Na sobotni prireditvi za Pokal in lovoriko Kongsberg je zmagal Zahomčun Hans Waflner pred Kranjčanom Bogdanom Norčičcm. Norčič je z drugim mestom dosegel tudi n tošnji skakalni sezoni. Najdaljši na osmem Poldovem memorialu pa je bil Zahodni Nemec Alfred Groscht', kipa je pri 128 metrov dolgem skoku podrsal. (h): Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 23 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 23. 3. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KONFERENCA SLOVENSKIH RADIOAMATERJEV - V soboto, 20. marca, je bila v restavraciji Iskre nu Lahom h l. konferenca Zveze radio amaterjev Slovenije, ki so se je udeležili tudi predstavniki jugoslovanske zveze i/i republiških zvez, JLA, RTV in kranjske občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij. Na konferenci so hkrati proslavili 30. oblet nivo Zveze radioamaterjev, ki ima v Jugoslaviji 50:000 članov, na svetu pa je skoraj pol milijona radioamaterjev. Radioamaterji so govorili tudi o pomenu Nikole Tesle. Njegov rojstni datum je postal dan naših radioamaterjev. Na konferenci so podelili 54 radioamaterjem, ki delajo v organizaciji več kot 20 let, posebna priznanja. Med njimi so tudi člani kranjskega radioamaterskega kluba Marjan Lukež, Branko Pire, Ivan Ribič, Vinko Stilec in Mile Vozel, (jk) - Foto: F. Perdan Priprave na sprejem vlaka bratstva in enotnosti Škofja Loka — Tudi v .škofjeloški občini se pripravljajo na slovesen sprejem vlaka bratstva in enotnosti, ki bo prispel iz Srbije v Slovenijo v soboto, 5. junija. Imenovan je že poseben odbor, ki ga sestavljajo člani komisije za internirance pri občinskem odboru ZZB NOV Škofja Loka. V Škofji Loki pričakujejo, da bo v škofjeloško občino ob tej pri- 11 Z Glasom jjjC*^ in Alpetourom po srednji Italiji ložnosti prišlo okrog trideset prijateljev iz bratske socialistične republike Srbije, ljudi, ki so med zadnjo vojno, v najtežjih dneh naše zgodovine, nudili pod svojo streho varno zatočišče našim ljudem. Poleg tega v Škofji Loki pričakujejo, da bodo mesto pod Lubnikom v tem času obiskale tudi uradne delegacije srbskih mest, med drugim iz pobratene občine Smederevska Palanka v Srbiji, ter kulturno umetniške skupine. Škofjeločani bodo poskrbeli, da se bodo gostje pri nas počutili kar najbolje. Vsi udeleženci karavane bratstva in enotnosti se bodo udeležili tudi skupnega piknika v Vratih pod Triglavom. -jg ,---^ Manj potreb po delavcih Letošnje potrebe po novih delavcih in pripravnikih, podatke je zbrala služba skupnosti za zaposlovanje Kranj, so precej manjše kot lanske. Gorenjske delovne organizacije so lani potrebovale 5562 novih delavcev, letos pa je številka, ki jo je služba zbrala (xl večine delovnih organizacij, občutno manjša, in sicer kar za 23 odstotkov. Številka 4270 novih delavcev je sicer okvirna, vendar pa ne bi bila bistveno drugačna, če bi svoje potrebe po delavcih sporočila tudi nekatera manjša podjetja. »Opazili smo,« je povedala vodja analitske službe skupnosti za zaposlovanje Joži Kranjc-Puharjeva, »da v primerjavi s prejšnjimi leti naraščajo potrebe po kadrih z visoko in višjo izobrazbo, nekaj manj pa je potreb po priučenih delavcih, delavcih s poklicno šolo in po ostalih kategorijah. To seveda lahko pomeni, da se v potrebah po kadrih kažejo tudi spremembe v strukturi dela, menjajo se tehnološki postopki v organizacijah združenega dela, za kar pa je potrebna seveda drugačna, to je višja strokovnaizobrazbaza-poslenih.« Število novih delavcev, ki naj bi jih zaposlile delovne organizacije na Gorenjskem, pa je še vedno tako veliko, da visoko presega naravni priliv Gorenjske — okoli 2600 delavcev letno. Zato bo tudi letos potreben mehanski priliv delavcev; del potreb po delavcih pa je sezonskega značaja. Povpraševanje po delavcih se. je najbolj zmanjšalo v industriji, manj ga je tudi v prometu in komunalni dejavnosti, nekaj več povpraševanja pa je v gozdarstvu. »Značilno za letos«, pravi Joži Kranjc-Puharjeva, »je tudi manjše povpraševanje po učencih v gopodarstvu. Čeprav se je od lani znižalo povpraševanje za okoli 27 odstotkov, bi delovne organizacije letos sprejele v uk 1398 učencev, in sicer največ industrija — okoli 500, sledi trgovina in gostinstvo, obrt, promet in gradbeništvo; vendar pa bo velik del učnih mest ostal nezaseden, ker vemo, da se absolventi osemletk zadnja leta vse manj odločajo za uk, večina jih želi nadaljevati šolanje na tri- in štiriletnih srednjih šolah. Organizacijam se obeta tako le tretjina iskanih učencev, če seveda ne bodo poskušale najti učence drugod ali pa se bodo odločile za priučevanje delavcev. Zbrali smo tudi število razpisanih kadrovskih štipendij: medtem ko so jih lani delovne organizacije razpisale 524, so jih letos 477. Nekaj več kadrovskih štipendij so razpisale organizacije v radovljiški, tržiški in kranjski občini, v ostalih dveh občinah pa nekaj manj kot lani.« L. M. i Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Kranj je bila v s(tbott> dopoldne v dvorani kina Center v Kranju svečana akademija v počastitev mednarodnega dneva invalidov. Akademije so se poleg predstavnikov društev invalidov z vse Gorenjske in od drugod udeležili predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske občine, med njimi tudi predsednik skupščine občine Tone Volčič. Slavnostni govornik na prireditvi, ki so jo organizirala društva in humanitarne organizacije občine Kranj, predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen, se je zavzel za družbeno akcijo, ki naj pravično družbeno vrednoti delovne invalide, humanitarnim organizacijam pa omogoči pomembnejše poseganje v oblikovanje humanih socialističnih in samoupravnih odnosov za vse, torej tudi za invalide. Govornik je ugotovil^ da marsikje še nismo dovolj storili, da bi se rehabilitirani delovni invalidi lažje vključevali v delovno sredino, phnekje nimajo razumevanja za ustanavljanje aktivov invalidov in podobno. Zato bo potrebno veliko truda, da bo novi zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki se prav sedaj sprejema, v delovnih organizacijah zaživel. — V kulturnem programu na prireditvi so nastopali pevski zbor društva slepih, folklorna skupina iz Pred dvora, recitatorji, humorist in narodno-zabavni ansambel. — L. M. — Foto: F. Perdan Niko Križanec, član organizacijskega komiteja Planica, je v nedeljo na osmem spominskem Poldovem tekmovanju sekretarju IK predsedstva CK ZKJ Stanetu Dolancu, ki je družbi predsednika organizacijskega komiteja Nika Belopavloviča, ponudil značko z akcije »Postani prijatelj Planice«, (h): Foto: F. Perdan Mitja Ribičič v Železnikih Železniki — Na pobudo republiške konference SZDL Slovenije bo danes ob 10.uri v zadružnem domu na Ćešnjici posvet v zvezi z novelacijo urbanističnega načrta občine Škofja Loka za območje Selške doline in izdelanim predlogom urbanističnega načrta za Železnike. Posveta se bodo udeležili: predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič ,s sodelavci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in upravnih organov občine Škofja Loka ter predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij iz krajevnib skupnosti Železniki, Dražgoše in Selca. -jg □I jjD| XV. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM od 9. do 18. APRILA Naročnik: Tito na Portugalskem Ob povratku iz Amerike se je predsednik republike Josip Broz-Tito v nedeljo ustavil na Portugalskem. V letovišču Valle do Mobo se je sestal s predsednikom Portugalske Al-fonso Costa da Gomesom. Predsednika sta obravnavala več aktualnih mednarodnih problemov, pretresla pa sta tudi številna vprašanja v zvezi z nadaljnjo krepitvijo odnosov med državama. Somalski minister v Dubrovniku Zunanji minister Demokratične republike Somalije Omar Arteh Kalib je v nedeljo obiskal Dubrovnik. Tam si je ogledal več gradbišč in kulturno zgodovinskih znamenitosti. Somalski zunanji minister je bil na uradnem obisku ■v Jugoslaviji. Protest proti štetju V Celovcu so se v nedeljo zbrali odborniki in krajevni zaupniki iz vseh krajev na Koroškem, kjer živijo Slovenci. Zbora se je udeležilo več kot 600 ljudi, odprl pa ga je starosta koroških Slovencev, bivši deželni poslanec Janko Ogris iz Bilčovsa. Zborovalci so protestirali proti sklepu avstrijskih strank, da se izvede preštevanje prebivalstva posebne vrste, sprejeli so tudi resolucijo proti preštevanju. V njej so poudarili, da koroški Slovenci vztrajajo pri zahtevi, da se uresniči 7. člen državne pogodbe in njeni spremni členi, ki govorijo o pravicah slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Zato tudi ne pristajajo na nikakršne »nadomestne« ukrepe, ki ne nudijo nobene garancije za obstoj njihove narodnostne skupnosti, ampak ta obstoj neposredno ogrožajo. Celovški maturantje v Ljubljani «30 dijakov, ki bodo letos maturirali na slovenski gimnaziji v Celovcu, je konec preteklega tedna obiskalo ljubljansko univerzo. Študentje fakultete za strojništvo so jim pripravili informativni dan. Predstavniki univerze pa so jih seznanili z možnostmi za študij ter delom in življenjem študentov v Ljubljani. Dijaki so obiskali tudi nekatere druge fakultete ljubljanske univerze. Večje kmečke pokojnine Po določitvi stopenj prispevkov za solidarnostno udeležbo v financiranju starostnega zavarovanja kmetov — sprejela jih je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije — je skupnost starostnega zavarovanja konec preteklega tedna določila prispevek kmetov in višino starostne pokojnine za letos. Kmečka starostna pokojnina bo letos od 1. januarja naprej znašala 410 dinarjev. Razliko med staro in novo pokojnino bodo izplačali v začetku maja. Ker se letos zvečuje tudi število starostnih pokojnin za kmete, bodo izdatki za ta namen narasli od lanskih 118 milijonov na 200 milijonov dinarjev. Združeno delo bo prispevalo 60 odstotkov vseh izdatkov, 40 odstotkov pa kmetje po enaki stopnji kot lani. Ta znaša 1298 din na kmetijo in 8,65 odstotka od katastarskega dohodka. Krompir iz uvoza Podjetje Sadje zelenjava je te ■ dni uvozilo krompir iz Poljske. Naročili so ga zadostno količino, da bodo lahko zadovoljili povpraševanje v svojih trgovinah. Krompir iz Poljske prodajajo po 6,30 dinarja kar je za 15 par več kot je cena domačega krompirja. Kot poročajo, bomo lahko kupili tudi indijski krompir. Delegacija prosvetnih delavcev iz italijanskega mesta Rivoli si je v soboto med drugim ogledala tudi vrtec Janina v Kranju. — Foto: F. Perdan Obisk iz Rivolija Kranj — Z obiskom delagacije prosvetnih delavcev iz italijanskega mesta Rivoli se je začel uresničevati program sodelovanja, za katerega so se predstavniki Kranja in Rivolija dogovorili lani, ko so podpisali listino o pobratenju. Italijanski šolniki so se želeli seznaniti predvsem z organiziranostjo šolstva v občini in problemi, kateri pri tem nastajajo. Delegacija iz Rivolija je prispela v Kranj v četrtek popoldne. V petek jo je najprej sprejel predsednik občinske skupščine Tone Volčič, ki je goste na kratko seznanil z zgo- dovino mesta, predvsem pa z razvojem šolstva. Člani delegacije pa so se najbolj zanimali za način zbiranja denarja za gradnjo šol, financiranja šolstva in tudi za našo stanovanjsko in socialno politiko. Potem so si ogledali Posebno osnovno šolo v Kranju, popoldne pa so bili gostje Prešernovega gledališča. V soboto je bil na programu obisk vrtca Janina in Šolskega centra za blagovni promet ter izlet po Gorenjski. V nedeljo pa so gostje iz Italije odpotovali v domovino. -lb Bistvo delegatske samouprave je v dobri informiranosti Kranj, 17. marca — Predsednik ObK SZDL Slavko Malgaj in predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič sta na današnjem razgovoru o problematiki informiranja v občini Kranj naglasila precejšen napredek na tem področju, pa tudi težave. Pri Na Bukovici sprejem v SZDL Bukovica — Krajevna konferenca SZDL na Bukovici v Selški dolini je pripravila v soboto, 20. marca, zvečer izredno prijetno srečanje, združeno š kulturnim programom. Predsednik krajevne konference SZDL Viko Potočnik je sprejel v SZDL 51 mladink in mladincev iz Spodnje Luše, Bukovice, Praprotna, Stirpnika, Tomaževega in Ševelj. Na prireditvi je vladalo izredno razpoloženje, kar kaže, da se še premalo zavedamo pomena slovesnih sprejemov mladih v socialistično zvezo. -jk Praznik šole Škofja Loka, 18. marca - Osnovna šola Petra Kavčiča je praznovala dan šole. Kot že lani, so tudi letos ob tej priložnosti povabili starše in goste, da si ogledajo njihovo delo. Letos so prikazali, kako poteka samoupravljanje na šoli. Zato so pripravili konferenco šolske skupnosti, na kateri so vse organizacije, društva in krožki poročali o svojem delu. Konferenco so pripravili in vodili učenci sami. -lb Nov koordinacijski odbor Škofja Loka - Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka je bil imenovan nov koordinacijski odbor za spremljanje stabilizacijskih ukrepov v gospodarstvu loške občine. Dosedanji odbor je štel trinajst članov, zdaj pa jih je v njem sedem. Predsednik koordinacijskega odbora je Zvone Teržan, v odboru pa so še Janez Jemec, Marjan Gantar, Milica Mitič, Savo Šink, Jurij Zebre in Miha Govekar. Člani predsedstva škofjeloške občinske konference SZDL so menili, da bodo morali biti vsi člani izredno operativni. Predvsem bo moral imeti odbor dobro povezavo z izvršnim svetom občinske skupščine in s predsedstvom .občinske konference SZDL. -jg Obisk iz Haaga Škofja Loka — V zadnjih dneh marca bodo prispeli na obisk in strokovno ekskurzijo v škofjeloško občino udeleženci podiplomskega tečaja o razvoju podeželja iz Haaga na Nizozemskem. Udeleženci ekskurzije se bodo na srečanju v Škofji Loki pogovarjali s predstavniki škofjeloške, občinske skupščine, kmetijske zadruge Škofja Loka ter z zasebnimi kmetovalci. Obiskali bodo tudi nekatere kmetijske obrate v škofjeloški občini. " ' '-jg tem sta opozorila prisotne predstavnike internih glasil delovnih organizacij in glavnega urednika Glasa, da so sredstva javnega obveščanja pomemben in nujen posrednik informacij, zato mora biti njihovo delo naravnano na našega občana in s tem na vse delovne ljudi Kranja in Gorenjske. Predsednika se zavedata, da so trenutno še največje težave v dobri povezanosti delegatov s svojimi volivci, za kar so potrebni stalni stiki med delegati in delegacijami ter krajani. V kranjski občini izhaja skoraj dvajset internih glasil OZD, med katerimi pa ni nobene povezave in usklajenega delovanja. Zato bo tudi na tem področju potreben določen dogovor o skupnih akcijah za hitro, pravočasno in izčrpno informiranje delavcev v TOZD tudi o najpomembnejših zadevah, predlogih in odločitvah samoupravnih organov občine kot tudi KS, v katerih delavci prebivajo. Predsednik skupščine občine T. Volčič se je pohvalno izrazil o zadovoljivem informiranju delegacij in delegatov za vse zbore skupščine, medtem ko za celotno informacijsko dejavnost za potrebe SIS meni, da je še precej na začetku svojega razvoja in svojih razvojnih možnosti; Tudi javnost kaj malo ve o delovanju posameznih samoupravnih interesnih skupnosti! T. Volčič si veliko obeta od delovanja INDOK centra, ki bo v Kranju deloval predvidoma v okviru skupščine. I. S. Skupščina kluba gospodarstvenikov Kranj - V četrtek, 25. marca, ob 17. uri bo v prostorih kluba gospodarstvenikov v Prešernovi ulici v Kranju skupščina kluba gospodarstvenikov občine Kranj. Nanjo so povabili delegate organizacij združenega dela, ki so članice kluba, in delegate strokovnih društev. Na četrtkovi skupščini bodo ocenili delo kranjskega kluba gospodarstvenikov, sprejeli delovni program in izvolili vodstvo kluba. -jk Jesenice Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZSMS so člani obravnavali vrsto pomembnih točk, med drugim srednjeročni program družbenega razvoja občine Jesenice, programe samoupravnih interesnih skupnosti in zaključni račun občinske konference za leto 1975. Člani predsedstva so se tudi dogovorili, da bo 31. marca šesta seja občinske konference ZSMS, na njej pa bodo obširno spregovorili o mladinskih delovnih akcijah. J. R. V sredo, 24. marca, bo na Jesenicah seja občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo sprejeli poročilo o poteku referenduma za samoprispevek, zaključni račun občinske konference SZDL Jesenice za leto 1975 in predračun občinske konference SZDL Jesenice za leto 1976 ter obravnavali nekaj drugih vprašanj. D. S. Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice so razpravljali o ustanovitvi INDOK centra na Jesenicah, o zaključnem računu in predračunu občinske konference, o oblikovanju poslovne skupnosti za turizem ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Pred nedavnim so v Mojstrani ustanovili osnovno organizacijo ZSMS in sprejeli program svojega dela. V osnovno organizacijo je vključenih precej mladih, pri ustanovitvi in pri nadaljnjem delu pa jim bodo pomagale vse družbenopolitične organizacije terena, ki sicer zelo uspešno in plodno delujejo. D. S. Kranj V sredo, 24. marca, ob 15. uri bo seja obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti. Delegati bodo določili prispevno stopnjo iz bruto osebnih dohodkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v kranjski občini, obravnavali bodo predlog finančnega načrta izobraževalne skupnosti za letos in družbeni načrt kranjske občine na letos ter pravilnik o dodeljevanju posojil iz združenih sredstev amortizacije nepremičnin vzgojnoizobraževalnih zavodov. Govorili bodo tudi o osnutku predloga za prehod sedanje oblike srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. -lh Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo jutri popoldne sestala komisija za usmerjanje v vojaške šole in šole UJV. Pregledala bo delo pri usmerjanju v vojaške šole in šole UJV v šolskem letu 1975/1976 in razpravljala o delu v prihodnje. * V petek dopoldne bo v Kranju seja predsedstva skupščine gorenjskih občin. Na seji bodo uskladili stališča za skupščino republiške skupnosti za ceste. Razpravljali bodo tudi o varstvu zraka in potrdili zaključni račun skupščine gorenjskih občin za leto 1975. Včeraj so člani predsedstva občinske konference socialistične zveze začeli obiskovati krajevne konference socialistične zveze v kranjski občini. Na obiskih se bodo pogovorili o organiziranosti krajevnih konferenc, o uresničevanju delegatskega sistema, delu, nalogah in problemih krajevnih skupnosti in se seznanih' z nekaterimi organizacijskimi in tehničnimi vprašanji delovanja krajevnih konferenc SZDL v občini. A. Ž. Radovljica V četrtek, 25. marca, ob 16. uri bo v prostorih osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici problemska konferenca o vprašanjih prostorskega plana, urbanizacije, stanovanjske gradnje ter gradnje počitniških hišic v radovljiški občini. Konferenco je na podlagi sklepa enajste seje občinske konference zveze komunistov Radovljica z novembra lani več mesecev pripravljala posebna delovna skupina. Pri obdelavi gradiva pa so sodelovali organi občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Posebej pa se na to problemsko konferenco pripravljajo tudi v krajevnih skupnostih v občini in v osnovnih organizacijah zveze komunistov. A. Ž. Škofja Loka V nedeljo, 21. marca, je bil na Godešiču zbor delovnih ljudi in občanov ter sestanek krajevne konference SZDL. Na zboru so najprej podali svoja poročila o dosedanjem delu predsednik delegacije za zbor krajevnih skupnosti v škofjeloški občinski skupščini, predsednik delegacije za samoupravne interesne skupnosti, predsednik zbora delegatov v krajevni skupnosti Godešič ter predsedniki ostalih organizacij v kraju. V nadaljevanju množičnega sestanka pa so prisotni poslušali še poročilo o samoprispevku in finančnem stanju v KS Godešič ter spregovorili o programu dela krajevne skupnosti v letošnjem letu in razdelitvi finančnih sredstev za leto 1976, komunalnih problemih — predvsem o odvozu smeti, vzdrževanju krajevnih poti ter povečanju trgovine, posredovan pa je bil tudi odgovor ustavnega sodišča o zakonitosti'referenduma v krajevni skupnosti Godešič. -jg Tržič Komite občinske konference ZKS Tržič in občinski svet Zveze sindikatov Tržič sta pripravila pretekli četrtek posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK in predsednikov sindikalnih ter mladinskih osnovnih organizacij, ki so se ga udeležili tudi predsedniki delavskih svetov. Na posvetovanju so razpravljali o uveljavljanju novega sistema oblikovanja in ugotavljanja dohodka in zagotovitvi plačil med uporabniki družbenih sredstev. Udeleženci posvetovanja, med katerimi sta bila tudi predstavnika SDK in podružnice Ljubljanske banke, so razpravljali o posledicah starega načina poravnavanja obveznosti med uporabniki družbenih sredstev in prednostih ter težavah, ki jih utegne prenesti nov sistem. Na osnovi prvih podatkov so ugotovili, da nov zakon oziroma sistem v tržiški občini ne bosta povzročila večjih težav in problemov po organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah. Na četrtkovem posvetovanju so sprejeli program priprav na uveljavitev novega zakona. Pri tem bodo imeli najpomembnejšo vlogo posebna delovna skupina pri koordinacijskem odboru za usmerjanje stabilizacije gospodarstva pri občinski konferenci SZDL, v katerem bodo tudi predstavniki SDK in banke, in štabi za stabilizacijo po organizacijah združenega dela iri temeljnih organizacijah. Danes popoldne bo v Tržiču 6. redna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na seji bodo razpravljali o preobrazbi srednjega šolstva in oblikovanju usmerjenega izobraževanja, obravnavali zaključni račun občinske konference za leto 1975 in predlog spremenjenega letošnjega predračuna konference in se seznanili z dosedanjim delom pri ustanavljanju INDOK centrov. Izvršni odbor bo razpravljal tudi o pripravah na problemsko konferenco o štipendiranju, pripravil program obiskov po krajevnih organizacijah SZDL in obravnaval finančne zadeve. -jk Poslovanje ĆP Glas v L 1975 je bilo zadovoljivo Kranj, 18. marca — Današnjega sestanka izdajateljskega sveta ČP Glas, ki ga je vodil predsednik Rado Čarman, sta se kot gosta udeležila tudi predsednik medobčinskega sveta SZDL Janez Vari in predsednik ObK SZDL Kranj Slavko Malgaj. Oba sta izrazila priznanje tako izdajateljskemu svetu kot tudi celotnemu delovnemu kolektivu ČP Glas za prizadevanja 'in dosežene rezultate pri urejanju časopisa in poslovanju delovne organizacije. Obenem pa sta poudarila zahtevo družbenopolitičnih organizacij Gorenjske, da se Glas še bolj angažira za temeljito, hitro in pravočasno informiranje prebivalcev Gorenjske o naših gorenjskih zadevah, predlogih in rešitvah, naših akcijah in rezultatih akcij, o naših problemih ter načrtih kako probleme odpraviti, skratka: Glas mora postati vse bolj gorenjski časopis!« je dejal Janez Vari. Tudi izdajateljski svet je imel pohvalne izjave kar zadeva našega poslovanja v preteklem poslovnem letu, sprejel je poslovno poročilo in zaključni račun ČP Glas za leto 1975 (ki ga bomo objavili danes teden, ko ga bo sprejela tudi delovna skupnost, op. ur.) Izdajateljski svet je potrdil svoje že predhodno dano soglasje za spremembo cene časopisa v kolportaži z 1,50 na 2',00 din (bd-5. 3. 1976 dalje). «1. S. •■ Problemske konference o štipendiranju Priprave za sprejem gostov iz Srbije Kranj — Na nedavni seji predsedstva medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko v Kranju so sklenili, da bo konec tega ali v začetku prihodnjega meseca seja sveta. Na tej seji bodo potrdili spremembo sklepa o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, sprejeli poslovnik sveta in pregledali enoletno delo sveta in organov. Na podlagi delovnih programov občinskih konferenc SZDL na Gorenjskem pa bodo izoblikovali tudi regijski program delovanja socialistične zveze. Na seji predsedstva so tudi ugotovili, da je regijska problemska konferenca v začetku tega meseca nakazala vrsto vprašanj na področju štipendiranja. Zato se je predsedstvo odločilo, da bodo med 12. in 17. aprilom v vseh gorenjskih občinah občinske problemske konference o politiki štipendiranja. Ne teh konferencah naj bi še posebej ocenili tovrstne probleme v občinah. Kandidat za pravobranilca samoupra vlj anj a Škofja Loka — Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka so člani predsedstva evidentirali tudi možne kandidate za imenovanje javnega pravobranilca samoupravljanja v občini. V Škofji Loki so najprej predvidevali, da bi imeli občini Kranj in škofja Loka skupnega pravobranilca, kasneje pa so se odločili drugače. Pokazala se je namreč potreba, da bo po sprejemu novega zakona o združenem delu javni pravobranilec imel v škofjeloški občini dovolj dela. Člani predsedstva so za možnega kandidata za javnega pravobranilca samoupravljanja evidentirali diplomiranega pravnika Momira Sibin-čiča. -Jg Predsedstvo pa je razpravljalo tudi o pripravi in organizaciji letošnjega Vlaka bratstva in enotnosti. V vseh gorenjskih občinah, ki so tudi podpisnice dogovora o sodelovanju pri organizaciji Vlaka bratstva in enotnosti, so pri občinskih konferencah SZDL že ustanovili posebne koordinacijske odbore. Le-ti imajo v glavnem že izdelane okvirne programe za sprejem gostov iz Srbije. Predvidevajo, da bo Gorenjsko obiskalo okrog 120 do 150 gostov iz Srbije. Glavni sprejem gostov, ki bodo od 5. do 8. junija na Gorenjskem, bo ob prihodu vlaka na kranjski železniški postaji, posebni sprejemi pa bodo potem tudi v vseh gorenjskih občinah. Gostje bodo stanovali pri ob- čanih. Da bi bila sprejem in bivanje .čimbolje organizirana, je predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko sklenilo, naj koordinacijski odbori po posameznih občinah takoj pripravijo sestanke s tistimi občani, ki so bili med vojno izseljeni v Srbijo. Poleg centralnega sprejema v Kranju pa bo med bivanjem gostov iz Srbije na Gorenjskem še ena skupna prireditev. 7. junija je namreč predviden v dolini Vrat piknik s kulturnim programom. Za organizacijo te prireditve in za povezavo med vsemi koordinacijskimi odbori na Gorenjskem pa so že imenovali poseben sekretariat, ki ga vodi Metod Balderman iz jeseniške občine. A.Zalar V Goricah referendum za ceste Sindikati in aktivnost Na Jesenicah so pripravili oceno letnih konferenc osnovnih organizacij sindikata, sindikalnih konferenc, plenarnih sej občinskih odborov in plenarne seje občinskega sveta Zveze sindikatov — Manj aktivne predvsem manjše osnovne organizacije Jesenice - Občinski sindikalni svet na Jesenicah je pripravil analizo, iz katere je razvidno, da na območju jeseniškega sveta zveze sindikatov deluje 121 osnovnih organizacij sindikata, 7 sindikalnih konferenc osnovnih organizacij sindikata ter 10 občinskih odborov sindikata. Večina osnovnih organizacij se je na svoje letne, konference temeljito pripravila; na njih je sodelovalo 8370 članov ali 61 odstotkov vsega Visoki šoli je nujno potrebno zagotoviti prostore za normalno delo Okoli 100 diplomantov in študentov VŠOD Kranj se je udeležilo letošnjega prvega strokovnega posvetovanja te kranjske visoke šole Kranj, 19. marca — Visoka šola za organizacijo dela v Kranju, ki je v sestavi Univerze Maribor, je danes priredila strokovno posvetovanje, Dobro obveščanje zaposlenih v Donitu V kemični industriji Donit Medvode so v zadnjem času precej storili za boljš obveščenost članov kolektiva in samoupravnih organov. Ker njihovo osrednje glasilo Donitovi razgledi izhaja mesečno, so mu dodali Informator, ki občasno prinaša predloge in informacije zborom delavcev v skrajšani obliki. V njem bodo našli prostor tudi odgovori in pojasnila na vprašanja, ki se bodo izoblikovala na zborih delavcev ali samoupravnih delovnih skupinah. -fr na katerem so predavali priznani strokovnjaki — učitelji te šole. Vse navzoče udeležence posveta je najprej pozdravil prodekan-študent Mihelič, nakar je dekan šole Štefan Kadoič navzočim predstavil samoupravno strukturo šole. Pri tem je poudaril veliko vlogo, ki jo je šola odigrala v vsem času svojega obstoja: do danes je na tej šoli na I. stopnji diplomiralo že 2207 študentov; v letošnjem šolskem letu je v vseh semestrih vpisanih 2047 študentov; za šolsko leto 1976/77 predvidevajo že 2500 slušateljev — pri tem pa nimajo niti kv. m lastnih prostorov. To je pa tudi razlog za odločno akcijo, ki jo namerava podvzeti šola, da republiška izobraževalna skupnost ustrezno spremeni svoj sklep in še v tem srednjeročnem obdobju v Kranju zgradi prepotrebne šolske kapacitete za to visoko šolo. Pri tem pa vsekakor pričakujejo finančno pomoč OZD ' in moralno pomoč diplomantov šole. I. S. Ocenili delo SZDL Zasip - . 21 delegatov krajevne konference socialistične zveze Zasip v radovljiški občini je v Četrtek, 11. marca, na tretji seji ocenilo delo in sprejelo delovni načrt za letos. Ugodna ocena dela Člani OO ZSMS Color Medvode so kritično ocenili delo v preteklem obdobju. Uspešno so izvedli več akcij, vendar zaradi pomanjkanja denarja in nedelavnosti nekaterih Članov niso uspeli izpolniti vseh načrtovanih nalog. Najbolj uspešni so bili na športnem področju, zaostajali pa niso z delom v družbenopolitičnih organizacijah ter je kar pet mladincev bilo sprejetih v članstvo Zveze komunistov. Tudi za letošnje leto so si zadali obširen delovni načrt, kjer bodo največ pozornosti posvetili idejno-političnemu delu, se še aktivneje vključevali v družbenopolitično življenje v tovar-' ni in zunaj nje, nadaljevali s športnim udejstvovanjem in delovnimi akcijami. -fr Ugotovili so, da je socialistična zveza v Zasipu že postala frontna organizacija in da je bila pobudnik ali organizator vseh množičnih akcij in prireditev v minulem obdobju. Posebno aktivni so bili pri nekaterih akcijah v krajevni skupnosti: pri čiščenju in urejanju kraja, izvedbi referenduma, pri proslavah za dan žena, 30-letnici osvoboditve in ob 50-letnici KUD Zasip. Letos za dan žena so obiskali 28 nad 70 let starih vaščank in sedmim podelili posebna priznanja. Na seji pa so kritično ocenili tudi neaktivnost nekaterih članov. Za letos so se dogovorili, da bo vsak mesec seja izvršnega odbora krajevne konference socialistične zveze. Razen tega bodo posvečali posebno skrb informiranju občanov, nadzoru in izvajanju srednjeročnega programa krajevne skupnosti do 1980. leta, usposabljanju za ljudski odpor in družbeno samozaščito, kadrovskim vprašanjem in pomlajevanju organizacij in društev. Poudarili so tudi, da je treba čimprej urediti sedanjo trgovino, da bo izbira blaga v njej boljša. Trgovina naj bo odprta tako kot najbolj ustreza občanom. JR članstva. V času letnih konferenc sta bili ustanovljeni še dve novi organizaciji, in sicer osnovna organizacija Vzgojno izobraževalnega zavoda Jesenice ter osnovna organizacija delavcev kulture Jesenice. Na letnih konferencah so razpravljali o svojem delu in finančnih načrtih, medtem ko so programi dela v večini pripravljeni tako, da obravnavajo naloge za prihodnje. Nekatere osnovne organizacije pa so se žal omejile le na evidenčne probleme in naloge brez ustrezne rešitve, zadolžitve in časovne opredelitve. Ocenjujejo, da je takih osnovnih organizacij okoli 25 odstotkov. Le-te so manjše, s slabo kadrovsko strukturo, s premalo znanja s področja družbenopolitične dejavnosti, večinoma pa so bolj ali manj prepuščene same sebi. Zato bo prav v teh organizacijah potrebno več dela in večja aktivnost za družbenopolitično izobraževanje. Na letnih konferencah so se člani sindikata največ menili o proizvodni problematiki, samoupravljanju, delovnih pogojih, stabilizacijskih ukrepih, informiranosti, delitvi dohodka ter medsebojnem povezovanju in sodelovanju vseh družbenopolitičnih organizacij. Ob tem ugotavljajo, da se nekatere osnovne organizacije niso dovolj skrbno zavzemale za realizacijo stabilizacijskih ukrepov, integracijskih prizadevanj ter za uresničevanje razvojnih programov OZD in TOZD ter pri nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov. Največja pomanjkljivost pa je v premajhni aktivnosti in delovanju delegacij za zbor združenega dela in za samoupravne interesne skupnosti. Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah tudi ugotavljajo, da je sindikalna organizacija zelo aktivna predvsem v okviru TPP Zarja, v Železarni Jesenice, v SGP Sava, v PTT TOZD Jesenice ter v Kovinski opremi Mojstrana. Te organizacije kažejo precejšen napredek predvsem zaradi pomladitve in večje aktivnosti članov ZK. Tudi odbori sindikata so se v tem času redno sestali in ocenili svoje delo ter smeri nadaljnjih prizadevanj. Vsi so ugotovili, da bo aktivnost potrebno v prihodnje usmeriti v razreševanje tistih problemov, ki so skupni ter značilni za posamezno dejavnost, vsi skupaj pa so izredno pomembni za večjo politično aktivnost znotraj OZD oziroma TOZD ter sindikata kot najširše organizacije delavskega razreda. Občinski odbori sindikata naj bi v prihodnje tudi nudili več neposredne pomoči zlasti manjšim osnovnim organizacijam pri razreševanju in uresničevanju družbenopolitičnih nalog. D.Sedej Proslava v Dražgošah Škofja Loka — Osrednja slovenska proslava v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, 22. julija, bo letos v partizanskih Dražgošah. Ob tej priložnosti bo odkrit tudi spomenik legendarni borbi Cankarjevega bataljona in dražgoški bitki. Predsednik 71-članskega pripravljalnega odbora za proslavo v Dražgošah je predsednik republišekega odbora ZZB NOV Janko Rudolf. Pripravljalna dela za postavitev spomenika potekajo popolnoma po načrtu. . t -jg Gorice — V Goricah v kranjski občini so po vojni prebivalci zgradili zadružni dom in sami obnovili med vojno požgano šolo. Danes krajevna skupnost združuje naselja Gorice, Letence, Srednjo vas in Zalog. V vseh vaseh je okrog 580 prebivalcev oziroma 378 volivcev. Čeprav je bilo po vojni dolgo časa nekakšno nepisano mnenje, da je krajevna skupnost Gorice najbolje urejena terenska skupnost v kranjski občini, so prebivalci že pred časom začeli ugotavljati, da ni tako. Tako imajo na primer še vedno okrog šest kilometrov neasfaltiranih cest. Zato so lani jeseni začeli razmišljati, da bi s samoprispevkom zbrali denar za ureditev in asfaltiranje štirih kilometrov cest. Na zborih občanov so potem razpravljali o tem predlogu in se nazadnje odločili, da razpišejo referendum za samoprispevek. O samoprispevku se bodo odločali v nedeljo, 28. marca, Če se bo večina prebivalcev odločila za samoprispevek, bodo v krajevni skupnosti asfaltirali naslednje cestne odseke: od avtobusne postaje proti vasi Letence do Vehovca, odcep do pokopališča v Goricah, odcep do zadružnega doma in prostor pred domom, pešpot od zadružnega doma čez most na Srednjo vas, odcep od Valterja v Goricah do Gušca v Srednji vasi, cesto Gorice proti Srednji vasi do Zaloga do mežnarja, odcep osnovna šola Gorice do Toporiš Janeza in odcep od mežnarja do naselja počitniških hišic (če bodo prispevali denar tudi lastniki počitniških hišic). S samo prispevkom bi zbrali okrog milijon dinarjev, za asfaltiranje 4 kilometrov oziroma 9600 kvadratnih metrov cest pa bi potrebovali milijon 590 tisoč dinarjev. Sredstva bi zbrali tako, da bi tisti, ki prebivajo ob cestah, ki se bodo asfaltirale, prispevali po 1,5 odstotka od mesečnega osebnega dohodka, ostali pa 1 odstotek. Prav tako bi 1,5 odstotka od mesečne pokojnine prispevali tisti, ki prebivajo ob cestah, ki bodo asfaltirane, ostali pa 1 odstotek. Prispevek pa bi plačevali le tisti upokojenci, ki imajo več kot 1700 dinarjev pokojnine na mesec. Kmetovalci (ki prebivajo ob cestah, ki bodo asfaltirane) bi prispevali 30 odstotkov od letne davčne osnove, ostali pa 20 odstotkov. Razen tega pa bi vsi kmetje prispevali še po 5 d i narjev od kubičnega metra letnega etata v gozdovih. Podobno kot zaposleni in upokojenci bi 1,5 odstotka prispevali tudi obrtniki; tisti, ki ne prebivajo ob cestah, ki bodo asfaltirane, pa 1 odstotek od ugotovljenega dohodka na leto. Razen tega pa bi znašal prispevek še od vsake stanovanjske hiše 100 dinarjev, od avtomobila 400 in od traktorja prav tako 400 dinarjev. Takšne prispevke bi plačevali pet let. »Če bo referendum uspel, pričakujemo pomoč tudi od občinske skupnosti, da bi tako lahko čimprej začeli z deli,« sta povedala predsebnik sveta KS Janko Kem in predsednik odbora za izvedbo referenduma Aleš Ribnikar. A.Žalar Zgraditi nameravajo dom družbenih organizacij Prebivalci krajevne skupnosti Brezje v radovljiški občini se bodo na nedeljskem referendumu odločali za samoprispevek Brezje — Prebivalci krajevne skupnosti Brezje so se na zboru občanov sredi tega meseca odločili, da se na območju krajevne skupnosti razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo doma družbenih organizacij. Krajevna skupnost Brezje je ena najmlajših v radovljiški občini in zajema na.selja Brezje, Črnivec, Dobro polje, Moše in Peračico. V njej je okrog 900 prebivalcev oziroma 584 volivcev. Ena od težav v tej krajevni skupnosti je, da se družbenopolitične organizacije in organi krajevne skupnosti ne morejo praktično nikjer sestajati, ker nimajo ustreznih prostorov. Zato so začeli razmišljati, da bi s preureditvijo nekdanje remize, ki jo je zgradila kmetijska zadruga Brezje, kasneje pa odkupilo turistično društvo, prišli do novih prostorov, dvorane in da bi s tem pridobili še prostore za pošto. Po načrtih (glavni projekt za preureditev je že gotov) bi za to potrebovali okrog tri milijone dinarjev. Praktično pobudo za uresničitev takšne zamisli so na zadnjem občnem zboru že dali člani turističnega društva. Sklenili so namreč, da se remiza skupaj z zemljiščem brezplačno prenese na krajevno skupnost in se obvezali, da bo turistično društvo pet let vsako leto prispevalo po najmanj 250.000 dinarjev za ureditev doma. Ker bi z adaptacijo uredili tudi prostore za pošto, so se sporazumeli, da je k urejanju in gradnji doma pripravljeno prispevati tudi PTT podjetje. Razen tega bi tudi krajevna skupnost v petih letih prispevala 100.000 dinarjev. Tako po predračunu zmanjka za izgradnjo doma nekaj nad 750.000 dinarjev. Glede tega zneska pa so se na zboru občanov odločili, naj se razpiše referendum o samoprispevku. Referendum bo v nedeljo, 28. marca. Če se bodo prebivalci odločili za samoprispevek, bodo tako v petih letih zbrali 620.000 dinarjev. Razen tega pa bi morali opraviti še za 150.000 dinarjev prostovoljnih del. Zaposleni bi plačevali po en odstotek od osebnega dohodka na mesec, obrtniki 1 odstotek od doseženega dohodka, upokojenci 1 odstotek od pokojnine (oproščeni bi bili tisti, ki dobivajo pokojnino z varstvenim dodatkom) in kmetovalci 1 odstotek od katastrskega dohodka. Občani, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, pa bi prispevali 10 odstotkov od odmerjenega davka. Na zboru občanov je bilo tudi pojasnjeno, kako je z obveznim pologom za gradnjo doma. Novi predpisi namreč določajo, da mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred začetkom gradnje položiti 50 odstotkov zneska od proračunske vrednosti objekta. Tega pologa pa so oproščeni negospodarski objekti, če je zanje predpisan krajevni samoprispevek v višini 50 odstotkov od vrednosti investicije. Če se bodo prebivalci odločili za samoprispevek, bi s takšno obvezo in obvezo turističnega društva zagotovili več kot 50 odstotkov sredstev od vrednosti investicije in zato 50-ed-stotni polog ne bi bil potreben. A. Žalar Širok delovni program Radovljica — Predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica je v četrtek, 11. marca, dopolnilo delovni program, ki so ga sprejeli lani oktobra. Razpravljali so predvsem o pripravah na letošnje mladinske delovne akcije, o proslavi 30-letnice delovnih brigad in o drugih nalogah. Na zveznih in republiških akcijah bo letos iz radovljiške občine sodelovalo okrog 40 brigadirjev. Več akcij pa bodo organizirali tudi v krajevnih skupnostih v občini. Vse brigadirje, ki so od 1945. leta sodelovali na mladinskih delovnih akcijah, bodo maja letos povabili na občinsko proslavo. Junija pa se bodo brigadirji udeležili republiškega srečanja. Razen tega pa bodo v občini pripravili tudi posebno razstavo o delu in življenju brigadirjev. Ko so razpravljali o drugih nalogah, so na predsedstvu sklenili, da bodo v prihodnje obiskali vse osnovne organizacije ZSMS v osnovnih šolnh. kjer bodo u^tinoviH lrrp*kf> srečanji. OZN. Konec tega meseca pa bo mladinska kulturna skupina s predstavniki občinske konference ZSMS obiskala tudi vojaško gimnazijo Franc Rozman-Stane v Ljubljani, kjer bodo za dijake in učitelje priredili program ter se seznanili z delom in življenjem mladincev, ki so se odločili za vojaški poklic. Na seji so se dogovorili tudi za program prireditev ob letošnjem mesecu mladosti. Tako bodo že aprila pripravili tradicionalni pohod od spomenika do spomenika. Organizirali bodo tudi spomladanski kros, občinsko kviz tekmovanje in še več drugih prireditev. Še posebno skrbno bodo organizirali prvomajske proslave in sprejem štafete mladosti. Junija pa bodo skupaj s pripadniki JLA garnizije Bohinjska Bela pripravili za učence sedmih razredov osnovnih šol obrambne dneve združene s tekmovanji in tovariškimi JR Bistrica pri Tržiču leži na desnem bregu Tržiške Bistrice na nadmorski višini od 490 do 580 metrov. K njej sodi tudi Ročev-nica, ki se razteza v dolini Blajš-nice, znani zaradi številnih studencev. Razen Ročevnice sta v bistriški krajevni skupnosti tudi Spodnja Bistrica ali Trajbah imenovana, ki se razteza v dnu doline Bistrice, in del Loke pod Kovorjem. • Bistrica je kot staro kmečko naselje prvič omenjeno v listinah II. stoletja, ko ga je istrsko-k vanjski mejni grof izročil pogojno cerkvi v Briksnu. Zemljišče okrog naselja je takšno, da še danes omogoča številne peskoko-pe in gramoznice. • Številne znamenitosti krase Bistrico in okolico. Prva je brez dvoma cerkev sv. Jurija na nadmorski višini 675 metrov. Postavljena je bila že leta 1421. Potres leta 1511 jo je poškodoval, vendar je bila kasneje obnovljena. Nad Bistrico so bile odkrite tudi razvaline gradu Gutenberg ali Altgutenberg. V njem so v 12. in 13. stoletju gospodovali Guten-bergi, od leta 1400 dalje pa Lam-bergi. Leta 1472 ali 1484 so grad Turki razrušili, dokončno pa ga je uničil potres leta 1511. • Dva pomembna moža sta se rodila v Bistrici pri Tržiču. Prvi je bil slikar in grafik Globočnik. Rodil se je leta 1920, umrl pa leta 1946. Drugi pa je bil Žiga Lamberg, prvi ljubljanski škof. Rojstno letnico ocenjujejo na 1445. • Bistrica je pomembno prometno in cestno križišče. Skoznjo teče mednarodna cesta Ljublja-na^Ljubelj in cesta republiškega ranga Bistrica-Begunje. V Bistrici je tudi križišče cest za Kovor in Podbrezje. • Današnja Bistrica je zelo malo podobna kmečkemu naselju. Hipoma, v desetletju bi dejali, se je spremenila v moderno delavsko naselje, drugotno središče Tržiča. Ima tri trgovine, bencinsko črpalko, menjalnico, turistično poslovalnico, kopališče in pomembne organizacije združenega dela Peko, Združeno lesno industrijo, Tovarno pil Triglav, ki je temeljna organizacija Metalke iz Ljubljane, in temeljno organizacijo kranjskega Projekta. Po zadnjih podatkih je v bistriški krajevni skupnosti, ki združuje razen Spodnje in Zgornje Bistrice tudi Ročevnico in del Loke, skoraj 3500 prebivalcev. V blokovnih stanovanjih je dobilo .streho nad glavo že blizu 1900 ljudi. V blokih je trenutno 682 stanovanj. Njih število se utegne kmalu povečati za 200. Drugi krajani pa prebivajo v zasebnih hišah. Bloki in stanovanjske hiše so resnično rasli kot gobe po dežju in jim pogosto tako imenovana komunalna infrastruktura ni uspela slediti. Zadnja leta je na primer prebivalstvo Bistrice naraščalo povprečno za dobrih 12 odstotkov letno. J. Košnjek GLAS v Bistrici pri Tržiču Vas je mesto postala V okviru akcije »GLAS prihaja k vam« smo v petek, 12. marca, obiskali krajevno skupnost Bistrica pri Tržiču in dve uri kramljali o neslutenem napredku kraja, ki pa prinaša tudi mnoge težave, »pretežke« za samo krajevno skupnost in krajane — Ob složnem delu in sodelovanju ter strpnosti bodo odstranjene tudi največje pomanjkljivosti — Potreben bo občinski dogovor o financiranju in pomoči krajevnim skupnostim, kijih je v tržiški občini 13 — Dejavne družbenopolitične organizacije in društva — Dosedanjega napredka ne more nihče zanikati Med krajevnimi skupnostmi, pa naj si bodo v tržiški ali katerikoli drugi občini, ki kličejo predvsem po boljši komunalni urejerfosti, Bistrica pri Tržiču ni izjema. Vas je mesto postala. Za to je bilo potrebno le dobro desetletje. Leta 1964 je skupnost združevaa 950 ljudi, leta 1974 2900, sedaj pa jih je 3600. Tako naglo rast je treba pripisati razgibani blokovni gradnji, ki se je v tržiški občini usmerila predvsem v Bistrico, in zasebnim graditeljem. Pričakovati je bilo, da komunalna urejenost in gradnja objektov družbenega standarda razvoju kraja ne bosta mogla slediti. Računati je bilo treba na zaostajanje. Vendar se je s pomočjo krajevne skupnosti, občinske skupščine Tržič in krajanov marsikaj premaknilo. Urejevale so se ceste, pota, kanalizacija, javna razsvetljava in zelene površine ter zgradili šola, vrtec in trgovine. Kljub prizadevanjem, da bi se skupnost enakomerno razvijala, so posamezni deli skupnosti pri komunalni* urejenosti na slabšem. To sta predvsem del Loke, ki sodi k bistriški skupnosti, in Trajbah oziroma Spodnja Bistrica. O kana4izaciji skorajda ni govoriti, prav tako pa tudi o urejenih cestah ne/ Teh nalog se kaže v krajevni skupnosti lotevati celovito in ne razdrobljeno. Nujni bodo načrti. Pa naj gre za urejevanje cest, kanalizacijo ali zelene površine. Bistričani imajo voljo za sodelovanje, vendar brez načtov ne gre. Pohvale vredna je Ročevnica. Složno so prijeli za delo in odstranili marsikateri problem. Takšna dogovarjanja je mogoče srečati tudi drugje, vendar je to precej neenotno reševanje in tudi drobljenje moči ter denarja. Celovite in dolgoročne programe bi tudi družbena skupnost, predvsem pa organizacije združenega dela, lažje podprla. Obilo zanimivega in razveseljivega so nam povedali krajani in predstavniki krajevne skupnosti Bistrica v petek. Od tega, kaj vse se je v skupnosti premaknilo na boljše, pa do največjih potreb in želja. V nekaj sestavkih jih bomo strnili in s tem skušali po svojih močeh pomagati pri razreševanju. In hvala za topel sprejem in sodelovanje! J. Košnjek Pomoč delovnih kolektivov mora biti bolj organizirana Organizacije združenega dela, ki so v krajevni skupnosti Bistrica, že doslej niso bile gluhe za prošnje in potrebe skupnosti »V krajevni skup?iosti so štiri organizacije združenega dela ozi rt a temeljne organizacije. T« si Peko, ZLIT, Tovarna pil Tri gl. ki je TOZD Metalke iz I .jubij *e. in TOZD kranjskega P roje ta,« so v petek pojasnjevali Bi-st 'ani. »Ne. moremo reči, da m m ti delovni kolektivi doslej ni n pomagali in bili gluhi za n. *e prošnje,« nadaljujejo. »Vendar mora biti ta pomoč v prihodnje »olj organizirana in ne razdrobljena. Potrebe krajevne skupnosti so velike in vse niso hitro uresničljive. Ta problem kaže v tržiški občini celovito reševati, saj Tržičani niso zaposleni le doma, temveč tudi v drugih občinah. Problemi pa tudi nido doma le pri nas, temveč tudi v drugih skupnostih tržiške občine.