ga ne pozabim. Tu sem cel čas govorila v hrvaščini, in ko sem prišla v Gorski Kotar, sem občutila, da izgubljamo komunikacijo. Zato sem začela intenziv- nije uporabljati kajkavski. Le manjši del mladih je govoril o rabi slovenščine v družini. Na pri- mer intervjuvanka H8 (zaposlena, 31 let) je pri rabi jezika doma izpo- stavila: »Starši in babica so mi predali slovenski jezik in sem srečna zaradi tega.« Na vprašanje, katere jezike je uporabljala v otroštvu, je odgovorila: » Slovenščino in hrvaščino. Doma slovenščino z očetom in babico, v šoli pa sem govorila hrvaško. Tudi s prijatelji, ko sem bila, sem se pogovarjala v hrvaščini. « Intervjuvanec H3 (študent, 23 let), ki izhaja iz etnično mešane dru- žine, je podobno opisal rabo slovenskega jezika v otroštvu: Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 267 Uporabljal sem hrvaško in slovensko. S slovensko polo- vico družine govorim slovensko, z mami pa sem govoril hrvaško. Z bratom in sestro hrvaško. Bolj govorimo v dialektu. Navadil sem se spreminjati jezike. Če smo vsi za mizo, z očetom govorim slovensko, z drugimi člani hrva- ško. Včasih pa mešam jezike. Vem, da to ni dobro, ampak v glavnem se preklapljam. Eno in drugo govorim. Mladi, ki doma s starši govorijo v manjšinskem jeziku, imajo usvo- jeno osnovno znanje manjšinskega jezika, ki ga pozneje lahko lažje nad- gradijo v izobraževalnem sistemu ali v drugih oblikah izobraževanja. Vendar pa podatki raziskave Mladi v slovenskem zamejstvu kažejo, da je medgeneracijski prenos slovenskega jezika na Hrvaškem okrnjen. Zelo podobne ugotovitve so pokazali tudi izsledki raziskav Perspektive učenja slovenskega jezika v osnovnih šolah varaždinske županije (Novak Luka- nović in drugi 2014), Promocija učenja slovenskega jezika v Varaždinski županiji (Medvešek in Novak Lukanović 2015) in Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma za revitalizacijo slovenščine med slovensko manj- šinsko skupnostjo v sosednjih državah (Novak Lukanović in drugi 2018). Starši podcenjujejo vrednost in učinkovitost vsakodnevne komuni- kacije v slovenščini v družini. Mnogi starši menijo, da je dovolj občasno spremljanje slovenskih televizijskih programov in branje knjig v sloven- skem jeziku, in če je treba, ko je treba, obiskovanje tečaja slovenskega jezika. Pogosto se posamezniki v svojem vsakodnevnem ravnanju odlo- čajo precej pragmatično. Slovenci, ki živijo na obmejnem območju Hrva- ške, na primer poskrbijo, da imajo njihovi otroci dvojno državljanstvo, manj pa se na primer angažirajo pri rabi slovenskega jezika v družini in pri prenosu slovenščine na otroke. Razlogi za to so zelo raznoliki. Velik delež Slovencev na Hrvaškem je v etnično mešanem zakonu, kar pogosto oteži prenos manjšinskega jezika na otroke. Bolj smiselno se jim zdi – tudi jezikovno – prilagoditi se okolju, kjer živijo, in v čim manjši meri izstopati. Vsi starši tudi niso ustrezno informirani o tem, kdaj (v kateri starosti) in kako otroke učiti svoj materni (manjšinski) jezik. Še vedno je veliko premalo vedenja o tem, kaj je za otroka dobro, koristno in kaj obremenjujoče. Prepogosto starši dvojezičnost otroka razumejo kot 268 Mojca Medvešek in BarBara riMan obremenitev ali potencialno oviro do znanja večinskega jezika in ne kot prednost, zaradi katere lahko otrok dosega boljše intelektualne in kogni- tivne rezultate. Učenje slovenskega jezika preložijo na šolo ali tečaje v poznejšem starostnem obdobju otroka (Novak Lukanović in drugi 2018). Za revitalizacijo slovenskega jezika bi bilo treba začeti z različnimi akcijami tako na ravni družine kot na ravni vrtcev, izobraževalnega sis- tema in še kje drugje. Pogosto hrvaške lokalne oblasti nimajo ne posluha ne financ, da bi podprle uvajanje slovenskega jezika v vrtce in šole, saj ga ne dojemajo kot pomemben dejavnik za nadaljnji razvoj občine, mesta ali županije. Takšen družbeni kontekst pogojuje rabo slovenskega jezika v posameznih komunikacijskih domenah, ki jih bomo obravnavali v nadaljevanju. Graf 5: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča – s prijatelji, znanci (N = 60) 6,7 % 11,7 % 80 % 1,7 % z ožjimi prijatelji 5 % 3,3 % 88,4 % 3,3 % s sosedi 6,6 % 3,3 % 86,7 % 3,3 % z znanci iz bližnjega okolja 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oz. večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oz. večinoma hrvaški jezik brez odgovora Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 269 Anketiranci se še v največjem deležu pogovarjajo samo oziroma večinoma hrvaško (88,4 %) s sosedi. Samo 2 anketiranca se s sosedi pogo- varjata v obeh jezikih v enaki meri, 3 anketiranci pa so navedli, da se s sosedi pogovarjajo samo oziroma večinoma slovensko. Zelo podobni so tudi odgovori anketirancev glede tega, v katerem jeziku se pogovarjajo z znanci iz bližnjega okolja. To lahko kaže na to, da v soseskah, kjer živijo anketiranci, ni veliko družin s slovenskim ozadjem, delno pa je to tudi lahko posledica šibkega znanja slovenskega jezika med anketiranci, kar otežuje vsakodnevno rabo jezika. Nekaj več rabe slovenskega jezika je razvidne v komunikaciji anketiranih z ožjimi prijatelji. Z ožjimi prijatelji se v obeh jezikih v enaki meri pogovarja 11,7 % anketiranih, samo slo- vensko se z ožjimi prijatelji pogovarja 6,7 % anketiranih. Na vprašanje ni odgovoril 1 anketiranec. Graf 6: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča – v šoli (N = 60) 8,4 % 3,3 % 61,6 % 26,7 % s sošolci 8,3 % 1,7 % 63,4 26,7 % z dijaki iz drugih razredov 8,3 % 5 % 58,3 % 1,7 % 26,7 % s profesorji zunaj pouka 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oz. večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oz. večinoma hrvaški jezik drugo* brez odgovora * s profesorji zunaj pouka – v italijanščini (1) 270 Mojca Medvešek in BarBara riMan Anketiranci v srednji šoli – v komunikaciji s sošolci ali profesorji – v največjem deležu uporabljajo hrvaški jezik. Majhen je delež tistih, ki s sošolci, dijaki iz drugih razredov ali učitelji komunicirajo v slovenskem jeziku – to so predvsem tisti, ki srednjo šolo obiskujejo ali so jo obisko- vali v Sloveniji. Relativno velik delež neodgovorov je posledica tega, da so anketirani že vključeni v višješolsko izobraževanje ali pa so zaposleni in na to vprašanje niso odgovarjali. Graf 7: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča – na fakulteti (N = 60) 10 % 6,7 % 51,7 % 31,7 % s kolegi na fakulteti 10 % 6,7 % 51,7 % 31,7 % s kolegi iz drugih fakultet 13,3 % 13,3 % 38,3 % 35 % s profesorji 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oz. večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oz. večinoma hrvaški jezik brez odgovora Anketirani mladi iz SZH tudi na fakultetah pretežno komunicirajo v hrvaškem jeziku. V primerjavi z dijaki pa mladi na fakulteti v malo večjem deležu komunicirajo tudi v slovenščini. Predvidevamo, da gre za mlade, ki so ali pa še študirajo v Sloveniji. Na Hrvaškem je študij v Slo- veniji precej razširjen, saj naj bi diploma, pridobljena v tujini, imela na trgu dela večjo vrednost kot diploma, pridobljena na Hrvaškem. Študij v Sloveniji ima še nekatere druge prednosti: mladi, ki imajo slovenske prednike, lahko pridobijo štipendijo za študij v Sloveniji in se lažje vpišejo na nekatere študijske smeri, na katere se na Hrvaškem ne bi mogli vpisati Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 271 zaradi izjemno velike konkurence. Po podatkih je v letu 2015 na Univerzi v Ljubljani študiralo 517 študentov iz Hrvaške (Srednja 2016), za druge univerze v Sloveniji nam ni uspeli pridobiti podatkov o številu študentov samo iz Hrvaške, saj imajo podatke le o študentih iz tujine. Graf 8: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča – na delovnem mestu (N = 60) 8,4 % 6,6 % 23,2 % 1,7 % 60 % na delovnem mestu s strankami 10 % 1,7 % 30 % 58,3 % s kolegi na delovem mestu 10 % 1,7 % 30 % 58,3 % z nadrejenimi 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oz. večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oz. večinoma hrvaški jezik drugo brez odgovora Ker velik del anketiranih mladih še ni zaposlen, jih več kot polovica (36 anketirancev) na vprašanja, ki so povezana s komunikacijo na delov- nem mestu, ni odgovorila. Med zaposlenimi mladimi jih je 15 % navedlo, da na delovnem mestu s strankami komunicirajo v slovenskem jeziku. 4 anketiranci so navedli, da na delovnem mestu komunicirajo s strankami samo v slovenščini, 1 anketiranec komunicira s strankami večinoma v slovenščini in 4 anketiranci na delovnem mestu s strankami uporabljajo slovenščino in hrvaščino v enaki meri. V malo manjšem deležu pa v slo- venskem jeziku komunicirajo s kolegi in nadrejenimi na delovnem mestu. Ne vemo pa, ali so zaposleni na Hrvaškem ali v Sloveniji. 272 Mojca Medvešek in BarBara riMan Tudi intervjuvanec H3 (študent, 23 let) je slovenščino prepoznal kot jezik, ki mu lahko odpre vrata v nadaljnjem življenju na področju izobra- ževanja in zaposlovanja: » Ja, mogoče za službo. Če bom delal v Sloveniji, pa mi bo zelo prav prišlo. « Mladi, ki znajo slovenski jezik, na Hrvaškem dejansko nimajo pri- ložnosti za rabo slovenščine v javnosti. Raba slovenskega jezika je ome- jena na sogovorce, za katere vedo, da jezik govorijo, oziroma na situacije, dogodke, ki so tako ali drugače povezani s slovenščino ali Slovenijo. Takšno »situacijsko« rabo slovenščine je opisal intervjuvanec H3 (štu- dent, 23 let), ki je omenil, da z njim študirajo tudi posamezniki iz Slo- venije, s katerimi se pogovarja v slovenščini: » V slovenskem domu in na Akademiji s tistimi, ki so prišli iz Slovenije. Na Akademiji vsi vedo ... Saj se lahko delam malo važnim. Mislim, da je to pozitivna vrednost. Saj tudi jaz malo zavidam tistim, ki znajo italijansko govoriti. « Graf 9: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča (N = 60) 10 % 1,7 % 78,3 % 3,3 % 6,7 % pri športu in rekreaciji 10 % 5 % 80 % 1,7 % 3,3 % na občinskih uradih 10 % 6,7 % 76,7 % 3,3 % 3,3 % v knjižnici 10 % 3,3 % 80 % 3,3 % 3,3 % v banki 10 % 3,3 % 80 % 3,3 % 3,3 % v bolnicah 10 % 3,3 % 80 % 3,3 % 3,3 % na pošti 10 % 5 % 78,4 % 3,3 % 3,3 % v trgovinah 10 % 5 % 76,7 % 3,3 % 5 % z natakarji v gostilnah 13,3 % 10 % 63,4 % 3,3 % 10 % v institucijah – društvih 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oz. večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oz. večinoma hrvaški jezik drugo brez odgovora Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 273 Pomanjkanje priložnosti, situacij, v katerih bi mladi lahko uporabljali slovenski jezik, je razvidno tudi iz odgovorov anketirancev, ki v različnih življenjskih situacijah v veliki meri uporabljajo samo ali večinoma hrva- ški jezik. Slovenščino še največji delež anketiranih (13,3 %) uporablja v društvih. Intervjuvanka H8 (zaposlena, 31 let) je na vprašanje, kdaj oziroma kje uporablja slovenski jezik, odgovorila: » V razgovoru z očetom in soro- dniki in v slovenskem društvu. « V slovenščini pogosto govorijo samo ob formalnih ali neformalnih srečanjih v slovenskih kulturnih društvih, redko se zgodi, da se člani med seboj slovensko pogovarjajo tudi takrat, ko niso v prostorih društva, in le včasih slovensko govorijo doma; ko se govori, se slovenski jezik meša z elementi lokalnega, večinskega jezika (Lokar 2013, 148). Predvidevamo, da anketiranci, ki so v odgovorih navedli, da v različnih življenjskih situ- acijah uporabljajo samo oziroma večinoma slovenski jezik, študirajo ali so zaposleni v Sloveniji. Raba slovenskega jezika kot uradnega jezika na Hrvaškem ni zagotovljena zaradi poselitvenih značilnosti in majhne šte- vilčnosti slovenske skupnosti na Hrvaškem. S tega vidika je prevladujoča raba hrvaškega jezika v javnem življenju edina logična posledica. Mladi tudi, če imajo znanje slovenskega jezika, nimajo veliko možnosti oziroma lahko le v redkih situacijah v javnem življenju slovenščino tudi upora- bljajo. V primerjavi z drugimi jeziki, na primer italijanščino, ki ima v Istri in na Kvarnerju razvejano uradno institucionalno podlago, ali pa celo angleščino in nemščino, ima slovenščina na Hrvaškem mnogo manjši pomen. Mladi imajo razvite osebne mreže poznanstev, v katere so vklju- čene osebe, s katerimi komunicirajo v različnih jezikih. Vendar tudi v grafu naštetih oblikah komuniciranja v veliki meri prevladuje hrvaški jezik. Nekoliko je spodbuden podatek, da 20 % anketiranih komunicira s pomočjo SMS-sporočil, elektronske pošte in spletnega omrežja v enaki meri, v hrvaškem in slovenskem jeziku. 274 Mojca Medvešek in BarBara riMan Graf 10: Odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik uporabljajo pri osebnem dopisovanju (N = 60) 5 % 20 % 58,3 % 11,7 % 5 % spletna omrežja 8,4 % 20 % 61,6 % 8,3 % 1,7 % elektronska pošta 6,7 % 20 % 71,6 % 1,7 % SMS-i 6,6 % 11,7 % 68,3 % 13,3 % pisma 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oz. večinoma slovenski jezik oba jezika v enaki meri samo oz. večinoma hrvaški jezik drugo brez odgovora Graf 11: Odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku spremljajo posamezne medije (N = 60) 5 % 21,7 % 48,4 % 25 % spletne strani 18,3 % 60 % 11,7 % 10 % televizijske oddaje 8,8 % 6,7 % 70 % 1,7 % 13,3 % radijske oddaje 1,7 % 20 % 63,5 % 5 % 10 % časopisi in revije 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oz. večinoma slovenske drugo* slovenske in hrvaške v enaki meri ne berem/ne poslušam /ne gledam, brez odgovora samo oz. večinoma hrvaške * Drugo: – časopisi in revije: francoščina in hrvaščina (1), hrvaščina in angleščina (1), slovenščina in angleščina (1); – radijske postaje: hrvaške in tuje (1); – hrvaške in tuje (1), ameriške (1), angleške (1), hrvaške, angleške in nemške (1), slovenske, angleške in ameriške (1), hrvaške in angleške (2); – spletne strani: tuje (1), angleške (7), angleške, slovenske in hrvaške (1), hrvaške in angleške (3), hrvaške, angleške in francoske (1), hrvaške, angleške in italijanske (1), slovenske in angleške (1). Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 275 Če pogledamo, kateri so mediji, ki se jih anketiranci poslužujejo tudi v slovenskem jeziku (združeni odgovori samo v slovenskem jeziku, večinoma v slovenskem jeziku ter slovenske in hrvaške radijske oddaje v enaki meri), so to še v največjem deležu spletne strani, sledijo televizijske oddaje, časopisi in revije ter v najmanjšem deležu radijske oddaje. Res pa je največ anketirancev (5) napisalo, da ravno radijske oddaje spremljajo samo v slovenskem oziroma večinoma v slovenskem jeziku. Iz odgovorov je razvidno, da so spletne strani tiste, ki jih anketiranci še v največji meri spremljajo v različnih jezikih, tudi v slovenščini. Sple- tne strani v slovenščini so lažje dostopne kot slovenski radijski oziroma televizijski programi, zato je tudi njihova raba večja. Med množičnimi mediji je prav internet postal medij, ki različnim etničnim, političnim ali družbenim gibanjem (skupnostim) omogoča doseganje njihove ciljne populacije, njihovih občestev, čeprav jim morda ni omogočen (v zadostni meri) vstop v druge javne množične medije (časopis, radio, televizijo). Internet naj bi prispeval h krepitvi dinamike na področju oblikovanja etničnih identifikacij (Warschauer in Florio - Hansen 2003), saj gre za medij, ki etnični skupnosti zagotavlja informiranje o zanjo relevantnih političnih, kulturnih in gospodarskih dogodkih ter s tem omogoča oko- lje, v katerem se razvija in uporablja manjšinski jezik, hkrati pa omogoča neposredno interakcijo med posamezniki. Pojavljanje etnične skupnosti v internetnem okolju lahko prispeva k pozitivnemu vrednotenju skupno- sti in posledično tudi k pozitivnemu vrednotenju posameznikove etnične identitete. Poleg tega lahko internet igra vidno vlogo ne samo kot medij prenosa, temveč tudi kot simbol razvoja, prihodnosti, v katerem ima svoje mesto tudi (manjšinski) jezik (Medvešek 2009 9, 12). Raba aplikacij, vse- bin, podob, ki so na svetovnem spletu, posamezniku omogoča redefinira- nje razumevanja skupnosti in sooblikuje njegov pogled na svet. Sodobni množični mediji (internet), zasnovani na informacijsko-komunikacijski tehnologiji, omogočajo večji vpogled v svetovni prostor in hkrati dopu- ščajo dotok različnih vplivov, ki posamezniku nudijo raznovrstne iden- tifikacijske možnosti in s tem sooblikujejo nekatere njegove življenjske strategije. Internet zaradi svojih značilnosti lahko prispeva k oblikovanju etnične identitete, saj posameznik oziroma skupnost lažje kot prej vzdr- žuje stike z ljudmi podobnih interesov, z »izvorno skupnostjo«. V tem 276 Mojca Medvešek in BarBara riMan primeru je vzdrževanje stikov razumljeno širše kot zgolj raba elektronske pošte ali storitve »neposrednega klepeta« (angl. online chat), čeprav prav raba obeh funkcij spreminja moduse in količino komuniciranja. Omo- gočata namreč enostavnejši in cenejši pretok informacij. Z njuno rabo postajajo geografska oddaljenost, meje in časovna dimenzija v komuni- kaciji zanemarljivi dejavniki, saj informacije prispejo z enega konca sveta na drugega skoraj v trenutku. Omenjene prednosti interneta prispevajo k intenzivnejšim komunikacijskim tokovom, kar je pomembno za obstoj in razvoj etnične (manjšinske) skupnosti. Zlasti je tovrstna komunikacija pomembna, če se odvija v manjšinskem jeziku (Medvešek 2009, 12). Že površen pregled spletnih strani slovenskih kulturnih društev ali predstavitev teh društev na Facebooku (če jih sploh imajo) pokaže, da so le-te zastarele, neažurirane in uporabnikom ne ponujajo točnih podat- kov. V tem pogledu je razvidno, da slovenska skupnost ni prepoznala prednosti interneta in spletnih predstavitev, delno pa je to tudi posledica kadrovske podhranjenosti v društvih, starostne strukture vodstev društev in pomanjkanja finančnih sredstev. Na vprašanje, na kakšen način bi lahko društva spodbudila mlade, da se vključijo v njihovo delovanje, je študentka H1 (21 let) odgovorila: » Mislim, da bi bilo pomembno biti na FB, imajo spletno stran in pomembna je tudi pozicija samih prostorov. Mislim, da bi morali biti zelo aktivni na spletnih omrežjih in da bi se morali opreti čim več na sodobne medije. « V povezavi s tiskanimi mediji je samo 1 (1,7 %) anketiranec navedel, da bere časopise oziroma revije večinoma v slovenskem jeziku, 12 (20 %) anketirancev je navedlo, da berejo slovenske in hrvaške časopise in revije v enaki meri. Na Hrvaškem je slovenske revije in časopise, razen Dela in Mladine, izjemno težko dobiti. Če se dobijo, pa so dragi in verjetno se tudi zaradi tega mladi v SZH ne odločajo za branje slovenskih časnikov in revij, temveč informacije pridobijo na drugačen način, predvsem prek spleta. Poleg tega na Hrvaškem ne obstajajo manjšinski časopisi v slo- venskem jeziku, ki bi izhajali pogosteje, na primer dnevno, tedensko ali mesečno. Slovenska manjšina ima lastno medijsko produkcijo, ki pa je v zadnjih dveh desetletjih skoraj izključno vezana na aktivnosti slovenskih kulturnih društev. Trenutno slovenska skupnost na Hrvaškem izdaja gla- sila in biltene, ki izhajajo nekajkrat letno. Slovensko društvo Triglav iz Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 277 Splita izdaja četrtletnik Planiko, ki ne izhaja redno. SKD Slovenski dom iz Zagreba izdaja četrtletnik Novi odmev.24 Slovenski dom KPD Bazovica je izdajal mesečnik Kažipot, ki ga je leta 2012 nadomestila revija Sopotja, ki izhaja trikrat letno. Slovensko kulturno društvo Istra izdaja tromesečnik Mavrica. Slovensko društvo Snežnik iz Lovrana pa izdaja enkrat na leto bilten Liburnijska priloga. Glasila prinašajo informacije o življenju pripa- dnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem, o delovanju slovenskih društev ter aktualne informacije iz Slovenije. Največja težava, s katero se soočajo slovenska društva pri izdajanju revij in glasil, je pomanjkanje profesional- nih novinarjev, ki bi aktivno govorili slovenski jezik. Verjetno bi več posameznikov poslušalo slovenske radijske oddaje, če bi bil slovenski radio slišen na celotnem zamejskem območju Hrvaške. Tako pa ga verjetno poslušajo mladi, ki živijo na območju na Hrvaškem, kjer lahko spremljajo slovenske radijske programe, ali tisti, ki pogosto preživljajo svoj čas na območju Slovenije. Vsekakor pa je število mladih, ki poslušajo (samo oziroma večinoma) slovenske radijske oddaje, večje od števila tistih, ki berejo slovenske revije in časopisje, sploh pa večje od števila tistih, ki gledajo slovenske televizijske oddaje. Verjetno je razlog v tem, da je pravzaprav od omenjenih medijev radio poleg spleta eden izmed bolj razširjenih in dostopnih medijev v primerjavi s tiskom ali televizijo. V primerjavi z anketiranimi mladimi v drugih zamejstvih mladi iz SZH v večjem deležu gledajo televizijske oddaje v slovenskem jeziku – kar 18,3 % jih je navedlo, da gledajo slovenske in večinske oddaje v enaki meri. Največji delež mladih gleda večinoma hrvaške televizijske oddaje (46,7 %), medtem ko samo hrvaške oddaje gleda 13,3 % anketiranih. 7 (11,7 %) anketiranih gleda »druge« televizijske oddaje oziroma oddaje v drugih jezikih, na primer angleškem, nemškem itd. Podobno kot velja za sprejem slovenskih radijskih postaj, tudi slovenskih televizijskih pro- gramov ni mogoče spremljati v nekaterih hrvaških obmejnih prostorih – zlasti v hrvaški Istri in Kvarnerju so še prisotne tehnične ovire (Učka) pri sprejemanju slovenskih televizijskih programov. Pomembno je tudi omeniti, da hrvaška televizija redko predvaja slovenske filme in serije. 24 Časopis novi odmev redno izhaja od leta 1996. velja za naslednika časopisa odmev, ki ga je društvo izdajalo od oktobra 1932 do avgusta 1933 (Škiljan 2010). 278 Mojca Medvešek in BarBara riMan Slabo vidnost slovenskih televizijskih programov je potrdila inter- vjuvanka H1 (21 let), ki je omenila, da ne spremlja slovenskih medijev, ker: » V Poreču smo mogli gledati samo italijanski televizijski program. « Tudi intervjuvanka H2 (študentka, 21 let) je v svojem odgovoru omenila, zakaj je tako: Zelo slabo spremljamo, ker je slab signal. Lovimo samo prvi progam, ampak sta slika in ton zelo slaba. Imamo pa zelo dober signal za slovenski mobitel. Na Plešcih pa nekatera hrvaška omrežja sploh ne lovijo signala in se ne morejo spojiti na omrežje – npr. Tele 2. Zato vsi imajo 098, pa tudi VIP (hrvaški mobitel op. a.) ne lovi. Graf 12: Odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku berejo knjige in poslušajo glasbo ter ali obiskujejo prireditve v slovenskem jeziku (N = 60) 11,7 % 13,3 % 55 % 13,3 % 6,6 % knjige 1,7 % 8,3 % 40 % 46,7 % 3,3 % glasbo 6,7 % 20 % 41,6 % 31,7 % kulturne prireditve 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % samo oz. večinoma slovenske drugo* slovenske in hrvaške v enaki meri ne berem/ne poslušam/ne obiskujem, brez odgovora samo oz. večinoma hrvaške * Drugo: – knjige: hrvaške in angleške (4), francoske in angleške (1), ameriške (1), angleške (2); – glasba: angleško in ameriško (6), tujo, mednarodno (12), angleško in slovensko (1), hrvaško in tujo (6), angleško in hrvaško (2), angleško in italijansko (1). Med anketiranimi jih je 11,7 % navedlo, da berejo večinoma oziroma samo slovenske knjige. 13,3 % anketiranih pa je navedlo, da v enaki meri berejo slovenske in hrvaške knjige. Ob upoštevanju vseh treh odgovorov Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 279 je delež anketiranih, ki berejo slovensko literaturo, še vedno precej nižji od deleža anketiranih, ki berejo večinoma oziroma samo hrvaške knjige (55 %). Nekaj mladih posega tudi po literaturi v drugih jezikih. Tudi literatura v slovenskem jeziku je na Hrvaškem relativno slabše dostopna. V Karlovcu obstaja od leta 1993 osrednja knjižnica za Slovence,25 kar pa ne pomaga dosti tistim, ki živijo drugje na Hrvaškem, čeprav obstaja možnost medknjižnične izposoje s člani slovenskih dru- štev na Hrvaškem. Nekatera slovenska društva na Hrvaškem (predvsem tista, ki so delovala že v času SFRJ) imajo knjižnice oziroma knjižne sklade v slovenskem jeziku, ki poleg slovenskih klasikov vključujejo tudi sodobno mladinsko literaturo. SKD Slovenski dom v Zagrebu ima svojo knjižnico s približno 7.000 knjižnimi enotami. Prav tako ima knjižnico Slovenski dom KPD Bazovica, ki je leta 2015 postala polnopravna članica slovenskega kooperativnega online bibliografskega sistema in servisa – COBISS.26 Težava je tudi v tem, da je knjižno gradivo, s katerim razpola- gajo slovenske društvene knjižnice, precej zastarelo in ne preveč zanimivo za mlajše člane. Pomanjkanje prisotnosti literature v slovenskem jeziku na Hrvaškem so prepoznale slovenske knjižnice. Knjižnica Koper je v sodelovanju z Mestno knjižnico Umag (hrv. Gradska knjižnica Umag) in Mestno knjižnico Poreč (hrv. Gradska knjižnica Poreč) leta 2014 uve- dla sistem ene članarine za obe knjižnici. Z omenjenimi knjižnicami na Hrvaškem je podpisan Sporazum o skupni uporabi storitev, ki omogoča brezplačen dostop do slovenskih elektronskih knjig in drugih elektron- skih virov Knjižnice Koper. V okviru sodelovanja s slovensko skupnostjo 25 Središnja knjižnica Slovenaca, ki deluje v mestni knjižnici ivan Goran kovačič v karlovcu, je bila ustanovljena leta 1993. trenutno ima slovenska knjižnica 6.500 knjig, zvezkov, perio- dike in enot elektronskega gradiva (Gradska knjižnica »ivan Goran kovačič« 2016). v letu 2013 bilo pridobljenih sedemdeset knjig za osrednjo knjižnico slovencev, kar predsta- vlja 0,77 odstotka vseh pridobljenih enot za mestno knjižnico ivan Goran kovačič (leščić 2014, 6). 26 treba bi bilo pritegniti večjo pozornost mladih in starejših bralcev z osvežitvijo knjižne- ga sklada z najnovejšimi slovenskimi avtorji in slovenskimi prevodi svetovnih knjižnih uspešnic. slovenska društva, ki imajo svoje knjižnice, se soočajo še s kadrovsko težavo. potrebovali bi knjižničarja, ki bi vodil in skrbel za knjižnico oziroma izposojo knjig. korak naprej v tej smeri so naredili v slovenskem domu kpd Bazovica, ki je trenutno edina za- mejska knjižnica na hrvaškem, registrirana v sistemu CoBiss, čeprav razpolaga z dokaj skromnim knjižnim skladom. 280 Mojca Medvešek in BarBara riMan na Hrvaškem je Knjižnica Koper27 organizirala premične zbirke knji- žničnega gradiva, namenjene slovenski manjšini, ljubiteljem slovenskega jezika in slovenskim turistom, ki se vzdržujejo v Mestni knjižnici Umag, Slovenskem domu KPD Bazovica in Oddelku Červar Porat Mestne knji- žnice Poreč (Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper 2016). V sklopu poziva za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmej- nih območjih, ki ga spodbuja Ministrstvo za kulturo od januarja 2017, je novomeška Knjižnica Ivana Jarca na temelju sodelovanja med novome- ško in karlovško knjižnico začela s program obiska bibliobusa Knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta tudi dveh vasic na hrvaški strani meje. Tako sta dodani dve počivališči, in sicer Žakanje in Kamanje (Muc in Medle 2017). Prav to je tudi sprožilo interes učencev obeh osnovnih šol za učenje slovenskega jezika po modelu C in trenutno, kot je že bilo ome- njeno, poteka preverjanje interesa za učenje slovenskega jezika v šolah v Kamanju in Žakanju. Intervjuvanci so na vprašanje, v katerem jeziku berejo, večinoma odgovorili, da berejo v hrvaškem in angleškem jeziku. 2 intervjuvanca, ki se tudi doma pogovarjata v slovenščini, pa sta na to vprašanje odgo- vorila drugače. Intervjuvanka H8 (zaposlena, 31 let) je odgovorila: » Bele- tristiko berem v slovenščini, strokovno literaturo pa v večinskem jeziku ali angleščini. « H3 (študent, 23 let) pa je odgovoril: » Vse … Bral sem knjige, beletri- stiko, zabavno čtivo v slovenščini. Izposodil sem si v knjižnici v Kamniku. Bral sem Igro prestolov. Nekaj knjig imam tudi domov. Berem tudi stvari v angleščini, v hrvaščini pa literaturo za Akademijo. « Mlade smo prav tako spraševali, ali poslušajo slovensko glasbo. Nihče ni odgovoril, da posluša samo slovensko glasbo, večinoma sloven- sko glasbo posluša 1 anketiranec, slovensko in hrvaško glasbo pa v enaki meri posluša 8,3 % anketiranih. Največji delež mladih posluša »drugo« − tujo glasbo (46,7 %), večinoma hrvaško oziroma samo večinsko glasbo pa 27 knjižnica koper več kot desetletje sodeluje tudi v večjezičnem in večkulturnem »korpu- su« treh dežel (koper, poreč, trst) »forum tomizza«, skupaj z istrskimi knjižnicami je so- delovala v oblikovanju iBl – istrskega biografskega leksikona, z Gradsko knjižnico poreč sodeluje na vsakoletnem mednarodnem festivalu »pročitanih knjiga« Booktiga in skupaj s knjižnicami istre sodeluje na tradicionalnih srečanjih treh dežel, ki potekajo v kopru pod geslom »knjižnice brez meja« (osrednja knjižnica srečka vilharja koper 2016). Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 281 posluša 40 % anketiranih. Mladi poslušajo glasbo ne samo prek radijskih postaj, temveč tudi s pomočjo sodobnih medijev – interneta. Niti naj- manj ne preseneča, da poslušajo različno, predvsem ameriško in angleško glasbo. Ob poplavi tuje glasbe mladi očitno nimajo potrebe prisluhniti tudi slovenskim izvajalcem; ne glede na to, da so bili v bližnji preteklo- sti nekateri slovenski glasbeniki (Pankrti, Lačni Franz, Buldožerji, Lai- bach itd.) priljubljeni v celotnem nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Legende slovenske glasbe, kot je Zoran Predin ali Vlado Kreslin, so pri- sotne na hrvaški glasbeni sceni, žal pa jih mlajše generacije ne poznajo. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se mladi udeležujejo kulturnih prireditev, ki so organizirane v slovenskem jeziku. Kar 30 % anketiranih je odgovorilo, da se ne udeležujejo kulturnih prireditev. Približno 42 % anketiranih se udeležuje samo hrvaških oziroma večinoma hrvaških kulturnih prireditev. Samo slovenskih oziroma večinoma slovenskih kulturnih prireditev se udeležuje slabih 7 % anketiranih, medtem ko je 20 % anketiranih napisalo, da se v enaki meri udeležuje slovenskih in hrvaških kulturnih prireditev. Glede na ponudbo slovenskih kulturnih prireditev na Hrvaškem, v primerjavi s ponudbo večinskih kulturnih prireditev, mladi dokaj dobro obiskujejo slovenske kulturne prireditve. Na Hrvaškem, razen prireditev v slovenskih društvih, namreč težko naj- demo kulturni dogodek, na katerem bodo sodelovali slovenski igralci in umetniki. Gostovanja slovenskih kulturnikov so možna v večjih mestih, pa tudi tam bolj redko. stališča mladih o slovenskem jeziku Glede na izražena stališča anketiranih do navedenih trditev o slovenskem jeziku je mogoče sklepati, da imajo anketirani na Hrvaškem pozitiven odnos do slovenščine in se zavedajo, da znanje slovenskega jezika lahko prispeva k boljšim možnostim na področju zaposlitvenih možnosti in poklicne kariere, hkrati pa ocenjujejo, da je jezik pomemben kazalnik za ohranjanje in razvoj narodne skupnosti. 282 Mojca Medvešek in BarBara riMan Graf 13: Stališča anketiranih do trditev o jeziku (N = 60) 1,7 % 16,7 % 68,3 % 13,3 % Ohranjanje slovenščine je temeljni pogoj za ohranjanje slovenske skupnosti na Hrvaškem. 6,7 % 15 % 71,7 % 6,7 % Pomembno je, da se znanje slovenščine širi tudi zunaj Slovenije. 11,6 % 25 % 58,3 % 5 % Znanje slovenščine ohranjam tako, da ga uporabljam v vseh življenskih situacijah. 10 % 20 % 66,6 % 3,4 % Znanje slovenščine omogoča gojenje rednih stikov s Slovenijo. 25 % 23,3 % 45 % 6,7 % Znanje slovenščine omogoča vključevanje v vsakodnevne dejav. 8,4 % 10 % 81,7 % Znanje slovenščine predstavlja zame kulturno obogatitev. 3,3 % 11,7 % 81,7 % %3,3 % Znanje slovenščine mi omogoča prijateljevanje s širšim krogom ljudi. 16,7 % 28,3 % 50 % 5 % Znanje slovenščine mi omogoča, da bom v svojem življenju uspešen. 6,7 % Znanje slovenščine mi odpira več poti, 25 % 66,7 % 1,7 % da dosežem poklic, ki si ga želim. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ne strinjam se niti se strinjam niti se ne strinjam strinjam se ne morem oceniti, brez odgovora Največ anketiranih, kar 81,7 %, se je strinjalo s trditvijo, da znanje slovenskega jezika omogoča prijateljevanje s širšim krogom ljudi, in s trditvijo, da jim znanje slovenščine predstavlja kulturno obogatitev. Visok delež (71,7 %) anketiranih se je strinjal, da je pomembno, da se znanje slovenskega jezika širi tudi zunaj Slovenije. 68,3 % anketiranih je menilo, da je ohranjanje in širjenje slovenskega jezika temeljni pogoj za ohranjanje slovenske skupnosti na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji itd. V podobnem deležu (skoraj 67 %) so anketirani navedli, da znanje slovenskega jezika omogoča gojenje rednih stikov s Slovenijo in da jim znanje slovenskega jezika odpira več poti, da dosežejo poklic, ki si ga želijo. S to trditvijo se je na določen način strinjala tudi intervju- vanka H8 (31 let, zaposlena), ki je jezik povezala s slovenskim kapitalom in omenila, da bi » navzočnost slovenskega kapitala bila motivacija za večje zanimanje za slovenski jezik« . Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 283 V najmanjših deležih so se anketirani strinjali s trditvijo, da slovenski jezik ohranjajo in razvijajo tako, da ga uporabljajo na vseh področjih in v vseh življenjskih situacijah (58,3 %), s trditvijo, da jim znanje slovenščine omogoča, da bodo v svojem življenju uspešni (50 %), in s trditvijo, da jim znanje slovenskega jezika omogoča vključevanje v razne vsakodnevne dejavnosti (45 %). Graf 14: Ocene anketiranih, kaj je temeljnega pomena za dolgoročno ohranjanje in razvijanje slovenstva na hrvaškem (N = 60) 8,3 % 23,3 % 60 % 8,3 % da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na kulturni ravni 15 % 28,3 % 45 % 11,7 % da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na ekonomski ravni 13,4 % 28,3 % 46,6 % 11,7 % da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na družbenopolitični ravni 16,6 % 16,7 % 58,3 % 8,3 % da je na območju, kjer živijo Slovenci, ugled slovenskega jezika enakovreden ugledu večinskega jezika 10 % 18,3 % 65 % 6,7 % da je mednarodni ugled (prestiž) slovenskega jezika enakovreden večinskemu jeziku 16,7 % 16,7 % 61,6 % 5 % da na območju, kjer živijo Slovenci, pripadniki večinske skupnosti vsaj razumejo slovenski jezik 38,3 % 18,3 % 35 % 8,3 % da na območju, kjer živijo Slovenci, pripadniki večinske skupnosti govorijo tudi slovenski jezik 20 % 11,7 % 63,3 % 5 % da se na območju, kjer živijo Slovenci, slovenski jezik poučuje v šolskem sistemu 30 % 23,3 % 40 % 6,7 % da so na območju, kjer živijo Slovenci, javni napisi dvojezični 16,7 % 10 % 61,7 % 11,7 % da imata večinska in manjšinska skupnost enake pravice glede javne rabe svojih jezikov 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ni pomembno niti je pomembno niti ni pomembno pomembno ne morem oceniti, brez odgovora Pri ocenjevanju, kaj je pomembno za dolgoročno ohranjanje in raz- vijanje slovenstva na Hrvaškem, so se anketirani v najmanjših deležih strinjali s trditvijo, da je za razvoj in ohranjanje slovenstva na Hrvaškem temeljnega pomena, da tudi pripadniki večinske skupnosti govorijo slo- venski jezik (35 %) in le 40 % anketirancev je menilo, da so za to pomembni dvojezični javni napisi na območjih, kjer živijo Slovenci. 284 Mojca Medvešek in BarBara riMan Glede ostalih trditev so se anketiranci bolj ali manj podobno odločali. Še v največjem deležu so menili, da je za ohranjanje slovenstva na Hrva- škem pomembno to, da je mednarodni ugled (prestiž) slovenskega jezika enakovreden večinskemu jeziku (65 %) in da je omogočeno poučevanje slovenskega jezika v šolskem sistemu na območjih, kjer živijo Slovenci (63,3 %). V visokem deležu (skoraj 62 %) so tudi menili, da je pomembno, da imata večinska in manjšinska skupnost enake pravice glede javne rabe svojih jezikov in da na območju, kjer živijo Slovenci, pripadniki večinske skupnosti vsaj razumejo slovenski jezik. 60 % anketiranih pa je menilo, da je za razvoj slovenstva na Hrvaškem pomembno, da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na kulturni ravni. Graf 15: Odgovori anketiranih na vprašanje, kakšna je po njihovem mnenju prihodnost slovenskega jezika na hrvaškem, Madžarskem, v italiji in Avstriji (N = 60) Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih pridobival nove govorce, njegov status bo vedno 15 % bolj enakovreden večinskemu jeziku. Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih ohranil približno enako število govorcev kot jih ima sedaj, s 63,3 % tem pa bo ohranil svoj status manjšinskega jezika. Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih izgubljal svoje govorce, dokler ne bo nekega dne izginil. 21,7 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Mladi v SZH glede prihodnosti slovenskega jezika na Hrvaškem v glavnem menijo, da bo slovenski jezik v naslednjih desetletjih ohranil približno enako število govorcev, kot jih ima sedaj, s tem pa bo ohranil svoj status manjšinskega jezika – tako ocenjuje 63,3 % anketiranih. 21,7 % anketiranih ocenjuje, da bo slovenski jezik v naslednjih desetletjih izgu- bljal svoje govorce, dokler ne bo nekega dne izginil. Najmanj anketiranih, to je 15 %, pa meni, da bo slovenski jezik pridobival nove govorce in da bo njegov status vedno bolj enakovreden večinskemu jeziku. Mnenja intervjuvancev o tem, ali se bo slovenski jezik na Hrvaškem ohranil ali ne, so bila različna. Študentka H1 (21 let) je obstoj slovenskega Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 285 jezika povezala z institucionalizacijo slovenskega jezika: » Pa mislim, da ja, če obstajajo različne institucije, kjer je možno se učiti slovenščine. Ver- jetno bo ohranjen. « Da se bo slovenski jezik ohranil, meni tudi H3 (študent, 23 let): » Mislim, da bo (da se bo ohranil op. a.) in da je precej veliko ljudi. Da je močna manjšina. Ja, jaz nisem član Slovenskega doma Bazovica, ker pogo- sto grem v Slovenijo in ni mi treba hoditi tja, da poslušam slovenski jezik. « Manj pozitivni razmišljanji o ohranitvi slovenskega jezika sta podali intervjuvanki H2 in H8. H2 (študentka, 21 let) je na vprašanje o ohra- njanju slovenskega jezika na Hrvaškem odgovorila tako: » Mislim, da se bo interes za učenje slovenskega jezika s časom zmanjšal. To so predvsem mladi in oni verjetno se ne bodo hoteli učiti slovenščine in nimajo preveč interesa za vključevanje v društva, tako da verjetno bo to izginilo. « Podoben odgovor je podala tudi H8 (zaposlena, 31 let), ki je problem ohranjanja slovenskega jezika povezala s situacijo med pripadniki sloven- ske skupnosti na Hrvaškem: Slovenski jezik se bo težko ohranil zato, ker število pripa- dnikov slovenske skupnosti stalno zmanjšuje. V slovenskih društvih prevladujejo starejši člani, ki so bolj ali manj uspešno slovenski jezik in občutek pripadnosti slovenski skupnosti predali potomcem. Pa tudi po najnovejših popi- sih pripadniki slovenske skupnosti sodijo med najstarejše. zaključna razmišljanja V obdobju skupne države Jugoslavije se je tudi na Hrvaškem v javnosti spodbujala raba srbohrvaškega jezika. Razpršena poselitev Slovencev na Hrvaškem, velik delež etnično mešanih zakonov med pripadniki sloven- ske skupnosti in neobstoj učenja slovenščine v izobraževalnem sistemu so dejavniki, ki so v veliki meri prispevali k opuščanju rabe slovenščine v različnih domenah življenja in pripomogli k prevladi rabe hrvaškega jezika med pripadniki slovenske manjšine. Otroci so se slovenščino lahko naučili samo v družini, pod pogojem, da sta se starša doma pogovarjala v slovenščini, ali na tečajih oziroma z aktivnim delovanjem v slovenskih 286 Mojca Medvešek in BarBara riMan kulturnih društvih. Veliko se jih je slovenski jezik naučilo šele, ko (če) so odšli na študij v Slovenijo. Posledično je pogosto znanje slovenščine med pripadniki slovenske manjšine zgolj pasivno in ga niti ne morejo prenesti na svoje otroke. Zaradi tega se mlajše generacije, ki imajo možnost učenja slovenskega jezika v vzgojno-izobraževalnem sistemu ali društvih, učijo slovenščino praktično kot drugi/tuji jezik. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške je slovenska skupnost intenzi- virala delovanje na kulturnem področju, kar se je pokazalo v ustanovitvi večjega števila kulturnih društev, dosegla pa je tudi določen napredek glede uresničevanja pravice učenja slovenskega jezika na področju vzgoje in izobraževanja. Možnost učenja slovenskega jezika po modelu C se je dejansko začela uresničevati šele po letu 2000, pri čemer je opazen razko- rak med pravno možnostjo učenja slovenščine v vzgojno-izobraževalnem sistemu in dejanskim uresničevanjem te možnosti v praksi. Dostikrat se pokaže nejasna delitev pristojnosti za uresničitev posameznih aktivnosti med lokalno in državno upravo. Dosedanje izkušnje z uresničevanjem možnosti učenja slovenskega jezika po modelu C v osnovnih in srednjih šolah ter tudi uvajanje slovenščine na ravni predšolske vzgoje so pokazali, da sta za uresničitev teh pravic poleg močnega interesa manjšine izjemno pomembna pripravljenost in sodelovanje lokalnih oblasti ter vodstva v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Velika težava pa je zlasti zagotavlja- nje pedagoškega kadra z ustreznim znanjem slovenskega jezika. Slovenci zaradi različnih razlogov še vedno migrirajo na Hrvaško in prav tako velja obratno, Hrvati migrirajo v Slovenijo. Statistični podatki obeh držav se zbirajo na podlagi različnih metodologij, lahko pa skle- pamo, da se iz Slovenije na Hrvaško vsako leto v povprečju preseli nekaj sto Slovencev.28 S tega vidika se slovenska skupnost na Hrvaškem šte- vilčno krepi. Zdi pa se, da se že druga generacija (in vse naslednje gene- racije), torej potomci pripadnikov slovenske skupnosti, v velikem številu ne opredeljuje več za Slovence in ima šibko znanje (ali pa je brez znanja) 28 po podatkih državnega zavoda za statistiko republike hrvaške (2017) se je v obdobju od 2001 do 2016 iz slovenije na hrvaško (ne glede na državljanstvo ali narodnost) priselilo najmanj prebivalcev leta 2010, in sicer 183, največ pa leta 2015, in sicer 612. po podatkih statističnega urada republike slovenije (2016) se je v zadnjih petih letih največ državlja- nov republike slovenije odselilo na hrvaško leta 2013, in sicer 719, najmanj pa leta 2011, in sicer 497. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 287 slovenskega jezika. Tako nekateri strokovnjaki govorijo o visoki stopnji asimilacije slovenske skupnosti na Hrvaškem (Josipovič 2014, 72; Lokar 2014, 228). To potrjujejo popisni podatki, saj je prebivalcev Hrvaške, ki navedejo slovenščino za materni jezik, iz popisa v popis manj. Izsledki ankete med mladimi v SZH so pokazali prevlado rabe hrvaškega jezika v družini in tudi v drugih domenah vsakdanjega življenja. Relativno skromna ponudba medijskih vsebin (izjema so obmejna območja), knjig in kulturno-umetniških dogodkov v slovenskem jeziku na Hrvaškem se odraža tudi v skromnejšem spremljanju le-teh med mladimi. Na drugi strani je iz odnosa anketiranih do slovenskega jezika, ki se kaže v izraže- nih stališčih, razvidno, da imajo anketirani na Hrvaškem pozitiven odnos do slovenščine in se zavedajo, da znanje slovenskega jezika lahko prispeva k boljšim možnostim na področju zaposlitvenih možnosti in poklicne kariere, hkrati pa ocenjujejo, da je jezik pomemben kazalnik za ohranja- nje in razvoj narodne skupnosti. Na nekaterih področjih, zlasti glede možnosti formalnega in nefor- malnega učenja slovenskega jezika, se kaže viden napredek. Po letu 1991 se je namreč med prebivalci Hrvaške povečal interes za učenje slovenščine (Lokar 2013, 149). Če se je v preteklosti slovenščina poučevala le v kultur- nih društvih, je v zadnjih letih opazna razširitev učenja slovenskega jezika tudi v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema. Opazen pa je tudi trend, da se k pouku slovenskega jezika, ki je v izhodišču namenjen pripadnikom slovenske skupnosti, vključuje vedno več pripadnikov večinske družbe. Za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika lahko veliko naredi sama slovenska skupnost. Predvsem pa je za uresničevanje manjšinskih pravic potrebna večja samoiniciativa manjšine. Negativen odnos večinskega pre- bivalstva do manjšine v posameznih lokalnih okoljih oziroma po besedah predstavnikov slovenske skupnosti obstoj »splošne negativne klime do manjšin na Hrvaškem« se odraža tudi na delovanju slovenske manjšine. Nekateri starši svojih otrok zaradi strahu pred morebitno stigmatizacijo in diskriminacijo v šoli niti ne želijo vpisati k pouku slovenskega jezika. Aktivnosti bi veljalo usmeriti v večjo informiranost staršev o obstoječih zakonodajnih možnostih, ki jih imajo v povezavi z organizacijo učenja slovenskega jezika v vzgojno-izobraževalnem sistemu, in v večjo informi- ranost staršev o pozitivnih učinkih večjezičnosti. 288 Mojca Medvešek in BarBara riMan literatura in viri AKM, 2017. Boris Grželj: Naš naslednji cilj je slovenščina v buzetski srednji šoli. Novi odmev, oktober 2017, št. 63, 22. Beti, I., 2012. Emina svaki dan prelazi granicu i ide na nasavu u Sloveniju. Večer- nji list, 24. 2. 2012. Dostopno na: http://www.vecernji.hr/zanimljivosti/ emina-svaki-dan-prelazi-granicu-i-ide-na-nastavu-u-sloveniju-380126 (17. november 2016). Beti, I., 2015. Da, izabrala sam – sebe! Večernji list, 13. 6. 2015. Dostopno na: https://www.vecernji.hr/vijesti/da-izabrala-sam-sebe-1010234 (23. avgust 2017). Celing, D., 2016. Školu slovenskog pohađalo je do sada 168 Osječana. Glas Sla- vonije, 25. 10. 2016. Dostopno na: http://www.glas-slavonije.hr/315525/3/ Skolu-slovenskog-pohadjalo-je-do-sada-168-Osjecana (12. december 2016). Druga gimnazija Varaždin, 2018. Osebna korespondenca z učiteljem sloven- skega jezika Miroslavom Gradečak. DZS RH (Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske), 2013. Popis 2011 – Jer zemlji čine ljudi. Popis stanovništva, kućanstava i stanova 2011. Sta- novništvo prema državljanstvu, narodnosti, vjeri i materinskom jeziku. 1469. Statistička izvješća. Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske, Zagreb. DZS HR (Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske), 2017. Naselja i sta- novništvo Republike Hrvatske 1857.–2001. Dostopno na: https://www. dzs.hr/hrv/dbhomepages/naselja%20i%20stanovnistvo%20republike%20 hrvatske/naselja%20i%20stanovnistvo%20republike%20hrvatske.htm (10. september 2018). Edwards, J., 1985. Language, Society and Identity. Basil Blackwell Ltd, Oxford; Andre Deutsch, London. Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačič«, 2016. Središnja knjižnica Slovenaca u RH. Dostopno na: http://www.gkka.hr/?page_id=40 (5. junij 2017). Grin F. & Moring, T., 2002. Support for Minority Languages in Europa. European Commission, Brussels. Jakop, T., 2013. Zamejska narečja v Slovenskem lingvističnem atlasu. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 53 (3/4), 98–99. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 289 Jaksetič, D., 2011. Slovenci na Reki: Slovenščina že na šoli, jeseni še v vrtcu. Delo, 5. 7. 2011. Dostopno na: http://www.delo.si/novice/slovenija/slovenci-na -reki-slovenscina-ze-na-soli-jeseni-se-v-vrtcu.html (17. november 2016). Josipovič, D., 2014. Slovenci na Balkanu skozi moderne popise prebivalstva 1880– 2012. V J. Žitnik Serafin (ur.) Priseljevanje in društveno delovanje Sloven- cev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost. Založba ZRC, Ljubljana, 67–89. Kampos, B., 2017a. V Umagu se bo pouk slovenskega jezika izvajal tudi v redni osnovni šoli. Slovenci v sosednjih državah. Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, 19. junij 2017. Dostopno na: http://www. rtvslo.si/svsd/hrvaska/v-umagu-se-bo-pouk-slovenskega-jezika-izva- jal-tudi-v-redni-osnovni-soli/425424 (16. oktober 2019). Kampos, B., 2017b. V Umagu začeli pouk slovenskega jezika v osnovni šoli. Slo- venci v sosednjih državah. Stičišče aktualnih informacij o življenju in delo- vanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, 5. oktober 2017. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/svsd/ hrvaska/v-umagu-zaceli-pouk-slovenskega-jezika-v-osnovni-soli/434376 (16. oktober 2019). Knežević, A., 2012. Slovenci u Srbiji. Prilog etnodemografskom proučavanju. Annales 1 (22), 171–186. Koprivc, M., 2016. Analiza možnosti in izvajanja učenja slovenskega jezika v slovenski skupnosti na Hrvaškem: magistrsko delo. Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Krauthaker, R., 2010. Premali interes za učenje slovenskog jezika (2.), Međimurje. hr, 27. 10. 2010. Dostopno na: https://medjimurje.hr/aktualno/glas-javnosti/ premali-interes-za-ucenje-slovenskog-jezika-2-3035/ (17. november 2017). Leščić, J., 2014. Knjižnice nacionalnih manjina 2013. Narodne knjižnice. Posebne zbirke 3: knjižnice nacionalnih manjina. HZK-MSzNK. Dostopno na: http:// www.nsk.hr/wp-content/uploads/2012/01/Narodne-knji%C5%BEnice.- -Posebne-zbirke-3-Zbirke-za-nacionalne-manjine.pdf (5. junij 2017). Lokar, M., 2013. Zelen kot Slovenija in rdeč kot ljubezen: slovenski jezik med Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije. Dve domovini 38, 141–151. Lokar, M., 2014. Slovenski jezik med Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije. V J. Žitnik Serafin (ur.) Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih 290 Mojca Medvešek in BarBara riMan delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost. Založba ZRC, Ljubljana, 227–240. Medvešek, M., 2009. Ugotavljanje podobe slovenske skupnosti, ki živi na obmo- čju Furlanije Julijske krajine, na svetovnem spletu. Razprave in gradivo/ Treatises and Documents 60, 6–38. Medvešek, M. & Novak Lukanović, S. 2015. Promocija učenja slovenskega jezika v Varaždinski županiji: zaključno poročilo projekta. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana. Međimurska županija, 2014. Slovenski ministar Gorazd Žmavc u radnom pos- jetu međimurskoj županiji, 10. junij 2014. Dostopno na: http://medjimur- ska-zupanija.hr/2014/07/10/slovenski-ministar-gorazd-zmavc-u-radnom- -posjetu-medimurskoj-zupaniji/ (9. september 2017). Mesarić S., 2010. Na kraju spala knjiga na jedno slovo … Međimurske novine, 20. 7. 2010, 9. Dostopno na: http://issuu.com/mnovine/docs/mnovi- ne776i/9 (7. november 2016). Mesarić S., 2012. Više se ne uči slovenski jezik, ali učenci opet odlaze u Slo- veniju, Međimurske novine, 10. 2. 2012, 10–11. Dostopno na: http://issuu. com/mnovine/docs/mnovine857i/10 (7. november 2016). Mirković, M., 2006. Slovenski jezik od 28. septembra tudi v OŠ Pećine. Kažipot 2 (18), 5. Mirković, M., 2009. 28. april, Izlet v Slovenijo Slovenski jezik – jezik sosede OŠ Pečine. Kažipot 5 (49), 12–13. Mirković, M., 2012. Slovenščina v vrtcu na Reki. Sopotja 1, 22–23. Mirković, M., 2016a. Pravica do slovenščine v vrtcu in šoli: prvi korak želja star- šev. Sopotja 5 (3), 4. Mirković, M., 2016b. Irena Margan: Slovenščina na OŠ Pećine je dolg društvu Bazovica in moji Gorenjski. Sopotja 3 (23). Mirković, M., 2019. Pobude krovne organizacije za uvedbo slovenščine v javne šole. Sopotja 8 (2), 6. Muc, I. & Medle, B., 2017. Bibliobus novomeške knjižnice enkrat mesečno tudi na sosednjo Hrvaško. Lokalno.si, 19. 2. 2017. Dostopno na: https://www. lokalno.si/2017/02/19/170882/zgodba/Bibliobus_novomeske_knjiznice_ enkrat_mesecno_tudi_na_sosednjo_Hrvasko/?cookieu=ok (1. julij 2019). MZI, 2019. Ministrstvo za znanost in izobraževanje, Izobraževanje narodnih manjšin/Ministratstvo znanosti i obrazovanja, Obrazovanje nacionalnih Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 291 manjina. Dostopno na: https://mzo.hr/hr/rubrike/obrazovanje-nacional- nih-manjina (28. junij 2019). MZOS (Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta), 2009. Izvješće o provođe- nju Ustavnog zakona o pravima nacionalnih manjina i utrošku sredstava osiguranih u Državnom proračunu Republike Hrvatske za 2008. godinu za potrebe nacionalnih manjina, Vlada Republike Hrvatske Ured za nacio- nalne manjine, Ministarstvo znanosti, obrazovanja i športa, Zagreb, 4. junij 2009. MZOS (Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta), 2012. Izvješće o provođe- nju Ustavnog zakona o pravima nacionalnih manjina i utrošku sredstava osigurani u Državnom proračunu Republike Hrvatske za 2011 godinu, Vlada Republike Hrvatske Ured za nacionalne manjine, Ministarstvo znanosti, obrazovanja i športa, Zagreb, 17. april 2012, public.mzos.hr/fgs. axd?id=23272 (16. november 2016). Novak Lukanović, S., Munda Hirnök, K., Medvešek, M. & Zver, S., 2014. Per- spektive učenja slovenskega jezika v osnovnih šolah varaždinske županije. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana. Novak Lukanović, S., Medvešek, M., Munda Hirnök, K., Jagodic, D., Mezgec, M., Gorjanc, V. & Gliha Komac, N., 2018. Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma za revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah: zaključno poročilo. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana; Slovenski raziskovalni inštitut, Trst; Filozofska fakulteta Uni- verze v Ljubljani, Ljubljena; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, 2016. Slovenci v zamejstvu. Dostopno na: http://www.kp.sik.si/slovenci-v-zamejstvu-italija-hrvaska (1. december 2016). Plantak, D., 2002. Na krštenje, posao, u školu, po novine - u Sloveniju. Večernji list, 1. 9. 2002. Dostopno na: http://www.vecernji.hr/hrvatska/na-krstenje- -posao-u-skolu-po-novine-u-sloveniju-722161 (5. december 2016). Riman, B., 2013. Riječka Slovenka Zora Ausec i Slovenci u Rijeci nakon 1945. godine: »bratski narod« ili nacionalna manjina. V D. Roksandić & I. Cvijo- vić Javorina (ur.) Intelektualci i rat 1939.−1947.: zbornik radova s međuna- rodnog skupa Desničini susreti 2012. FF press – Filozofski fakultet, Zagreb, 363−378. 292 Mojca Medvešek in BarBara riMan Sotočja, 2016. Slovenščina v hrvaških vrtcih?. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/ svsd/hrvaska/slovenscina-v-hrvaskih-vrtcih/399880 (17. november 2016). Srednja škola Čakovec, 2016. Školski kurikulum Srednje škole Čakovec 2016./2017. Dostopno na: http://ss-cakovec.skole.hr/upload/ss-cakovec/ images/static3/1087/attachment/SKOLSKI_KURIKULUM_-_2016-17.pdf (16. november 2016). Srednja 2016. Studij u Sloveniji: kako studirati na Sveučilištu u Ljubljani. Dosto- pno na: http://www.srednja.hr/Studenti/Vijesti/Studij-u-Sloveniji-Kako- -studirati-na-Sveucilistu-u-Ljubljani (5. december 2016). SURS, 2016. Meddržavne selitve po državljanstvu, državah prejšnjega, pri- hodnjega prebivališča in spolu, Slovenija. Dostopno na: http://pxweb. stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05N1010S&ti=&path=../Database/ Dem_soc/05_prebivalstvo/40_selitve/05_05N10_meddrzavne/&lang=2 (27. oktober 2016). Škiljan, F., 2010. Pisanje slovenskog časopisa Odmev 1932. – 1933. Studia lexi- cographica 4 (1), 139–162. Tatalović, S., 2001. Nacionalne manjine u Republiki Hrvatskoj. Politička misao 38, (3), 95–105. Tatalović, S., 2005. Nacionalne manjine u Hrvatskoj. STINE, Split. Tatalović, S. in Lacović, T., 2011. Prava manjinskih zajednica. Migracijske i etničke teme 27, (3), 375–391. Učni načrt za pouk slovenskega jezika in kulture s slovenskimi otroki, 1998. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dostopno na: http://www.zrss.si/ slovenscina/gradiva/Ucninacrtzdomci.pdf (12. december 2016). Učni načrt, 2016. Dopolnilni pouk slovenščine v tujini. Ministrstvo za izobraže- vanje, znanost, kulturo in šport, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. Dostopno na: http://www.zrss.si/pdf/Ucni-nacrt-dopolnilni-pouk-slovenscine.pdf. UNESCO, 1953. The Use of Vernacular Language in Education. Unesco, Pariz. Uprava Dječjeg vrtića Rijeka, 2017. Obvestilo - Krajši program slovenskega jezika, Dječji vrtić RIjeka, 28. 2. 2017. Dostopno na: http://vrtici.v2.limescms. com/news/obvestilo-krajsi-program-slovenskega-jezika (22. maj 2017). Ustava Republike Hrvaške/Ustav Republike Hrvatske, 1990. Narodne novine, 56/1990, 135/1997, 8/1998, 113/2000, 124/2000, 28/2001, 41/2001, 55/2001, 76/2010, 85/2010, 05/2014. Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem 293 Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije/Ustav Socijalističke Federa- tivne Republike Jugoslavije, 1963. Dostopno na: http://mojustav.rs/wp-con- tent/uploads/2013/04/Ustav-SFRJ-iz-1963.pdf (22. maj 2017). Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije/Ustav Socijalističke Federa- tivne Republike Jugoslavije, 1974. Dostopno na: http://mojustav.rs/wp-con- tent/uploads/2013/04/Ustav-SFRJ-iz-1974.pdf (22. maj 2017). Ustava Socialistične republike Hrvaške/Ustav Socijalističke Republike Hrvatske, 1963. Narodne novine, 15/1963. Dostopno na: https://www.pravo.unizg. hr/_download/repository/Ustav_SRH_1963.pdf (20. november 2018). Ustava Socialistične republike Hrvaške/Ustav Socijalističke Republike Hrvatske, 1974. Narodne novine, 8/1974. Dostopno na: https://www.pravo.unizg.hr/_ download/repository/Ustav_Socijalisticke_RH_1974.pdf (22. maj 2017). Ustavni zakon o človekovih pravicah in svoboščinah ter o pravicah etničnih in narodnih skupnosti ali manjšin v Republiki Hrvaški/Ustavni zakon o ljud- skim pravima i slobodama i o pravima etničkih i nacionalnih zajednica ili manjina u Republici Hrvatskoj, 1992. Narodne novine, 34/1992. Dostopno na: http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/1992_06_34_896.html Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin/Ustavni zakon o pravima nacionalnih manjina, 2002. Narodne novine, 155/2002, 47/2010, 80/2010 in 93/2011. Vlada Republike Hrvatske, 2013. Izvješće o provođenju ustavnog zakona o pra- vima nacionalnih manjina i o utrošku sredstava osiguranih u državnom proračunu Republike Hrvatske za 2012. Godinu za potrebe nacionalnih manjina, Zagreb. Vlada Republike Hrvatske, 2014. Izvješće o provođenju ustavnog zakona o pra- vima nacionalnih manjina i o utrošku sredstava osiguranih u državnom proračunu Republike Hrvatske za 2013. godinu za potrebe nacionalnih manjina. Dostopno na: https://pravamanjina.gov.hr/UserDocsImages/ arhiva/16072014/Izvje%C5%A1%C4%87e%20o%20provedbi%20Ustav- nog%20zakona%20o%20pravima%20nacionalnih%20manjina%20-%20 2013.pdf (16. november 2016). Vlada Republike Hrvatske, 2015. Izvješće o provođenju ustavnog zakona o pravima nacionalnih manjina i o utrošku sredstava osiguranih u državnom proračunu Republike Hrvatske za 2014. godinu za potrebe nacionalnih manjina. Dostopno na: https://pravamanjina.gov.hr/UserDocsImages/arhiva/27082015/Izvjesce_ o_provedbi_UZPNM_za%202014.pdf (16. november 2016). 294 Mojca Medvešek in BarBara riMan Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, 2006. Uradni list Republike Slovenije, št. 43/2006 in 76/2010. Zakon o predšolski vzgoji in izobraževanju/Zakon o predškolskom odgoju i obra- zovanju, 1997. Narodne novine, 10/1997, 107/2007, 94/2013. Zakonu o učbenikih v osnovni in srednji šoli / Zakon o udžbenicima za osnovnu i srednju školu , 2010. Narodne novine, 27/2010, 57/2011, 101/2013. Zakon o uporabi jezika in pisave narodnih manjšin/ Zakon o uporabi jezika i pisma nacionalnih manjina u Republici Hrvatskoj, 2000. Narodne novine, 51/2000. Zakon o vzgoji in izobraževanju v jeziku in pisavi narodnih manjšin/Zakon o odgoju i obrazovanju na jeziku i pismu nacionalnih manjina, 2000. Narodne novine, 51/2000, 56/2000. Zakon o vzgoji in izobraževanju v osnovni in srednji šoli/Zakon o odgoju i obrazo- vanju u osnovnoj i srednjoj školi , 2008. Narodne novine, 87/2008, 86/2009, 92/2010, 105/2010, 90/2011, 5/2012, 16/2012, 86/2012, 126/2012, 94/2013, 152/2014, 07/2017. Warschauer, M. & De Florio-Hansen, I., 2003. Multilingualism, Identity, and the Internet. V A. Hu & I. De Florio-Hansen (ur.) Multiple Identity and Multilingualism. Stauffenburg, Tübingen, 155–179. 295 Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki sonja novak lukanović uvod Obravnavanje jezika v povezavi s posameznikom ali skupnostjo zajema tako ideološke, družbene kot zgodovinske osnove. Wiley (po MyCarty 2011, 6) izpostavlja, da je vsaka jezikovna politika in jezikovno načr- tovanje » več kot samo jezik«, kajti odločitve, ki so povezane z jezikom, predstavljajo za nekatere koristi, za druge pa izgubo privilegija, statusa in tudi pravic. Priznavanje in uresničevanje jezikovnih pravic različnih skupin prebivalstva je pomemben del sodobne jezikovne politike, saj razvoj večjezičnosti v družbi ni samoumeven. Položaj določenega jezika v družbi je vedno odvisen od socialne in politične moči njegovih govorcev. Položaj uradnega jezika oziroma jezika večine ni nikoli vprašljiv; njegova dominantnost v danem okolju omogoča, da jezikovne pravice njegovih govorcev niso ogrožene. Vprašljiv pa je položaj manjšinskega jezika, ki mu ni vedno zagotovljena ustrezna institucionalna podpora, da bi bil pri- soten v okolju in da bi se ohranjal v vseh domenah. Pri obravnavanju slovenskega jezika v zamejstvu se lahko navežemo na Varrenesa (2003), ki navaja, da pri obravnavanju vloge jezika oziroma jezikovnih pravic obstaja razlika med dvema kategorijama. Prva kategorija se nanaša na uporabo jezika posameznika v domeni zasebnega življenja, medtem ko se druga kategorija nanaša na uporabo jezika uradnih insti- tucij oziroma uporabo jezika posameznika v uradnih institucijah. Prav to razlikovanje oziroma ti dve kategoriji pa kažeta, da je zelo pomembno, kako nekdo – posameznik ali politika – dojema jezikovne pravice in manj- šinske pravice ter kje in v čem se pravice prepletajo. Varstvo in ohranjanje 296 Sonja novak LukanoviĆ manjšinskih jezikov je najpomembnejša značilnost evropske kulturne dediščine. Slovenskega jezika tako ne moremo obravnavati samo z vidika njego- vih identitetnih implikacij, saj se v obravnavanih stičnih območjih zaradi različnih družbenih procesov in vplivov spreminja istočasno z razvojem družbe, v kateri slovenski jezik »živi«. Za slovenski jezik je značilno, da živi v tesnem stiku z različnimi jeziki – italijanskim, nemškim, madžar- skim in hrvaškim. Prav zato so znanje, učenje in raba slovenskega jezika v etnično mešanih območjih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem temeljni pogoji za sobivanje in življenje v sožitju, pogoji, ki ustvarjajo tudi družbeno pravičnost. Sporazumevanje med ljudmi bi bilo mogoče tudi z uporabo enega samega sporazumevalnega koda, kar bi sicer omogo- čilo komuniciranje in vzpostavilo neposredne odnose med posameznimi udeleženci v procesih sodelovanja, združevanja in izmenjave družbenih vlog, toda neposredno bi ogrozilo manjšinski jezik (v našem primeru slo- venski jezik), kulturno danost in vrednote, ki jih je obravnavano okolje ohranjalo skozi stoletja. K doslednejši rabi slovenskega jezika v okoljih, kjer slovenščina prihaja v stik z drugim jezikom, prispeva tudi jezikovna politika posamezne države, ki s pomočjo ustreznega izobraževalnega sis- tema v slovenskem jeziku in ukrepov nudi podporo pri zagotavljanju raz- ličnih možnosti pridobivanja jezikovnega znanja, prispeva k oblikovanju in razvijanju pozitivnih stališč in odnosa pripadnikov večinske/lokalne skupnosti do slovenskega jezika ter vzpostavlja potrebne mehanizme nadzora nad uresničevanjem rabe slovenskega jezika (dvojezičnosti) na institucionalni ravni. Seveda pa so tudi sami pripadniki narodne skupno- sti odgovorni za ohranjanje in rabo manjšinskega/slovenskega jezika v vsakdanjem življenju. Ob vsem navedenem moramo upoštevati, da se družbe spreminjajo in da jezikovnostična območja/etnično mešana območja, kjer slovenska narodna skupnost živi, niso zaprti, ograjeni otoki, temveč polotoki, ki se jih dotikajo valovi migracijskih tokov in mobilnost prebivalstva, kar vpliva na spremenjeno strukturo prebivalstva in vzorec življenja ter tudi na drugačne oziroma različne jezikovne vzorce, v katerih se tudi mesto in vloga slovenskega jezika spreminjata. Tradicionalno jezikovno/kul- turno mešano okolje pod takimi pogoji izgublja oziroma spreminja svojo Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 297 identiteto. Izgublja oziroma spreminja pa je ne samo manjšina, temveč tudi avtohtono večinsko prebivalstvo. razlike in podobnosti med slovenskimi zamejstvi V zaključnem poglavju monografije, ki se osredotoča na jezikovni profil mladih, želimo v izhodišču poudariti, da ko ugotavljamo podobnosti in razlike jezikovega profila mladih v različnih okoljih oziroma v različnih državah, kjer slovenska narodna skupnost živi, se pri interpretaciji polo- žaja slovenskega jezika in z njim povezanega jezikovnega profila mladih najprej soočimo z različnimi zgodovinskimi in političnimi dogodki ter z različnimi zakonskimi ureditvami, ki so zaznamovale različno stopnjo vitalnosti slovenske narodne skupnosti oziroma različno stopnjo vitalno- sti slovenskega jezika. Empirični podatki našega raziskovanja v okviru projekta Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi potrjujejo, da se vsa navedena dejstva odražajo v jezikov- nem profilu mladih. Empirične podatke raziskovanja v vseh štirih okoljih lahko umestimo v model COD (angl. Capacity, Oppprtunity, Desire; slov. zmožnost, možnost/ priložnost, želja/stališče), ki smo ga predstavili že v uvodu te monografije. Z modelom so v različnih etnično mešanih okoljih v Evropi ugotavljali vitalnost manjšinskih skupnosti (Grin in Moring 2002), zato smo ga uporabili tudi pri ugotavljanju stopnje vitalnosti slovenske narodne sku- pnosti v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem . Z rezultati našega raziskovanja, ki so za vsako zamejstvo podrobneje prikazani v predhodnih štirih poglavjih te monografije, lahko ugotavljamo učinkovitost jezikovne politike v posameznih državah, in sicer kakšna je stopnja jezikovne kom- petence v slovenskem jeziku ( zmožnost), kakšne so možnosti in priložnosti za rabo slovenskega jezika (ki jih zaznamujeta tako pravni položaj sloven- skega jezika kot govorno vedenje posameznikov) ter kakšna so stališča do slovenskega jezika, iz katerih je jasno zaznana želja posameznikov, da se učijo slovenski jezik in ga tudi uporabljajo v različnih situacijah. Cilj pričujočega poglavja je tudi pokazati podobnosti in razlike med posameznimi okolji, ki se nanašajo tako na stopnjo znanja slovenskega 298 Sonja novak LukanoviĆ jezika kot na rabo slovenskega jezika v vsakdanjem življenju (na formalni in neformalni ravni) ter prav tako na rabo slovenskega narečja. Tudi sta- lišča do slovenskega jezika v različnih okoljih odsevajo različen položaj slovenskega jezika in različen položaj slovenske skupnosti na lokalni in nacionalni ravni. Rezultati našega empiričnega raziskovanja so pokazali prepletenost družbenih in individualnih dejavnikov v jezikovnih zna- čilnostih anketirancev. Zavedamo pa se, da pridobljenih kvantitativnih (rezultatov ankete) in kvalitativnih podatkov (rezultatov intervjujev) ne moremo posplošiti, temveč da moramo pri interpretaciji izhajati iz dej- stva, da je bil vzorec našega empiričnega raziskovanja majhen in prila- gojen štirim zamejstvom, ki so različna tako po demografski strukturi kot po poselitvenih področjih. Prav zato dopuščamo možnost, da nismo zajeli oziroma ugotovili vseh posebnosti ali skritih odtenkov jezikovnega profila mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Rezultate je treba obravnavati in sprejemati le kot primere, ki nakazujejo določene trende in ki lahko tako načrtovalce manjšinske politike kot same pripa- dnike slovenske skupnosti ozaveščajo o potrebnih spremembah v organi- zaciji manjšinskega statusa ter tudi o aktivnostih in dejanjih, ki jih morajo sprejemati pripadniki slovenske narodne skupnosti. Jezikovne značilnosti mladih V raziskavi nas je zanimalo, kakšen je materni jezik mladih1 (glej tabelo 1) in kakšne so jezikovne značilnosti anketirancev. Večina mladih iz Avstrije je navedla kot svoj materni jezik slovenščino, in sicer kar 73,3 % anketirancev, za 11,7 % anketirancev je materni jezik nemščina, isti delež 1 izraz materni jezik lahko uporabljamo v pomenu, da je to: jezik, ki smo se ga naučili v zgodnjem otroštvu v družinskem okolju (tako ga definira unesco); jezik, ki smo se ga naučili, ne glede na to, od koga; jezik, ki ga posameznik največ uporablja in najbolj ob- vlada. Številni avtorji pa materni jezik enačijo s prvim jezikom, kar pomeni, da je to prvi jezik, ki ga posameznik usvoji – v večjezičnih družinah prvi jezik obsega tako materin kot očetov jezik, v večjezični situaciji pa je lahko to jezik, ki mu daje posameznik prednost. ferbežar (1999, 417) navaja: »prvi jezik (J1) je tisti, ki se ga človek nauči najprej in mu da načeloma – v normalnih družbenih okoliščinah – prvo oz. temeljno identiteto. Gre za t. i. jezikovnoidentifikacijsko vlogo J1, ki je v primeru slovenščine tudi narodnoidentifikacijska in je večkrat odvisna tudi od zunanjih dejavnikov.« Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 299 anketirancev pa navaja kot svoja materna jezika oba jezika. V obravnava- nem vzorcu mladih v slovenskem zamejstvu v Italiji (v nadaljevanju SZI) je večina (41,7 %) zapisala, da ima dva materna jezika, to je slovenščino in italijanščino, 38,3 % anketirancev je navedlo, da je njihov materni jezik slovenščina, medtem ko je za 17 % anketirancev materni jezik italijan- ščina. V vzorcu mladih na Madžarskem pa je večina (66,7 %) navedla za svoj materni jezik madžarščino, dobra četrtina (26,7 %) se je opredelila za oba jezika (slovenski in madžarski), le 6,7 % pa samo za slovenski jezik. Mladi, ki so sodelovali v anketi na Hrvaškem, so v večini (83,3 %) odgo- vorili, da je njihov materni jezik hrvaški, 8,3 % jih je odgovorilo, da je njihov materni jezik slovenščina, in prav tako jih je 8,3 % odgovorilo, da sta njihova materna jezika slovenščina in hrvaščina. Že površinski pogled podatkov v tabeli 1 pokaže, da je med mladimi identifikacija s slovenskim jezikom različna, in podatki nas usmerjajo v različne interpretacije, ki so povezane tako z zgodovinskim pravno-poli- tičnim položajem slovenske skupnosti kot z individualnimi/osebnimi značilnostmi mladih in njihovih družin. Jezikovna okolja v družinah so zelo heterogena, kar se odraža tudi na jezikovnih značilnostih mladih. Tabela 1: jezikovne značilnosti anketirancev Zamejstvo Slovenski Slovenski Večinski Drugo Brez odgovora jezik – J1 in večinski jezik – J1 jezik – J1 Avstrija 73,3 % 11,7 % 11,7 % 3,3 % 0 % Hrvaška 8,3 % 8,3 % 83,3 % 0 % 0 % Italija 38,3 % 41,7 % 16,7 % 1,73 % 1,73 % Madžarska 6,7 % 26,7 % 66,7 % 0 % 0 % Na jezikovno heterogenost družin so opozorili tudi posamezniki v intervjujih. V kvantitativni analizi podatkov izstopajo mladi iz SZI. Velik delež mladih iz obravnavanega vzorca izhaja iz jezikovno mešanih dru- žin, kar se odraža v njihovem jezikovnem profilu – velik odstotek anketi- rancev ima dva prva jezika. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je identifikacija s slovenstvom prek maternega jezika med mladimi Slovenci v Avstriji najizrazitejša, 300 Sonja novak LukanoviĆ kajti večini je slovenski jezik materni jezik. Kljub temu rezultati drugih študij ugotavljajo, da jezikovna kompetenca v slovenščini med pripadniki mlajše generacije nazaduje (Maurer - Lausegger, 2016). Na Madžarskem nas rezultati opozarjajo, da se trendi opuščanja slovenskega jezika kot prvega jezika v primerjavi z izsledki preteklih raziskav (Nećak Lük 1998; Gáspár 2010) nadaljujejo, kajti najnižji odsto- tek anketirancev je navedel, da jim je slovenščina materni jezik. Na nek način pa nas je presenetil rezultat, da dobra četrtina anketiranih navaja dva materna jezika (slovenskega in madžarskega). Rezultat v primerjavi z izsledki že omenjenih raziskav nakazuje, da se povečuje delež mladih, ki so dvojezični in imajo dva prva jezika. To bi lahko pripisali dejstvu, da se je velik delež anketirancev iz Madžarske šolal v Sloveniji oziroma obisko- val jezikovne tečaje slovenskega jezika (glej tabelo 3) in na ta način usvojil slovenski jezik do te mere, da ga zaznavajo in čutijo tudi kot materni jezik. Podoben jezikovni profil mladih je zaznan na Hrvaškem, le da je delež mladih z dvema prvima jezikoma najnižji, najvišji pa je delež mladih, ki so kljub povezanosti s slovenstvom navedli, da jim je materni oziroma prvi jezik hrvaščina. znanje slovenskega jezika in jezika večine: zmožnost V raziskavi nas je zanimalo, kako anketiranci ocenjujejo svoje znanje slovenskega knjižnega jezika, lokalnega slovenskega narečja, knjižnega jezika večine, lokalnega narečja večine in angleškega jezika. Objektivna ocena stopnje znanja jezika (vseh nivojev) govorcev bi bila idealna, toda tako finančni kot časovni okvir nam tega ni omogočal, zato smo se osre- dotočili na samoocenjevanje govorcev samih. Že pri odločitvi za metodo samoocenjevanja smo se zavedali, da taka metoda ni najbolj zanesljiva, toda izhajali smo iz predpostavke, da so rezultati lahko vseeno koristni, kajti v povezavi z rabo jezika – slovenskega ali večinskega, knjižnega/ standardnega ali narečnega – v različnih govornih položajih lahko oce- nimo dejansko/realno stopnjo znanja posameznega jezika. Z rezultati samoevalvacije, ki so subjektivno obarvani, prepoznamo tudi vrednoto, ki jo ima posameznik do jezika. Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 301 Anketiranci v SZI so ocenili, da najbolje obvladajo italijanski knjižni jezik: kar polovica (50 %) jih navaja, da italijanski standard pozna »zelo dobro« (ocena 5), 40 % pa jih znanje italijanskega jezika ocenjuje z oceno 4, kar pomeni dobro. Na drugi strani je znanje slovenskega knjižnega jezika ocenilo zelo dobro le 30 % anketirancev, kar pomeni, da je med anketirano mladino jezikovna zmožnost v italijanskem standardu – vsaj na podlagi lastne ocene – boljša kot jezikovna zmožnost v slovenskem standardu. Pertot (2014) navaja, da govorci slovenskega jezika poleg obeh standardov poznajo tudi slovensko in italijansko narečje, kar se je potrdilo tudi v naši raziskavi. Zanimivo pa je, da se v naši raziskavi pri samoocenjevanju poznavanja lokalnih italijanskih in slovenskih narečnih različic razmerje med jezikoma spreobrne, saj anketiranci bolje obvla- dajo lokalna slovenska narečja kot italijanska. Na osnovi odgovorov lahko sklepamo, da je stopnja znanja slovenskega narečja primerljiva s stopnjo znanja knjižne slovenščine, pravzaprav se z njim skoraj prekriva, medtem ko je znanje lokalnega italijanskega narečja daleč manj razvito (na nižji stopnji) od znanja knjižne italijanščine. Anketiranci v slovenskem zamejstvu v Avstriji (v nadaljevanju SZA) so se odločili, da najbolje obvladajo lokalno nemško narečje. Kar 76,7 % anketirancev je ocenilo svoje znanje narečja kot zelo dobro, prav tako jih je tudi večina (70 %) ocenila znanje nemškega knjižnega jezika kot zelo dobro. Lokalno slovensko narečje sledi na tretjem mestu (60 % za možnost zelo dobro). Četrtina (25 %) anketirancev pa svoje znanje slovenskega knjižnega jezika ocenjuje kot zelo dobro in skoraj polovica (45 %) kot dobro. Iz rezultata lahko sklepamo, da mladi relativno kritično ocenjujejo svoje znanje slovenskega knjižnega jezika. Rezultati tudi kažejo, da so za mlade lokalna narečja zelo pomembna, s čimer se potrjujejo ugotovitve drugih avtorjev (prim. Vavti 2012). Anketiranci v slovenskem zamejstvu na Madžarskem (v nadaljevanju SZM) so v največjem deležu ocenili kot dobro poznavanje madžarščine (96, 6 %) in lokalnega madžarskega narečja (73,4 %). Glede znanja sloven- skega knjižnega jezika so bili odgovori anketiranih dokaj uravnoteženi. Dobra tretjina (33,3 %) je menila, da je njihovo znanje slovenskega knji- žnega jezika slabo, 35 % jih je odgovorilo nevtralno (niti slabo niti dobro), slaba tretjina (30 %) pa je znanje slovenskega knjižnega jezika ovrednotila 302 Sonja novak LukanoviĆ kot dobro. O zelo nizki samooceni znanja slovenskega jezika (na primer razumevanje in govorjenje) poroča tudi raziskava Percepcija jezikovne in kulturne raznolikosti v obmejnih mestih (Munda Hirnök in Novak Luka- nović 2016). Relativno visok odstotek anketirancev, ki so svoje znanje slovenščine ocenili kot dobro, je v neskladju z izborom jezika, v katerem so izpolnjevali vprašalnik (le štirje so izpolnili vprašalnik v slovenskem jeziku, kar je najslabši rezultat v primerjavi z ostalimi zamejstvi). Za razliko od anketirancev v Avstriji pa so anketiranci na Madžar- skem znanje lokalnega slovenskega narečja (porabščine) v primerjavi s knjižno slovenščino ovrednotili slabše, kar lahko pripišemo izobraževa- nju in tudi stikom s slovenskim knjižnim jezikom. Porabščina je prisotna zlasti med starejšo (in do neke mere med srednjo) generacijo in prav podatek, da velik odstotek vprašanih obvlada slabo porabščino, ponovno potrjuje, da v večini porabskih družin ne poteka medgeneracijski prenos jezika. Anketiranci iz slovenskega zamejstva na Hrvaškem (v nadaljevanju SZH) so v največjem deležu ocenili kot zelo dobro oziroma dobro znanje hrvaščine (95 %) in lokalnega hrvaškega narečja (81,7 %). V precej manj- ših deležih so kot zelo dobro oziroma dobro ocenili znanje slovenskega knjižnega jezika (36,7 %) in lokalnega slovenskega narečja (33,3 %). Ne glede na to subjektivno oceno znanja slovenščine je 66,7 % anketirancev izpolnilo vprašalnik v slovenščini. Razlike v samooceni slovenskega jezika med zamejstvi zelo nazorno prikazuje graf 1. Anketiranci v Avstriji in Italiji so podobno ocenili svoje znanje slovenskega knjižnega jezika, podobno pa so ocenili svoje znanje slovenskega jezika tudi anketiranci na Madžarskem in Hrvaškem. Razlike med Avstrijo in Italijo na eni strani ter Madžarsko in Hrvaško na drugi strani so v samooceni stopnje znanja slovenskega jezika. Razlike odražajo vitalnost slovenske narodne skupnosti v posamezni državi in so posledica številnih dejavnikov, od tipa izobraževanja, v katerega so vključeni pri- padniki slovenske narodne skupnosti, do položaja slovenskega jezika v družbi, demografskih kazalcev, zgodovinskih dejstev, družbenopolitične ureditve in gospodarskega položaja območja, kjer slovenska narodna sku- pnost živi. Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 303 Tip izobraževanja ima vpliv na stopnjo znanja slovenskega jezika, kar se odraža tudi v naših rezultatih. V vsakem zamejstvu se izvaja dru- gačen tip izobraževanja, v katerem ima slovenski jezik različno vlogo (je učni jezik in tudi učni predmet), prav tako ni zagotovljena vertikala izo- braževanja v slovenskem jeziku, kar je prikazano v posameznih poglavjih pričujoče monografije in tudi v seznamu in zemljevidih vzgojno-izobra- ževalnih ustanov v slovenskem zamejstvu v zaključnem delu monografije. Tabela samoocene za slovenski knjižnji jezik Graf 1: Samoocene slovenskega knjižnega jezika 36 % 33 % 30 % Avstrija 27 % [n = 60] 24 % 21 % Hrvaška 18 % [n = 60] 15 % 12 % Italija [n = 60] 9 % 6 % Madžarska 3 % [n = 60] 0 % br z e elo slaboslabo niti slabo – niti dobr dobr zelo dobr z odgo o v o ora o Zanimiv je graf 2, ki prikazuje samooceno znanja lokalnega slo- venskega narečja. V primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom, kjer so anketiranci iz SZI in SZA podobno samoocenili svoje znanje slovenskega knjižnega jezika, pa se pri samooceni narečja podatki razlikujejo. Pri anketirancih v Italiji je stopnja poznavanja slovenskega narečja primer- ljiva s poznavanjem knjižne slovenščine, je pa glede na anketirance v Avstriji slabše ocenjena. Podobno samooceno glede slovenskega narečja so podali anketiranci iz SZM in SZH. Podatki kažejo, da se porabščina na Madžarskem med mlado generacijo izgublja in da vlogo (zaradi izo- braževanja, stikov s Slovenijo in ker ne obstaja medgeneracijski prenos) prevzema slovenski knjižni jezik. 304 Sonja novak LukanoviĆ Tabela samoocene za znanje lokalnega slovenskega narečja Graf 2: Samoocena lokalnega slovenskega narečja 36 % 33 % 30 % Avstrija 27 % [n = 60] 24 % 21 % Hrvaška 18 % [n = 60] 15 % 12 % Italija [n = 60] 9 % 6 % Madžarska 3 % [n = 60] 0 % br z e elo slaboslabo niti slabo – niti dobr dobr zelo dobr z odgo o v o ora o V intervjujih so mladi v vseh zamejstvih izpostavili, da je za razvija- nje sporazumevalnih zmožnosti2 pomemben stik s Slovenijo. V Italiji so poudarili, da se to zlasti pozna pri dijakih slovenskih srednjih šol v Italiji, ki se odločijo za študij v Sloveniji. Nekateri se v slovenščini izpopolnijo do take mere, da se ob vsakršnem povratku v izvorno zamejsko jezikovno okolje počutijo že skoraj v zadregi, kajti njihovo znanje knjižne sloven- ščine je v primerjavi z ostalimi mnogo boljše in enostavno ne vedo, do katere mere uporabljati knjižno slovenščino, je bil komentar enega izmed intervjuvancev. Stiki s Slovenijo so različni in brez dvoma imajo vpliv na posamezni- kovo sporazumevalno oziroma jezikovno zmožnost v slovenskem jeziku, zlasti v primeru, če so ti povezani s šolanjem, obiskovanjem sorodnikov, kulturnih in športnih prireditev ter z delom. Anketiranci so obisk Slove- nije povezovali z različnimi razlogi in so lahko navedli več odgovorov. Vsak posamezni razlog za obisk Slovenije je prikazan v odstotkih (tabela 2 uporabljamo izraz sporazumevalna zmožnost, kot ga je definiral hymes (1972). ta izraz ne pomeni samo znanja jezika, temveč tudi zmožnost rabe jezika v različnih situacijah (o sporazumevalni zmožnosti glej tudi Bešter turk 2011). pirih svetina (2005, 147) spora- zumevalno zmožnost definira kot znanje in vedenje, ki posamezniku omogoča, da lahko ustrezno in učinkovito uporablja jezik, ter sposobnost (spretnost), da to znanje uporablja za sporazumevanje v realni situaciji. Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 305 2), ki se nanaša na razlog v posameznem vzorcu anketiranih v vsaki državi (N = 60 = 100 %). Pregled pridobljenih rezultatov pokaže, da je obisk Slovenije med mladimi, ne glede na to, iz katerega zamejstva so, največkrat povezan z izletom ali dopustom. Relativno visok delež obiskov namenjajo nakupo- vanju – to velja zlasti za mlade iz Italije in tudi Madžarske, najmanj pa za mlade iz Avstrije. Vse oblike stikov oziroma obiskov Slovenije brez dvoma prispevajo k dvigu sporazumevalne zmožnosti posameznika v slovenskem jeziku. Tabela 2: Razlogi za obiskovanje Slovenije Motiv Avstrija Hrvaška Italija Madžarska Šolanje 11,7 % 22,3 % 23,3 % 11,7 % Obiski prireditev 35 % 26,7 % 31,7 % 38,3 % Delo 8,3 % 11,7 % 13,3 % 10 % Obiski sorodnikov 20 % 43,3 % 30 % 25 % Izleti, dopusti 88,3 % 61,7 % 60 % 75 % Nakupi 21,7 % 36,7 % 66,7 % 48,3 % V relativno majhnem deležu (11–23,3 %) so anketiranci ne glede na zamejstvo kot razlog obiskovanja Slovenije navedli šolanje in delo. Z analizo odgovorov na vprašanje, čemu je bilo namenjeno bivanje v Sloveniji, smo želeli ugotoviti, ali je bilo njihovo bivanje povezano s šolanjem oziroma izpopolnjevanjem slovenskega jezika. Predvidevali smo, da so se v znanju slovenščine izpopolnjevali v okviru različnih oblik izobraževanja v Sloveniji. Izhajali smo iz dejstva, da je za dvig kompe- tence vsakega jezika potrebno usmerjeno, načrtno učenje jezika, kar omogoča le šolanje v jeziku ali obiskovanje jezikovnih tečajev– lahko tudi neformalnih. Iz podatkov v tabeli 3 (vsak namen/vzrok je podan v odstotkih glede na celoten vzorec za posamezno zamejstvo – N = 60 = 100 %) ugota- vljamo, da relativno velik delež anketirancev (najmanj iz Italije – 21,7 %) 306 Sonja novak LukanoviĆ ni nikoli bival dalj časa v Sloveniji, torej niso študirali in tudi ne obisko- vali daljših tečajev slovenskega jezika v Sloveniji. Razlike med zamejstvi so tudi pri študiju – največ anketirancev iz Italije je navedlo, da je dalj časa bivalo v Sloveniji zaradi študija (36,7 %, kar je 22 anketirancev), na drugem mestu so anketiranci iz Madžarske, nato iz Hrvaške. Najmanj anketirancev, ki so navedli študij v Sloveniji, je iz Avstrije. Na osnovi tega rezultata lahko predvidevamo, da pripadnikom slovenske narodne skupnosti iz Avstrije študij v Sloveniji ni tako zanimiv kot na primer pripadnikom slovenske narodne skupnosti iz Italije, Hrva- ške ali Madžarske. Tabela 3: Čemu je bilo namenjeno bivanje v Sloveniji Vzrok-nekateri Avstrija Hrvaška Italija Madžarska Študij 8,3 % 28,3 % 36,7 % 21,7 % Udeležba na tečajih slovenskega jezika 30 % 6,7 % 23,3 % 31,7 % Drugo izobraževanje 16,7 % 5 % 10 % 5 % Nikoli nisem bival dalj časa v Sloveniji 38,3 % 38,3 % 21,7 % 8,3 % Na drugi strani pa je večji delež anketirancev iz Avstrije kot iz Ita- lije obiskoval tečaje slovenskega jezika. Tudi velik delež anketirancev iz Madžarske je obiskoval tečaje slovenskega jezika, medtem ko so anketi- ranci iz Hrvaške v manjšem deležu obiskovali tečaje slovenskega jezika v Sloveniji. Na osnovi podatkov iz tabele 3 lahko predvidevamo, da največji delež anketirancev iz Avstrije ni bival daljše obdobje v Sloveniji, medtem ko je v nasprotju s tem večina anketirancev iz Madžarske bila dalj časa v Sloveniji. Razlaga za ta podatek je po našem mnenju večplastna in pove- zana z različnim položajem slovenske skupnosti in slovenskega jezika v posamezni državi. Na odločitev pa vplivajo tudi tip izobraževanja, v kate- rega so vključeni pripadniki slovenske narodne skupnosti, učinkovitost poučevanja slovenskega jezika, možnost sporazumevanja v slovenskem jeziku in možnost različnih stikov s slovenskim jezikom (mediji, kulturne prireditve itd.). Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 307 znanje tujega jezika V uvodnem poglavju smo pisali o vplivih transnacionalizma, globalizacije in evropeizacije na spremembe funkcij in položajev različnih jezikov in njihovih posledicah za jezikovne prakse v večkulturnih okoljih. Prav tako smo v prvem monografskem zvezku publikacije o mladih v slovenskem zamejstvu ugotovili, da se mladi v SZI v primerjavi z vrstniki iz drugih treh obravnavanih zamejstev v večji meri zavzemajo za vrednoto večje- zičnosti, »ki je vrednota s ši ršim pomenom, saj poleg narodnomanjšinskega vsebinskega konteksta zajema vidike, ki so v modernem času eksistencialno pomembni za splošno družbeno komunikacijo mladih in za področje nji- hovega zaposlovanja« (Kržišnik - Bukić 2017, 261). Poleg slovenščine in uradnega/državnega jezika mladi danes obvladajo vsaj en tuj jezik, ki se ga naučijo v šoli – v večini primerov je to angleščina, ki je danes najbolj uveljavljen jezik za mednarodno sporazumevanje ter za pot do soci- alne mobilnosti in tudi do raznolikih ekonomskih priložnosti. Obstaja pa nevarnost, da manjšinski jezik (v našem primeru slovenski jezik), ki nima statusa mednarodnega jezika, v primeru, ko tekmuje z enim ali več jeziki, ki zagotavljajo širšo komunikacijsko možnost, izgubi svojo vital- nost. V situacijah, ko morajo govorci znati dva jezika širše komunikacije – dominantnega/državnega in mednarodnega – se motivacija za rabo in ohranjanje manjšinskega/lokalnega jezika bistveno zmanjša (Grenoble in Whaley 2006). Izhajajoč iz te predpostavke smo analizirali tudi stopnjo znanja angleškega jezika. Iz grafa 3 je razvidno, da se samoocene angleškega jezika razlikujejo med zamejstvi. Angleščino dobro ali zelo dobro obvlada (oceni 5 ali 4) največ anketirancev na Hrvaškem (86,7 %) in najmanj na Madžarskem (28,3 %), tudi podatki za Avstrijo in Italijo se razlikujejo in so v prid SZA, kjer je skoraj 52 % anketirancev zapisalo, da obvladajo angleški jezik zelo dobro oziroma dobro, med anketiranci iz Italije pa jih je 43 % z dobrim oziroma zelo dobrim znanjem angleščine. 308 Sonja novak LukanoviĆ Tabela samoocene za znanje angleškega jezika Graf 3: Samoocene angleškega jezika 36 % 33 % 30 % Avstrija 27 % [n = 60] 24 % 21 % Hrvaška 18 % [n = 60] 15 % 12 % Italija [n = 60] 9 % 6 % Madžarska 3 % [n = 60] 0 % br z e elo slaboslabo niti slabo – niti dobr dobr zelo dobr z odgo o v o ora o Predvidevamo, da so razlike v stopnji znanja angleškega jezika posle- dica jezikovne politike države, ki učenje angleščine različno umešča v formalne in neformalne izobraževalne programe. Prisotnost drugih jezi- kov je med vsemi anketiranci zanemarljivo majhna, kar nas na nek način preseneča, kajti pričakovano bi bilo, da je med mladimi prisotna želja po znanju tujih jezikov, predvsem zaradi ekonomskih motivov in mobilnosti. izbira jezika v vsakdanjem življenju: možnosti in priložnosti Tako kot so razlike v stopnji znanja slovenskega jezika med anketiranci v vseh štirih zamejstvih, so zaznane razlike tudi v izbiri jezika sporazumeva- nja v različnih domenah tako zasebnega kot javnega življenja. Upoštevali smo Fishmanovo teorijo domen (1972) in anketirance spraševali, kateri jezik uporabljajo v družini z materjo, očetom, bratom ali sestro, starimi starši po materi in očetu ter drugim sorodstvom, kateri jezik uporabljajo v krogu prijateljev ali znancev, v šoli, na delovnem mestu in v različnih situacijah v vsakdanjem življenju. Tudi če govorci znajo dobro svoj jezik (obstaja zmožnost) in ga tudi želijo uporabljati, potrebujejo priložnost, kar je izpostavljeno v modelu COD (Grin in Moring 2002). Raba jezika je do neke mere zasebna zadeva, vendar jezikovna vitalnost jezika presega Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 309 zasebno rabo in zajema tudi javno rabo jezika, kjer pa ima država veliko vlogo. Podatki kažejo podobnosti v jeziku sporazumevanja v družini med anketiranci v Avstriji in Italiji. Čeprav smo v našem raziskovanju prido- bili številne podatke, ki kažejo, v katerem jeziku se anketiranci sporazu- mevajo v domačem okolju, pa izpostavljamo samo podatke o jeziku, ki ga uporabljajo z materjo (tabela 4) in očetom (tabela 6), ter zaradi ugotavlja- nja medgeneracijskega prenosa prikazujemo tudi jezik, v katerem jeziku se sporazumevajo s starimi starši (tabeli 5 in 7). Medgeneracijski prenos je eden izmed pomembnejših dejavnikov za vitalnost jezika. Tabela 4: jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji z mamo Avstrija Hrvaška Italija Madžarska Samo slovenski jezik/ večinoma slovenski jezik 68,3 % 8,3 % 65 % 5 % Oba jezika v enaki meri 5 % 6,7 % 1,7 % 25 % Večinoma večinski jezik/ samo večinski jezik 23,4 % 83,4 % 31,6 % 68,3 % Drugi jezik 3,3 % 1,7 % 1,7 % 0 % Brez odgovora 0 % 0 % 0 % 1,7 % Kako poteka medgeneracijski prenos, nam pokažejo podatki v spo- dnji tabeli, kjer je razvidno, koliko in v katerem jeziku se v posameznih zamejstvih anketiranci pogovarjajo s starimi starši po mami (tabela 5). Tabela 5: jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji s starimi starši po mami Avstrija Hrvaška Italija Madžarska Samo slovenski jezik/ večinoma slovenski jezik 75 % 18,3 % 53,3 % 8,4 % Oba jezika v enaki meri 0 % 8,3 % 5 % 13,3 % Večinoma večinski jezik/ samo večinski jezik 13,3 % 63,3 % 30 % 63,4 % Drugi jezik 5 % 0 % 1,7 % 0 % Brez odgovora 6,7 % 10 % 10 % 15 % 310 Sonja novak LukanoviĆ Iz tabele 4 je razvidno, da večina anketirancev v Italiji in Avstriji upo- rablja pri sporazumevanju z materjo slovenski jezik (65 % oziroma 68,3 %), in kot je razvidno iz tabele 5, tudi s starimi starši po materi (53 % oziroma 75 %). V Italiji se z očetom sporazumevajo v slovenščini v manjši meri (45 %), medtem ko se anketiranci v Avstriji z očetom v enakem deležu sporazumevajo samo oziroma večinoma v slovenskem jeziku (tabela 6). Na Hrvaškem in tudi na Madžarskem z materjo in očetom upora- bljajo večinoma jezik večine – hrvaški oziroma madžarski, zelo majhen delež jih uporablja slovenščino. Graf 4: jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji z mamo, v primerjavi s starimi starši po mami Jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji z mamo, stari starši v primerjavi s starimi starši po mami? mama po mami 100 % Avstrija Avstrija 90 % [n = 60] [n = 60] 80 % 70 % Hrvaška Hrvaška 60 % [n = 60] [n = 60] 50 % Italija Italija 40 % [n = 60] [n = 60] 30 % 20 % Madžarska Madžarska 10 % [n = 60] [n = 60] 0 % samo oba jezika drugi jezik brez slovenski v enaki odgovora jezik meri večinoma večinski jezik / samo večinski jezik Medgeneracijski prenos je razviden tudi iz grafa 4, kjer rezultati kažejo, da se v Avstriji, na Hrvaškem in tudi na Madžarskem v večjem odstotku kot z mamo mladi pogovarjajo v slovenskem jeziku s staro mamo. Nekoliko odstopa podatek za Italijo. Vzrok je lahko v tem, da nimajo več stare mame, ali pa v tem, da je tudi mama iz mešane dru- žine, kjer slovenščina ni bila prvi jezik stare mame. O spremenjeni izbiri jezika priča tudi podatek o rabi večinskega jezika v komunikaciji z mamo – večji odstotek anketirancev se v večinskem jeziku sporazumeva z mamo kot s staro mamo (po mami). V tem primeru predvidevamo, da ni bilo generacijskega prenosa. Rezultati nam ne omogočajo, da bi ta podatek argumentirali. Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 311 Tabela 6: jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji z očetom Avstrija Hrvaška Italija Madžarska Samo slovenski jezik/ večinoma slovenski jezik 68,3 % 5 % 45 % 3,4 % Oba jezika v enaki meri 3,3 % 5 % 5 % 18,3 % Večinoma večinski jezik/ samo večinski jezik 25 % 85 % 38,3 % 70 % Drugi jezik 0 % 0 % 6,7 % 0 % Brez odgovora 3,3 % 5 % 5 % 8,3 % Tabela 7 prikazuje komunikacijo s starimi starši po očetu, kar potr- juje medgeneracijski prenos po očetovi strani, in kot kažejo podatki, je tako v Italiji kot v Avstriji prisotna slovenščina v sporazumevanju s starši in starimi starši. Zaradi različnih družbenih in zgodovinskih vzrokov ter neustrezne jezikovne politike pa sporazumevanje s starši in starimi starši na Hrvaškem in Madžarskem poteka le med redkimi družinami v slovenščini. Tabela 7: jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji s starimi starši po očetu Avstrija Hrvaška Italija Madžarska Samo slovenski jezik/ večinoma slovenski jezik 55 % 6,7 % 33,3 % 3,4 % Oba jezika v enaki meri 5 % 1,7 % 5 % 15 % Večinoma večinski jezik/ samo večinski jezik 16,7 % 73,3 % 31,7 % 63,3 % Drugi jezik 0 % 0 % 5 % 0 % Brez odgovora 23,3 % 18,3 % 25 % 18,3 % 312 Sonja novak LukanoviĆ Iz podatkov o sporazumevanju s starši in starimi starši je razvidno, da je slovenski jezik prisoten pri večini družin v SZI in SZA. Prav tako lahko potrdimo, da je prisoten medgeneracijski prenos, ki je zelo pomemben za obstoj jezika. Podatki o sporazumevanju z mamo ali očetom potrjujejo, da je relativno veliko družin (skoraj tretjina) v SZI etnično/jezikovno mešanih in zato uporabljajo samo večinski jezik. Takih družin je več v Italiji kot med anketiranci v Avstriji (skoraj četrtina). Popolnoma drugačna situacija je na Madžarskem in Hrvaškem, kjer v družini z mamo, očetom in starimi starši večinoma uporabljajo večinski jezik. Graf 5: jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji z očetom, v primerjavi s starimi starši po očetu Jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji z očetom, stari starši v primerjavi s starimi starši po očetu? oče po očetu 100 % Avstrija Avstrija 90 % 80 % [n = 60] [n = 60] 70 % Hrvaška Hrvaška 60 % [n = 60] [n = 60] 50 % Italija Italija 40 % 30 % [n = 60] [n = 60] 20 % Madžarska Madžarska 10 % [n = 60] [n = 60] 0 % samo oba jezika drugi jezik brez slovenski v enaki odgovora jezik meri večinoma večinski jezik / samo večinski jezik Zanimivo je, da je med vsemi zamejstvi na Madžarskem najbolj pri- sotna raba dveh jezikov (slovenskega in madžarskega) tako z mamo, oče- tom kot s starimi starši. Na osnovi naših rezultatov težko odgovorimo na vprašanje, ali se res uporabljata oba jezika v enaki meri in za kakšno sto- pnjo jezikovne zmožnosti v enem ali drugem jeziku gre pri posamezniku. Podatki tudi kažejo, da se oba jezika več uporabljata v komunikaciji z mamo in očetom kot pa s starimi starši, kar nas usmerja v razmišljanje, da je pri komunikaciji s starimi starši bolj prisotna porabščina, ki je mlajša generacija ne zna tako dobro, zato se raje pogovarja samo v madžarščini. Vsekakor bi veljalo podatek podrobneje raziskati. Porabščina je prisotna Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 313 zlasti med starejšo (in do neke mere tudi med srednjo) generacijo in prav podatek, da velik odstotek vprašanih obvlada slabo porabščino, ponovno potrjuje, da v večini porabskih družin ne poteka medgeneracijski prenos jezika, o čemer bomo pisali v nadaljevanju. Prav tako je zanimivo, da relativno velik odstotek vprašanih v vseh štirih zamejstvih na vprašanje, kako se pogovarjajo s starimi starši po očetu, ni odgovoril, kar lahko pomeni, da nimajo stikov ali pa za to obsta- jajo drugi vzroki (razvidno tudi iz grafov 4 in 5). Pri analiziranju podatkov o rabi jezika je zelo pomemben podatek, v katerem jeziku poteka komunikacija s partnerjem, kajti prav izbira jezika med partnerjema nakazuje, kakšna bo družina (v jezikovnem pogledu – homogena ali heterogena), predvideva pa se lahko tudi, kakšna bo komunikacija, ko si bo anketiranec ustvaril družino. Podatki so glede na zamejstvo zelo različni, toda nakazujejo, da v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem s partnerjem večinoma govorijo samo ali večinoma večinski jezik, le v Italiji se anketiranci, ki imajo partnerja, večinoma pogovarjajo samo slovensko. Podatkov zaradi majhnega števila odgovorov ne moremo posplošiti (na primer v Avstriji kar 46 % anketirancev ni odgovorilo, na Madžarskem pa 16,7 %). Predvidevamo, da so se mladi zaradi študija ali zaposlitve odselili in si tako v drugem, večinskem okolju našli tudi ljubezen. Predvidevamo pa tudi, da bo v mešanih družinah govorcu slo- venskega jezika težje ohraniti slovenski jezik, kajti partner iz večinskega okolja največkrat ne obvlada manjšinskega jezika, zato zaradi lažjega spo- razumevanja poteka komunikacija v družini v večinskem jeziku. Podatek, da se tako na Hrvaškem kot na Madžarskem samo ozi- roma večinoma slovenski jezik skoraj ne uporablja v domeni družine in v povezavi s prijatelji, znanci iz bližnjega okolja in sosedi, opozarja, da je vitalnost slovenskega jezika ogrožena. Kot pišejo avtorji v predhodnih poglavjih, je to posledica neustrezne jezikovne politike, ki je s številnimi jezikovnimi in nejezikovnimi postopki ustvarila pogoje za asimilacijo pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Rezultati so dovolj trdna pod- laga politiki za revitalizacijo slovenskega jezika. Za vitalnost jezika je pomembno, da se uporablja tudi zunaj družine. Na vprašanja, v katerem jeziku se pogovarjajo s sošolci, profesorji zunaj pouka, kolegi na fakulteti in kolegi iz drugih fakultet, večina anketirancev 314 Sonja novak LukanoviĆ ni odgovorila (ne glede na zamejstvo), zato je nemogoče ugotoviti, v kate- rem jeziku potekajo pogovori, in na osnovi tega podatka zaključiti, da slovenski jezik ni prisoten v teh domenah. Domena »delovno mesto« je z vidika vitalnosti jezika pomembna in odseva več kot samo jezikovni vidik. Več kot polovica anketirancev na vprašanja, povezana z delovnim mestom, ni odgovorila. Predvidevamo, da na vprašanja niso odgovorili dijaki oziroma študenti. To predvidevanje lahko potrdimo z analizo vprašanja, kaj anketiranci v trenutku izvajanja ankete delajo – 27,5 % jih hodi v šolo in 29,2 % jih študira. Anketiranci, ki so na vprašanje odgovorili, pa na delovnem mestu komunicirajo naj- večkrat samo oziroma večinoma v jeziku večine, v redkih primerih s strankami uporabljajo oba jezika. Razlika v odgovorih je pri anketiran- cih v Italiji, kjer večina na delovnem mestu uporablja slovenski jezik ali pa celo oba jezika. Oba jezika sta tam za razliko od ostalih treh zamej- stev na delovnem mestu enakovredno prisotna. To si lahko razlagamo s predpostavko, da so zaposleni v podjetjih, ki so v slovenski lasti, ali pa v slovenskih izobraževalnih ustanovah, kjer se zaposlujejo kot strokovna pomoč zlasti mladi z znanjem slovenskega jezika. Ne glede na okolje pa mnogokrat izbiro jezika na delovnem mestu diktira kapital oziroma trg, na katerega je podjetje usmerjeno. Prav zato je pomembna gospodarska moč manjšine, ki se odraža tudi na moči manjšinskega jezika (zlasti v njegovi uporabi), kar se je pokazalo pri rezultatih našega raziskovanja. V tem kontekstu – v povezavi z gospodarstvom – se izpostavi tudi eko- nomski vidik jezika, ki predstavlja pomembno vrednost za posameznika, pripadnika manjšine in tudi večine in ki bi ga bilo treba vključiti v strate- gijo ohranjanja večkulturnega območja. Znanje jezika narodne skupnosti ima za posameznika dodano vrednost, omogoča mu zaposlitev v svojem okolju, istočasno pa mu omogoča mobilnost in vključevanje tudi v drug, sosedski trg. Če bi bili v Porabju na primer prisotni slovenska podjetja in slovenski kapital, bi se povečalo zanimanje tudi za slovenski jezik, in to ne samo med pripadniki slovenske narodne skupnosti, temveč tudi med večinskim prebivalstvom, tako pa prisotnost tujega kapitala v Monoštru vpliva na motivacijo za učenje tujega jezika – predvsem nemščine in angleščine, kajti z znanjem omenjenih jezikov se povečuje možnost zapo- slitve in napredovanja na delovnem mestu. Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 315 V raziskavi smo ugotavljali tudi jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v različnih situacijah v vsakdanjem življenju – v društvu, pri športu ali rekreaciji, z natakarji v gostilni, s prodajalci v trgovinah, z osebjem na pošti, z osebjem v bolnicah in osebjem na banki. Podatki za vsa zamejstva kažejo, da je raba slovenščine v javnosti redka in da je malo možnosti ozi- roma priložnosti za rabo slovenskega jezika. Izstopajo nekatere situacije. V društvih oziroma klubih je tako raba slovenščine med anketiranci v relativno visokem deležu prisotna predvsem v Italiji in Avstriji, kjer Slo- venci razpolagajo z razširjeno mrežo kulturnih in športnih društev, kjer lahko govorijo slovensko in tako prispevajo k ohranjanju vitalnosti slo- venskega jezika. V manjšem obsegu pa je raba slovenskega jezika prisotna med anketiranci na Madžarskem in Hrvaškem, kar pomeni, da slovenska skupnost v teh dveh državah nima tako razvejene mreže svojih društev oziroma institucij, kjer bi lahko pripadniki slovenske skupnosti nemoteno uporabljali slovenščino. Brez dvoma bi bolj razširjena društvena dejav- nost prispevala k temu, da bi pripadniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem in Hrvaškem prihajali v stik s slovenskim jezikom, kar bi dvignilo njihovo kompetenco v slovenskem jeziku (glej tabelo 8). Tabela 8: Raba jezika v društvu/klubih Avstrija Hrvaška Italija Madžarska Samo slovenski jezik/ večinoma slovenski jezik 56,7 % 13,3 % 44,7 % 10,0 % Oba jezika v enaki meri 16,7 % 10,0 % 15 % 26,7 % Večinoma večinski jezik/ samo večinski jezik 20,0 % 63,4 % 30,0 % 55,0 % Drugi jezik 0 % 3,3 % 0 % 0 % Brez odgovora 6,6 % 10,0 % 8,3 % 8,3 % Pri sporazumevanju z natakarji v gostilnah ali nočnih lokalih, s prodajalci v trgovinah, z osebjem na pošti in v bolnici pa slovenščina ni glavni jezik sporazumevanja, izjema je le Italija, kjer je skoraj polovica (46,7 %) anketiranih navedla, da se v gostilnah z natakarji pogovarja slo- vensko ali pa v obeh jezikih. To je po vsej verjetnosti tako zato, ker so v 316 Sonja novak LukanoviĆ obmejnem pasu številne gostilne in osmice v lasti pripadnikov slovenske narodne skupnosti, kjer pa na samo, da se govori slovensko, temveč se ohranjata tudi tipična slovenska kulinarika in prepoznavnost vinarstva. K temu je pripomogla tudi turistična promocija (na primer knjižica, ki jo je izdalo Slovensko deželno gospodarsko združenje: 10 let dobrot/10anni di bontà – po poteh okusov Krasa/sul e tracce dei Sapori del Carso). Prav tako med vsemi anketiranci izstopajo podatki za Italijo – več kot tretjina anke- tirancev uporablja s prodajalci slovenski jezik ali oba jezika enakopravno. Predvidevamo, da so prodajalci ali celo lastniki teh trgovin pripadniki slovenske narodne skupnosti, kar priča o trgovinski dejavnosti, ki je bila zlasti v preteklosti v teh obmejnih krajih močno razvita. Zanimivo je, da je v Avstriji in Italiji dokaj razširjena raba slovenskega jezika na bankah, medtem ko anketiranci na Hrvaškem in Madžarskem navajajo, da se le v redkih primerih na bankah sporazumevajo v sloven- skem jeziku ali v obeh jezikih. Posebej moramo izpostaviti, da je polovica (50 %) anketirancev v vzorcu iz SZA odgovorila, da na banki govori samo slovensko ali večinoma slovensko. Za to imajo zasluge slovenske posojil- nice na dvojezičnem območju, ki imajo dolgoletno tradicijo. Slovenščina je v manjšem obsegu prisotna tudi v sporazumevanju z osebjem na občin- skih uradih. Podobno je tudi v Italiji, kjer obstaja tradicija slovenskega bančništva. Podatki kažejo, da je v vseh štirih zamejstvih slovenski jezik prisoten v neformalnih situacijah predvsem v domeni družine, prisoten je tudi v manjšinskih organizacijah in v ustanovah, kot so šole s slovenskim učnim jezikom, kulturna in športna društva ter knjižnice. Ko prihajamo v sfero formalnega sporazumevanja, pa se raba sloven- skega jezika zmanjšuje. Analiza rezultatov o rabi jezika je pokazala, da sta rabi slovenskega in večinskega jezika glede na govorna področja (javna in zasebna sfera) različni in da zlasti v formalnih situacijah prevladuje jezik večine, ki ga govorita obe skupini. Za pripadnike slovenske naro- dne skupnosti bi bilo idealno, če bi lahko uporabljali svoj materni/prvi jezik v enaki meri v vseh govornih položajih (formalnih in neformalnih). Kot kažejo rezultati našega raziskovanja, se pripadniki slovenske naro- dne skupnosti jezikovno primikajo k drugemu jeziku, k jeziku večine. Pripadnik manjšine uporablja večinoma drugi jezik, to je jezik večine, Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 317 v številnih javnih sferah (pošta, delovno mesto, mediji, bolnišnica) ter tudi v številnih polformalnih (pogovor s sodelavci na delovnem mestu, v soseščini) in neformalnih položajih (s prijatelji). Izhajajoč iz teorije jezikovnega prilagajanja in na osnovi statističnih rezultatov ugotavljamo, da pri govorcih potekajo procesi jezikovnega prilagajanja predvsem v smeri primika (konvergence) k jeziku večine. V večini primerov gre za asimetrično konvergenco, ki jo največkrat zazna- muje samo govorec – pripadnik manjšine. Pripadnik manjšine največkrat pred strategijo ohranjanja jezika v formalnih govornih položajih daje prednost strategiji primikanja k jeziku večine. Enosmerno jezikovno pri- lagajanje kaže na neuravnotežen družbeni položaj slovenskega jezika, v katerem prevladuje diglosija (Giles in Powesland 1997). Odgovori o pisnem sporazumevanju anketirancev so pokazali podobnosti in razlike med zamejstvi, podobno kot smo to zaznali med zamejstvi pri samoovrednotenju in rabi slovenskega jezika Pri rabi slovenščine in italijanščine oziroma slovenščine in nemščine pri pisanju pisem in SMS-ov oziroma pri uporabi elektronske pošte in spletnih socialnih omrežij prevladuje model enakovredne rabe obeh jezi- kov. Enakovredna raba slovenskega in večinskega jezika pa ni značilna za Hrvaško in Madžarsko, kjer pri pisanju uporabljajo predvsem hrvaški oziroma madžarski jezik. mladi in mediji Vpliv medijev na ohranjanje jezika je zelo kompleksno in pomembno področje, ki je vedno prisotno in aktualno pri raziskovanju jezika in položaja manjšin, zato smo tudi v naši raziskavi posebej izpostavili medije v povezavi z jezikom. Številni avtorji pišejo o pomembni vlogi medijev. Fishman (1991) v svoji stopenjski lestvici, poimenovani Graded Intergenerational Disruption Scale – GIDS določa medije kot pomembno področje za ohranjanje jezika in jih uvršča zelo visoko (druga in tretja stopnja pomembnosti). Moring piše (2013), da mediji predstavljajo eno izmed številnih aktivnosti, ki vplivajo na vsakodnevno rabo jezika, in da je vloga medija informirati in diseminirati jezik, njegov razvoj in novosti. 318 Sonja novak LukanoviĆ Jezik v medijih je lahko obravnavan kot pokazatelj vrednot, ki ga jeziku pripisuje družba, in prisotnost jezika v medijih vpliva na njegov prestiž (Busch 2013, 39). V večjezičnem okolju so vsi prebivalci izpostavljeni medijem v različnih jezikih in izbira medija ne temelji vedno samo na izbiri jezika medija. Vsaka skupnost želi imeti širok spekter različnih vrst medijev v svojem jeziku (od klasičnih pa vse do tehnološko sodobnih medijev), ki so zanimivi tako za mlajšo kot starejšo generacijo. Drugi pomemben vidik je tudi, da mediji pokrivajo širok spekter različnih vse- bin in oblik. Pri analizi podatkov ugotavljamo, da v zamejstvih obstaja tako institucionalna kot funkcionalna celovitost medijske prisotnosti, kot jo definira Moring (2006), pri čemer institucionalna celovitost pomeni razpoložljivost različnih vrst medijev, funkcionalna pa dejansko potrebo ljudi. Toda rezultati našega raziskovanja nakazujejo razlike, ki se nanašajo tako na institucionalno kot funkcionalno celovitost posameznega medij- skega okolja. Večinski jezik zelo močno dominira v vsakdanjem življenju mladih. Rezultati ankete kažejo, da večina mladih v vseh štirih zamejstvih pre- bira časopise in revije v večinskem jeziku. Relativno velik delež je tudi mladih, ki berejo časopise in revije v slovenskem jeziku in v obeh jezikih – največ mladih v Italiji (48,3 %), nato v Avstriji (36,7 %) in na Madžar- skem (28,3 %) ter najmanj na Hrvaškem (21,7 %). Tudi ta rezultat lahko primerjamo z rezultatom o samooceni znanja jezika, kjer podatki kažejo podobnost Avstrije z Italijo in Hrvaške z Madžarsko. Razlike med zamejstvi kažejo, da obstajajo razlike med medijsko ponudbo v slovenskem jeziku, ki prispeva tako k ohranjanju jezika kot k informiranju o manjšinskih tematikah. Dostopnost do slovenskih televizijskih programov ni povsod enaka, v nekaterih okoljih so slovenski programi nedostopni, na kar so opo- zorili anketiranci iz Hrvaške. Večina mladih gleda televizijske oddaje v jeziku večine, nihče izmed anketiranih iz Italije, Avstrije in Hrvaške ne gleda slovenskih televizijskih programov in samo 3 (5 %) anketiranci iz Madžarske gledajo večinoma televizijske oddaje v slovenskem jeziku. Iz analize kvantitativnih podatkov in analize pogovorov z inter- vjuvanci izhaja, da so mladi zelo različno ocenili manjšinsko medijsko ponudbo, predvsem pa je bila splošna ocena, da ni veliko zanimivega za Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 319 mlado generacijo. Prav tako so bili kritični do jezika, ki ga mediji upora- bljajo. Iz odgovorov je razvidno, da mladi uporabljajo sodobne množične medije, ki jim omogočajo vpogled v različne svetove. Anketiranci, ne glede na zamejstvo, spremljajo spletne strani v različnih jezikih, tudi v slovenščini. Spletne strani v slovenščini so lažje dostopne kot slovenski radijski oziroma televizijski programi, zato je tudi njihova raba večja. Rezultat empiričnega raziskovanja kaže, da obstaja med zamejstvi raz- lična stopnja institucionalne celovitosti medijske prisotnosti (Avstrija in Italija imata večjo stopnjo institucionalne celovitosti medijev kot Hrvaška in Madžarska), zaznana pa je tudi razlika v funkcionalni celovitosti. Podatki prav tako kažejo, da mladi kljub razširjenosti sodobnih medijev še vedno berejo knjige. Največji delež (10 %) mladih, ki je odgo- voril, da ne bere, je na Madžarskem. Večina jih prebira knjige v večin- skem jeziku, relativno majhen delež mladih v Avstriji in Italiji pa prebira knjige tako v slovenskem jeziku kot jeziku večine (tretjina anketirancev), medtem ko je med mladimi anketiranci na Madžarskem delež tistih, ki berejo v obeh jezikih, precej nižji (samo 6,7 %). Zanimiva situacija je med mladimi na Hrvaškem, kjer relativno veliko anketirancev bere knjige večinoma v slovenskem jeziku (10 %) in v obeh jezikih (13,3 %), s čimer se glede branja knjig v slovenskem jeziku približujejo mladim iz Italije in Avstrije. Preseneča nas pa podatek, da kljub dejstvu, da imajo Slovenci v Italiji in Avstriji svoje knjižnice, knjigarne in založbe, ki nudijo dostop do slovenskih leposlovnih in strokovnih knjig, mladi ne posegajo po sloven- skih knjigah. Mladi v vseh štirih okoljih se udeležujejo tudi kulturnih prireditev in tako potrjujejo, da je kultura del njihove identitete. Večina mladih v Avstriji, Italiji in na Madžarskem obiskuje kulturne prireditve v sloven- skem jeziku oziroma v slovenskem in večinskem jeziku. Nekoliko dru- gačni so rezultati za Hrvaško, kjer manjši delež anketirancev obiskuje slovenske oziroma slovenske in večinske kulturne prireditve, prav tako na Hrvaškem izstopa visok delež posameznikov, ki se kulturnih priredi- tev sploh ne udeležujejo. Predvidevamo lahko, da je tako zato, ker je na Hrvaškem malo gostovanj iz Slovenije, prireditve v slovenskem jeziku pa so samo v društvih. 