« Ob tem so omenjali, da se z domačimi delovnimi kolektivi najverjetneje ne bo težko dogovarjati. Težje bo s temeljnimi organizacijami ali dislociranimi obrati s sedežem v drugih občinah. V teh je odločanje pogosto minimalno in so končni sklepi odvisni od -entral v drugih občinah. V tržiški občini dogovor o pomoči organizacij združenega dela krajevnim skupnostim imajo. Sredstva, ki znašajo 3 odstotke od dohodka OZD letno, se zbirajo v skladu za nego-spoc' -sre investicije. To sicer letno neka, "nese, vendar je vsota pre-majh Novi sistem financiranja kraje .ih skupnosti bo moral biti učinkovitejši in bo moral upoštevati število prebivalcev v skupnosti, potrebe in razvojne programe. Bistričani so med tistimi, ki najpogosteje terjajo bolj organizirano sodelovanje med delovnimi kolektivi in krajevnimi skupnostmi. Imajo srednjeročni razvojni program, »vreden« dobrih 14 milijonov dinarjev. Upoštevana je tudi gradnja doma družbenih organizacij, ki naj bi veljal od 800.000 do 900.000 dinarjev. Polovico denarja naj bi prispevale organizacije združenega dela. Seveda imajo velike potrebe tudi druge krajevne skupnosti v občini in bo treba programe uskladiti. Pri tem bo nujno potrebna večja disciplina. Ni prav, so dejali v Bistrici, da nekatere krajevne skupnosti že vnaprej uporabijo sredstva občinskega proračuna ali sklada negospodarski!) investicij. Pogosto ostaja tako v tekočem letu le malo sredstev. Denarja, ki ni niti zbran ali ne vemo, koliko se ga bo zbralo, več ne razdeljujmo in u porabljaj mo! •j. Košnjek Od leve proti desni: sekretar sveta ZK v Bistrici Janko Štefe, predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Valjavec in predstavnik tovarne ZLIT Matevž Košir Udeleženci našega srečanja so želeli, da bi Glas več pisal o njih in njihovem kraju in da bi bilo naše glasilo še bolj brano. Bistričani so nam povedali veliko zanimivegu o svojem kraju Stanko Stritih, predsednik krajevne organizacije SZDL Bistrica Turizem in obrt Bistrica pri Tržiču ima idealne pogoje za razvoj turizma, menijo krajani in predstavniki krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij. Kraj leži ob mednarodni avtomobilski cesti, blizu meje in gorskega sveta ter pod smučišči. Pa tudi lega kraja samega in njegova okolica sta za marsikoga privlačna. Zal vse to ni izkoriščeno v turistične namene. V kraju ni niti ene tujske sobe! Zato bi kazalo bolj podpreti urejevanje zasebnih turističnih ležišč, pri restavraciji Deteljica pa je treba prenočišča prizidati. Turistična rast Bistrice bi prispevala tudi k razvoju turizma v tržiški občini nasploh, ki za zdaj stagnira. Tudi obrti bo treba ponuditi roko. Le frizerski salon je v Bistrici in nekaj avtoprevoznikov, so dejali v petek na sestanku. Pogrešamo kemično čistilnico, krojaško delavnico, cvetličarno, razne servise in druge obrtne dejavnosti. -jk Pešci so »junaki« To ugotovitev smo večkrat slišali na petkovem razgovoru v Bistrici. Zakaj? Pločniki ob cesti proti tovarnam Peko, ZLIT in Tovarni pil Triglav ter naprej proti mestu so takšni, da delavci-pešci, ki gredo vsak dan podnevi ali ponči v službe), lahko upravičeno negodujejo. Že v lepem vremenu so razriti in onemogočajo normalno in varno hojo. Kaj šele v slabem vremenu. Ko smo bili v petek v bistriški krajevni skupnosti, smo se lahko prepričali. Na pločnikih je bilo še veliko snega, še več pa vode. Pešec je primoran hoditi po cesti in s tem tvegati varnost na zelo prometni vpadni cesti proti Tržiču. Enako trdijo predstavniki Bistrice tudi za pota v nekatere obrobne kraje Bistrice. Že pešačenje je naporno, vožnja z avtomobilom pa nemogoča. Kaj bi bilo v primeru požara, se sprašujejo? Noben gasilski avtomobil ne more blizu. Peko sicer nekatera pota vzdržuje, vendar je to premalo. Najslabše je v Trajbahu, na Loki, na cesti proti Kovorju in proti Bregu. Ker bankine niso urejene, je začela asfaltna prevleka na nekaterih mestih popuščati in se kru-šiti. -jk Ker je pločnik ob cesti proti Bistrici neurejen, morajo pešci na cestišče Mladina pripravljena delati Bistrica ima veliko mladih, ki so organizirani v eno največjih osnovnih organizacij zveze socialistične mladine Slovenije. Ker evidentiranje mladih še ni končano, vodstvo organizacije točno še ne ve, koliko članov bo imela osnovna organizacija. Mladi se nimajo kje shajati, zato aktivnost ni taka, kakršna bi lahko bila. Vendar je upoštevajoč delovne pogoje še dobra. Mladi Bistričani so posebej navdušeni za mladinske delovne akcije. Za letos so predlagali, da bi mladi izkopali jarke za javno razsvetljavo ob cesti proti Peku in Tržiču. Vendar je občinska konferenca ZSMS menila, da kaže delovne akcije prej organizirati v manj razvitih krajevnih skupnostih. Bistrica naj bi prišla na vrsto prihodnje leto. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije s pobudo mladih soglašajo in želijo, da bi bila zamisel o delovni akciji čim prej uresničena. -jk Anketa med prebivalci krajevne skupnosti Bistrica pri Tržiču Težav nikoli ne zmanjka Prebivalce krajevne skupnosti Bistrica ifno spraševali, kaj sodijo o svojem kraju, kaj je po njihovem mnenju največja krajevna pridobitev zadnjih let in kaj bi kazalo v kraju še narediti ali zboljšati. Imeli smo srečo, saj so nam vprašani povedali kopico pogledov in mišljenj. Bistricanom, sodelujočim v anketi, najlepša hvala! Janez Piskar iz Spodnje Bistrice (Trajbah), višji sanitarni tehnik, zaposlen v Zavodu za socialno medicino in higieno Kranj: »Dovozna pot, ki je najmanj cesti podobna in izpostavljena precejšnjemu potniškemu in tovornemu prometu, in kanalizacija sta v Trajbahu tarča najpogostejših kritik. Septične jame oziroma greznice, ki nadomeščajo kanalizacijo, so dotrajane in gnojnica ter druge odplake pogosto uidejo na piano. To je najlepša vaba za insektc. muhe in drugi mrčes. Pozanimali smo se zaradi ceste, vendar so nam pojasnili. n druge prireditve.« Janez Gasperlin iz Bistrice, zaposlen v Združeni lesni industriji Tržič (ZLIT): »Zadnja leta je bilo v Bistrici veliko novega. Pomislimo le na šolo, vrtec in tri trgovine. Pravijo, da bo še ena. Mislim, da so že sedanje zadosti, če so dobro založene. Zal je izbira pogosto slabša. Posebno težko je za meso. Kaj kraju še manjka? Družbeni dom, zelene površine, urejena kanalizacija, kino-Predstave... Vse to bomo morali dobiti ob upoštevanju, da postajamo pomembno središče Tržiča.« Jože Mrak iz Bistrice, Šofer v Bombažni predilnici in tkalnici: »V Bistrici je preveč betona in asfalta, Premalo pa zelenja in skrbi za lepši videz ^selja. Treba bi bilo urediti športni park in rirnsko kopališče. Oboje bi Bistričani, ki nas Je iz leta v leto več, potrebovali. Otroci so "•Postavljeni veliki nevarnosti. Primorani *o se igrati na cestah, saj so sedanja igrišča Preskromna. Predvsem pa je skrajni čas za ureditev pločnikov ob cesti od Bistrice do tovarne Peko. Pešec resnično nima kje hoditi. Posebno sedaj, ko je polno snega ali Pa je pločnik prekrit z vodo! Takšen odnos do delavca, ki pešači v službo, je po moje Poniževalen. Nova šola je brez. dvoma največja bistriška pridobi tev.« Silva Stankovič iz Bistrice, laborant v Zavodu za socialno medicino in higieno Kranj: »Bistrica ima premalo otroških igrišč, zato se ceste in asfaltirane površine pred blokii spreminjajo v igrišča. Pogrešam boljšo avtobusno povezavo Bistrice s Kranjem. WZ „r«.LP»'J.Kre avt»hus skoraj vsake pol Z t.?! " o1?* Pa "»•» redko/V nedeljah . ■ K* m "'^ vrtec nove trgovine so največje bistriške pridobitve zadnjih let.« Alatka Kepic iz Bistrice, poslovodki-nja v trgovini Kokre: »Bistričani smo veseli vsega novega v nameni kraju, še posebno pa novih trgovin, šole in vrtca. Vendar bi morali po moje ljudje, še posebej pa hišni sveti, medsebojno bolj sodelovati in se dogovarjati o urejevanju kraja. Več bi moralo biti idej! Govorilo se je o urejevanju pločnikov, pa je ostalo le pri besedah.« Jože Šolar iz Bistrice, vodja proizvodnje v Bombažni predilnici in tkalnici: »Bistrica se je v zadnjem desetletju trikrat povečala, njena urejenost pa razvoja ni dohajala. Manjkajo otroška igrišča, družbeni in kulturni dom, rekreacijski center s. trim stezo itd. Za take stvari bi bili tudi ■Judje voljni marsikaj prispevati ali pomagati z delom. Trgovska mreža, še posebno kar se mesa in mesnih izdelkov tiče, ni Popolna. Pogosto si primoran kupiti, kar Ponujajo. Po moje je problem tudi redno "dvažanje smeti. Del krivde je pri ljudeh, ki m Premalo disciplinirani.« Marija Močnik iz Bistrice, dijakinja Gostinske sole na Bledu: »Manjkajo družbeni prostori, ki jih ne Pogrešamo le mladi, temveč tudi drugi prebivalci Bistrice. Primorani smo hoditi v j ržič. Nova osnovna šola tega ne more nadomestiti. Krajani bi soglašali tudi z urejevanjem kino dvorane, otroških igrišč ter J"'čjo skrbjo za videz kraja. Bistrica bi bila 'ahko zaradi lege in okolice park, pa je še daleč od tega.« Jože Rožič iz Bistrice, strojni ključavničar v Peku: »Ker vsi nimamo avtomobilov in je treba tudi v nedeljo v Tržič, bi morale biti avtobusne zveze pogostejše. Tudi pločnik proti "eku in dalje proti mestu bi morali bolje Vzdrževati in poskrbeti za javno razsvetljavo. Kraj bo moral dobiti bolj urejeno mesnico in družbene prostore. Pri urejevanju bi morali ljudje bolj sodelovati.« Jana Čebular iz Bistrice, prodajalka v Merkatorjevi trgovini: , »Bistrici še marsikaj manjka. V mislih [mam prostore in naprave za šport in rekreacijo, mesnico, trgovino s tekstilom in metrskim blagom itd. V sedanjih trgovinah nekaj teh artiklov je, vendar premalo. Kraj Je za silo komunalno urejen, kar velja po-^ehej za stari del Bistrice, kjer stanujem. Nimamo urejenih cest, kanalizacije in odvoza smeti.« J. Košnjek V razpravi o krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču so sodelovali številni predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. K učinkovitemu in delovnemu srečanju so z razpravami prispevali Stanko Stritih, Jože Valjavec, Janez Popov, Matevž Košir, Anica Arbiter, G vido Dornik, Janko Štefe, Jože Cerni-goj, Marko Valjavec, Marija Eržen in Silva Bertoncelj. GLAS pa so v Bistrici zastopali odgovorni urednik Albin Učakar, vodja komerciale Danica Dolenc, novinarji Darinka Sedej, Janez Govekar in Jože Košnjek, fotoreporter Franc Perdan in tajnica Helena Jelovčan, po katere stenogramu so bili zapisi iz Bistrice narejeni. Zlatka Repič Joži Šolar Marija Močnik Jože Rožič Jana Čebular Želja po družbenem domu Osnovna šola heroja Bračiča sicer nudi streho številnim družbenopolitičnim dejavnostim, vendar je tudi šolsko poslopje iz leta v leto bolj zasedeno in tesno Če v Bistrici pri Tržiču ne bi dobili nove osnovne šole heroja Bračiča, bi se težko odvijalo razgibano krajevno družbenopolitično življenje. Vendar bo postala tudi šola kmalu pretesna. Dvoi/.menski pouk je postal vsakdanjost. Grozi uvedba tretje izmene. Bistrica je mlado naselje z mladimi družinami in z veliko šoloobveznimi otroki. Kljub razumevanju vodstva šole je že sedaj pogosto težko dobiti v šoli prostor in čas za sestajanje krajanov in vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev. Bistričani imajo le gasilski dom, pa še ta je bolj podoben garaži kot pa domu, so povedali na petkovem sestanku s predstavniki Glasa. Zato bo treba čim prej razmišljati o gradnji doma družbenopolitičnih organizacij in društev. Krajevna skupnost, ki sedaj nima niti kje shraniti arhiv in drugo nujno dokumentacijo, je gradnjo prepotrebnega objekta vnesla v srednjeročni razvojni program. Več inačic je za zagotovitev potrebnih sredstev. Ali bodo to prispevki organizacij združenega dela ali samoprispevek. V tržiški občini se letos izteka samoprispevek za gradnjo šol in vrtcev. Bistričani predlagajo uvedbo novega, v katerega bi kazalo vključiti gradnjo družbenih, kulturnih in športnih objektov. Dom bi Bistrici vsestransko koristil. Ne bi le prispeval k boljšemu družbenopolitičnemu delu in zbliževanju med krajani (nekdo je v petek ugotovil, da se Bistričani med seboj premalo poznajo), temveč bi lahko nudil streho tudi raznim servisom, trgovinam, podružnici banke, poštnemu uradu, knjižnici, čitalnici, klubskemu prostoru. Družbeno in politično življenje bi še bolj zaživelo, čeprav je že sedaj na zavidanja vredni ravni. V Bistrici bo nadalje treba načrt-neje in celoviteje reševati problem otroškega varstva, načrtovati nove rekreacijske površine in otroška igrišča. Otroci se pogosto znajdejo na cesti. Prostor za rekreacijski center je. Ni še jasno, ali naj bo v Ročevnici ali na tako imenovani komunalni coni B-5. J. Košnjek mM V teh blokih je dobilo zadnja leta stanovanja veliko mladih družin ALPETOUR Pogoji: pod 1.: pod 2. SOZD Alpetour, Škofja Loka, Titov trg4b, DO Gostinstvo Škofja Loka TOZD Gostinstvo Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesti : 1. 2 PK točajev za bife Kranj 2. šefa recepcije poklicna gostinska šola — natakar in dve leti delovnih i/ Senj ali PK natakar in tri leta delovnih izkušenj na delovt; mestu natakar ali tbčaj, višješolska izobrazba in poznavanje recepcijskih poslov. Obvezno aktivno znanje angleškega in še enega svetovnega jezik./ in pet let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu. DO Creina Kranj TOZD Creina kmetijska mehanizacija Kranj . 1. 1 delovno mesto tehnolog normirec 2. 2 delovni mesti K V kovinostrugar 3. 2 delovni mesti NK delavec Pogoji: pod 1.: končana srednja tehnična šola strojne smeri, 3 leta deloviiS izkušenj na delovnem mestu tehnolog ali normirec, odslužen vojaški rok, pod 2.: končana poklicna šola kovinarske stroke, 1 leto delovnih izkušenj na delovnem mestu kovinostrugar, odslužen vojaški rok, pod 3.: odslužen vojaški rok. Za vsa delovna mesta se združuje delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Stanovanj ni. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek DO Alpetour Škofja Loka — obrati Kranj, Koroška 5 osem dni po objavi. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu Kranj, Cesta JLA 6/V a) razpisuje na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma prosto delovno mesto: vodje splošnega oddelka Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo visoko strokovno izobrazbo pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj; — da imajo organizacijsko-vodstvene sposobnosti ter družbenopolitične in moralno etične kvalitete za opravljanje tega dela. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Dodelitev stanovanja možna po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju pošljite na gornji naslov najkasneje v 15 dneh po tem razpisu. t Spodnja Bistrica ali Trajbah je najslabše komunalno urejen del krajevne skupnosti < ~ < i * < « > - i < • • bistriške b) objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. Knjigovodje osnovnih sredstev 2. strojnega knjigovodje 3. administratorja Vsi kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj; pod 2.: da imajo dvoletno administrativno šolo in tečaj za strojno knjiženje pod 3.: da imajo dvoletno administrativno šolo. Na teh delovnih mestih je poseben pogoj poskusno delo, ki bo trajalo 30 dni. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z vsemi potrebnimi dokazili pošljite na gornji naslov v 15 dneh po tej objavi. Kandidati bodo v 10 dneh po opravljeni izbiri pismeno obveščeni o uspehu razpisa oz. objave. Odbor za medsebojna razmerja delavcev trgovskega podjetja Murka Lesce objavlja naslednja prosta delovna mesta: fakturista Pogoj: zahteva se nižja strokovna izobrazba in znanje strojepisja; vodje knjigovodstva potrošniških posojil Pogoj: zahtevamo izobrazbo: ekonomski tehnik in nekaj let prakse v finančni službi gradbenega tehnika za delo v razvojnem oddelku podjetja Pogoj: zahtevamo izobrazbo gradbene ali njej sorodne srednje šole. Interesenti naj svoje prošnje vložijo v splošni sektor podjetja v 15 dneh po objavi; priložijo naj spričevalo o dokončani šoli in seznam dosedanjih zaposlitev; Peki imajo spet nevzdržne težave V nekaterih pekarskih obratih Kombinata Žito Ljubljana so minuli teden za nekaj ur prekinili delo — Kljub nizkim dohodkom so vseeno morali načeti amortizacijo - Za rešitev težkega položaja za zdaj ne kaže drugega kot podražitev kruha — Če ne bomo bolj cenili pekarskega poklica, bomo čez pet let spet pekli kruh doma v kmečkih pečeh Železarna Jesenice gradi za svoje samske delavce na Jesenicah nov samski dom za železar/e. — Foto: B. B. Še vedno preveč stihijsko Razprave o razporejanju dohodka so sicer potekale v vseh samoupravnih intefesnih skupnostih, v izvršilnih organih skupščin in družbenopolitičnih organizacij, v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Vendar prav v slednjih prav vsi neposredni proizvajalci niso sodelovali. Vzrokov za to je sicer več, eden glavnih pa je, da je letošnje dogovarjanje potekalo prepozno in se znašlo v časovni stiski. V prihodnje bo zato treba mi-Iti, da bo z družbenim dogovorom o porejanju dohodka pravočasno seznanjen sleherni delavec. Letošnji družbeni dogovori o razporejanju dohodka bodo kmalu pod-lisani v vseh gorenjskih občinah; v ranjski so ga na primer podpisali v >etek, 12. marca, v radovljiški pa v iredoi 17. marca. Čeprav so ti dogovori vsako leto bolj izpopolnjeni in bolj usklajeni, tudi ob letošnjih ne moremo mimo ugotovitve, da je tovrstno dogovarjanje še vedno več ali mar. j stihijsko in da pri tem premalo sodi u jejo tisti, ki ustvarjajo denar. Vzrok za letošnjo časovno stisko pri dogovarjanju je ponovno tako imenovano vertikalno usklajevanje. Ker razen izobraževalne nobena republiška samoupravna interesna skupnost ni imela izdelanih kriterijev za svoje financiranje, ni bilo moč usklajevati in razporejati dohodkov v občinah. Tako vse predolgo v občinah niso vedeli za naloge, ki jih bo treba financirati solidarnostno. Zato bo za prihodnje leto treba pospešiti delo prav pri vertikalnem usklajevanju. To pa pomeni, da bodo morale vse samoupravne interesne skupnosti v republiki pravočasno izdelati merila za financiranje in pravočasno zbrati potrebe, ki jih je treba financirati iz solidarnostnih, vzajemnih ali za skupne naloge združenih sredstev. Želja tako podpisnikov kot usklajevalcev v občinah je, da bi družbene dogovore o delitvi dohodka za prihodnje leto podpisovali že ob koncu tega leta. Tako bodo tudi delovni ljudje lahko pravočasno vedeli, koliko bodo morali prispevati za skupno, splošno ali še kakšno drugo obliko porabe. a. Zalar Nekako dve leti je minilo, ko so se domala vsi peki po vsej Sloveniji borili z nevzdržnimi težavami. Takrat so težki delovni pogoji (nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih) in nizki osebni dohodki povzročili marsikje kratke prekinitve dela. Problem je bil težak in nazadnje rešen z dogovorom o ukinitvi nočnega dela, s povečanjem osebnih dohodkov in s podražitvijo kruha. Danes se takratna slika spet ponavlja. Ob podražitvi kruha namreč ni bila sprejeta finančno in ekonomsko utemeljena in predložena cena kruha. Kruh se je podražil za polovico manj od cene, ki so jo predlagali peki. Zato so že takrat opozarjali, da problem še vedno ni rešen in da se bo kmalu pojavil v še hujši obliki, če celotna družbena skupnost ne bo z dodatnimi ukrepi reševala položaja. Vendar se na področju dodatnih ukrepov in rešitev "ni nič spremenilo. Zato so kaj kmalu morali spet uvesti nočno delo, saj zanimanja za pekarski (zapostavljeni) poklic ni bilo. Nasprotno, zaradi sorazmerno nizkih osebnih dohodkov in neenakih delovnih pogojev v primerjavi z drugimi poklici so kvalificirani peki še naprej zapuščali svoje delo in poklic. Po drugi strani smo bili do sredine lanskega leta priča hudim inflacij- skim pojavom, podražitvam, zmanjševanju življenjskega standarda (v pekarskem poklicu in tudi drugod) in težkemu gospodarskemu položaju. Sledili so odločni stabilizacijski ukrepi, za katere pa pravijo v pekarstvu danes, da so pri njih spet potegnili krajši konec. »Velika večina je lahko pred sprejetjem teh ukrepov podražila cene izdelkom, mi pa jih nismo mogli. Tako smo bili zaradi stabilizacijskega ponašanja v korist družbenega standarda (po naravnost nevzdržni logiki je namreč pri nas še vedno cena kruha socialni barometer standarda) spet kaznovani. Vedeli smo, da dolgo ne bomo mogli vzdržati. Kot rečeno, so se cene našim osnovnim surovinam in dodatkom za kvaliteto in trajnost kruha (slednje je v glavnem treba uvažati) močno podražile. Naše cene pa so ostale nespremenjene,« so povedali v Lescah v petek, 19. marca, na sestanku osnovne organizacije ZK in predstavnikov osnovnih organizacij sindikata iz pekarn v Tržiču, Kranju in v Lescah. Zaradi slabih poslovnih rezultatov so v Kombinatu Žito Ljubljana že lani sprejeli stabilizacijski program, hkrati pa so pripravljali Hitro in varno na delo in domov Denar za drugi televizij- Študija o ureditvi prometa v starem delu Kranja je izdelana — nujno potrebno pa bi bilo treba napraviti tudi študijo in predlog, kako hitro in varno priti na delo in po delu spet domov! ski program V jeseniški občini si televizijski gledalci izredno žele spremljati tudi drugi program — Kako naj bi zbrali sredstva, da bi pretvornike lahko usposobili že v letošnjem letu? Jesenice — Z delegatskimi vprašanji na zboru krajevnih skupnosti občine, na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih občine ter neposredno z dopisi in telefonskimi pozivi na RTV Ljubljana, Radio Jesenice in druga sredstva javnega obveščanja so se delovni ljudje in občani jeseniške občine jasno opredelili, da čimprej žele v jeseniški občini tudi drugi televizijski program. Občinska konferenca SZDL Jesenice je zaradi tako jasno izraženega interesa za usposobitev mreže za drugi program imenovala poseben odbor. V naslednjem petletnem obdobju RTV Ljubljana nima razpoložljivih sredstev, da bi lahko usposobila ustrezne TV pretvornike, zato naj bi njih izgradnjo financirali sami in tako še pred letom 1980 lahko spremljali tudi drugi televizijski program. RTV Ljubljana po podpisu s kulturno skupnostjo Jesenice zagotavlja dober sprejem in kvalitetno sliko na vsem področju jeseniške občine. Pretvornike in opremo naj bi montirali na šestih pretvorniških točkah, in sicer v Mojstrani, na Kočni, v Ratečah, v Rovtu nad Jesenicami, Brvogih nad Kranjsko goro SGP Sava in SGP Projekt o združitvi Jesenice — Na Jesenicah se je sestal politični aktiv gradbenega podjetja Sava z Jesenic in razpravljal o možnostih pripojitve h gradbenemu podjetju Projekt iz Kranja. Združevanje dveh organizacij s področja gradbeništva narekujejo nujni interesi in večja uspešnost, ki se z združitvijo nakazuje obema gradbenima podjetjema. O združitvi, ki naj bi se uresničila predvidoma s 1. januarjem prihodnjega leta, se bodo delavci odločali na referendumu. Nova delovna organizacija naj bi imela 12 temeljnih organizacij združenega dela, sedež pa bi bil v Kranju, D. S. in na Katerini. Signal s Krvavca bo sprejel pretvornik na Katarini in ga posredoval pretvorniku na Brvogah, oba pa bosta potem povezana z ostalimi pretvorniki. Skupaj bi potrebovali 1,208.200 dinarjev, od tega bi morali zbrati takoj 352.000 dinarjev, ostalo pa bi kreditiralo Industrijsko montažno podjetje Ljubljana do konca leta 1978. V šestih preostalih polletnih obrokih bi morali zbrati še 856.200 dinarjev in tako en obrok znaša 142.700 dinarjev. Če bi podpisali takšno pogodbo, RTV zagotavlja, da bo usposobila vse pretvornike oziroma omogočila spremljanje drugega televizijskega programa v 45 dneh po prvem plačilu. Odbor pri občinski konferenci SZDL Jesenice je ocenil, da je pogodba zelo ugodna, vendar bi morali zbrati sredstva. Predlagali so, naj bi prvi obrok ob podpisu pogodbe v višini 352.000 dinarjev skupno zbrale samoupravne interesne skupnosti, in sicer vsaka po 500.000 dinarjev in vse krajevne skupnosti po 10.000 dinarjev. S temi sredstvi bi lahko pokrili tudi prvi polletni obrok ob koncu tega leta. Ostalih 856.200 dinarjev pa naj bi zbirali po dveh možnostih. Po prvi varianti naj bi organizacije združenega dela prispevale po 50 dinarjev na zaposlenega, po drugi varianti pa naj bi prispevali lastniki TV sprejemnikov po 200 dinarjev. Če tako zbrana sredstva ne bi zadostovala, pa bi v prihodnjem letu manjši delež prispevale samoupravne interesne skupnosti. Pogodbo bi morali podpisati do konca marca, sicer bodo izgubili kreditne pogoje in na Jesenicah bodo ostali brez drugega televizijskega programa, za katerega je izkazan med občani izreden interes. Nekatere krajevne skupnosti so se v načelu že odločile, prav tako je tudi kulturna skupnost Jesenice Že prispevala določena sredstva. S tem, ko se bodo tudi po drugih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela odločili, da prispevajo, bodo občani jeseniške občine lahko že letos spremljali drugi program in imeli kvalitetnejši sprejem vsega TV programa. D.Sedej Kranj, 16. marca - Danes je na 90. seji izvršni svet občinske skupščine občine Kranj pod vodstvom predsednika Draga Štefeta med drugim obravnaval študijo o ureditvi prometa v starem delu mesta, ki jo je izdelalo Projektivno podjetje Kranj. Študija predlaga več rešitev, kako urediti promet v tem starem mestnem jedru, od tega da se skozi mesto dovoli samo avtobusni promet, ves ostali promet pa se usmeri na Reginčevo oz. Tavčarjevo ulico, pa do variante, ko se stari del mesta praktično zapre za ves promet (razen dostavnega). Izvršni svet je sklenil, da omenjeno študijo še pred javno razpravo predloži posebni strokovni komisiji, ki naj takoj prouči vse predložene variantne rešitve prometa v tem delu Kranja ter opozori na morebitne pomanjkljivosti, ki naj se tudi po možnosti takoj odpravijo. Bodoča javna razprava se bo potem lahko osredotočila le na najbolj perečo problematiko! Javna razprava bo morala pokazati najboljše rešitve in dati najboljše predloge. Predsednik IS Drago Štefe in član IS Jože Zaletel sta opozorila še na drug tak prometni problem: v industrijsko cono na Laborah se večina delavcev vozi ali pa prihaja peš z druge strani Save in celo Kokre. Nastaja vedno večji in težji problem kako s Planine ali Zlatega polja priti hitro in varno na delo v tovarne na Laborah, in kako po delu priti varno in dovolj hitro spet v mesto, na kosilo, domov . .. Reka avtomobilov ob 6. uri in ob 14. uri se pomika počasneje od pešcev medtem ko pešci kljub temu niso varni ne na pločnikih, ki jih ni veliko, ne na prehodih za pešce, ne na cesti. .. Iščejo prehode preko železniške proge, kjer je dovoljeno in kjer ni, in ni redek primer, da se njihova pot ne konča na Žalah. .. Da bi se pospešila rešitev tega problema, meni izvršni svet, da je nujno potrebno čimprej ustanoviti samoupravno komunalno interesno skupnost, ki naj bi v doglednem času pripravila predlog, kako presekati ta prometni »gordijski vozel«. j g branžni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Slednji je zdaj izdelan. Kljub številnim in najrazličnejšim prizadevanjem pa so minuli teden ob izplačilu februarskih osebnih dohodkov morali močno zarezati v ustvarjena amortizacijska sredstva. Ob takšnem posegu pa so bili osebni dohodki nižji kot v zadnjem tromesečju minulega leta. Čeprav so bili delavci seznanjeni s težavnim položajem, s stabilizacijskimi ukrepi in napori kombinata in posameznih temeljnih organizacij združenega dela v njem, so jih nizki osebni dohodki tako prizadeli, da so za nekaj ur v nekaterih pekarskih obratih prekinili delo in zahtevali odločno akcijo, da se položaj v prihodnje izboljša. Na petkovem sestanku v pekarni Žito TOZD Triglav Lesce (delavci v tem obratu so za nekaj ur prekinili z delom v torek, 16. marca) so ponovno pregledali težak položaj. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica. Ugotovili so, da trenutno ne kaže drugega za rešitev težkega položaja kot podražitev kruha. Predlog je, da bi se cena kruha povečala za okrog 65 par za kilogram. Za takšen ukrep in tudi za rešitev težkega položaja v celotni pekarski panogi v Sloveniji pa niso pristojni občinski samoupravni in upravni organi. Pri tem pa so se strinjali, da je položaj v pekarstvu zares postal nevzdržen in da tako ne gre več naprej, sicer čez nekaj let v Sloveniji praktično ne bomo imeli več pekov. (V Kombinatu Žito Ljubljana imajo trenutno namreč le enega vajenca za pekarski poklic in enega za mlinarski!). Na sestanku so se tudi dogovorili, da bosta osnovna organizacija zveze komunistov in organizacija sindikata skrbno spremljali reševanje težavnega položaja ter se odločno zavzemali za odpravljanje težav. Prav tako njihova prizadevanja podpirajo v radovljiški občini. Problema pa se bodo lotili tudi v regiji. A. Zalar Rekonstrukcija magistralne ceste na Jesenicah Jesenice — Delavci so v teh dneh že začeli z rekonstrukcijo magistralne ceste skozi Jesenice, in sicer jo bodo obnovili v dveh etapah. Začeli bodo pri Koroški Beli in nadaljevali proti domu TVD Partizan. Rekonstrukcija ceste je bila sicer vključena v program že za minulo petletno obdobje, prav tako so načrtovali obnovo že v začetku tega meseca, a so jim sneg in slabo vreme dela onemogočili. Cesto bodo zaprli, na njej bo potekal le nujni lokalni promet, medtem ko bodo vsa druga vozila usmerili na obvoznico proti Trebežu in Straži, kjer so cesto deloma obnovili in usposobili za večji promet. Na odsekih, kjer je obvoznica ozka, bodo postavili semafore in uvedli enosmerni promet. Rekonstrukcija ceste bo predvidena do konca letošnjega poletja. D. S. Srednjeročni načrt bo sprejet junija Škofja Loka - Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka, ki je bila v ponedeljek, 15. marca, v Škofji Loki, so člani predsedstva najprej spregovorili o politični aktivnosti pri usklajevanju in sprejemanju srednjeročnega načrta razvoja občine. Uvodno obrazložitev je podal načelnik za gospodarstvo pri škofjeloški občinski skupščini Zvone Ter-žan. Menil je, da v občini Škofja Loka obstajajo solidne osnove za srednjeročno načrtovanje na vseh ravneh, da je s podpisanim družbenim dogovorom o planiranju vsa akcija zastavljena povsem pravilno, da pa posamezni elementi samoupravnega sistema planiranja še niso v celoti vključeni v celoten proces. Prav tako je še vedno v zamudi izdelava temeljev načrtov za usklajevanje, niti še ni v celoti razčiščeno medsebojno usklajevanje med nosil- . ci in posameznimi obdobji pri pripravi načrta. In ne nazadnje: aktivnost občinskih organov za planiranje je preslabo spremljana s strani občinskega usklajevalnega telesa ter občinske konference SZDL, je bilo rečeno. Srednjeročni načrt razvoja škofjeloške občine naj bi bil v skladu z novim zakonom o planiranju sprejet še pred koncem junija. Zato bo potrebno do konca aprila osnove srednjeročnih načrtov prečistiti in medsebojno uskladiti, v maju pa nato planske postavke med seboj šev dokončno prilagoditi. Do sredine maja bo torej moralo biti znano, kaj se bo in kaj se ne bo financiralo, kje bo treba skrbeti za hitrejši in kje za manj hiter razvoj. Sekretar komiteja občinske konference ZK Janez Jemec je poudaril, da se bo za dosego zatavljenih ciljev potrebno mobilizirati v celoti. Potrebna bo široka družbeno politična pomoč, maksimalno usklajevanje med posameznimi telesi, ki so odgovorni za planiranje, ter delo brez kakršnegakoli kompliciranja. Član predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka Rado Kosmač iz Zirov pa je menil, da bo v prvi vrsti potrebno poskrbeti, da bo gospodarstvo v občini enakomerno obremenjeno. Vsi plani pa, če hočemo, da bodo izvedeni, morajo biti realni, je še dejal. Popolnoma razumemo, da ima vsaka krajevna skupnost svoje potrebe, je v nadaljevanju seje dejal Janez Jemec. Zato je krajevne skupnosti izredno težko prepričati, da bi opustile nekatere svoje načrte ter bi raje začele združevati sredstva. Le tako bi se bilo mogoče spoprijeti tudi z večjimi in bolj smelimi načrti. Če hočemo planirati bolj načrtno, je še menil Janez Jemec, bo potrebno uskladiti tudi samoprispevke po posameznih krajevnih skupnostih. Samoprispevki naj bi tekli povsod v enakih časovnih, torej planskih, razdobjih. Člani predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka so sklenili, da je potrebno z vso resnostjo in zavzetostjo spremljati uresničevanje načrta družbenoekonomskega razvoja občine do leta 1980. Pri tem pa bo potrebna tudi vsa pomoč izvršnega sveta in drugih organov. Seveda pa bo najprej, torej še pred junijem, potrebno natančno ugotoviti realnost plana. Treba bo še marsikaj uskladiti, na junijsko sejo občinske skupščine pa priti z realnim načrtom. J. Govekar Za 1. maj Z Glasom in Alpetourom po srednji Italiji Ivan Cankar: I Martin KaČUr 14 Kot veste smo s skupnimi izleti GLAS-ALPETOUR začeli z našimi ženami za 8. marec in ker je bil odziv zelo velik, smo sklenili, da naše naročnike peljemo še kam drugam. No, za 1. maj smo vam pripravili kar 5-dnevni izlet po srednji Italiji, na katerem si boste ogledali bisere srednje italijanskih mest: Firenze, Piso, Sieno, Arezzo, Perugio, Asissi, Urbi-no, Riccione, San Marino in Raven-no. Pa poglejmo, kaj vse lepega in zanimivega se vam obeta na tej poti. 1. dan, 27. aprila: odhod avtobusa ob 6. uri izpred hotela CREINA v Kranju' in ob 6.15 z avtobusne postaje v Škofji Loki. Vožnja preko mejnega prehoda v Gorici, mimo Mester, Padove, Ferare, Bologne v Firenze. Predviden je prihod v poznih popoldanskih urah. Namestitev v hotelu. Po večerji ogled mesta. 2. dan, 28. aprila: po zajtrku bo sledil ogled številnih zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Po ogledu nadaljevanje potovanja v Piso. Ogled znamenitosti starega mesta (Piazza dei Cavalieri, obkrožen s palač ami iz 16. stoletja, znameniti poševni stolp, Santa Caterina s freskami pizanske šole). Po ogledu vožnja mimo Livorna v Sieno, mesto obdano z zidovjem, poznano po kulturnozgodovinskih spomenikih. Nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče. 3. dan, 29. aprila: zajtrku bo sledil ogled mesta in nato vožnja do Arezza. Postanek za ogled. Dalje bomo potovali ob Trasimenskem jezeru do centra Hrabrije — PERU-GlE. Mesto je znano po etruščan-skih izkopaninah, stavbarskih in umetnostnih stvaritvah ter po boga- Kar petnajst uprizoritev Ribno - Delavsko prosvetno društvo Rudi Jedretič iz Ribnega v radovljiški občini že več let uspešno vodi predsednik Rado Mužan. V pretekli gledališki sezoni je amaterska skupina kar petnajstkrat uprizorila Lumpacija vagabunda. Gostovali so v Javorniku, Zabrez-nici, Lešah, pri Sv. Duhu, v Češnjici, Gorjah, Zasipu, na Lancovem, v Mošnjah, Podnartu, Ljubnem, na Primskovem in trikrat v Ribnem. Delo je režiral Vili Brauc, ki je pripravil tudi sceno, kulise, kustume ter bil hkrati tudi masker. Od 18 nastopajočih je bila večina mladih članov dramske skupine in kar osem jih je prvič stopilo na odrske deske. Povsod, kjer so se člani dramske skupine predstavili, so jih lepo sprejeli. Posebno še doma v Ribnem, kjer ne pomnijo, da bi morali kakšno predstavo dvakrat ponavljati. S P'edstavo pa so se vključili tudi v program kulturne akcije v radovi ji-skl občini. J. Pogača? Črtomir Zoreč: stvu muzejev. 1'opoldan vožnja v Asissi, ogled spodnje in zgornje cerkve sv. Frančiška. Nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče. 4. dan, 30. aprila: po zajtrku ogled preostalih znamenitosti do kosila, potem pa nadaljevanje potovanja preko Umbrije v Urbino, staro univerzitetno središče, rojstni kraj Raffaela. Daljši postanek in nato vožnja mimo Pesara v obmorsko letovišče Riccione. Nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče. 5. dan, 1. maja: po zajtrku vožnja do miniaturne državice San Marino. Ogled in nato prosto do kosila. Popoldan odhod proti Ra-venni, kjer bo postanek za ogled. Po-vratek proti domovini mimo Benetk in Gorice. V Kranj se bomo' vrnili pozno zvečer. Cena izleta je 1.800 din. V ceno je vračunan prevoz z udobnim turističnim avtobusom na navedeni relaciji, gostinske storitve po programu ter vodstvo in organizacija izleta. Prijave sprejemajo vse poslovalnice ALPETOUR v Kranju (telefon 21-022),! Škofji Loki (tel. 60-960), na Bledu (tel. 77-575) in v Radovljici (tel. 75-189). Ob prijavi je treba plačati akontacijo 500 din, ki po končanem roku prijav 19. aprila zapade v korist agencije. Dragi naročniki, zdaj pa še o vaši nagradi! Tudi to pot bodo šli z nami na izlet trije naročniki zastonj: dva bosta izžrebana od starih naročnikov eden pa od novih, torej tistih, ki se bodo naročili na GLAS od danes do 16. aprila. Priznati morate, da je to res lepa nagrada in je ne gre zamuditi. Izleta se bo udeležil tudi naš novinar in bomo o njem tudi pisali. Odbor za medsebojna delovno razmerja pri Osnovni šoli Simona Jenka Kranj razpisuje delovno mesto knjigovodje za nedoločen čas Za delovno mesto se zahteva ekonomska šola in poskusno delo 3 mesece. Kandidat mora obvladati slovenski jezik. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Beneška Slovenija, naša Deveta dežela .. . (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (12. zapis) Potujoč ob pusti, skoro suhi a zelo široki strugi Tilmenta (Taglia-mento) bomo v prav kratkem času prispeli do Pušje vasi (Venzone). Odkod to slovensko ime (morda celo Polšja vas,)? Menda so prvi tako imenovali to očitno romansko me- Pušja vas (Venzone) steče naši Rezijani, ki so kot sosedje semkaj prihajali kupovat, trgovat? Sama vprašanja . . . Celo to, če ni to krajevno ime poslednja sled onih Slovencev, ki so do tu prišli iz stare Karantanije? Tu bi bila torej meja! Kajti za ostale, južnejše Beneške Slovence slejkoprej velja, da so prišli v te kraje z vzhoda, prek Krasa. MUMIJE V PUŠJI VASI Maj bo z izvorom slovenskega imena mesteca Venzona tako ali drugače, dejstvo je, da je kraj po svojih zgodovinskih poslopjih, po obzidju in po mentaliteti povsem tuj. Vsaj danes. Sicer pa je bilo to mestece — ne kaka vas! — ustanovljeno zaradi trgovine med laškim jugom in nemškim severjem. Od srednjega veka je še ohranjena gotska katedrala iz 13. stoletja. — Vsekakor največja — vsaj za turiste in tuje popotnike — znamenitost Pušje vasi pa so slovite mumije. Zraven cerkve je v posebni rotun-di (okrogli kapeli) razstavljenih, seve v posebnih vitrinah, kar 34 mrtvakov. Popolnoma osušenih, saj pergamentna koža prekriva le kosti. Okoli pasu so mrtvaki pregrnjeni s kosom blaga — smo pač v katoliški Italiji... Pa tudi iz estetskih razlogov je prav tako! Saj je" že sicer »Rekel sem, da sem inteligenca v tem kraju!« »Kaj je to?« »Inteligenca se pravi po slovensko: občinski tajnik; zato ker se pri njem začenja; pri advokatu se neha!« »Kakšne čudne besede izkoplje na dan!« se je zasmejal župan. »Vsak hip mu pride druga na misel! Zadnjič je vlekel glavarstvo cele tri mesece za nos! Samo laško je pisal; rekel je, da imamo občinskega tajnika, ki zna samo laško! Nazadnje sem ga zaprl v keho, dokler se ni spet navadil nemško pisati.« »Kaj pišete nemško? Iz Blatnega dola?« je prašal Kačur. »Kako bi drugače, ko ta lump pravi, da ne zna več slovensko pisati. Se lani je pisal slovensko, zdaj pa pravi, da ga je zadela kap v tiste možgane, kjer je slovensko pisanje.« »Kaj je res?« se je začudil Kačur; ozrl se je na tajnika in je ugledal tako klavrn in nakremžen obraz, da se je začudil še bolj. »Kaj pa vam je?« »Nič! Kap!« Zupan se je smejal od srca. »Tak je zmerom, glejte! Kadar je len in leži in spi in je in pije po ves teden, pravi, da ga je kap zadela. Zdaj bi rad pijače! — Mita!« Dekla je prinesla liter na mizo in takoj se je razvedril tajnikov obraz. — Mračilo seje; Kačur je izpil kozarec in je vstal. »Kaj že?« je prašal župan. »No, tak pa pridite vsak dan! Zaradi plače se ne bova prerekala!« Takoj za Kačurjem je stopil na ulico tajnik. »Gospod učitelj! Kaj mislite, da sem res tak bebec?« »Tega ne mislim!« »Rečem vam, če bi se človek sam ne kratkočasil, bi moral poginiti! Ali mi verjamete, da stojim časih pred ogledalom in si pripovedujem smešnice? — Lahko noč!« In je hitel nazaj v krčmo. »Tak je treba biti!« je pomislil Kačur. Mraz mu je bilo, ko je stopil v svojo izbo; s čudnim, mrtvim pogledom so gledale nanj črne stene. Kačurju se je zdelo, da je zeklenjen v ječo in njegovo srce je bilo plaho in nialodušno. Ko je upihnil luč in legel, se je prikazal pred njim čisto jasno -obraz tovariša, ki je storil nekrščansko smrt. Bled je bil, dolgo tanko brado je imel in oči so ležale v globokih jamah. »Tudi jaz sem bil nekoč, kakor si ti nocoj! Tudi ti boš nekoč, kakor sem bil jaz, ko sem se zaklenil! V oblake so šle moje misli, vesele, sVetle kakor sonce; v blatu so umrle. Ne upaj, da ustvariš kdaj le začetek, le senco, le spomin svojih misli! Kmalu boš začutil vedomca na svojih prsih, na svojem vratu. Pil bo, srebal, iz gorkih žil, naravnost iz srca, in tvoje slabotne, brezkrvne roke bodo visele navzdol in nič se ne boš branil! Tako te bo izpilo to življenje, tako te bo do zadnje kaplje izpraznil vedomec, dokler se ne boš zaklenil, kakor sem se bil zaklenil jaz!« »Izpusti me!« je zaklical Kačur in je skočil prestrašen iz postelje. Zaklenil je duri in je tipal ob steni ter se vrnil na posteljo; pot mu je lil po životu. — Čemeren in zamišljen je presanjal jutro. Zvonilo je k maši in napravil se je v cerkev, ker ni vedel, kam bi drugače. Cerkev je bila znotraj še bolj siromašna in pusta kakor zunaj. Slike na stenah in na stropu so bile začrnele in so se topile v širokih vlažnih lisah. Oltarji so bili Vegasti, leseni svetniki so stali po strani in so se zazibali, če je stopil kdo pred oltar; prižnica je bila lesena in podobna ogromnemu praznemu peharju na štorastem stebru. Cerkev je bila že polna; tik do velikega oltarja so stale ženske. Vzduh je bil vlažen in zadehel; ljudje so kašljali in pljuvali, ženska krila so šumela, pred vrati sta se razprla na glas dva kmečka fanta in sta se naposled stepla, pod prižnico se je zasmejal paglavec, star kmet ga je prijel za ušesa in ga je pognal i/, cerkve. Kačur je stal pred zakristijo in se je oziral po ljudeh. Zdelo se mu je, da leži tudi na njih obrazih umazana, neprijazna senca Blatnega dola, pustih, lužastih ulic, sivih hiš in celo njegove temne, samotne izbe. Med ženskami, ki so stale pred oltarjem, je ugledal bujnoraslega dekleta z rdečo zidano ruto na glavi, v svetli rdeči jopi in zelenem krilu. Iz njenega obraza je kipelo sočno življenje in komaj da se je poznala senca Blatnega dola na prepolnih, nekoliko osornih ustnicah in na njenih mirnih, rjavih, brezizraznih očeh. Kačur se je ozrl nanjo in se ni zavedal, da je ostal njegov pogled na njenem obrazu, dokler ni cerkovnik pozvonil in je stopil župnik pred oltar. Tudi maša se je zdela Kačurju zelo čudna in vendar je spoznal, da bi v Blatnem dolu ne mogla biti drugačna. V tej cerkvi in na tem oltarju kadilo ni dišalo kakor drugod, niso sveče tako slovesno svetile kakor drugod; vse je bilo vsakdanje, pusto, pozemsko; župnik je hodil pred oltajrem s trdim, težkim korakom, kakor na polju za plugom, odpiral je tabernakelj z žuljavo, kmečko roko, kakor da bi odpiral vrata v skedenj. Po darovanju je stopil v zakristijo, slekel je plašč in je šel na prižnico. Ko je blagoslovil in odmolil, se je useknil v velik zelen robec in Kačur je ugledal začuden, da so v tistem trenutku potegnili robce vsi, moški in ženske; star kmet, ki je stal za durmi, se je useknil v roko in je pljunil. Nato je izpregovoril župnik. »Kristjani! Prišel je v Blatni dol nov učitelj, mlad gospod, tamle stoji pred zakristijo!« Vsi so se ozrli na Kačurja. »Da boste pošteno ravnali z njim! Drugače boste imeli z mano opraviti! — Zakaj pa se smeje tisti paglavec tam? Ti, ki stojiš zraven,, primi ga za lase; dobro ga primi! — Da ne boste tako ravnali s tem učiteljem, kakor ste s prejšnjim, ki ste ga gnali, rokovnjači, naravnost v pekel! Ce se ga le eden dotakne ali če ga po strani pogleda, mu bom tako neznansko nategnil ušesa, da bo pomnil svoje žive dni! In po odvezo naj si gre k Nace tU iz Razora ali pa k Brlinčku iz Močilnika; pri meni je ne bo dobil! Pa otroke pošiljajte v šolo, kolikor morete! Ce nimajo posla na polju, naj pe postajajo brez opravila, naj ne hodijo za gnezdi stik tat in žogo bit! Nikdar naj ne ugledam takega smrkavca na cesti! Neusmiljeno ga bom naklestil in očetu bom poslal žandarje V hišo! Kaj mislite, da je učitelj zastonj plačan? Saj bi nam denar kradel, če bi stal v šoli s svojo palico in l)i nobenega blizu ne bilo! Pa vam Se jaz maše ne bom bral, ne bom izpovedoval in ne obhajal, ampak samo vlekel denarje in po ves dan: luk, luk, luk, — in mav, mav, mav! — Učitelju pa je tudi treba povedati, da naj z našimi paglavci po pameti v cerkev hodi! Dobro naj jih naklesti, korenito nabije, kadar je potreba! In potreba je zmerom! Naučili se itak ne bodo nič, ker so preneumni, ampak vsaj strah bodo dobili pred palico! — Kar nam je treba danes še drugega povedati, je tole: ne kradi te, ne pobijajte se po krčmah in dedci naj puste babe in babe dedce pri miru, drugače bo joj! Amen!« — Med pridigo, ki ga je zelo presenetila, in med drugim delom maše se je ozrl Kačur malokdaj na dekleta z rdečo zidano ruto; toda videl jo je zmerom, kakor ostane svetla podoba v očesu, če zatisneš trepalnice. In videl jo je, ko je šel iz cerkve in ko se je napotil v farovž." Najbolj čudno se mu je zdelo, da kljub rdeči bluzi ni bila čisto nič podobna Minki. Njen obraz ni bil bel — belota razbeljenega železa — njene oči niso bile črne in se niso bleščale, njene ustnice se niso smehljale. In vendar se ji je bližalo trepetaje in ne-radovoljno njegovo srce in njegova kri je bila vroča, ko so bile še hladne njegove misli. Župnik ga je pozdravil veselo; sedel je za mizo golorok in brez kolarja. Natočil je žganja Kačurju in sebi. »Take pridige pa še nikoli nisem slišal!« se je nasmehnil Kačur. »Kaj ni bila dobra?« ga je zavrnil župnik z resnim obrazom. »Kako pa bi vi pridigali tem bebcem in razbojnikom?« pogled sam na gole stoječe mumije kar strahoten. Le za dobre živce in zdrave želodce. Bil sem priča, kako so se predvsem nekatere obiskovalke že na pragu obrnile in zbežale. Sicer pa je vse skupaj dandanes le turistična atrakcija. Saj je za ogled treba plačati vstopnino. Tudi razglednice in prospekte prodajajo. Iz prospektov zvemo, da so te mumije nastale v Pušji vasi po naravni poti — ne umetno, kot je bil to primer z egipčanskimi. V cerkvi je namreč bilo nekoč dvajset grobnic (kript), 2 m globokih, 2 m dolgih in poldrug m širokih. Zaradi sestave tal so se v dvanajstih od teh grobnic mrtvaki popolnoma izsušili. Ena od razlag tega pojava pravi, da je vzrok osušenja mesa in drobovja apnenčeva kreda ter plini, ki pospešujejo rast glivic v grobnicah. Te pa so iz trupel posrkale vso vlago. Poleg kosti in kože so ostali na truplih še nohti, zobje in lasje. Proces take mumifikacije je trajal menda le dobro leto. In sicer tako temljito, da je tehtal tak mrtvak poslej le še 3 do 6 kg. Mumije so popolnoma gole (razen prta čez pas), obrazne poteze so še ohranjene. Petero izmed mumij ima še duhovniški znak (obrito mesto) na temenu. Kaj so bili ostali mrtvaki, je le za nekatere znano, za večino pa ne. Pri nekaterih mumijah so celo lističi z imenom, poklicem in starostjo. V demokratičnem redu stoje zdaj tu, revni in bogati, uničeni in preprosti, stari in mladi, moški in ženske (le-teh je osem). KLJUČARJEVA PRIPOVED ljučar, ki turistom razlaga to pošastno krajevno znamenitost, rad pokaže na grbca (il K Mumije v Pušji vasi gobo), ki se še zdaj poredno reži, na oholega debeluha, na moža, ki šepe-če svoji posušeni sosedi.. . Vse je votlo, pravi ključar (nonzolo), in za šalo potrka s ključem po mumiji, da zabobni.. . Najstarejša razstavljena mumija je iz 1. 