320 Sonja novak LukanoviĆ stališča do slovenskega jezika Stališča mladih anketirancev do slovenščine oziroma do znanja sloven- skega jezika so v vseh zamejstvih pozitivna, kar je razvidno iz njihovih odgovorov na vrsto postavljenih trditev. Za vsako zamejstvo so rezul- tati natančno predstavljeni in analizirani v predhodnih poglavjih, zato izpostavljamo le nekatere podatke, ki se nanašajo na trditve, s katerimi se večina anketirancev v vseh državah najbolj strinja, in pa podatke, ki nakazujejo razlike v strinjanju ali nestrinjanju z določeno trditvijo. Raz- like v strinjanju ali nestrinjanju z določeno trditvijo so glede na posa- mezno zamejstvo posledica statusa in položaja slovenščine in slovenske skupnosti, posledica družbene in gospodarske vloge slovenske skupnosti in slovenskega jezika ter posledica zgodovinskih dogodkov, skratka pre- plet različnih vzrokov. S trditvijo »znanje slovenskega jezika mi odpira več poti, da dosežem poklic, ki ga želim« se strinja oziroma popolnoma strinja večina anketi- rancev. Skoraj četrtina vprašanih pa je o tej trditvi neodločena. S trditvijo »z nanje slovenskega jezika mi omogoča, da bom v svojem življenju uspešen« se strinja skoraj polovica vprašanih, velik delež vprašanih pa se niti strinja niti ne strinja s trditvijo. Navedeni trditvi ne odražata močnega stališča anketirancev, da je slovenski jezik zelo pomemben pri njihovi poklicni in življenjski poti. Razlik med zamejstvi ni zaznati. Vsi anketiranci so si eno- tni, da jim znanje slovenščine omogoča prijateljevanje s širšim krogom ljudi. Prav tako se večina anketirancev strinja, da jim znanje slovenskega jezika predstavlja kulturno obogatitev. Razlika glede stališča do te trditve je le pri anketirancih iz Madžarske, kjer se relativno velik del (20 %) s to trditvijo niti strinja niti ne strinja, prav tako je tudi 13,3 % anketirancev iz Madžarske, ki ne morejo oceniti, ali jim znanje slovenskega jezika pred- stavlja kulturno obogatitev. Seveda se pri tem postavlja vprašanje, zakaj slovenskega jezika ne povezujejo s kulturo. Da je slovenski jezik pomem- ben za gojenje rednih stikov s Slovenijo, meni večina (skoraj 72 %) anke- tirancev, preostali (28 %) pa različno ocenjujejo pomen te trditve. Petina anketirancev iz Avstrije in Hrvaške se s trditvijo niti strinja niti ne strinja, skoraj petina anketirancev iz Italije se s trditvijo ne strinja. Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 321 Pri trditvi » znanje slovenskega jezika ohranjam in razvijam tako, da ga uporabljam na vseh področjih in v vseh življenjskih situacijah« smo pri- čakovali, da se anketiranci v vseh štirih okoljih s to trditvijo popolnoma strinjajo in da močno podpirajo rabo slovenščine v vseh življenjskih situ- acijah. Toda kar 31 % odgovorov je nakazalo nekoliko drugačen pogled. Odgovori so bili različno razpršeni, od nestrinjanja s trditvijo oziroma da nimajo odločnega mnenja o trditvi do stališča, da trditve ne morejo oceniti. Kar nas je nekoliko presenetilo, pa je to, da je bilo največ takih odgovorov med anketiranci iz Avstrije, kar lahko povezujemo s tem, da je to stališče tistih posameznikov, ki v različnih domenah javnega življenja ne uporabljajo slovenskega jezika. Zelo pomembno stališče mladih do slovenstva odraža trditev » ohra- njanje in širjenje znanja slovenskega jezika je temeljni pogoj za ohranjanje slovenske skupnosti«. Čeprav se večina anketiranih v vseh štirih državah s to trditvijo strinja oziroma popolnoma strinja, pa nekoliko izstopajo odgovori anketirancev iz Hrvaške, kjer se nekateri s to trditvijo niti stri- njajo niti ne strinjajo (16,7 %) in nekateri te trditev celo ne morejo oceniti (10 %). To pomeni, da nekateri mladi na Hrvaškem jezika ne vidijo kot pomembnega elementa ohranjanja etnične skupnosti. Trditve, ki so pomembne za dolgoročno ohranjanje slovenstva, so za vsako zamejstvo natančno prikazane in analizirane v predhodnih poglav- jih. Navedene trditve (da imata večinska in manjšinska skupnost enake pravice glede javne rabe svojih jezikov, da so napisi na območjih, kjer živijo Slovenci, dvojezični, da se na območjih, kjer živijo Slovenci, sloven- ski jezik poučuje v šolskem sistemu, da na območjih, kjer živijo Slovenci, da je mednarodni ugled – prestiž slovenskega jezika enakovreden ugledu večinskega jezika, da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na družbenopolitični ravni, da je slovenska skupnost ustrezno organizirana na kulturni ravni) večina anketirancev ne glede na zamejstvo ocenjuje kot pomembne oziroma zelo pomembne za ohranjanje in razvijanje sloven- stva. Med podatki so zaznane nekatere manjše razlike, na primer to, da so na območjih, kjer živijo Slovenci, javni napisi dvojezični, ni pomembno za kar 30 % mladih iz Hrvaške, prav tako je kar četrtina mladih iz Hrva- ške ocenila, da dvojezični napisi niso niti pomembni niti nepomembni. Predvidevamo, da mladi ne zaznavajo simboličnega pomena vidne 322 Sonja novak LukanoviĆ dvojezičnosti, kot jo zaznavajo na primer v Avstriji in Italiji ter tudi na Madžarskem. Prav tako si mladi na Hrvaškem niso enotni v strinjanju, da je pomembno, da se slovenski jezik poučuje v šolskem sistemu. Kar petina mladih iz Hrvaške ocenjuje to kot nepomembno, kar je posledica položaja in statusa slovenske narodne skupnosti ter tudi nezavedanja pomembnosti pripadnosti narodni skupnosti. Pri ocenjevanju, kaj je pomembno za dolgoročno ohranjanje in raz- vijanje slovenstva, so se anketirani v vseh zamejstvih v najmanjših deležih strinjali s trditvijo, da je za razvoj in ohranjanje slovenstva temeljnega pomena, da tudi pripadniki večinske skupnosti govorijo ali razumejo slo- venski jezik. Med vsemi mladimi so nekoliko izstopali mladi iz Madžarske, ki so se v večjem deležu strinjali, da je pomembno, da tudi večina govori slovensko. Mogoče je to vpliv situacije v narodnostno mešanem območju Prekmurja, kjer je manjšinski jezik, torej madžarski, enakopraven s slo- venskim in kjer se tudi večina uči manjšinski jezik. Za druga okolja pa predvidevamo, da mladi povezujejo znanje slovenskega jezika izključno s pripadniki slovenske narodne skupnosti in da v ohranjanju slovenstva ne vidijo pomena, da večinsko prebivalstvo govori in razume slovenski jezik, čeprav bi večini prav znanje drugega jezika, torej slovenskega, prineslo številne prednosti. Na ta način bi se tudi položaj, celo status slovenskega jezika, v okolju spremenil. Pri oblikovanju odnosa posameznika do jezika ima zelo pomembno vlogo sam jezik. Prav status jezika vpliva na nje- govo prestižnost pri govorcih. Pragmatično vrednost jezika zaznamujeta ekonomski interes za učenje in znanje jezika (koristi pri poslovanju). Prestižna in pragmatična vrednost slovenščine bi lahko zaznamovala sta- lišče vprašanih, da je tudi za večinsko prebivalstvo potrebno, da se uči oziroma zna slovenski jezik. Ob evropskem letu medkulturnega dialoga so poudarili, da večjezičnost pomaga graditi mostove med narodi in kul- turami, pospešuje mobilnost ter povečuje zaposljivost in konkurenčnost, spodbuja strpnost in socialno vključenost. »Kdor se nauči novega jezika, si pridobi novo dušo , « je zapisal španski pisatelj in Nobelov nagrajenec Juan Ramon.3 3 http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080327/C/303279972/evropsko-leto-medkultur- nega-dialoga Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 323 Prav tako anketiranci različno ocenjujejo trditev, da je za ohranja- nje in razvijanje slovenstva temeljnega pomena, da je slovenska skupnost organizirana na ekonomski ravni. Najbolj se s tem strinjajo mladi iz Italije in najmanj mladi iz Hrvaške. Tudi ta podatek je mogoče argumentirati, kajti slovenska narodna skupnost v Italiji je ekonomsko relativno močna, ima zgodovinsko tradicijo na področju gospodarstva, medtem ko sloven- ska skupnost na Hrvaškem nima svojih gospodarskih ustanov. zaključek Prihodnost jezika je odvisna od njegove vsakodnevne rabe v javnem in zasebnem življenju. Učinkovita politika je tista, ki spodbuja različne vidike jezika v različnih kontekstih. Vedno si postavljamo vprašanji, ali obstajajo možnosti rabe jezika na različnih področjih vsak dan in ali obstaja želja posameznikov, da se jezik uporablja. Empirični podatki našega raziskovanja kažejo, da je med mladimi slovenski jezik prisoten, da pa ne moremo govoriti o univerzalni rabi slovenskega jezika, kajti slo- venščina se ne uporablja na vseh področjih. Unesco (2003) med osmimi dejavniki, ki so pomembni za oceno vitalnosti jezika, poleg demografskih podatkov, medgeneracijskega prenosa jezika, medijev in izobraževanja uvršča tudi trende, ki nakazujejo posameznikovo izbiro jezika: s kom posameznik govori jezik, kje govori jezik in kakšna je tematika pogovora. Vse to pa ima na nek način neposreden vpliv na to, ali se bo jezik prena- šal na naslednjo generacijo. Na osnovi naših empiričnih rezultatov lahko ugotavljamo, da gre v vseh zamejstvih za pojav diglosije in da slovenski jezik nima enakovrednega položaja v vseh domenah javnega življenja. V nekaterih okoljih (Avstrija, Italija), kjer slovenska narodna skupnost živi, gre za neke vrste » večjezično pariteto« (angl. multilingual parity), če dobesedno citiramo terminologijo Unesca (2003, 9), kjer se enakost razume kot stabilno ravnovesje v področni rabi za govorce in ne kot opis splošnega razmerja med jeziki. V teh primerih dominantni/večinski jezik omogoča socialne in ekonomske možnosti in prednosti, zato se mnogi govorci nedominantnega jezika (v našem primeru slovenskega jezika) odločijo, da ga zamenjajo za dominantnega/večinskega in ne obratno. 324 Sonja novak LukanoviĆ V drugih primerih (na Hrvaškem, Madžarskem) pa se stopnja, kot jo definira Unesco, nanaša na postopno zmanjšanje rabe nedominantnega jezika (v našem primeru slovenskega jezika) – ko starši s svojimi otroki ne govorijo doma manjšinskega jezika, to prekine medgeneracijski prenos in otroci se tega jezika ne učijo več. Povezava med jezikom in področjem njegove rabe je dinamična. Če se jezik uporablja na vedno manj področij, se vitalnost jezika poslab- šuje. Prisotnost jezika na nekem področju še ne garantira vitalnosti, pomembno je, kako pogosto ga uporabljamo na določenem področju. Zelo pomembno področje za ohranjanje in razvijanje jezika je izobra- ževanje, toda pri tem igra pomembno vlogo to, kakšno je izobraževanje oziroma kako je slovenski jezik prisoten v izobraževalnem sistemu – kot učni jezik, kot obvezni predmet ali kot izbirni predmet. V tem kontekstu ni pomembno samo to, da je na primer slovenski jezik prisoten v šoli, temveč tudi to, koliko je prisoten. Različni tipi izobraževanja v državah, kjer slovenska narodna skupnost živi (glej prilogo), se odražajo tudi v različni stopnji znanja slovenskega jezika. Podatki našega raziskovanja so pokazali, da veliko mladih živi v jezi- kovno mešanih družinah, ki niso posebnost slovenskega zamejstva, tem- več so značilne za vsako jezikovno skupnost in so rezultat številnih stikov med prebivalci različnih skupnosti. Vsi ti kontakti so danes mogoče še bolj prisotni kot nekoč, kajti življenje od posameznika zahteva prilagaja- nje in mobilnost, ki ju narekujejo izbira študija, zaposlitev, urbanizacija, turizem, gospodarstvo itd. V zakonu, kjer partnerja govorita dva različna jezika, je izbira jezika z otroki kompleksna odločitev in mnogokrat odvi- sna od različnih notranjih in zunanjih dejavnikov – na primer od tega, kako posamezen starš vrednoti jezik, kaj mu pomeni znanje njegovega jezika, kakšen je kulturni vzorec partnerskega odnosa. Spolsky (2009, 14–30) piše, da komunikacijo staršev z otroki/izbiro jezika v večjezični družini zaznamuje tudi avtoriteta oziroma moč mame ali očeta pri upra- vljanju jezika v družini. Ob tem si Spolsky postavlja vprašanje, kdo ima pravico kontrolirati jezik drugega. Upoštevati je treba, da na starše vpli- vajo tudi zunanji dejavniki. Zunanje domene, kot so mediji in internet, vplivajo tudi na spreminjanje vrednot, ki se nanašajo na jezik in njegove variante ter tako vstopajo v domače okolje (Spolsky 2009, 19). Čeprav Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 325 večina literature poudarja pomen rabe jezika v družini in pomen le-tega za ohranjanje jezika (predvsem manjšinskega), pa ne smemo zanemariti dejstva, da družine niso zaprte celice, temveč da so jezikovni vzorci in stališča do jezika odprti za vplive vrstnikov, šole, okolja, v katerih prevla- dujejo drugačni jezikovni vzorci. Moč in učinkovitost teh zunanjih dejav- nikov se brez dvom odraža v jezikovnih vzorcih družin in posledično tudi v jezikovni vitalnosti slovenskega jezika v posameznem zamejstvu. Rezultati našega raziskovanja prav tako kažejo, da je v vseh štirih zamejstvih slovenski jezik prisoten v neformalnih situacijah predvsem v domeni družine, prisoten pa je tudi v manjšinskih organizacijah in ustano- vah, kot so šole s slovenskim učnim jezikom, kulturna in športna društva ter knjižnice. Vse navedene manjšinske ustanove so kot jezikovni otoki, kjer se ohranja in se mora ohranjati slovenski jezik. O pomenu jezika v vseh domenah osebnega in javnega življenja je že pred petindvajsetimi leti Bratina (1994, 33), raziskovalec slovenstva v Italiji, zapisal: » Odsotnost jezika v javnosti prostora in okolja, v kateri jezik in njegovi nosilci živijo, pomeni poleg neizbežnega asimilacijskega pritiska tudi brisanje jezikovnega prostora in okolja, torej porivanje jezika v obrobne družbene situacije ter osiromašenje jezikovnih kompetenc. « Trditev brez dvoma potrjujejo tudi rezultati našega raziskovanja. V zaključku poglavja o jezikovnem profilu mladih je brez dvoma naj- pomembnejše prikazati podatke, ki kažejo, kako mladi vidijo slovenski jezik v prihodnosti. Zastavili smo jim trditve, ki v posameznih zamejstvih prikazujejo različne poglede mladih, in graf 6, prikazan v nadaljevanju, odraža njihovo videnje slovenskega jezika v prihodnosti. Komentar in raz- mislek prepuščamo bralcem, tako raziskovalcem, ki lahko s poglobljenim znanstvenoraziskovalnim pristopom odgovorijo in utemeljijo podatek, ki nas lahko navdaja z zaskrbljenostjo, kot načrtovalcem in določevalcem manjšinske oziroma jezikovne politike, ki s svojimi ukrepi vplivajo na ohranjanje slovenskega jezika v prihodnosti. 326 Sonja novak LukanoviĆ Graf 6: Slovenski jezik v prihodnosti – pogled mladih SLOVENSKI JEZIK V PRIHODNOSTI Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih 1 izgubljal svoje govorce, dokler ne bo 4 Drugo nekega dne izginil. Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih ohranil približno enako število govorcev 2 kot jih ima sedaj, s tem pa bo ohranil svoj 5 Brez odgovora status manjšinskega jezika. Slovenski jezik bo v naslednjih desetletjih 3 pridobival nove govorce, njegov status bo vedno bolj enakovreden večinskemu jeziku. REZULTATI PO DRŽAVAH SLOVENSKEGA ZAMEJSTVA 4* 5 4** 3 3 1 4** 1 3 * 3 1 1 2 2 2 2 AVSTRIJA HRVAŠKA ITALIJA MADŽARSKA - * Težko ocenjujem razvoj v naslednjih stoletjih; - Bo bolj priznan in večinci bodo imeli pozitiven dostop do slovenščine kot jezika soprebivalcev in sosednje države; - Število se bo zmanjšalo ampak koroški Slovenci ne bodo izginili. - Sl ** ovenski jezik ne bo popolnoma izginil, ampak bo izgubljal svoje govorce v Italiji. - Slovenski jezik se bo spremenil v mešanico italijanščine in slovenščine, ki bo razumljiva le zamejcem. - Slovenski jezik v Italiji bo ohranil približno enako število govorcev, vendar bo bolj spoštovan jezik. *** - Prihodnost slovenskega jezika je odvisna od nas mladih. Če mi prenesemo jezik in tradicijo svojim otrokom, menim, da bo verjetno tudi jezik ohranil manjšinski status na Madžarskem. Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki 327 literatura in viri Bešter Turk, M., 2011. Sporazumevalna zmožnost – eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo 56 (3–4), 111–130. Bratina, D., 1998. Znanje, kultura, istovetnost. SLORI, Trst. Busch, B., 2013. Elementi jezikovne politike na medijskem področju na primeru slovenskih medijev na Koroškem. V V. Kotnik (ur.) Mediji in nacionalne manjšine. Univerzitetna založba Annales, Koper, 37–55. Ferbežar, I., 1999. Merjenje in merljivost v jeziku. Slavistična revija 47 (4), 417–436. Fishman, J. A., 1972. Domains and the Relationship Between Micro-and Macro- sociolinuistics. V. J. J. Gumperz & D. Hymes (ur.) Directions in Sociolingui- stics. Basil Blackwel , Oxford, 435–453. 02321 Fishman, J., 1991. Reversing Language Shift. Multilingual Matters, Clevedon. Gáspár, D., 2010 . Spreminjanje narodnostne zavesti slovenske manjšine v Porabju v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja: diplomska seminarska naloga. UL FF, Oddelek za prevajalstvo, Ljubljana. Giles, H. & Powesland, P., 1997. Accomodation Theory. V N. Coupland & A. Jaworski (ur.), Sociolinguistics. A Reader and Coursbook. Palgrave, Modern Linguistic Series, Hampshire, 238–239. Hymes, D., 1972. On Communicative Competence. V J. B. Pride & J. Holmes (ur.) Sociolinguistics. Penguin Books, Harmondsworth, 269–293. Maurer - Lausegger, H., 2015. Družina včeraj in danes – medgeneracijske razlike glede na posredovanje jezika. V M. Kuchling (ur.) Slovenščina živ jezik v družini in javnosti. Prispevki s posveta 14. 11. 2014 v Tinjah. Mohorjeva založba, Celovec, 9–27. Moring, T., 2013. Media Markets and Minority Languages in Digital Age. Jour- nal of Ethnoplitics and Minority Issues in Europe 12 (4), 34–53. Munda Hirnök, K. & Novak Lukanović, S., 2016. Slovenščina v Porabju: stopnja vitalnosti. V D. Grafenauer & K. Munda Hirnök (ur.) Raznolikost v etnično- sti: izbrani pogledi. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 192–219. Nećak Lük, A., 1998. Jezik in etnična pripadnost v Porabju. V A. Nećak Lük & B. Jesih (ur.) Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru I: izsledki projekta. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 231–252. Pirih Svetina, N., 2005. Slovenščina kot tuj jezik. Založba Izolit, Domžale. 328 Sonja novak LukanoviĆ UNESCO Ad Hoc Expert Group on Endangerred Languages, 2003. Language Vitality and Endangerment, Paris. Vavti, Š., 2012. Včasih ti zmanjka besed: Etnične identifikacije pri mladih Sloven- kah in Slovencih. Drava, Celovec. Pertot, S., 2014. Dvajset let med slovenščino in italijanščino: Primerjava med generacijami maturantov srednjih šol druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v Italiji o uporabi slovenščine in italijanščine kot jezikov sporazu- mevanja in notranjega govora. V S. Pertot & M. Kosič (ur.) Jeziki in iden- titete v precepu: mišljenje govor in predstave o identiteti pri treh generacijah maturantov šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. SLORI, Trst, 13–56. Spolsky, B., 2009. Language Management. Cambridge University Press, Cam- bridge. 329 povzetek Monografija Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi prinaša izsledke temeljnega raziskovalnega projekta, ki so ga v letih od 2013 do 2016 izvajali sodelavci štirih inštitutov: Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Slovenskega znanstvenega inštituta in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu ter Slo- venskega raziskovalnega inštituta v Trstu. V pričujoči monografiji so predstavljeni rezultati raziskovanja, ki se nanašajo na jezik mladih v slovenskih zamejstvih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. V uvodnih poglavjih so predstavljene zasnova raziskave, raziskovalne metode ter teoretična izhodišča o pomenu in vlogi jezika za posameznika in družbo. V teoretičnem uvodu je posebej izpo- stavljen model COD (angl. Capacity-Opportunity-Desire), ki sta ga obli- kovala Grin in Moring (2002) ter vsebuje parametre zmožnost, možnost in stališče/želja, s katerimi se lahko ugotavlja vitalnost slovenske narodne skupnosti. Avtorji z empiričnimi podatki prikazujejo rabo slovenskega jezika tako na individualni kot na institucionalni ravni in stališča do slo- venskega jezika ter podatke dopolnjujejo tudi s podatki o medgeneracij- skem prenosu jezika. V prvem delu se vsa štiri poglavja posvečajo zgodovinskemu prikazu in pregledu političnega dogajanja in pravnih dokumentov, ki so pove- zani z zagotavljanjem manjšinskih pravic, predvsem jezikovnih. Prav ta izhodiščni vpogled v demografski, zgodovinski in pravni vidik položaja slovenskega jezika nakaže razlike in posebnosti štirih različnih zamejskih stvarnosti, s katerim si lahko bralec ustvari sliko o današnji vitalnosti slo- venske narodne skupnosti v posamezni državi. V drugem delu se avtorji v vseh štirih poglavjih osredotočajo na pri- kaz empiričnih podatkov o vlogi in rabi slovenskega jezika med mladimi ter podajo analizo jezikovnega profila mladih v štirih slovenskih zamej- stvih. Rezultati empiričnega raziskovanja so pokazali pomembne razlike, ki so posledica številnih dejavnikov, kot so tip izobraževanja, položaj slovenskega jezika v družbi, demografski kazalci, zgodovinska dejstva, družbenopolitična ureditev, gospodarski položaj manjšine in območja, 330 P o v z e t e k kjer ta živi. Rezultati so pokazali prepletenost družbenih in individualnih dejavnikov, ki se odražajo v jezikovnih značilnostih anketirancev. Rela- tivno majhen vzorec anketirancev in intervjuvancev, prilagojen štirim zamejstvom, ne omogoča posplošitev. Kljub temu pa rezultati odkrivajo mnoge posebnosti jezikovnega profila mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti in predstavljajo osnovo za nadaljnje usmeritve manj- šinske jezikovne politike. Prikazani rezultati empiričnega raziskovanja v vsakem poglavju nakazujejo trende, ki lahko tako načrtovalce manjšinske politike kot same pripadnike slovenske skupnosti ozaveščajo o potreb- nih spremembah v organizaciji manjšinskega statusa ter tudi o aktivno- stih in dejanjih, ki jih morajo sprejemati pripadniki slovenske narodne skupnosti. Rezultati so pokazali, da je medgeneracijski prenos eden izmed pomembnejših dejavnikov za vitalnost jezika. Tam, kjer so podatki o spo- razumevanju s starši in starimi starši pokazali, da je slovenski jezik pri večini družin prisoten, to je v slovenskih zamejstvih v Italiji in Avstriji, se tudi večina mladih anketirancev identificira s slovenščino kot mater- nim jezikom. Drugačna situacija je na Madžarskem in Hrvaškem, kjer v družini z mamo, očetom in starimi starši v glavnem uporabljajo večinski jezik, ki večini predstavlja tudi materni jezik, le manjši del anketirancev pa navaja slovenščino kot prvi jezik. Prav tako je samoocena sporazume- valne zmožnosti v slovenščini pri anketirancih v Italiji in Avstriji precej višja kot pri anketirancih na Madžarskem in Hrvaškem. Rezultati, ki jih avtorji navajajo, prav tako kažejo, da se mladi v vseh okoljih obnašajo pragmatično, zato so tudi njihove jezikovne pra- kse odraz pragmatične vrednosti in statusa slovenščine v nekem okolju. Znanje jezika narodne skupnosti ima zanje ekonomsko vrednost, če jim omogoča zaposlitev, mobilnost in tudi vključevanje v drug, sosedski trg. Na Madžarskem in Hrvaškem slovenska skupnost nima tako razvejene mreže svojih društev oziroma institucij, kjer bi lahko pripadniki sloven- ske skupnosti nemoteno uporabljali slovenščino, kot je to značilno za Italijo in Avstrijo. Rezultati, ki so opisani v posameznih poglavjih, kažejo, da je na področju tradicionalnih medijev v Italiji in Avstriji relativno velik delež mladih, ki berejo časopise in revije v slovenskem jeziku ter v obeh večinskih jezikih, medtem ko na Madžarskem in Hrvaškem večinoma P o v z e t e k 331 spremljajo periodiko v madžarskem oziroma hrvaškem jeziku. Izstopa le podatek o branju slovenskih knjig, kjer se število anketirancev na Hrva- škem, ki posegajo po slovenskih knjigah, približuje številu anketirancev v Italiji in Avstriji. Se pa v vseh štirih zamejstvih raba slovenskega jezika bistveno zmanjša, ko pridemo v sfero formalnega sporazumevanja; več priložnosti za javno rabo slovenščine je v Italiji in Avstriji (slovensko šolstvo, bančništvo in posojilnice ipd.), a zadovoljivo poslovno in drugo javno okolje, ki bi omogočalo stalno rabo slovenskega jezika, ni vzposta- vljeno nikjer. Podatki našega raziskovanja so pokazali, da veliko mladih živi v jezikovno mešanih družinah, ki niso posebnost slovenskega zamejstva, temveč so značilne za vsako jezikovno skupnost in so rezultat številnih stikov med prebivalci različnih skupnosti. Vsi ti stiki so danes mogoče še bolj prisotni kot nekoč, kajti življenje od posameznika zahteva prila- gajanje in mobilnost, ki ju narekujejo izbira študija, zaposlitev, urbani- zacija, turizem, gospodarstvo itd. Predvidljivo je zato temeljno stališče mladih o prihodnosti slovenskega jezika in slovenske skupnosti. Čeprav so sicer stališča mladih anketirancev do slovenščine oziroma do znanja slovenskega jezika v vseh zamejstvih pozitivna, pa je bila najbolj nega- tivna napoved glede števila govorcev slovenščine v naslednjih desetletjih na Madžarskem, medtem ko so bili bolj pozitivni v Avstriji, na Hrvaškem in najbolj v Italiji. Med anketiranci v vseh štirih slovenskih zamejstvih je tudi določen delež takih, ki menijo, da bo slovenščina izgubljala svoje govorce, dokler ne bo nekega dne izginila. Mladi so tisti, ki zagotavljajo prihodnost vsake narodne skupnosti, zato je treba rezultate pričujoče raziskave obravnavati z vso resnostjo. 