1637, najmlajša pa iz 1. 1891. Sedaj v cerkvi ne pokopujejo več in mumij poslej ne bo več novih. Je pa ohranjeno sporočilo, da si je te mumije 1. 1807 ogledal tudi francoski cesar Napoleon Prvi in se bavil celo z mislijo, da bi tu uredil cesarsko pokopališče. Po njegovem padcu je seveda še ta njegova ideja padla v pozabljen je, Povedati pa je le treba, da pojav naravne mumifikacije ni omejen le na Pušjo vas (Venzone). Celo na griču nad mestecem, v cerkvici sv. Katarine so ugotovili ta pojav. Pntofn tudi v ^pitalicu blizu Humina — če se omejimo le na tukajšnje kraje. Sicer pa za ta pojav vedo tudi v nemškem BonnU, v To-lozi na Španskem in v irskem Dubli-nu. Povsod tod je pač sestava tal in drugih okoliščin nekatera pokopana trupla tako izsušila, da niso povsem strohnela. No, pa pustimo pušjevaške mumije in si raje oglejmo sicer majhno, a nadvse ljubko mestece. Saj je polno cvetja in zelenja. Do tu sežejo že južne sape in zato iz vrtov silijo čez ograje veje murv, smokev in zimzelenega lovorja. Tudi trta prepleta plotove in zidovja. Mesto ima svojo »ložo« (odprt, ostebričen javen prostor); večnadstropne hiše so zgrajene iz rezanega kamenja. Tak je tudi most čez penečo se rečico »Venzonasso«, ki pa se v produ prej porazgubi, preden doseže Tilment. 12. stran - Glas iy-):- Od kod ribe v Savi? Dvanajst let ima že Mladinska knjiga v Kranju svojo prodajalno, kije vedno dobro založena z izbranim mladinskim branjem pa seveda s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, pogosto pa tu lahko najdete tudi lep spominek ali darilo. Bolj malo pa je znano, da se da tu kupiti pisarniški material in razno pisarniško opremo tudi po grosističnih cenah. Zato so se pred kratkim odločili za razstavo računskih in pisalnih strojev ter pisarniškega materiala. Odprli so jo preteklo sredo in bo na ogled še danes in jutri. Pokazali so namizne in žepne kalkulatorje firm DIGITRON Buje, RIZ Zagreb, TRS Zagreb ter pisalne stroje Olympia. Prodajalke so povedale, da je največje zanimanje za elektronske kalkulatorje, po žepne pa predvsem prihajajo študentje. Privablja seveda tudi popust, kije 10% za namizne in do 45% za žepne kalkulatorje. Dekleta v trgovini pravijo, da bodo podobne razstave še pripravile. No, lani so imeli kar dve na oddelku s knjigami: prva je bila razstava otroških slikanic, druga pa tehnične literature in pripomočkov. Za maj pa obljubljajo posebno literarno razstavo v počastitev Cankarjeve 100-letnice rojstva. — D. D. Veseli večer na Bukovici Prav gotovo se Še spominjamo katastrofe, ki smo ji bili priča v reki Savi na Gorenjskem jeseni 1974. leta. Po izpraznitvi akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste je v Savi poginilo vse živo do Zbiljskega jezera. Izkazalo se je, da so bile posledice hujše, kot so takrat nekateri pričakovali. Zato je bilo nekajkrat poudarjeno, da se kaj takega ne sme -\ Umazan zrak naš vsakdanji V Sloveniji doslej še nikoli nismo toliko govorili o tem, kakšen zrak dihamo; vemo, da je slab, celo več, da je na nekaterih področjih celo škodljiv zdravju in ni težko povezati visoko onesnaženost zraka z večjo obolevnostjo prebivlastva in s posledicami, ki jih imajo strupene snovi na okolje, ki nas obdaja. Strokovnjaki nas že opozarjajo, ni pa še nobenih konkretnih raziskav, da se okolje pod vplivom slabega zraka in tudi drugih vplivov spreminja, da izginjajo nekatere vrste živali, da se zaradi tega spreminja naravno ravnotežje. Izračunali so, da smo lani na področju Slovenije poslali v zrak kar 30.000 ton žvepla, a je ocena verjetno zaokrožena navzdol. Seznam škodljivih snovi, ki jih spuščamo v zrak, pa se ne konča pri žveplu, ampak se nadaljuje z du-škovimi oksidi, ogljikovodiki, izpušnimi plini, prašnimi delci in drugimi snovmi, ki imajo Često-krat na okolje tudi sekundaren vpliv. Skratka, vemo, da zrak okoli sebe onesnažujemo čez vso mero. Pri tem pa vse preveč kažemo s prstom le na industrijo, pozabljamo pa na številne male onesnaževalce zraka; njihov posamezni »prispevek« v naše ozračje je sicer minimalen v primerjavi z velikimi onesnaževalci, ob njihovi številčnosti pa bi se morali zamisliti in ukrepati. Številna individualna kurišča bodo zdaj na pomlad na srečo ugasnila, prihodnjo kurilno sezono pa bodo verjetno še vedno nekontrolirano spuščala v zrak saje, dim in škodljive snovi. Med onesnaževalce zraka lahko pri nas štejemo tudi avtomobile, med njimi so tudi hujši onesnaževalci z dvotaktnim motorjem. Medtem ko za te male onesnaževalce zraka še nismo našli primernega,^! učinkovitega »filtra«, pa se industrijski objekti s filtrir-nimi napravami množijo. Morda je besedica množijo malo pretirana; za stare objekte bo namreč potrebno narediti sanacijske načrte, medtem ko se dogaja, da nekateri novi industrijski objekti stojijo, ker še nimajo vgrajenih filtrirnih naprav. S temi zadevami pa je tako, da so silno drage, da jih praviloma uvažamo, da se dolgo čaka na uvozno dovoljenje in da se plača dokajšnja carinska stopnja. Slovenski Izvršni svet si je že pred letom dni prizadeval za ureditev teh zadev, a se za sedaj še niso premaknile. Na filtre tako čaka objekt tovarne dušika Ruše, ker je zanje potrebno 7 milijard starih din, od tega 1 milijardo za carino. Razen tega ponekje polževega premikanja, kadar gre za onesnažen zrak, pa je bilo poleg zakona o varstvu zraka vendarle narejenega v Sloveniji nekaj več. Med drugim omenimo ustanovitev republiške službe za varstvo zraka pri Meteorološkem zavodu Slovenije. Za sedaj je sicer služba opremljena le za silo; do jeseni pa računajo, da bodo dobili primerno moderno opremo- mobilni laboratorij. Takšno zbiranje in obdelava podatkov o onesnaženosti — z radijskim prenosom in računalniško obdelavo bo sicer dokaj draga, vendar pa bo, če bodo opravljali delo še z merjenjem kvalitete voda, rentabilnejša. Tako vzpostavljena mreža kontrole zraka v Sloveniji je potreba kot osnova za vse vrste analiz vzrokov onesnaženja, za sanacijske načrte onesnaževalcev, sanacijske načrte, ki jih bodo morale po določenih občinah narediti SIS za varstvo zraka in seveda za določanje lokacije posameznih objektov, ki bi bili lahko veliki onesnaževalci zraka. L. M. I..... _J več ponoviti in da je z vsemi mogočimi sanacijskimi ukrepi treba poskrbeti, da bo mrtvo korito Save čimprej oživelo in da se Sava nikdar ne sme spremeniti v smrdljivi kanal. Načrta za sanacijo so se takoj lotile ribiške družine rajonske ribiške zveze Kranj na prizadetem območju. To so ribiška družina Kranj, ribiška družina Tržič in ribiška družina Radovljica. Po načelu dobrega gospodarjenja in v spoštovanju zaupanja družbe, ki je dala vode v upravljanje ribiškim družinam, so ribiške organizacije na prizadetem območju ves čas in redno spremljale stanje v vodi. Tako so lani ugotovili, da dokaj ugodni vremenski pogoji kažejo, da bo življenje v Savi kmalu mogoče. Kmalu so opazili pojavljanje in obnavljanje vodne favne, ki je glavna hrana za ribe. Zato so se takoj odločili za prve sanacijske ukrepe oziroma akcije. V Savo so na območju vseh treh ribiških družin začeli vlagati ribje mladice in tudi večje ribe. Tako danes, leto in pol po katastrofi, Sava ni več mrtva voda, ampak je v njej že kar precej rib. V začetku tega meseca je bila v Ljubljani prva obravnava o odškodninskem zahtevku zaradi katastrofe, do katere je prišlo zaradi izpusta vode iz akumulacijskega jezera. Tožene stranke na prvi obravnavi sicer niso zanikale takratne katastrofe, opozorile pa so, da se Sava zelo hitro obnavlja. Menile so, da je stanje tako ugodno zaradi tega, ker so v Savo prišle ribe iz raznih pritokov. Vendar pa podatki, ki nam jih je posredovala rajonska ribiška zveza Kranj, kažejo na drugačne ugotovitve. Kot rečeno, so se ribiške organizacije na prizadetem območju, ko so opazile obnavljanje vodne favne in flore, takoj lotile k onkretnih akcij. Začele so z vlaganjem že prej naročenih in vzgojenih ribjih mladic in večjih rib. Tako je kranjska ribiška družina po katastrofi lani vložila v Savo 48.000 potočnih postrvi, in sicer 4500 enoletnih, 35.500 dvoletnih in 8000 merskih (daljših od 26 centimetrov). Šarenke je družina vložila v Savo 249.500, od tega 145.000 dolžine od 5 do 7 centimetrov, 80.000 od 9 do 11 centrimetrov, 17.500 od 11 do 13 centimetrov in 7000 nad 24 centimetrov. Razen tega so vložili še 1000 sulcev (7 cm) in 500 merskih podusti. Ribiška družina Tržič je vložila v Savo 13,000 potočne postrvi (od tega 5000 dolžine nad 26 centimetrov), 8000 šarenke (od tega 2000 dolžine nad 24 centimetrov) in 10.000 lipanov dolžine 5 do 7 centimetrov. Ribiška družina Radovljica pa je vložila 8053 potočne postrvi dolžine 13 do 15 centimetrov, 5000 dolžine nad 26 centimetrov in 3130 šarenk dolžine nad 24 centimetrov. Vse te ribe so ribiške družine v glavnem kupile, nekaj pa je bilo izlovljenih iz gojitvenih potokov. Ti podatki torej zavračajo mnenje in pomisleke, da so ribe prišle v Savo v glavnem iz pritokov. Po drugi strani pa ti podatki .kažejo, da so se ribiške družine po načelu dobrega gospodarjenja in v skrbi za varstvo okolja in narave takoj lotile akcije, da bi Sava čimprej oživela. A. Žalar Predavanje o varstvu okolja Hortikulturno društvo Kranj prireja v sodelovanju z Domom JLA predavanje dipl. oec. Mirka Šoštari-ča o varstvu okolja. Predavanje bo v petek, 26. marca, ob 17 uri v Domu JLA Kranj. Strokovni tečaj za gasilce Bled — Gasilsko društvo Mlino na Bledu je organiziralo strokovni tečaj za izprašane gasilce in za usposabljanje članov. Začel se je 9. marca. Predavanja so trikrat na teden po štiri ure, ob nedeljah pa imajo praktične vaje. Tečaj bo končan sredi aprila, ko bodo udeleženci opravili tudi izpite. Vodja tečaja je poveljnik Franc Zerovec, predavajo pa častniki občinske gasilske zveze. Na predavanjih je redno 12 do 15 slušateljev. JR Popravek 13. marca smo na 7. strani objavili članek Branka Blenkuša Za prihodnji razvoj Šobca, v katerem je prišlo do nekaj nepravilnosti. Sestavek bi se moral glasiti tako, da bo kamp Šobec v prihodnjem petletnem obdobju prispeval približno 5 milijonov za razvoj krajevne skupnosti in ne obratno, kot je izzvenelo iz članka. . „ . , , , Bukovica — V nedeljo, 21. marca, je bila v dvorani zadružnega doma na Bukovici v Selški dolini kulturno-zabavna prireditev pod naslovom »Veseli večer«. Pripravili so jo člani domačega kulturno umetniškega društva, na njej pa so nastopali recitatorji ter pevske in glasbene skupine z Bukovice in okoliških krajev. Na prireditvi so sodelovali: člani Krvodajalska akcija v Šenčurju V četrtek, 11. marca, je bila v Šenčurju krvodajalska akcija, ki se je je udeležilo 183 krvodajalcev. Nekaj jih na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani ni dalo krvi, zato se bodo udeležili ponovne akcije letos julija. Odborniki krajevnega odbora RK Šenčur so v letošnjem letu že pobrali članarino, ki je bila letos nekoliko višja. Kljub temu je število članov RK ostalo nespremenjeno. Kakor vsako leto pa so odborniki tudi letos obiskali približno 58 bolnih in onemoglih ostarelih žena in jih obdarili, 500 N din pa so prispevali za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Osnovna organizacija Rdečega križa Šenčur je ena najbolj aktivnih organizacij v Šenčurju. Že v lanskem letuje bila predlagana za priznanje, ki ga pa ni dobila. F. Erzin - Odpovedale so se pogostitvi Brniki — Krajevna skupnost Brniki v kranjski občini je tudi letos organizirala praznovanje dneva žena za obe naselji. Zene so nameravali pogostiti, vendar so se le-te iz Zgornjega Brnika pogostitvi odpovedale in predlagale, naj ta znesek krajevna skupnost raje nakaže na žiro račun za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Obiskali so tudi vse bolehne žene in jih obdarili. Socialna komisija pri krajevni skupnosti pa razen tega namerava predlagati Centru za socialno delo v Kranju, naj bi te žene v krajevni skupnosti dobivale stalno družbeno denarno pomoč. S. S. Tudi Leščani nagrado za aparat Lesce — Petnajstčlanska skupina (obrtnikov) iz Lesc, ki je sodelovala na letošnjih pustnih prireditvah v Begunjah in na Bledu z izvirnim nastopom pod naslovom Davčni vijak, se je podobno kot udeleženci povorke v Begunjah in na Bledu iz Gorij (Radovna) odločila, da nagrado, ki jo je dobila v Begunjah (1000 dinarjev) nameni za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Udeleženci leske skupine so že od vsega začetka sledili akciji za nakup aparata in jo podpirajo. Prav zato so se tudi odločili, da bodo znesek oziroma nagrado nakazali na zbirni l\ro račun. A. Z. kulturno umetniškega društva Bukovica, ansambel Mehaniki, zbor mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi Škofja Loka, dekliški sekstet z Bukovice,1 kvartet Mi ter solistka Cvetka Kokalj. Veliko zaslug, da je prireditev, ki si jo je ogledalo izredno veliko število ljudi, tako odlično uspela, ima prav gotovo domačin Franc Potočnik. Znani pevovodja vodi že vrsto let večje število pevskih skupin, ki so nastopile na nedeljski prireditvi. -jg Razstava na loškem gradu Škofja Loka - V galeriji na loškem gradu so v petek, 19. marca, odprli razstavo slikarskih del slikarja Franja Berka. Pripravila sta jo »Loški muzej« iz Škofje Loke in delovna organizacija »Dinos« iz Ljubljane. -jg Celodnevna šola Na osnovni šoli Tine Rožanc v Pimičah so z II. polletjem prešli na celodnevno šolo, katero obiskuje 266 učencev v 10 oddelkih. Organizacijo celodnevne šole je vodilo več komisij, v pripravah pa so sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. S celodnevnim potekom pouka so seznanili tudi starše in so tako učenci že prvi dan lahko nemoteno začeli delati. Kar 92 % mater je zaposlenih, zato je bila uvedba celodnevne šole zelo dobrodošla. Otroci so od 7.30 do 16. ure pod strokovnim vodstvom, vključeni so v številne krožke in šolsko športno društvo, ob četrtkih popoldne pa prirejajo kulturne prireditve. Šola ni samo shajališče učencev, temveč tudi starejših občanov, saj sta bila v šolskih prostorih že dva kuharska tečaja, vrstijo pa se dobro obiskana planinska predavanja. Polno je zasedena tudi telovadnica, saj so v njej našli prostor številni športniki, uvedli pa so tudi telovadbo za malčke od 3. leta starosti dalje ter rekreacijo za starejše občane. -fr Inštruktorja postaje GRS Kranj Stane Rotar in Tone Langerholc kažeta planinskim vodnikom reševanje ponesrečenca s pomočjo smuči - Foto: F. Ekar Vse pomembnejša je prometna vzgoja otrok Tako kot je bilo v lanskem letu težišče dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri izvršnem svetu skupščine občine Kranj na prometni vzgoji predšolske in šolske mladine, se program sveta za letošnje leto v tem bistveno ne razlikuje. Prav ta poudarek pa ima seveda svoj pomen — pripraviti otroke za kar najbolj varno vključevanje v vse bolj naraščajoči promet na naših cestah. V kranjski občini v lanskem letu ni bilo smrtne žrtve med učenci osnovnih šol: to pa je podatek, ki je več kot razveseljiv, saj nas nič bolj ne prizadane kot smrt otroka v prometu, kajti vedno se moramo potem vprašati, ali smo za vzgojo otrok v prometu dovolj storili. Prav zato je prometna vzgoja otrok kontinuiran proces, tako za nove generacije šolarjev kot tudi za starejše .