332 riassunto La monografia Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni kon- teksti ter sodobni izzivi (trad. it. I giovani sloveni d’oltreconfine: contesti socio-culturali e sfide attuali riporta i risultati del progetto di ricerca, condotto negli anni dal 2013 al 2016 dai ricercatori di quattro istituti: l’Istituto per gli Studi Etnici di Lubiana, l’Istituto Sloveno di Ricerche di Trieste, l’Istituto Scientifico Sloveno e l’Istituto Etnografico Sloveno Urban Jarnik, entrambi di Klagenfurt. Nel a presente monografia vengono il ustrati i risultati del ’indagine sul a lingua utilizzata dai giovani sloveni nelle aree d’oltreconfine in Italia, Austria, Ungheria e Croazia. I capitoli introduttivi presentano l’impostazione generale del ’indagine, la metodologia di ricerca e i riferi- menti teorici sul ’importanza e il ruolo del a lingua per i singoli individui e la società in generale. Nel ’introduzione gli autori descrivono il modello COD (ing. Capacity-Opportunity-Desire) elaborato da Grin e Moring (2002), che introduce i parametri di capacità, opportunità e desiderio, con i quali si può osservare il livello di vitalità del a comunità nazionale slovena. Con l’ausilio di dati empirici gli autori si soffermano sul ’uso del a lingua slovena a livello individuale e istituzionale nonché sugli atte- ggiamenti nei confronti dello sloveno, senza trascurare i dati riguardanti la trasmissione intergenerazionale del a lingua. Tutti i quattro capitoli forniscono dapprima un quadro storico e una panoramica sulle vicende politiche e sugli atti normativi legati al ’attuazione dei diritti delle minoranze, specialmente quelli linguistici. Questo affresco iniziale sugli aspetti demografici, storici e giuridici che influiscono sullo status del a lingua slovena, individua differenze e specificità delle quattro realtà d’oltreconfine, consentendo al lettore di ragionare sul livello di vitalità delle comunità nazionali slovene nei vari paesi.Nel a seconda parte i quattro capitoli si concentrano sul a presenta- zione dei dati empirici riguardanti il ruolo e l’uso dello sloveno tra i gio- vani, fornendo un’analisi del profilo linguistico dei giovani nelle quattro aree d’oltreconfine. I risultati del ’indagine empirica rilevano significative R i a s s u n t o 333 differenze dovute a numerosi fattori, quali il tipo di istruzione, lo status dello sloveno nel a società, gli indicatori demografici, le vicende storiche, l’ordinamento socio-politico, la situazione economica del a minoranza e le aree in cui essa è presente. I risultati hanno dimostrato una forte inter- dipendenza dei fattori sociali e individuali che si rispecchiano nelle pra- tiche linguistiche degli intervistati. Il campione relativamente ristretto di partecipanti al ’indagine, che è stato adeguato alle quattro realtà in esame, non consente una generalizzazione dei dati rilevati. Ciononostante i risul- tati individuano numerose particolarità nel profilo linguistico dei giovani appartenenti alle comunità nazionali slovene e rappresentano il presu- pposto per indirizzare la politica linguistica delle minoranze in futuro. I risultati del ’indagine empirica, riportati in ciascun capitolo, prefigurano alcune tendenze utili sia ai pianificatori delle politiche minoritarie sia agli appartenenti alle comunità nazionali sui necessari cambiamenti da adot- tare nel ’organizzazione dello status del a rispettiva comunità, ma anche sulle attività e sulle azioni che gli appartenenti alle comunità nazionali slovene devono intraprendere. L’indagine ha dimostrato che la trasmissione intergenerazionale rappresenta uno dei fattori chiave per la vitalità del a lingua. Nelle aree in cui lo sloveno viene utilizzato nel a maggior parte delle famiglie per la comunicazione con i genitori e i nonni, vale a dire nelle aree d’oltreconfine in Italia e Austria, la maggioranza dei giovani intervistati ha indicato lo sloveno come propria lingua madre. La situazione è ben diversa in Unghe- ria e Croazia, dove in famiglia si comunica prevalentemente nel a lingua maggioritaria, che è lingua madre per la maggior parte degli intervistati; solo una minima parte degli intervistati considera lo sloveno come prima lingua. Parimenti, la competenza linguistica in sloveno, espressa medi- ante autovalutazione, risulta molto superiore tra gli intervistati in Italia e Austria rispetto ai propri pari in Ungheria e Croazia. Secondo i risultati rilevati dagli autori, i giovani hanno un atteggia- mento pragmatico, pertanto le loro prassi linguistiche sono l’espressione del valore e dello status che attribuiscono al a lingua slovena in termini di pragmaticità nel contesto in esame. La conoscenza del a lingua del a comunità ha per loro un valore economico nel momento in cui favori- sce la ricerca di un’occupazione, la mobilità e l’inclusione nel mercato del 334 R i a s s u n t o lavoro contermine. In Ungheria e Croazia la comunità slovena non vanta una rete di associazioni e istituzioni tale da permettere agli appartenenti al a comunità di utilizzare lo sloveno regolarmente e indisturbatamente, come avviene invece in Italia e Austria. Per quanto riguarda i media tra- dizionali, dai risultati presentati nei singoli capitoli, in Italia e Austria emerge una quota relativamente alta di giovani che leggono quotidiani e riviste in sloveno e nelle due lingue maggioritarie, mentre in Ungheria e Croazia ricorrono principalmente a periodici in ungherese o croato. È altresì significativo il dato sul a lettura di libri sloveni, dove il numero di intervistati in Croazia che leggono libri in sloveno si avvicina a quello degli intervistati in Italia e Austria. In tutte quattro le aree tuttavia l’uso dello sloveno si riduce notevolmente quando si passa al a sfera del a comuni- cazione formale; in Italia e Austria sussistono maggiori opportunità per l’uso pubblico dello sloveno (istruzione scolastica slovena, istituti bancari e di credito ecc.), ma in nessuna delle aree in oggetto vi è un contesto lavorativo e pubblico che favorisca l’uso regolare del a lingua slovena. Secondo i risultati del a nostra indagine molti giovani provengono da famiglie linguisticamente miste, che non sono una specificità delle comunità slovene d’oltreconfine, bensì di tutte le comunità linguistiche e sono il prodotto di numerosi contatti tra le popolazioni di diverse comunità. Questi contatti sono oggi molto più frequenti che in passato, considerando che la società attuale impone al singolo maggiori capacità di adattamento e mobilità, dettata dal a scelta degli studi, dal ’occupazione, dal ’urbanizzazione, dal turismo, dal ’economia e via dicendo. Pertanto il giudizio dei giovani sul futuro dello sloveno e del a comunità slovena è alquanto prevedibile. In generale, l’atteggiamento dei giovani intervi- stati nei confronti dello sloveno, o meglio, del a conoscenza dello sloveno risulta positivo in tutte le quattro aree d’oltreconfine, tuttavia la previsione più negativa rispetto al numero di parlanti sloveni nei prossimi decenni è emersa in particolare nel caso del ’Ungheria, mentre è risultata più posi- tiva in Austria e Croazia e soprattutto in Italia. Una parte degli intervistati nelle quattro aree ritiene infine che lo sloveno perderà progressivamente i propri parlanti fino a sparire del tutto. I giovani rappresentano il futuro di ogni comunità linguistica, per- tanto i risultati di questa indagine vanno affrontati con la massima serietà. 335 zusammenfassung Die Monografie Jugendliche in Gebieten mit autochthonen slowenischen Minderheiten in Italien, Österreich, Ungarn und Kroatien – gesel schaftliche und kulturel e Kontexte und aktuel e Herausforderungen präsentiert die Ergebnisse des wissenschaftlichen Projekts, das in den Jahren 2013 bis 2016 von Mitarbeitern der folgenden wissenschaftlichen Institute durchgeführt wurde: des Instituts für ethnische Fragen in Ljubljana, des Slowenischen wissenschaftlichen Instituts und Slowenischen Volkskundeinstituts Urban Jarnik in Klagenfurt/Celovec sowie des Slowenischen wissenschaftlichen Instituts in Triest. In der vorliegenden Monografie werden jene Ergebnisse präsentiert, die sich auf die Sprache der Jugendlichen in den Gebieten mit autochthonen slowenischen Minderheiten in Italien, Österreich, Ungarn und Kroatien beziehen. In den einführenden Kapiteln werden das Forschungsvorhaben, die Methoden und theoretische Ausgangspunkte über die Bedeutung von Sprache für das Individuum und die Gesel schaft dargestel t. In dieser theoretischen Einführung wird insbesondere auf das von Grin und Moring (2002) entwickelte COD-Modell (engl. für capacity-opportunity- desire) Bezug genommen, das die Parameter Fähigkeit, Möglichkeit und Einstel ung/Wunsch beinhaltet, anhand derer sich die Vitalität der slowenischen Volksgruppe bestimmen lässt. Die AutorInnen stellen mit Hilfe von empirischen Daten den Gebrauch der slowenischen Sprache – sowohl auf individueller als auch auf institutioneller Ebene – dar, und ergänzen die Einstel ungen gegenüber der slowenischen Sprache auch mit Daten über die Weitergabe der Sprache von einer Generation auf die nächste. Alle vier Kapitel des ersten Teils sind der historischen Darstel ung und dem Überblick über das politische Geschehen und juristische Dokumente in Zusammenhang mit der Gewährleistung von Minderheitenrechten, vor allem im Bereich der Sprache gewidmet. Gerade dieser einführende Einblick in demografische, historische und juristische Aspekte der Situation der slowenischen Sprache zeigt die Unterschiede und Besonderheiten der vier autochthonen Minderheitengebiete gut auf und 336 z u s a m m e n f a s s u n g ermöglicht es den LeserInnen, sich ein Bild von der aktuellen Vitalität der slowenischen Volksgruppe im jeweiligen Staat zu machen. Im zweiten Teil konzentrieren sich die AutorInnen in allen vier Kapiteln auf die Präsentation der empirischen Daten über die Rolle und Verwendung der slowenischen Sprache unter den Jugendlichen und bieten eine Analyse des Sprachprofils der Jugendlichen und jungen Erwachsenen in den vier Gebieten mit autochthonen slowenischen Minderheiten. Die Resultate der empirischen Forschung zeigen wichtige Unterschiede, als Folge zahlreicher Faktoren wie etwa Art der Ausbildung, gesel schaftliche Stel ung der slowenischen Sprache, demographische Indikatoren, historische Fakten, gesel schaftspolitische Ordnung, wirtschaftliche Lage der Minderheit bzw. des Gebietes, auf dem sie lebt. Die Ergebnisse deuten auf die Verwobenheit gesel schaftlicher und individueller Faktoren hin, die sich in den sprachlichen Besonderheiten der Befragten widerspiegeln. Die relativ geringe, an die vier Gebiete mit autochthoner Minderheit angepasste Zahl der Befragten und InterviewpartnerInnen lässt keine Verallgemeinerungen zu. Dennoch legen die Resultate viele Besonderheiten des Sprachprofils der Angehörigen der slowenischen Volksgruppen frei und bilden die Grundlage für weitere Ausrichtungen in der Minderheitensprachpolitik. Die präsentierten empirischen Ergebnisse zeigen in den einzelnen Kapiteln Trends auf, die sowohl den PlanerInnen der Minderheitenpolitik als auch den Angehörigen der slowenischen Volksgruppen nötige Veränderungen in der Organisation des Minderheitenstatus sowie Aktivitäten und Maßnahmen, welche die Angehörigen der slowenischen Volksgruppe beschließen müssen, bewusst machen können. Die Ergebnisse haben gezeigt, dass einer der bedeutendsten Faktoren für die Vitalität der Sprache deren Weitergabe von einer Generation zur nächsten ist. Dort, wo die Daten über die Verständigung mit den Eltern und Großeltern zeigen, dass die slowenische Sprache bei der Mehrheit der Familien präsent ist – das ist in Italien und Österreich der Fall – identifiziert sich auch die Mehrheit der Befragten mit dem Slowenischen als Muttersprache. Anders ist die Situation in Ungarn und Kroatien, wo man innerhalb der Familie, mit Mutter, Vater und Großeltern hauptsächlich die Mehrheitssprache verwendet, und diese auch von der z u s a m m e n f a s s u n g 337 Mehrheit als Muttersprache genannt wird, wohingegen nur ein kleinerer Teil der Befragten Slowenisch als Muttersprache anführt. Ebenso ist die Selbsteinschätzung der Verständigungskompetenz im Slowenischen bei den Befragten in Italien und Österreich um einiges höher als bei den Befragten in Ungarn und Kroatien. Die von den AutorInnen angeführten Ergebnisse deuten außerdem darauf hin, dass sich die Jugendlichen in allen Umfeldern pragmatisch verhalten, weshalb auch ihre Sprachpraxis ein Abbild der pragmatischen Bedeutung und des Status des Slowenischen in ihrem Umfeld ist. Die Beherrschung der Sprache der Volksgruppe ist für sie von ökonomischer Bedeutung, wenn sie ihnen Arbeit, Mobilität sowie die Integration in einen anderen, benachbarten Markt bietet. In Ungarn und Kroatien verfügt die slowenische Gemeinschaft nicht über die hingegen für Italien und Österreich charakteristischen weit verzweigten Netzwerke von Vereinen bzw. Institutionen, in welchen die Angehörigen der slowenischen Gemeinschaft das Slowenische ungestört verwenden könnten. Die in den einzelnen Kapiteln dargestel ten Ergebnisse zeigen, dass im Bereich der traditionellen Medien in Italien und Österreich der Anteil der Jugendlichen, die Zeitungen und Zeitschriften in slowenischer Sprache und den jeweiligen Mehrheitssprachen lesen, relativ hoch ist, während in Ungarn und Kroatien Periodika im Wesentlichen in ungarischer bzw. kroatischer Sprache verfolgt werden. Dabei sticht lediglich die Angabe zur Lektüre slowenischer Bücher hervor, wo die Zahl der Befragten in Kroatien, die zu slowenischen Büchern greifen, annähernd an die Zahlen für Italien und Österreich herankommt. Wenn es jedoch um den Bereich der formalen Verständigung geht, ist die Verwendung des Slowenischen in allen vier Gebieten mit autochthonen slowenischen Minderheiten stark rückläufig; mehr Möglichkeiten zur öffentlichen Verwendung des Slowenischen gibt es noch in Italien und Österreich (slowenisches Schul-, Bank- und Sparkassenwesen usw.), eine zufriedenstellendes geschäftliches und anderweitiges öffentliches Umfeld, das die ständige Verwendung der slowenischen Sprache ermöglichen würde, ist jedoch nirgends vorhanden. Unsere Forschungsergebnisse haben gezeigt, dass viele Jugendliche in sprachlich gemischten Familien leben, die keine Besonderheit 338 z u s a m m e n f a s s u n g der Gebiete mit autochthonen slowenischen Minderheiten, sondern charakteristisch für jede Sprachgemeinschaft und das Resultat zahlreicher Kontakte zwischen Menschen aus unterschiedlichen Gemeinschaften sind. All diese Kontakte sind heute vielleicht noch stärker präsent als früher einmal, schließlich verlangt das Leben, bedingt durch Studienwahl, Arbeit, Urbanisierung, Tourismus, Wirtschaft usw., vom Einzelnen viel Anpassungsfähigkeit und Mobilität. Vorhersehbar war also ein grundlegender Standpunkt der Jungen über die Zukunft der slowenischen Sprache und Gemeinschaft. Obwohl zwar die Einstel ungen der jungen Befragten gegenüber dem Slowenischen bzw. dem Können der slowenischen Sprache in allen vier Gebieten mit autochthonen slowenischen Minderheiten positiv sind, ist die negativste Prognose bezüglich der SprecherInnenzahl des Slowenischen für die nächsten Jahrzehnte in Ungarn anzutreffen, während man in Österreich und Kroatien etwas positiver ist, am positivsten jedoch in Italien. Unter den Befragten in allen vier Gebieten mit autochthonen slowenischen Minderheiten ist auch ein gewisser Anteil solcher, die meinen, dass das Slowenische seine SprecherInnen immer weiter verlieren wird, bis es eines Tages ganz verschwunden sein wird. Es sind die jungen Menschen, welche die Zukunft jeder Volksgruppe gewährleisten, deshalb sol ten die Ergebnisse der vorliegenden Studie mit aller Ernsthaftigkeit behandelt werden. 339 Összefoglaló A határon túli szlovén fiatalok: társadalmi és kulturális kontextus valamint modern kori kihívások című monográfia egy közös kutatási projekt ered- ményeit mutatja be, melyet négy intézet munkatársai végeztek 2013-2016 között: a Ljubljanai Etnikai Kutatóintézeté, Szlovén Tudományos Intézeté, a klagenfurti Urban Jarnik Szlovén Néprajztudományi Kutatóintézeté és a trieszti Szlovén Kutatóintézeté. Jelen monográfia az Olaszországban, Ausztriában, Magyarorszá- gon és Horvátországban élő határon túli szlovén kisebbséghez tartozó fiatalok nyelvhasználatára vonatkozó eredményeket mutatja be. A beve- zető bekezdések a kutatás felépítését, a kutatási módszereket és a nyelv jelentőségének és szerepének elméleti hátterét mutatják be az egyén és a társadalom szempontjából. Az elméleti bevezetőben különös figyelmet kap a Grin és Moring (2002) által kidolgozott COD-modell (ang. Capa- city-Opportunity-Desire), mely szerint a tudás, a lehetőség és a szándék paraméterei segítségével megál apítható az egyes szlovén nemzeti közös- ségek vitalitása. A szerzők empirikus adatokkal szemléltetik a szlovén nyelv használatát mind egyéni, mind intézményi szinten, csakúgy, mint a szlovén nyelvvel kapcsolatos ál áspontokat, és az adatokat kiegészítik a nyelv nemzedékek közötti továbbadására vonatkozó adatokkal. Az első résznek mind a négy fejezete a történelmi áttekintésre és a politikai eseményekre, valamint a kisebbségi jogok, főként a nyelvi jogok biztosításával összefüggő jogi dokumentumok bemutatására összponto- sít. A szlovén nyelv helyzetének bevezető demográfiai, történelmi és jogi áttekintése rámutat a négy határon túli terület különbzözőségeire, mely segítségével az olvasó bepil antást nyerhet az egyes országokban élő szlo- vén nemzeti közösség mai helyzetébe azok nyelvi vitalitását tekintve. A szerzők a második rész mind a négy fejezetében arra összponto- sítanak, hogy bemutassák a fiatalok körében szerzett, a szlovén nyelv szerepével és annak használatával kapcsolatos empirikus tapasztalataikat, illetve elemzik a négy határon túli szlovén közösség fiataljainak nyelvi profilját. Az empirikus kutatás eredményei fontos különbségeket mutattak ki, melyek számos tényezőre vezethetők vissza, mint például az oktatás, a 340 Ö s s z e f o g l a l ó szlovén nyelv társadalmi szerepe, demográfiai mutatók, történelmi tények, társadalompolitikai berendezkedés, a kisebbség és az általa lakott térség gazdasági helyzete. Az eredmények a társadalmi és az egyéni tényezők összefonódását mutatják, melyek a megkérdezettek nyelvi sajátosságaiban nyilvánulnkak meg. A kérdőív, illetve interjú által megkérdezettek a négy határon túli területhez igazított relatív kis mintája miatt az általánosítás nem lehetséges. Ennek ellenére az eredmények a szlovén nemzeti közös- ségekhez tartozó fiatalok nyelvi profiljának számos sajátosságát fedik fel és jó alapot jelentenek a kisebbségi nyelvi politika jövőbeni irányvonalainak kialakításához. Az empirikus kutatás egyes fejezetekben bemutatott ered- ményei iránymutatóak a kisebbségi politika tervezői, illetve a kisebbségi közösségekhez tartozók számára is, és hozzájárulhatnak a kisebbségi stá- tusz szervezettségében szükséges változások, illetve a kisebbséghez tarto- zók által követendő programok és tervékenységek tudatosításához. Az eredmények kimutatták, hogy a nyelvi vitalitás szempontjából az egyik legfontosabb tényező a nyelv nemzedékről nemzedékre történő továbbadása. Azokban a családokban, melyek töbsségében az adatok alapján jelen van a szlovén nyelv a szülőkkel és a nagyszülőkkel való kom- munikáció során, tehát az olaszországi és az ausztriai határon túli szlovén területeken, a megkérdezett fiatalok többsége anyanyelvének is val ja a szlovén nyelvet. Más a helyzet Magyarországon és Horvátországban, ahol a családokban az édesanyával, édesapával és a nagyszülőkkel főként a többségi nyelvet beszélik, amely a megkérdezettek többsége számára az anyanyelvet is jelenti, és csak kisebb részük nevezi a szlovén nyelvet első nyelvének. Az Olaszországban és Ausztriában élő megkérdezettek önér- tékelése a szlovén nyelvű kommunikációs készség tekintetében szintén sokkal magasabb, mint a Magyarországon és Horvátországban élőké. A szerzők adatai alapján a fiatalok minden környezetben pragmati- kusan viselkednek, ezért nyelvhasználati szokásaik is a pragmatikus érték, illetve a szlovén nyelv adott környezetbeli státuszának letükröződései. A nemzetiségi közösség nyelvének ismerete számukra akkor bír gazdasági jelentőséggel, ha munkalehetőséget, mobilitást biztosít számukra, illetve a másik, szomszédos piacra való integráció lehetőségét. Magyarorszá- gon és Horvátországban a szlovén közösségnek nincs olyan szerteágazó egyesületi illetve intézményi hálója, amelyben a szlovén közösséghez Ö s s z e f o g l a l ó 341 tartozók zavartalanul használhatnák a szlovén nyelvet, mint ahogy az jellemző Olaszországra és Ausztriára. Az egyes fejezetekben bemutatott eredmények arra mutatnak a hagyományos médiumok terén, hogy Olasz- országban és Ausztriában a fiatalok relatív nagy része olvas újságokat és folyóiratokat szlovén, illetve mindkét többségi nyelven, míg Magyaror- szágon és Horvátországban többnyire magyar és horvát nyelven kísérik figyelemmel a sajtótermékeket. Csak a szlovén könyvek olvasására vonat- kozó adat mutat eltérést, hiszen a szlovén könyveket olvasók száma a horvátországi megkérdezettek körében is megközelíti az olaszországi és ausztriai válaszadók számát. Azonban mind a négy határon túli szlovén területen jelentősen visszaszorul a szlovén nyelv használata, ha hivatalos kommunikációra kerül a sor. A szlovén nyelv nyilvános használatára több lehetőség van Olaszországban és Ausztriában (szlovén oktatás, bankügy- letek, hitelszövetkezetek stb.), azonban kielégítő üzleti és egyéb nyilvános környezet, amely lehetővé tenné a szlovén nyelv ál andó használatát, sehol sem alakult ki. A kutatásunk során szerzett adatokból kiderül, hogy sok fiatal él nyelvileg vegyes családban, mely nem a határon túli szlovén területek sajátossága, hanem minden nyelvi közösségre jellemző, és a különböző csoportokhoz tartozó lakosság között kialakult számos kapcsolat követ- kezménye. Ezek a kapcsolatok ma talán erőteljesebbek is, mint régebben, hiszen az élet az egyéntől alkalmazkodást és mobilitást követel, melyet a tanulmányok, a munkavál alás, a városiasodás, az idegenforgalom, a gazdaság stb. diktálnak. Ezért előre megjósolható a fiatalok alapvető ál ás- pontja a szlovén nyelv és a szlovén közösség jövőjét illetően. Bár a meg- kérdezett fiatalok ál áspontja a szlovén nyelvvel, illetve a nyelvtudással kapcsolatban egyébként minden határon túli területen pozitív volt, mégis a beszélők várható számára vonatkozó előrejelzés a következő évtizede- ket tekintve Magyarországon volt a legnegatívabb, miközben pozitívabb volt Ausztriában, Horvátországban, a leginkább pedig Olaszországban. A megkérdezettek egy része azonban mind a négy határon túli szlovén területen úgy vélte, hogy a szlovén nyelvet beszélők száma folyamatosan csökkenni fog, amíg egy napon teljesen el nem tűnik majd a nyelv. A fiatalok biztosítják minden nemzeti közösség jövőjét, ezért jelen kutatás eredményeit maximális komolysággal kell kezelni. 342 sažetak Monografija Mladi u slovenskom pograničnom porstoru susjednih zema- lja: društveni i kulturni konteksti te suvremeni izazovi donosi zaključke temeljnog istraživačkog projekta kojega su od 2013. do 2016. godine provodili djelatnici četiriju instituta: Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Slovenskog znanstvenog inštituta te Slovenskega narodopi- snega inštituta Urban Jarnik iz Klagenfurta i Slovenskog raziskovalnog inštituta iz Trsta. U monografiji su predstavljeni rezultati istraživanja koji se odnose na jezik mladih u pograničnim prostorima Sloveniji susjednih zemalja u Italiji, Austriji, Mađarskoj i Hrvatskoj. U uvodnim poglavljima pred- stavljeni su temelji istraživanja, istraživačke metode i teorijska ishodišta, te uloga jezika za pojedinca i društvo. U teorijskom uvodu posebno je predstavljen model COD (eng. Capacity-Opportunity-Desire), kojega su oblikovali Grin i Moring (2002), te sadrži parametre mogućnosti, spo- sobnosti, prilika i stavova/želja s kojima se može zaključiti o vitalnosti slovenske nacionalne zajednice. Autori na temelju empirijskih podataka pokazuju uporabu slovenskog jezika na individualnom i institucionalnom nivou te ističu stavove prema slovenskom jeziku, a podatke nadopunjuju i s podacima o međugeneracijskom prijenosu jezika. U prvom se dijelu, u sva četiri poglavlja, posvećuju povijesnom prikazu i pregledu političkih događanja te pravnih dokumenata koji su povezani s ostvarenjem manjinskih prava, prije svega onih koji se odnose na jezik. Upravo taj ishodišni pregled demografskog, povijesnog i prav- nog položaja slovenskog jezika pokazuje razlike i posebnosti stvarnosti u četiri pogranična područja Sloveniji susjednih zemalja s kojima čitatelj može formirati sliku o današnjoj vitalnosti slovenske nacionalne zajed- nice u pojedinoj državi. U drugom se dijelu autori svih četiriju poglavlja usredotočuju na pri- kaz empiričkih podataka o ulozi i uporabi slovenskog jezika među mla- dima te daju analizu jezičnog profila mladih u četiri pogranična područja Sloveniji susjednih zemalja. Rezultati empiričkog istraživanja su pokazali značajne razlike, koje su posljedica brojnih čimbenika, kao što su tip s a ž e t a k 343 izobrazbe, položaj slovenskog jezika u društvu, demografski pokazatelji, povijesna događanja, društveno-političko uređenje, gospodarski položaj manjine i prostora gdje ona živi. Rezultati su pokazali prožimanje druš- tvenih i individualnih čimbenika, koji se odražavaju u jezičnim karak- teristikama ispitanika. Relativno malen uzorak ispitanika i intervjuira- nih osoba koji je prilagođen četirima pograničnim prostorima Sloveniji susjednih zemalja, ne omogućuje uopćavanje. Bez obzira na to, rezultati otkrivaju mnoge posebnosti jezičnog profila mladih pripadnika sloven- ske nacionalne zajednice i predstavljaju osnovu za daljnje usmjeravanje manjinske jezične politike. Prikazani rezultati empiričkog istraživanja u svakom poglavlju ukazuju na trendove koji mogu, kako one koji planiraju manjinsku politiku, tako i same pripadnike slovenske zajednice, osvije- stiti o potrebnim promjenama u organizacijama manjinskog statusa, te o aktivnostima i djelovanju koje moraju prihvaćati pripadnici slovenske nacionalne zajednice. Rezultati su pokazali, da je međugeneracijski prijenos jedan od važni- jih čimbenika za vitalnost jezika. Podaci o sporazumijevanju s roditeljima te bakama i djedovima pokazali da je slovenski jezik u većini prisutan u obitelji na pograničnom prostoru prema Sloveniji u Italiji i Austriji, gdje se i veći broj anketiranih mladih identificirao sa slovenskim jezikom kao materinskim jezikom. Drugačija je situacija u Mađarskoj i Hrvatskoj gdje se u obitelji s majkom, ocem te bakom i djedom uglavnom govori većinski jezik koji većini predstavlja i materinski jezik, a samo manji broj anketira- nih navodi i slovenski jezik kao prvi jezik. Upravo je tako i samoprocjena vještina sporazumijevanja u slovenskom jeziku kod anketiranih u Italiji i Austriji puno viša nego je to kod anketiranih u Mađarskoj i Hrvatskoj. Rezultati koje autori navode također ukazuju na to da se mladi u svim okolinama ponašaju pragmatično te su tako i njihove jezične prakse odraz pragmatičnih vrijednosti i statusa slovenskog jezik u nekom druš- tvu. Znanje jezika nacionalne zajednice ima za njih ekonomsku vrijed- nost ako im omogućuje zaposlenje, mobilnost te uključivanje na drugo, susjedno tržište. U Mađarskoj i Hrvatskoj slovenska zajednica nema tako raširene mreže svojih društava, odnosno, institucija gdje pripadnici slo- venske zajednice mogu neometano upotrebljavati slovenski jezik, kao što je to karakteristično za Italiju i Austriju. 344 s a ž e t a k Rezultati, koji su opisani u pojedinačnim poglavljima, pokazuju da je na području tradicionalnih medija u Italiji i u Austriji relativno veliki udio mladih koji čitaju časopise i revije na slovenskom jeziku te u oba većinska jezika, dok u Mađarskoj i Hrvatskoj uglavnom prate periodiku u mađarskom, odnosno, hrvatskom jeziku. Izdvaja se jedino podatak o čitanju slovenskih knjiga, gdje je broj anketiranih u Hrvatskoj, koji posežu za slovenskim knjigama, približno jednak broju anketiranih u Italiji i Austriji. Uporaba se slovenskog jezika u četirima pograničnima područjima Sloveniji susjednih zemalja bitno smanjuje kada govorimo o sferi formalnog sporazumijevanja; više mogućnosti za javnu uporabu slo- venskog jezika je u Italiji i Austriji (slovensko školstvo, bankarstvo itd.), a zadovoljavajuća poslovna i druga javna okolina, koja bi omogućavala stalnu uporabu slovenskog jezika, nije uspostavljena nigdje. Podaci našeg istraživanja su pokazali da mnogo mladih živi u jezično mješovitim obiteljima koje nisu posebnost četiri pogranična područja Sloveniji susjednih zemalja, već su značajni za svaku jezičnu zajednicu te su rezultat brojnih kontakata među stanovništvom različitih skupina. Svi ti kontakti su danas još prisutniji nego što je to bilo prije, naime, život od pojedinca zahtjeva prilagođavanje i mobilnost koju diktira izbor stu- dija, zaposlenja, urbanizacija, turizam, gospodarstvo itd. Predvidljivo je zato temeljno stajalište mladih o budućnosti slovenskog jezika i sloven- ske zajednice. Iako su stajališta anketiranih mladih do slovenskog jezika, odnosno, do znanja slovenskog jezika u sva četiri pogranična područja Sloveniji susjednih zemalja pozitivna, predviđanje, što se tiče broja govornika slovenskog jezika u idućim desetljećima, najnegativnije je u Mađarskoj, dok su pozitivniji bili u Austriji, Hrvatskoj, a najpozitivniji u Italiji. Među anketiranima, u sva četiri pogranična područja Sloveniji susjednih zemalja, određeni je postotak i takvih koji misle da će slovenski jezik gubiti svoje govornike sve dok jednoga dana ne nestane. Mladi su oni, koji osiguravaju budućnost svake nacionalne zajed- nice, stoga treba rezultate ovdje predstavljenog istraživanja uzeti sa svom ozbiljnošću. 345 summary The book Young Slovenes across the border: the social and cultural con- texts and modern chal enges presents the results of a major research pro- ject, conducted between 2013 and 2016. The project was implemented by researchers from four institutions: The Institute for Ethnic Studies in Ljubljana, the Slovene Research Institute and the Urban Jarnik Slovene Ethnographic Institute in Klagenfurt and the Slovene Research Institute in Trieste. This book discusses key findings regarding the language of young people in the cross-border areas with autochthonous Slovene minorities in Italy, Austria, Hungary and Croatia. The introductory chapters outline the research idea, the methods and the theoretical framework relating to the meaning and the role of language for the individual and the society. In particular, the so-called COD ( Capacity-Opportunity-Desire) model developed by Grin and Moring (2002) is highlighted. It describes the parameters of capacity, opportunity and desire, which help to identify the vitality of the Slovene minority. The authors use empirical data to describe the use of the Slovene language on both an individual and an institutional level, as well as the respondents’ attitudes towards the Slovene language. These data are completed with data on the cross-generational passing on of the language. All four chapters of the first part contain a historical and contem- porary overview of political events and legal documents related to the safeguarding of minority rights, especial y those regarding language use. These basic insights into demographic, historical and legal aspects of the status of the Slovene language show the differences and special features of the four cross-border areas, enabling the reader to gain an insight into the current vitality of the Slovene ethnic minorities in the four countries. In all four chapters of the second part, the authors examine the empirical data on the role and use of the Slovene language among young people and thoroughly analyse the linguistic profile of young people in the four cross-border areas with autochthonous Slovene minorities. The results of the empirical research show significant differences arising from 346 S u m m a r y various factors such as type of education, status of the Slovene language within society, demographic indicators, historical facts, socio-political situation, economic situation of the minority, and the respective region. The results indicate that there is a strong interconnection between socie- tal and individual factors, which is reflected in the respondents’ linguistic characteristics. The relatively small number of respondents, which was adjusted to the four cross-border areas, does not allow for a generalisa- tion. Nevertheless, the results reveal several characteristic features in the linguistic profiles of young members of Slovene minorities in the four cross-border regions, and form the basis for a potential development of linguistic minority policies. The empirical findings in each chapter not only point out trends that could raise the policy makers’ and the mino- rity members’ awareness for necessary changes in the organisation of the minority status, but also suggest possible actions for members of the Slo- vene minorities in the four cross-border regions. The cross-generational passing on of language is demonstrated to be one of the main factors for its vitality. In these areas in which the results regarding communication with parents and grandparents have shown that the Slovene language is present among most families – i. e. the cross- -border areas in Italy and Austria – the majority of respondents identify Slovene as their mother tongue. The situation is quite different in Hun- gary and Croatia, where respondents primarily communicate with their mother, father or grandparents in the majority language. In these areas, most respondents claim the majority language to be their mother tongue, and only a small percentage refer to the Slovene language as their first language. The same holds true for self-assessment in terms of communi- cation skil s in Slovene, which is significantly higher among respondents from Italy and Austria compared to those from Hungary and Croatia. Young people in all areas are shown to act pragmatical y, which is why their linguistic practice is a reflection of the pragmatic importance and status of the Slovene language within a certain environment. For them, the knowledge of the minority language is of economic impor- tance if it helps them find work, gain mobility, and integrate into another, neighbouring market. The Slovene minority in Hungary and Croatia does not dispose of a well-developed network of associations and institutions S u m m a r y 347 within which they could use the Slovene language on a permanent basis, as it is the case in Austria and Italy. It is demonstrated that a relatively large number of young members of the autochthonous Slovene minority in Italy and Austria read both Slovene and Austrian/Italian traditional media such as newspapers and magazines, while in Hungary and Croatia they tend to read Hungarian or Croatian periodicals. A striking piece of information in this regard refers to the young Slovenes in Croatia, who read Slovene books almost as regularly as the young Slovenes in Austria and Italy do. Nevertheless, the use of the Slovene language is declining rapidly in all four cross-border areas when it comes to official communi- cation. There are more opportunities to use Slovene in an official sphere in Italy and Austria (Slovene schools, banks etc.), but a satisfying business and official environment in which Slovene could be used on a regular basis is missing in all four cross-border areas. Our research data demonstrate that many young people live in lingu- istical y mixed families. This is not a distinguishing feature of the cross- -border areas with autochthonous Slovene minorities but can typical y be found in any language community and results from the constant contact between people from different communities. Today, these forms of con- tact are more present than in the past, as life now demands flexibility and mobility for manifold reasons: choice of academic education, occupation, urbanisation, tourism, economy, etc. Thus, the following fundamental viewpoint, which was shared by many respondents was quite predictable. Despite the fact their attitude towards the Slovene language and language skil s is positive in all four cross-border regions, their prediction regar- ding future speakers of the Slovene language (for the upcoming decades) is most negative in Hungary, more positive in Croatia and Austria, and most positive in Italy. Among all respondents there is also a certain num- ber of people who are of the opinion that speakers of the Slovene language will continuously decline and that the language will eventual y disappear. It is the young people who maintain the future of any ethnic mino- rity, which is why the results of this study should be taken very seriously. 349 kazalo grafov in tabel mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 vera kržišnik - Bukić zemljevid 1: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 tabela 1: Število anketirancev po državah. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 zemljevid 2: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 predstavitev geopolitičnega in upravno-administrativnega območja republike slovenije in vseh štirih slovenskih zamejstev ter števila anketirancev v projektu »mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi« . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 tabele 2–9: Število anketirancev po občinah stalnega prebivališča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 italiJa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 avstriJa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 madŽarska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 hrvaŠka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 tabela 10: anketiranci po starostnih kategorijah in državah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 tabela 11: intervjuvanci po starostnih kategorijah in državah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v italiji . . . . 67 devan Jagodic Graf 1: materni jezik anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Graf 2: odgovori anketirancev na vprašanje, kateri je materni jezik njihovih staršev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Graf 3: samoocena znanja jezikov anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Graf 4: raba jezikov v družini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Graf 5: raba jezikov v krogu prijateljev in znancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Graf 6: raba jezikov v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča . . . . . . . . . . 91 Graf 7: raba jezikov pri osebnem dopisovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Graf 8: odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku spremljajo posamezne medije . . . . . . . . . . . . . . . 94 Graf 9: odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku berejo knjige in poslušajo glasbo ter ali obiskujejo prireditve v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Graf 10: stališča anketirancev do trditev o slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Graf 11: ocene anketirancev o tem, kaj je temeljnega pomena za dolgoročno ohranjanje in razvijanje slovenstva v italiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Graf 12: ocene anketirancev o prihodnosti slovenskega jezika v szi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 350 slovenski jezik na avstrijskem koroškem in Štajerskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 martina piko - rustia Graf 1: materni jezik anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 Graf 2: samoocena znanja jezikov anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 Graf 3: Jezik v družini ter v krogu sosedov, prijateljev in znancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 Graf 4: Jezik v situacijah vsakdanjega javnega življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 Graf 5: Jezik v šoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 Graf 6: Jezik, v katerem mladi navadno razmišljajo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 Graf 7: raba jezikov pri osebnem dopisovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 Graf 8: Branje časopisov in revij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 Graf 9: poslušanje radijskih oddaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 Graf 10: poslušanje glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 Graf 11: obiskovanje spletnih strani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167 Graf 12: Branje knjig . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Graf 13: udeleževanje kulturnih prireditev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 Graf 14: strinjanje s trditvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 Graf 15: ocene anketirancev, kaj je temeljnega pomena za dolgoročno ohranjanje in razvijanje slovenstva v avstriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175 Graf 16: ocene anketirancev o prihodnosti slovenskega jezika v sza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176 slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na madžarskem . . . . . . . . . . . . . 193 katalin munda hirnök in sonja novak lukanović Graf 1: materni jezik anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 Graf 2: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri je materni jezik njihovih staršev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 Graf 3: samoocena znanja jezikov anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 Graf 4: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v odnosu z materjo, očetom, bratom/sestro, starimi starši po mami, starimi starši po očetu, drugim sorodstvom in partnerjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209 Graf 5: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo z ožjimi prijatelji, sosedi in znanci iz bližnjega okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 Graf 6: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo s sošolci, dijaki iz drugih razredov in profesorji zunaj pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213 Graf 7: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo s kolegi na fakulteti, s kolegi iz drugih fakultet in s profesorji zunaj pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 Graf 8: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo z nadrejenimi, kolegi in strankami na delovnem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 Graf 9: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v različnih situacijah vsakdanjega življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 Graf 10: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo pri osebnem dopisovanju . . 220 Graf 11: odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku spremljajo posamezne medije . . . . . . . . . . . . . . 222 Graf 12: odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku berejo knjige in poslušajo glasbo ter ali obiskujejo prireditve v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227 Graf 13: stališča anketiranih do trditev o jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230 Graf 14: stališča anketiranih o pomenu znanja slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 Graf 15: odgovori anketiranih na vprašanje, kakšna je po njihovem prihodnost slovenskega jezika na madžarskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236 351 znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 mojca medvešek in Barbara riman tabela 1: Število učencev, ki obiskuje dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v varaždinski županiji, na ravni osnovne šole . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 tabela 2: Število učencev in dijakov, ki so vključeni k dopolnilnemu pouku slovenskega jezika in kulture v medžimurski županiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259 slika 1: Število prebivalcev hrvaške, ki so ob popisih leta 1991, 2001 in 2011 navedli, da je njihov materni jezik slovenščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260 Graf 1: materni jezik anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 Graf 2: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri je materni jezik njihovih staršev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262 Graf 3: samoocena znanja jezikov anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263 Graf 4: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča – z družinskimi člani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265 Graf 5: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča – s prijatelji, znanci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 268 Graf 6: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča – v šoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 269 Graf 7: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča – na fakulteti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270 Graf 8: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča – na delovnem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271 Graf 9: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik navadno uporabljajo v navedenih situacijah iz vsakdanjega življenja v kraju stalnega prebivališča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272 Graf 10: odgovori anketiranih na vprašanje, kateri jezik uporabljajo pri osebnem dopisovanju . . . . . . . . . . . . 274 Graf 11: odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku spremljajo posamezne medije . . . . . . . . . . . . . . 274 Graf 12: odgovori anketiranih na vprašanje, v katerem jeziku berejo knjige in poslušajo glasbo ter ali obiskujejo prireditve v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 278 Graf 13: stališča anketiranih do trditev o jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282 Graf 14: ocene anketiranih, kaj je temeljnega pomena za dolgoročno ohranjanje in razvijanje slovenstva na hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283 Graf 15: odgovori anketiranih na vprašanje, kakšna je po njihovem mnenju prihodnost slovenskega jezika na hrvaškem, madžarskem, v italiji in avstriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284 Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295 sonja novak lukanović tabela 1: Jezikovne značilnosti anketirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299 Graf 1: samoocene slovenskega knjižnega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 303 Graf 2: samoocena lokalnega slovenskega narečja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 304 tabela 2: razlogi za obiskovanje slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 tabela 3: Čemu je bilo namenjeno bivanje v sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 306 Graf 3: samoocene angleškega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 308 tabela 4: Jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji z mamo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 309 tabela 5: Jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji s starimi starši po mami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 309 352 Graf 4: Jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji z mamo, v primerjavi s starimi starši po mami . . 310 tabela 6: Jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji z očetom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311 tabela 7: Jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji s starimi starši po očetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311 Graf 5: Jezik, ki ga anketiranci uporabljajo v komunikaciji z očetom, v primerjavi s starimi starši po očetu . 312 tabela 8: raba jezika v društvu/klubih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 315 Graf 6: slovenski jezik v prihodnosti – pogled mladih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 326 357 seznam vzgojno-izobraževalnih ustanov v slovenskem zamejstvu ITALIJA1 POKRAJINA TRST Občinske jasli – Trst Trst slovenske občinske jasli Zasebne jasli – Dijaški dom Trst slovenske zasebne jasli Občinske jasli K. Štreklja – Devin-Nabrežina Sesljan dvojezične občinske jasli Občinske jasli – Dolina Dolina dvojezične občinske jasli OV Piki Jakob Sv. Jakob državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Škedenj Škedenj državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV J. Ukmarja Sv. Ana državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Dijaški dom Trst občinski vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Modri Delfin Greta občinski vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Oblak Niko Sv. Ivan občinski vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Lonjer Lonjer državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Barkovlje Barkovlje državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV A. Čoka Opčine državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV U. Vrabca Bazovica–Gropada državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV E. Kralj Trebče državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV M. Štoke Prosek državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV J. Košute Križ državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV A. Fakina Col državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Nabrežina Nabrežina državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Devin Devin državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Mavhinje Mavhinje državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Šempolaj Šempolaj občinski vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Gabrovec Gabrovec državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Pika Nogavička Dolina državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Palčica Ricmanje državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Miškolin Boršt državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Kekec Boljunec državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Mavrica Milje državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OŠ J. Ribičiča Sv. Jakob osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ I. Grbca – M. Gregorič Stepančič Škedenj–Sv. Ana osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ O. Župančiča Sv. Ivan osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ F. S. Finžgarja Barkovlje osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ F. Milčinskega Katinara osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ F. Bevka Opčine osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ P. Trubarja – K. D. Kajuha Bazovica–Gropada osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ A. Sirka Križ osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ P. Tomažiča Trebče osnovna šola s slovenskim učnim jezikom 1 V seznam niso vključeni tečaji slovenskega jezika v italijanskem zamejstvu 358 ITALIJA1 OŠ A. Černigoja Prosek osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ A. Gradnika Col osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ V. Ščeka Nabrežina osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ J. Jurčiča/K. Štreklja Devin – Sesljan osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ I. Grudna Šempolaj osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ L. G. Kokoravca/1. maj 1945 Salež – Zgonik osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ P. Voranca Dolina – Mačkolje osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ M. Samsa/I. Trinka Zamejskega Domjo – Ricmanje osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ F. Venturinija Boljunec – Boršt – Pesek osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ A. Bubniča Milje osnovna šola s slovenskim učnim jezikom PSŠ I. Cankarja Sv. Jakob prvostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom PSŠ Sv. Cirila in Metoda Sv. Ivan prvostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom PSŠ Sv. Cirila in Metoda Katinara prvostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom PSŠ S. Gregorčiča Dolina prvostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom PSŠ S. Kosovela Opčine prvostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom PSŠ F. Levstika Prosek prvostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom PSŠ I. Grudna Nabrežina prvostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom prvostopenjska srednja šola z italijanskim PSŠ F. Rismonda Trst učnim jezikom, kjer se poučuje tudi slovenščina prvostopenjska srednja šola z italijanskim PSŠ N. Saura Milje učnim jezikom, kjer se poučuje tudi slovenščina Družboslovni licej A. M. Slomška Trst drugostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom Znanstveni licej F. Prešerna Trst drugostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom Izobraževalni zavod J. Stefana Trst drugostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom Tehniški zavod Ž. Zoisa Trst drugostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom drugostopenjska srednja šola z italijanskim Večerna DSŠ G. R. Carlija Trst učnim jezikom, kjer se poučuje tudi slovenščina Univerza v Trstu Trst univerza, kjer se poučujeta slovenski jezik in književnost Socialno podjetje Ad formandum Trst slovenska zasebna vzgojno-izobraževalna organizacija Glasbena matica Trst slovenska zasebna vzgojno-izobraževalna organizacija Slovenski dijaški dom S. Kosovela Trst slovenska zasebna vzgojno-izobraževalna organizacija 359 ITALIJA1 POKRAJINA GORICA Občinske jasli – Gorica Gorica slovenske občinske jasli OV Ringaraja Gorica državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Sonček Gorica državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Pika Nogavička Štandrež državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Pikapolonica Pevma državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Kekec Števerjan državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Mavrica Bračan državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Čriček Doberdob državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Čira čara Sovodnje državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Živ Žav Rupa državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OV Barčica Romjan državni vrtec s slovenskim učnim jezikom OŠ O. Župančiča Gorica osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ F. Erjavca Štandrež osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ J. Abrama Pevma osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ A. Gradnika Števerjan osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ L. Zorzuta Bračan osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ P. Butkoviča-Domna Sovodnje osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ Vrh Vrh sv. Mihaela osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ P. Voranca Doberdob osnovna šola s slovenskim učnim jezikom OŠ L. Šorli Romjan osnovna šola s slovenskim učnim jezikom PSŠ I. Trinka Gorica prvostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom PSŠ Doberdob Doberdob prvostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom Državni poklicni zavod za trgovske dejavnosti I. Cankarja s priključenim DTTZ Ž. Zoisa in Gorica drugostopenjska srednja šola s slovenskim DITZ J. Vege učnim jezikom Klasični licej P. Trubarja, Pedagoški licej S. Gregorčiča Gorica drugostopenjska srednja šola s slovenskim učnim jezikom drugostopenjska srednja šola z italijanskim Večerna DSŠ R. M. Cossar-L. Da Vinci Gorica učnim jezikom, kjer se poučuje tudi slovenščina Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov. I. K.) Gorica slovenska zasebna vzgojno-izobraževalna organizacija Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komela (SCGV) Gorica slovenska zasebna vzgojno-izobraževalna organizacija Dijaški dom S. Gregorčiča Gorica slovenska zasebna vzgojno-izobraževalna organizacija Mladinski dom Gorica slovenska zasebna vzgojno-izobraževalna organizacija 360 ITALIJA1 POKRAJINA VIDEM državni dvojezični vrtec, Večstopenjska šola s slovensko-italijanskim državna dvojezična osnovna šola, dvojezičnim poukom P. Petričiča Špeter državna dvojezična prvostopensjka srednja šola OV Ukve Ukve državni vrtec, kjer se poučuje tudi slovenščina OV Trbiž Trbiž državni vrtec, kjer se poučuje tudi slovenščina OV Trbiž center Trbiž državni vrtec, kjer se poučuje tudi slovenščina OŠ Ukve Ukve osnovna šola, kjer se poučuje tudi slovenščina OŠ Trbiž Trbiž osnovna šola, kjer se poučuje tudi slovenščina OŠ Trbiž center Trbiž osnovna šola, kjer se poučuje tudi slovenščina Univerza v Vidmu Videm univerza, kjer se poučujeta slovenski jezik in književnost Zavod za slovensko izobraževanje Špeter slovenska zasebna vzgojno-izobraževalna organizacija PREOSTALA ITALIJA Univerza v Padovi Padova univerza, kjer se poučujeta slovenski jezik in književnost Univerza v Rimu Rim univerza, kjer se poučujeta slovenski jezik in književnost Univerza v Neaplju Neapelj univerza, kjer se poučujeta slovenski jezik in književnost 361 AVSTRIJA KOROŠKA srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Šmohor Šmohor – Preseško jezero po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet LŠ Brdo pri Šmohorju Šmohor – Preseško jezero dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Tri rožice na Zilji Šmohor – Preseško jezero društvo, poučevanje ziljskega narečja LŠ Štefan na Zilji Štefan na Zilji dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Čajna Čajna dvojezična osnovna šola/primarna stopnja srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Čajna Čajna po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet LŠ Straja vas Straja vas dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Podklošter Podklošter dvojezična osnovna šola/primarna stopnja srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Podklošter Podklošter po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet Farni otroški vrtec Triangel, Šentlenart pri Sedmih studencih Podklošter zasebni trojezični vrtec LŠ Šentlenart pri Sedmih studencih Podklošter dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Šentlenart pri Sedmih Studencih Podklošter dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo LŠ Beljak 11 – Marija na Zilji Beljak dvojezična osnovna šola/primarna stopnja srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ 3 Völkendorf, Beljak Beljak po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet Gimnazija BG/BRG St. Martin, Beljak Beljak srednja šola/sekundarna stopnja I in II, slovenščina kot prosti predmet Gimnazija »Perau« Beljak Beljak srednja šola/sekundarna stopnja I in II, slovenščina kot prosti predmet Strokovna visoka šola – FH, Beljak Beljak jezikovni center za nemščino, angleščino, slovenščino Zasebni vrtec Ringaraja, Bekštanj Bekštanj zasebni trojezični vrtec LŠ Bekštanj Bekštanj dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Brnca Bekštanj dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Diča vas Bekštanj dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Loče Bekštanj dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Ledince Bekštanj dvojezična osnovna šola/primarna stopnja srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Bekštanj Bekštanj po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet LŠ Domačale Vernberk dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Goriče Vernberk dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Kostanje Vrba dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Kostanje Vrba dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo LŠ Lipa pri Vrbi Vrba dvojezična osnovna šola/primarna stopnja 362 AVSTRIJA LŠ Vrba Vrba dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Vrba Vrba dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Vrba Vrba po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet Občinski vrtec Rožek Rožek občinski vrtec, slovenščina kot drugi jezik LŠ Rožek Rožek dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Vrtec konventa šolskih sester v Št. Petru Šentjakob v Rožu zasebni dvojezični vrtec LŠ Podrožca Šentjakob v Rožu dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Šentjakob v Rožu Šentjakob v Rožu dvojezična osnovna šola/primarna stopnja srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Šentjakob v Rožu Šentjakob v Rožu po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter Šentjakob v Rožu dvojezična srednja šola/sekundarna stopnja II Enoletna gospodarska strokovna šola Št. Peter Šentjakob v Rožu dvojezična srednja šola/sekundarna stopnja II Internat konventa šolskih sester v Št. Petru Šentjakob v Rožu slovenski dijaški dom LŠ Podgorje Podgorje dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Zasebni vrtec Minka SŠD, Škofiče Škofiče zasebni dvojezični vrtec LŠ Škofiče Škofiče dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Šentilj Šentilj dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Otroško varstvo Šentilj Šentilj dvojezični vrtec, v kooperaciji občine, župnije in Caritas Občinski vrtec Bistrica v Rožu Bistrica v Rožu občinski vrtec, težišči slovenščina in angleščina LŠ Bistrica v Rožu Bistrica v Rožu dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Bistrica v Rožu Bistrica v Rožu dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo k & k center Šentjanž Šentjanž v Rožu kulturni in komunikacijski center, tečaji slovenščine Občinski vrtec Bilčovs Bilčovs dvojezični občinski vrtec LŠ Bilčovs Bilčovs dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Bilčovs Bilčovs dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo LŠ Hodiše Hodiše dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Kotmara vas Kotmara vas dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Zasebni vrtec Naš otrok/Unser Kind Celovec zasebni dvojezični vrtec Zasebni vrtec Sonce SŠD, Celovec Celovec zasebni dvojezični vrtec Zasebni vrtec CreaVita Montessori Celovec zasebni enojezični vrtec, težišče slovenščina Zasebna LŠ Montessori De la Tour Celovec zasebna osnovna šola/primarna stopnja, pouk slovenščine na privatni osnovi Zasebna NSŠ Montessori De la Tour Celovec zasebna srednja šola/sekundarna stopnja I, pouk slovenščine na privatni osnovi Delovna skupnost zasebnih dvo- in večjezičnih vrtcev Celovec društvo, ki upravlja zasebne dvo- in večjezične vrtce Slovensko šolsko društvo (SŠD) Celovec društvo, ki upravlja tri zasebne vrtce in Mladinski dom v Celovcu 363 AVSTRIJA Javna dvojezična LŠ 24 Celovec Celovec javna dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Zasebna LŠ Mohorjeve Celovec zasebna dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Zasebno varstvo Mohorjeve Celovec zasebno dvojezično varstvo Zasebno varstvo ABCČ Celovec zasebno dvojezično varstvo Strokovno pedagoško združenje Celovec društvo, platforma dvojezičnih pedagoginj in pedagogov srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ 3 Hasnerschule Celovec Celovec po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ 6 Celovec Celovec po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ 13 Celovec Celovec po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence Celovec slovenska srednja šola/sekundarna stopnja I in II, slovenski učni jezik Dvojezična zvezna trgovska akademija TAK-HAK Celovec dvojezična srednja šola/sekundarna stopnja II Mladinski dom Celovec slovenski dijaški dom Slomškov dom Celovec slovenski dijaški dom Internat konventa šolskih sester – Provincialna hiša Celovec slovenski dom za dekleta Gimnazija BG/BRG Lerchenfeldstraße Celovec srednja šola/sekundarna stopnja I in II, slovenščina kot prosti predmet Gimnazija BG/BRG Vetrinj Celovec srednja šola/sekundarna stopnja I in II, slovenščina kot prosti predmet Gimnazija BG/BRG Mössingerstraße Celovec srednja šola/sekundarna stopnja I in II, slovenščina kot prosti predmet Višja tehnična šola HTL Mössingerstraße Celovec srednja šola/sekundarna stopnja II, slovenščina kot prosti predmet Gimnazija BORG Celovec Celovec srednja šola/sekundarna stopnja II, slovenščina kot prosti predmet Mednarodna zvezna trgovska akademija BHAK srednja šola/sekundarna stopnja II, International Klagenfurt Celovec slovenščina kot alternativni predmet (2. tuji jezik) Višja šola za elementarno pedagogiko za Koroško – BAfEP Celovec srednja šola/sekundarna stopnja II, slovenščina kot prosti predmet Zasebna šola za socialnooskrbovalne poklice strokovna visoka šola, Caritas Celovec slovenščina kot alternativni izbirni predmet, prosti predmet Slovenska glasbena šola dežele Koroške (16 krajevnih oddelkov) Celovec deželna glasbena šola, slovenščina kot učni jezik Izobraževalna direkcija za Koroško (do leta deželna ustanova, pristojna za dvojezične 2019 Deželni šolski svet za Koroško) Celovec osnovne ter slovenske in dvojezične srednje šole Pedagoška visoka šola za Koroško (Visoka šola visoka šola, izobraževanje učiteljev za Viktor Frankl) Celovec dvojezične ljudske šole in za slovenščino na sekundarni stopnji 364 AVSTRIJA Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu Celovec univerza, poučevanje jezika in izobraževanje učiteljev Jezikovni center Univerze v Celovcu Celovec univerza, poučevanje jezika WIFI Celovec izobraževalni inštitut gospodarske zbornice, poučevanje jezika BFI Celovec poklicno izobraževalni inštitut, poučevanje jezika poučevanje jezika (tečaji v Bekštanju, Beljaku, Ljudske visoke šole na Koroškem – VHS Celovec Celovcu, Železni Kapli, Velikovcu, Pliberku, Grebinju, Volšperku, Šentpavlu in Šentandražu v Labotski dolini) Krščanska kulturna zveza in včlanjena slovenska krajevna kulturna društva Celovec jezikovne pobude in tečaji slovenščine na območju južne Koroške Slovenska prosvetna zveza in včlanjena slovenska krajevna kulturna društva Celovec jezikovne pobude in tečaji slovenščine na območju južne Koroške Skupnost koroških Slovencev in Slovenk Celovec politična organizacija, tečaji slovenščine Zasebne jasli Jaz in ti/Ich und du Borovlje zasebne dvojezične jasli Zasebni vrtec Jaz in ti/Ich und du Borovlje zasebni dvojezični vrtec LŠ Borovlje Borovlje dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Zasebno varstvo Jaz in ti/Ich und du Borovlje dvojezična osnovna šola/dvojezično zasebno varstvo srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Borovlje Borovlje po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet LŠ Žihpolje Žihpolje dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Žihpolje Žihpolje dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo Gimnazija BG Tanzenberg (Plešivec) Šentvid srednja šola/sekundarna stopnja I in II, slovenščina kot prosti predmet NSŠ St. Vid 1 Šentvid srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina kot prosti predmet Zasebne jasli Sele Sele zasebne dvojezične jasli Zasebni otroški vrtec Sele Sele zasebni dvojezični vrtec LŠ Sele Sele dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Zasebno otroško varstvo Sele Sele osnovna šola/zasebno dvojezično otroško varstvo Občinski vrtec Šmarjeta v Rožu Šmarjeta v Rožu občinski vrtec, slovenščina kot drugi jezik LŠ Šmarjeta v Rožu Šmarjeta v Rožu dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Šmarjeta v Rožu Šmarjeta v Rožu dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo LŠ Podkrnos Žrelec dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Grabštanj Grabštanj dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Grabštanj Grabštanj dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo LŠ Vabnja vas Pokrče dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Dom Sodalitas v Tinjah Tinje izobraževalna ustanova, tečaji slovenščine Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) Tinje društvo, izobraževalna organizacija, tečaji slovenščine na območju južne Koroške Zasebni vrtec Pika SŠD, Šentprimož Škocjan zasebni dvojezični vrtec LŠ Šentprimož Škocjan dvojezična osnovna šola/primarna stopnja 365 AVSTRIJA LŠ Škocjan Škocjan dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Šentprimož Škocjan dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo Občinski vrtec Žitara vas Žitara vas občinski vrtec, slovenščina kot drugi jezik LŠ Žitara vas Žitara vas dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Žitara vas Žitara vas dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo Občinske jasli Miške Železna Kapla Železna Kapla občinske jasli, slovenščina kot drugi jezik Občinski vrtec Železna Kapla Železna Kapla občinski vrtec, slovenščina kot drugi jezik LŠ Železna Kapla Železna Kapla dvojezična osnovna šola/primarna stopnja srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Železna Kapla Železna Kapla po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet Zasebni vrtec Mavrica, Dobrla vas Dobrla vas zasebni trojezični vrtec LŠ Dobrla vas Dobrla vas dvojezična osnovna šola/primarna stopnja srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Dobrla vas Dobrla vas po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet LŠ Kazaze Dobrla vas dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Sinča vas Sinča vas dvojezična osnovna šola/primarna stopnja srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Sinča vas Sinča vas po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet Zasebni vrtec Kekec, Velikovec Velikovec zasebni trojezični vrtec Občinski vrtec Ritzing Velikovec občinski vrtec, slovenščina kot drugi jezik LŠ Velikovec 1 Velikovec dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Velikovec 3 – Vovbre Velikovec dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Velikovec 4 – Mali Šentvid Velikovec dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Velikovec 6 – Šmarjeta pri Velikovcu Velikovec dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Velikovec 7 – Šentpeter na Vašinjah Velikovec dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Velikovec 8 – Tinje Velikovec dvojezična osnovna šola/primarna stopnja srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina NSŠ Velikovec Velikovec po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet srednja šola/sekundarna stopnja I in II, Gimnazija BG/BRG Alpe Adria Velikovec Velikovec slovenščina kot alternativni predmet (2. tuji jezik), prosti predmet Zvezna trgovska akademija in trgovska šola srednja šola/sekundarna stopnja II, BHAK/BHS Velikovec Velikovec slovenščina kot alternativni predmet (2. tuji jezik), prosti predmet enoletna srednja šola/sekundarna stopnja Politehnična šola Velikovec – PTS Velikovec II, priprava za poklicne šole, slovenščina kot prosti predmet LŠ Djekše Djekše dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Občinski vrtec Globasnica Globasnica občinski vrtec, slovenščina kot drugi jezik LŠ Globasnica Globasnica dvojezična osnovna šola/primarna stopnja 366 AVSTRIJA Varstvo Globasnica Globasnica dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo Občinski vrtec Šmihel pri Pliberku Bistrica pri Pliberku občinski vrtec, slovenščina kot drugi jezik LŠ Evropska šola Šmihel pri Pliberku Bistrica pri Pliberku dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Šmihel pri Pliberku Bistrica pri Pliberku dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo Zasebno varstvo Hilfswerk Bistrica pri Pliberku jasli in osnovna šola, zasebno varstvo, slovenščina kot drugi jezik Otroška skupina Palčki Pliberk zasebne dvojezične jasli Občinski vrtec Pliberk Pliberk občinski vrtec, slovenščina kot drugi jezik LŠ Božji grob Pliberk dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Pliberk Pliberk dvojezična osnovna šola/primarna stopnja LŠ Vogrče, podružnica LŠ Pliberk Pliberk dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Varstvo Pliberk Pliberk dvojezična osnovna šola/primarna stopnja, varstvo srednja šola/sekundarna stopnja I, NSŠ Pliberk Pliberk slovenščina po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet Kulturni dom Pliberk Pliberk kulturni dom, tečaji slovenščine in tečaji nemščine za priseljence iz Slovenije LŠ Grebinj Grebinj dvojezična osnovna šola/primarna stopnja srednja šola/sekundarna stopnja I, NSŠ Grebinj Grebinj slovenščina po manjšinskem šolskem zakonu (obvezni predmet; delovni jezik); tudi kot prosti predmet LŠ Ruda Ruda dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Občinski vrtec Suha Suha občinski vrtec, slovenščina kot drugi jezik LŠ Suha Suha dvojezična osnovna šola/primarna stopnja Zasebna šola za socialnooskrbovalne poklice, Šentandraž Šentandraž v Labotski dolini slovenščina kot alternativni izbirni predmet NSŠ Labot Labot srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina kot prosti predmet ŠTAJERSKA srednja šola/sekundarna stopnja I, NSŠ Gradec St. Andrä Gradec slovenščina kot materinščina za otroke ljudske šole in nove srednje šole Gimnazija KLEX Klusemann Extern, podružnica srednja šola/sekundarna stopnja I in II, BG/BRG Klusemannstraße Gradec slovenščina kot materinščina in tuji jezik (Mehrschulenkurs) Inštitut za slavistiko Univerze v Gradcu Gradec univerza, poučevanje jezika in izobraževanje učiteljev Jezikovni inštitut/Slowenisch in Graz Gradec privatna ustanova, poučevanje jezika Center za jezike, plurilingvizem in strokovno didaktiko Univerze v Gradcu Gradec univerza, poučevanje jezika Ljudska visoka šola za Štajersko – VHS Gradec, Gradec-okolica, Deutschlandsberg (Lonč), Leibnitz (Lipnica), Leoben poučevanje jezika Urania Gradec poučevanje jezika WIFI Gradec poučevanje jezika LŠ Eibiswald Eibiswald osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot prosti predmet 367 AVSTRIJA LŠ Arnfels Arnfels (Arnež) osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot prosti predmet NSŠ Arnfels Arnfels (Arnež) srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina kot prosti predmet LŠ Leutschach Leutschach (Lučane) osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot prosti predmet NSŠ Lebring Lebring srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina kot prosti predmet NSŠ Leibnitz II Leibnitz (Lipnica) srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina kot prosti predmet LŠ Kaindorf Kaindorf osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot prosti predmet NSŠ Gamlitz Gamlitz (Gomilica) srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina kot prosti predmet NSŠ Ehrenhausen Ehrenhausen srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina kot obvezni izbirni predmet LŠ Lichendorf Lichendorf osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot prosti predmet LŠ Mureck Mureck osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot prosti predmet LŠ Ratschendorf Ratschendorf osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot prosti predmet LŠ Bad Gleichenberg Bad Gleichenberg osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot prosti predmet LŠ Straden Straden osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot prosti predmet LŠ Bad Radkersburg Bad Radkersburg (Radgona) osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot prosti predmet NSŠ Bad Radkersburg Bad Radkersburg (Radgona) srednja šola/sekundarna stopnja I, slovenščina kot prosti predmet Gimnazija BORG Bad Radkersburg Bad Radkersburg (Radgona) srednja šola/sekundarna stopnja II, slovenščina kot pouk materinščine Pavlova hiša (Potrna pri Radgoni) Bad Radkersburg (Radgona) kulturna hiša, tečaji slovenščine Gozdarska šola HBLA für Forstwirtschaft Bruck/Mur Bruck an der Mur srednja šola/sekundarna stopnja II, slovenščina kot obvezni izbirni predmet DUNAJ Slovenska iniciativa Dunaj Center avstrijskih narodnosti Dunaj poučevanje slovenščine, dopolnilni pouk (www.zrss.si/sticisce/) Slovenski bilingvalni vrtec Dunaj Dunaj zasebni dvojezični vrtec LŠ Stubenbastei Dunaj osnovna šola/primarna stopnja, slovenščina kot materinščina Gimnazija GRG 1 Stubenbastei Dunaj srednja šola/sekundarna stopnja I in II, slovenščina kot materinščina Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju Dunaj univerza, poučevanje jezika in izobraževanje učiteljev Jezikovni center Univerze na Dunaju Dunaj univerza, poučevanje jezika Študentski dom Korotan Dunaj slovenski študentski dom Knafljeva ustanova Dunaj slovenski študentski dom Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) Dunaj študentski klub, tečaji slovenščine VHS Alsergrund Dunaj ljudska visoka šola, poučevanje jezika VHS Donaustadt Dunaj ljudska visoka šola, poučevanje jezika VHS Brigittenau Dunaj ljudska visoka šola, poučevanje jezika 368 MADŽARSKA Učenje slovenskega jezika v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in društvih vrtec, kjer se poučuje tudi slovenščina Dvojezična osnovna šola in vrtec Jožefa Košiča Gornji Senik dvojezična osnovna šola Vrtec Sakalovci – Podružnica vrtca Gornji Senik Sakalovci vrtec, kjer se poučuje tudi slovenščina vrtec, kjer se poučuje tudi slovenščina Dvojezična osnovna šola in vrtec Števanovci Števanovci dvojezična osnovna šola Vrtec Játékvár Monošter državni vrtec, kjer se poučuje tudi slovenščina (t.i. slovenska skupina) Osnovna šola Aranya Jánosa (od 1. do 4. razreda) Monošter pouk slovenščine – izbirni predmet Osnovna šola Istvána Széchenyija (od. 5. do 8. razreda) Monošter pouk slovenščine – izbirni predmet Gimnazija Mihálya Vörösmartyja Monošter pouk slovenščine – izbirni predmet Srednja strokovna šola Béla III. Monošter pouk slovenščine – izbirni predmet Slavistični oddelek v Univerzitetnem središču Savaria (ELTE-SEK) Sombotel študij slovenskega jezika Filozofska fakulteta Univerze Eötvös Loránd (ELTE) Budimpešta študij slovenskega jezika Slovenski kulturni-informacijski center – Zveza Slovencev na Madžarskem Monošter tečaj slovenskega jezika 369 HRVAŠKA Učenje slovenskega jezika po Modelu C – izbirni predmet, vpisuje se ocena v spričevalo, program je verificiralo hrvaško ministrstvo za izobraževanje. Osnovna šola Pećine Reka/Rijeka učenje slovenskega jezika po Modelu C Osnovna šola Kozala Reka/Rijeka učenje slovenskega jezika po Modelu C Osnovna šola »Dr. Andrija Mohorovičić« Matulji učenje slovenskega jezika po Modelu C Osnovna šola Jušići, podružna šola Osnovne šole »Dr. Andrija Mohorovičić« Jušići učenje slovenskega jezika po Modelu C Osnovna šola »Vazmoslava Gržalja« Buzet učenje slovenskega jezika po Modelu C Druga gimnazija Varaždin Varaždin učenje slovenskega jezika po Modelu C Gimnazija Pulj Pulj/Pula učenje slovenskega jezika po Modelu C Srednja šola uporabnih umetnosti in dizajna Pulj/Pula učenje slovenskega jezika po Modelu C Srednja škola Čakovec Čakovec učenje slovenskega jezika po Modelu C Učenje slovenskega jezika projekt: Poučevanje slovenščine in slovenske kulture v Varaždinski županiji – državne šole, izbirni predmet, financira MIZŠ RS Osnovna šola Breznički Hum Breznički Hum slovenščina kot izbirni predmet Osnovna šola »Ante Starčevića« Lepoglava Lepoglava slovenščina kot izbirni predmet Osnovna šola Bisag Bisag slovenščina kot izbirni predmet Osnovna šola »grofa Janka Draškovića« Klenovnik Klenovnik slovenščina kot izbirni predmet Osnovna šola Cestica Cestica slovenščina kot izbirni predmet Osnovna šola Varaždinske Toplice Varaždinske Toplice slovenščina kot izbirni predmet Osnovna šola »Petar Zrinski« Jalžabet Jalžabet slovenščina kot izbirni predmet Osnovna šola »Izidora Poljaka« Višnjica Višnjica slovenščina kot izbirni predmet Osnovna šola Julijane E. Drašković Cvetlin podružna šola Osnovne šole »Izidora Poljaka« Cvetlin slovenščina kot izbirni predmet Višnjica Osnovna šola Petrijanec Petrijanec slovenščina kot izbirni predmet Osnovna šola »Andrije Kačića Miošića« Donja Voća Donja Voća slovenščina kot izbirni predmet Osnovna šola »Ivana Kukuljevića Sakcinskog« Ivanec Ivanec slovenščina kot izbirni predmet Dopolnilni pouk na hrvaških osnovnih šolah s slovenskim financiranjem učiteljev Osnovna šola Mursko Središče Mursko Središće dopolnilni pouk slovenskega jezika Osnovna šola Selnice Selnice dopolnilni pouk slovenskega jezika Osnovna šola Sv. Martin na Muri Sv. Martin na Muri dopolnilni pouk slovenskega jezika SLOVENSKA DRUŠTVA Slovenski dom Kulturno prosvetno društvo Bazovica Reka/Rijeka tečaj in dopolnilni pouk slovenskega jezika Slovensko kulturno društvo Triglav Split dopolnilni pouk slovenskega jezika Slovensko kulturno društvo Istra Pulj/Pula tečaj in dopolnilni pouk slovenskega jezika Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Osijek dopolnilni pouk slovenskega jezika Slovensko kulturno društvo Lipa Buzet dopolnilni pouk slovenskega jezika Slovensko kulturno društvo Gorski Kotar, Tršće Gorski Kotar, Tršće dopolnilni pouk slovenskega jezika Slovensko kulturno društvo Slovenski dom Zagreb Zagreb tečaj slovenskega jezika Slovensko kulturno društvo Ajda Umag dopolnilni pouk slovenskega jezika 370 HRVAŠKA LEKTORATI Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu Zagreb fakultativni kolegij Filozofska fakulteta Univerze na Reki Reka fakultativni kolegij Filozofska fakulteta Univerze v Zadru Zadar fakultativni kolegij publikacija Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi predstavlja pomemben prispevek k oblikovanju sistematičnega predloga in situacijskega konteksta slovenskega jezika v zamejstvu ter temelji na kvantitativnih in kvalitativnih rezultatih relevantne raziskave. prav tako daje spodbudo za nadaljnji razmislek o možnostih ohranjanja in negovanja slovenskega jezika na štirih zajetih raziskovalnih področjih. podaja tudi pomembne smernice za oblikovanje ustrezne in uspešne jezikovne politike s skrbnim načrtovanjem statusa slovenščine kot manjšinskega jezika ter ponuja podporo učnemu načrtu in programu ter ustvarja pogoje za njuno uspešno izvajanje. večkrat je bil poudarjen pomen vloge slovenske skupnosti pri ohranjanju slovenščine kot manjšinskega jezika. vendar je treba opozoriti, da sta pri tem pomembna tako pristop večinske jezikovne skupnosti kot tudi okolje, v katerem je afirmativni pogled na dvo- in večjezičnost ena izmed temeljnih smernic jezikovne politike evropske unije. Iz recenzije doc. dr. Željke Macan vu Jst me za ovenskem v sl mladih ofil pr ovni Jezik Document Outline Mladi v slovenskem zamejstvu: razgrinjanje pojmov, konceptov in osnovnih teoretično-metodoloških izhodišč Vera Kržišnik - Bukić Teoretična izhodišča Metodologija Štiri monografske publikacije Pomen in vloga jezika za posameznika in družbo: teoretična izhodišča Sonja Novak Lukanović Uvod Jezik in identiteta Družbeni vidik jezikovnih procesov na stičnih območjih Vitalnost jezika Možnost, zmožnost in stališča kot pogoji za vitalnost slovenskega jezika Zaključek Literatura in viri Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu v Italiji Devan Jagodic Uvod Sociolingvistični položaj Slovencev v Italiji: zgodovinski, pravni in družbeni okvir Govorne navade mladih v slovenskem zamejstvu v Italiji: pregled opravljenih raziskav Izsledki raziskave »Mladi v slovenskem zamejstvu« Jezikovne značilnosti anketirancev Znanje slovenščine Raba slovenščine v vsakdanjem življenju Izpostavljenost medijem v slovenskem jeziku Stališča do slovenskega jezika Ocene o prihodnosti slovenskega jezika v slovenskem zamejstvu v Italiji Zaključek Literatura in viri Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem Martina Piko - Rustia Uvod Naselitveno območje in številčnost Slovencev na avstrijskem Koroškem in Štajerskem Pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika kot manjšinskega jezika v Avstriji Dejanska funkcionalnost jezika – položaj slovenščine na avtohtonih območjih na avstrijskem Koroškem in Štajerskem Lastne organizacije Slovencev Politična participacija Slovencev Slovenski tisk in drugi slovenski mediji Dvojezično/slovensko šolstvo Slovenščina kot uradni jezik in dvojezični napisi topografskega značaja Slovenščina zunaj avtohtonih ozemelj – slovenščina v mestnih okoljih v Avstriji Osnovna socializacija – slovenski jezik v družini Definicije pojmov Jezik v družinskem okolju pri mladih na avstrijskem Koroškem in Štajerskem Znanje jezika/jezikov po lastni oceni Slovenščina v družinskem krogu in bližnjem okolju Slovenščina v društvih, ustanovah in pri športu ter v drugih situacijah vsakdanjega (javnega) življenja Slovenščina v šoli, na fakulteti in na delovnem mestu Osebni odnos mladih do jezika/jezikov Raba jezika pri osebnem dopisovanju Mladi in raba klasičnih medijev Časopisi in revije Radio Televizija Mladi in raba novih medijev Mladi in knjige Slovenske kulturne prireditve kot jezikovni prostori Pogled v prihodnost – perspektive za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika Dolgoročno ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika Prihodnost jezika Sklepne misli Literatura Slovenski jezik med mladimi v slovenskem zamejstvu na Madžarskem Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović Uvod Pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika na Madžarskem Slovenski jezik v vzgojno-izobraževalnem sistemu Učenje slovenščine na ravni predšolske vzgoje Osnovna šola Srednja šola Visokošolska raven Neformalno jezikovno izobraževanje Slovenščina med mladimi na Madžarskem Znanje in raba slovenskega jezika Stališča mladih do slovenskega jezika Zaključek Literatura in viri Znanje in raba slovenskega jezika med mladimi v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem Mojca Medvešek in Barbara Riman Uvod Pravni okvir urejanja položaja slovenskega jezika na Hrvaškem Obstoječe možnosti učenja slovenščine na Hrvaškem Učenje slovenskega jezika na ravni predšolske vzgoje Učenje slovenščine v okviru javnega izobraževalnega sistema − kot izbirni predmet na ravni osnovne in srednje šole (model C) oziroma kot izbirni ali fakultativni predmet Učenje slovenščine v okviru različnih projektov Tečaji slovenskega jezika Slovenščina na visokošolski ravni izobraževalnega sistema Slovenščina med mladimi na Hrvaškem Znanje in raba slovenskega jezika Stališča mladih o slovenskem jeziku Zaključna razmišljanja Literatura in viri Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu: primerjava med zamejstvi in sklepni zaključki Sonja Novak Lukanović Uvod Razlike in podobnosti med slovenskimi zamejstvi Jezikovne značilnosti mladih Znanje slovenskega jezika in jezika večine: zmožnost Znanje tujega jezika Izbira jezika v vsakdanjem življenju: možnosti in priložnosti Mladi in mediji Stališča do slovenskega jezika Zaključek Literatura in viri Povzetek Riassunto Zusammenfassung Összefoglaló Sažetak Summary Kazalo grafov in tabel Seznam vzgojno-izobraževalnih ustanov v Slovenskem zamejstvu _GoBack