šolarje: za te postaja program prometne vzgoje seveda zahtevnejši, kot je vse zahtevnejše tudi obnašanje vseh nas v prometu. Med te nove zahteve sodi tudi kolesarska izkaznica, ki jo morajo po novem republiškem zakonu imeti mladi kolesarji, kadar se vozijo brez spremstva odraslih po cesti. Svet, ki ima to nalogo v letošnjem programu, je ob siceršnjem pomanjkanju učnega gradiva za tak izpit, že pripravil za višje razrede primerno gradivo, vprašanje pa so tudi nova učila za prometno vzgojo, saj je precej novih prometnih znakov. Kandidatov za kolesarsko izkaznico ie na vseh šolah več kot dovolj, prijavljenih je trenutno več kot 4000 učencev: sezona kolesarjenja je pred vrati, tako da vsi naenkrat res ne bodo mogli imeti izkaznic, še posebej, ker bodo lahko izpit najprej delali učenci, ki se vsak dan vozijo v šolo s kolesom. To je kot že rečeno le ena od nalog, s katero se pravkar pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ukvarja komisija za prometno vzgojo v šolah: tako kot lani pa bo zahtevala veliko dela tudi priprava šolskih prometnih tekmovanj, v katera se vključujejo prav vsi učenci osnovnih šol v občini, nič manj pomembne pa ne bodo preventivne prometne akcije za predšolske otroke, pozabili pa ne bodo tudi srednješolcev. Nič manj pomembno delo pa si niso zastavile še ostale tri komisije pri svetu: komisija za vzgojo udeležencev v prometu pripravlja v kratkem vrsto predavanj o cestno prometnih predpisih po novi zakonodaji za traktoriste, komisija za prometno vzgojo v KS bo pripravila navodila za delo prometnih komisij po KS, komisija za prometno varnost pa bo tako kot lani, ko je po več komisijskih ogledih predlagala kar 187 predlogov za prometne znake in druge ureditve, ugotavljala tudi letos usklajenost prometne signalizacije z novim pravilnikom o prometnih znakih in sodelovala v drugih komisijah za ureditev prometnih problemov v občini. L. M. Zanimivo planinsko predavanje Sovodenj ..— Planinsko društvo iz Sovodenj v Poljanski dolini je v petek, 19. marca, v dvorani krajevnega zadružnega doma pripravilo zanimivo planinsko predavanje. Član planinskega društva Delo iz Ljubljane Slavo Milovanovič je govoril o poti naših planincev v pogorje Himalaje. Kot je znano se je lani večje število ljubiteljev gora iz Slovenije podalo na izlet pod Makalu. Tu so se povzpeli do baznega tabora naše VI. JAHO, nato pa so se skupaj z osvajalci Makaluja vračali v domovino. Že v kratkem bo sovodenjsko planinsko društvo pripravilo tudi predavanje o vzponu jugoslovanskih alpinistov na himalajski vrh Makalu. Predaval bo udeleženec odprave Stane Belak-Šrauf. -jg mali oglasi • mali oglasi kino Mali oglas lahko oddaste pri nafti malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon Številka 21-190. Prodam približno 500 različnih REKLAMNIH STEKLENIČK (iz 25 različnih držav) in POLICE. Tone Jenko, Zg. Bitnje 115 prodam Prodam en mesec stare PETE-LINCKE. Mlakarjeva 58, Šenčur 1521 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO bertolini z diferencialom in obračalnik za seno BCS. Vouk, Hra-še 28, Lesce 1558 Prodam večjo količino JARCK, 2 — 3 mesece stare. Senično 19, Tržič 1565 Prodam pomivalno MIZO, 120 cm, program GRACIA. Ogled popoldan. H rastje 117, Kranj 1577 Poceni prodam ŠTEDILNIK GORENJE. Gosteče 16, Sk. Loka 1620 Prodam več MERINO OVC. Smo-kuč 23, Žirovnica 1685 Prodam kromirano PEC ZA KOPALNICO ter 4 OBROČE za VW. Skokova 9, Kranj 1686 Prodam 7 tednov stare PRASlC-KE. Komenda 14 1687 Prodam 1000 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA igor. Voklo 31 1688 Poceni prodam KOKOŠI NESNI-CE, stare eno leto. Riklijeva 5, Bled 1689 Prodam PREBIRALNIK za krompir (pajkel). Poženik 15, Cerklje 1690 Prodam PRAŠIČA, nad 150 kg težkega, za zakol. Glinje 13, Cerklje 1691 kupim Kupim KIPER PRIKOLICO za traktor. Arifaj Ramadan, Grosova 7, Kokrica, Kranj 1714 vozila Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1968. Bogataj Janez, Gradnikova 115, Radovljica, tel. 26-076 1600 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1969. Starman Ana, Godešič 18, Šk. Loka 1656 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Nadižar, Oprešnikova 45, Kranj 1705 Prodam dobro ohranjen avto NSU 1200-C, letnik 1969, PREVLEKE in MENJALNIK za fiat 750 ter OKNO Jelovica 140 X 140. Zupanova 8, Šenčur 1706 Prodam MOTOR MZ 150 ccm športno predelan ter integralno ČELADO črno. Jerala, Stražiška 15, Kranj 1707 Prodam DKW JUNIOR lažje ka-ramboliran. Rozman Franc, Gasilska 2, Stražišče, Kranj 1708 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Stajer, Zupančičeva 9, Kranj 1709 Ugodno prodam FORD TAUNUS 17 M. Plačilo možno s posojilom. Meško, Cerklje 208 1710 Prodam KAMP prikolico »brako« z naletnimi zavorami. Frelih, Bele-harjeva 39, Šenčur 1711 Prodam TRAKTOR zetor 2511. Sp. Bela 4, Preddvor 1712 Kranj CENTER 23. marca amer. barv. vestem VROČA SEDLA ob 16.. 18. in 20. uri 24. marca amer. barv. vestem VROČA SEDLA ob 16.. 18. in 20. uri 25. marca premiera ameriške barvne drame NJIH 14 ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 23. marca nem. barv. krim. LORD IZ PREDMESTJA ob 16., 18. in 20. uri 24. marca ital.-angl. barv. krim. COSA NOSTRA - RESNICA O MAFIJI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 23. marca ital.-angl. barv. krim. COSA NOSTRA - RESNICA 0 MAFIJI ob 18. in 20. uri 24. marca amer. barv. krim. ŠKORPIJON ob 18. in 20. uri 25. marca amer. barv. krim. ŠKORPIJON ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 24. marca amer. barv. krim. TRMASTI POLICAJ ob 18. in 20. uri 25. marca amer. barv. krim. TRMASTI POLICAJ ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 23. marca angl. barv. drama DVA KORAKA IZVEN ZAKONA ob 20. uri 24. mana angl. barv. drama DVA KORAKA IZVEN ZAKONA ob 18. in 20. uri zaposlitve Iščem ŽENSKO za 2 X tedensko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1713 Obvestilo Klinični center Ljubljana TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik obvešča, da so zaradi primerov gripe od srede, 24. marca, dalje prepovedani vsi obiski v vseh oddelkih bolnice. Prepoved je treba razumeti in upoštevati, saj je izključno v korist ljudem, ki se zdravijo v tej bolnici. Uprava bolnice Golnik dežurni veterinarji stanovanja OD 26. MARCA DO 2. APRILA 1976: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5 telefon 21-798 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl.' vet., Ziri 130 tel. 69-280 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled Prešernova 34 tel. 77-828 in 77-840 za občini Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj. Prodam rdeč CEBULJCEK in SEMENSKI OVES. Cebulj Ana, Cerklje 31 1692 Prodam PRAŠIČA za . zakol, 180 kg težkega. Cešnjevek 9, Cerklje 1693 Kupim OBRAČALNIK za seno BCS. Jernej Jagodic, Ambrož 2, Cerklje 1694 Prodam SVINJO za zakol. Šmartno 13, Cerklje 1695 Prodam 500 kg težko KRAVO, osem mesecev brejo. Lahovče 17, Cerklje 1696 Prodam REGALNO OMARO tri-glav, še tovarniško pakirano. Možen delni kredit. Naslov v oglasnem oddelku 1697 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO fella. Hrastje 45 pri Kranju 1698 Prodam KOSILNICO laverda 15 KM z vozičkom na 2 kolesa in volanom — primerna tudi za vožnjo, OBRAČALNIK za seno, GNOJ in 5 16 eolskih OBROCEV. Jagodic, Visoko 29, Šenčur 1699 Prodam POLOVICO krave za v skrinjo. Voklo 32, Šenčur 1700 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Zg. Bitnje 44, Zabnica 1701 Prodam črno-bel TELEVIZOR z 2 programoma. Dežnak Marjan, Kidričeva c. 5, Kranj, telefon 24-301 1702 Prodam 3000 kosov strešnika SPI-CAKA in TRANSPORTNO VERIGO za krompirjev kombajn eple. Voklo 66, Šenčur 1703 Prodam 5 stoječih STEBROV za kozolec in motorno GNOJNlCNO ČRPALKO. Huje 13, Kranj 1704 Mlada zakonca brez otrok nujno potrebujeta enosobno STANOVANJE ali VEČJO SOBO v Škofji Loki ali okolici. Možnost predplačila. Ponudbe na Glas v Turističnem društvu Šk. Loka 1544 Fant in dekle iščeta SOBO v Škofji Loki in okolici. Dobra plačnika. Istenič, Škofja Loka, Frankovo naselje 74 1672 obvestila Sprejmem naročila za izdelavo BALKONSKIH OGRAJ z vzorci. tudi za kletna okna. Ponudbe pod »Poceni« 1616 ZADNJI PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE se začne v sredo 24. marca ob 18.30. Vabljeni 1617 ostalo Delovna organizacija s sedežem v Ljubljani vzame v najem za letovanje svojih delavcev dve opremljeni sobi (pogodbeno za eno leto) v letoviškem kraju na Gorenjskem, najraje v Kranjski gori, Bohinju ali Bledu. Ponudbe in pogoje poslati v oglasni oddelek pod šifro »Rekreacija«. 1715 Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje Tel. št. 21-611 GRADITELJI! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement M 450 Anhovo 1,06 din/kg — stavbno pohištvo (okna, vrata) Inles Ribnica — parket — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik Novoteks — betonske mešalce — 100 lit. Cene staremu programu vezanih oken Inles smo znižali za 25 %. Za vse vrste vrat pa vam nudimo 5 % popusta. Izkoristite ugoden nakup! Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naal ov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 5 1500-«» 1-1259-1 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame Frančiške Dolenc roj. Potočnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za spremstvo drage pokojnice na njeni zadnji poti, za izraze šožalja in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru za zapete žalostinke in starološkemu župniku Stanetu Hribšku za poslovilne besede. Otroci: Tončka, Marica, Marjeta, Milena /. družinami ter Franc in Marjan z ženama Šk. Loka, Kranj, Badvvurzaeh, 19. 3. HJ76 25. marca angl. barv. pust. SREČANJE NA OCEANU ob 20. uri Železniki OBZORJE 24. marca amer. barv. krim. MORILCI IN PRIČE OB 20. uri Radovljica 23. marca amer. barv. krim. KALIBER 20 ob 20. uri 24. marca amer. barv. GANGSTER LEPKE ob 20. uri 25. marca amer. barv. GANGSTER LEPKE ob 20. uri Bled 23. marca amer. barv. NEKOČ JE BIL HOL-LYWOOD ob 20. un 24. marca amer. barv. krim. KALIBER 20 ob 20. uri Jesenice RADIO 23. marca franc. barv. krim. NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK ob 17. in 19. uri 24. marca jug. barv. pust. KAPETAN MI-KULA MALI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 23. marca amer. barv. pust. ROJENI PORAŽENI ob 18. in 20. uri 25. marca Sved. barv. drama PRGIŠČE LJUBEZNI ob 18. in 20. uri Kranjsku gora 24. marca franc. barv. krim. NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK ob 18. in 20 uri Vroča sedla Zdi se, da je film smešen, in res tudi je. Najprej skuša biti zabaven, celo že norčav, potem pa je le še smešen. Na žalost. Da ne bo nesporazumov. Ne da bi bili obremenjeni s prevelikimi predsixlki, se mi zdi, da je pod videzom ironiziranja bomo* seksualnih igric film pravzaprav posvečen zgolj namigovanjem, dvoumnostim,ki se začenjajo že I naslovom in se nadaljujejo z imeni oseb ter sploh »ritno problematiko«. Ko neke, morda tudi smešne situacije, postanejo grobe in prostaške, poglavitni namen, potem je odklonilen odnos do taksnega dela plod okusa. Vendar je, mimo omenjenega filmskega sporočilnega propagiranja, film Vroča sedla v marsičem svež in domiseln, ponekod jedek in kritičen, tako do zvrsti Wllžnik,6. Oostič, *. Mrak, 5: Rezjrfk. f «-fr* Lovoriko Kongsberga pa je osvojila ekipa Avstrije, med prvimi desetimi pa sta še Dolhar in Loštrek, medtem ko je bil Štefančič enajsti. Sicer pa je sama tekma že v poskusni, nato pa že v prvi in nasploh v zadnji seriji pokazala, da bomo videli zanimiv in zagrizen obračun med Avstrijci, Zahodnimi Nemci in delno tudi našimi. To se je tudi pokazalo, saj so zmagovali in bili na boljših mestih prav oni. Pokazali so vse tisto, zaradi česar je skakalni šport priljubljen, zanimiv in kvaliteten. Škoda, pri tem je le, da v tej dokaj dobri mednarodni konkurenci ni nastopil olimpijski zmagovalec Zahomčan Kari Schnabl, ki je bil sicer v Kranjski gori, vendar ga je v posteljo položila vročina z gripo. Rezultati: 1. VVallner Hans (Av) 260,6 (110, 126), 2. Norčič Bogdan (Jug) 247,3 (100, 129), 3. Leitner Peter (ZRN) 246,6 (107, 119), 4. Piirstl Willi (Av) 244,8 (104, 120), 5. Millonig Hans (Av) 239,8 (105, 119), 6. Grosche Alfred (ZRN) 226,6 (98, 118), 7. Gurtler Ruper (Av) 216,2 (104, 106), 8. Bonetti Josef (Švi) 212,3 (95, 114), 9. Dolhar Branko (Jug) 202,1 (96, 105), 10. Loštrek Janez (Jug) 195,1 (92, 109), 11. Štefančič Peter (Jug) 194,3 (97, 102). 14. J. Demšar 19. Rakar, 21. Zupan, 23. Gorjanc, 26. Mlakar, 27. Križaj, 29. Justin, 30. Pudgar, 32. Blaznik, 34. Poljanšek. Ekipno: 1. Avstrija (VVallner, Piirstl, Millonig) 745,2, 2. Zvezna rep. Nemčija (Leitner, Grosche, Tusch) 662,0, 3. Jugoslavija I. (Nor- č č, Loštrek, Štefančič) 636,7, 4. Švica 538,2, 5. Jugoslavija II (Dolhar, Demšar, Mlakar) 518,9, 6. Italija 366,7. NAŠI MLADINCI BREZ DOBRE UVRSTITVE V mladinski konkurenci so spet slavili Avstrijci. Zmagal je njihov mladi predstavnik Fredi Grover. Lep uspeh je dosegel tudi mladince Italije Ivano VVagner, ki je bil drugi, tretje mesto pa je odšlo v ZRN po zaslugi Mariusa Schmida. Jugoslovani so ostali brez dobre uvrstitve, saj- je Mišo Anžel šele na enajstem mestu, čeprav so na uradnem treningu kazali, da bodo prišli v ožji izbor favoritov za prvo mesto. Povsem so odpovedali Jože Berčič, Jože Demšar in Zdravko Bogataj. Za Demšarja, ki je v prvi seriji padel in nato v drugi ni več nastopil, je še opravičilo, medtem ko za ostale tega ne moremo trditi. Rezultati: 1. Grover (Av) 210,6 (80,5, 80,5), 2. VVegher (Ita) 207,2 (79,0, 81), 3. Schmid (Švi) 206,1 (76, 80), 4. Angerer (ZRN) 199,4 (77,5, 78), 5. Neupert (Av) 197,3 (72, 79,5), 11. Anžel 182,7 (75,5, 69,5), 16. Berčič, 19. Bogataj, 23. Tepež, 24. Zelnik, 26. Finžgar, 28. Burja, 29. Bantan, 30. Velikonja, 32. Tršar, 34. Blanuša. Ekipno: 1. Avstrija (Grover, Neupert, Aberer) 588, 2. Švica 572,2, 3. ZRN I 563,4, 6. Jugoslavija I (Berčič, Bogataj, Zelnik) 518,1, 7. Jugoslavija II 507,7. D. Humer VIII. Poldov memorial Varnost skakalcev je prvo PLANICA, 21. MARCA - Vse je kazalo, da bo nad blizu 20.000 gledalcev na osmem Poldovem spominskem tekmovanju zadovoljno zapuščalo dolino skakalnic pod Poncami. Toda ušteli so se, saj je bil veter, ki je s seboj nosil snežinke, le premočan nasprotnik 58 skakalcev, iz Avstrije, Francije, Italije, Švice, Švedske, ZRN, NDR, Sovjetske zveze in* Jugoslavije. Organizator se je odločil, da tekmo odpove, saj je varnost skakalcev najpomembnejša. Kranjska gora in z njo Planica se je v nedeljo zjutraj kopala v soncu in »stara« Bloudkova velikanka je z nestrpnostjo pričakovala svoje pogumne orle. Na njej se je začelo vse tako kot planiški protokol že osem let predvideva. Po njenem hrbtu so se spustili zastavonoše držav udeleženk, najzvestejši Poldov prijatelj Rudi Finžgar pa s spominskim lovorjevim vencem. Po uvodnih besedah predsednika ŠD Mojstrana Pavla Lotriča, ki je orisal Poldov lik, se je začela uvodna poizkusna serija, ki je z lepimi in dolgimi skoki držala v napetosti igralce, med katerimi je bil tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZK Jugoslavije Stane Dolanc. Vsi skakalci so že v tej uvodni seriji pokazali dolge in lepe skoke, sedemnajst pa jih je preskočilo stometrsko znamko. Najdaljši je bil Grosche, ki je pri 128 m podrsal, Danneberg je bil s 119 m najdaljši, pri teh metrih pa je podrsal Janez Loštrek. Od Jugoslovanov je Norčič doskočil pri 107, Štefančič pa pri 105 metrih. V prvi seriji je že začelo vleči tako, da so bile prekinitve skokov že daljše. Vse do nesrečnega precej hudega padca obetajočega 19-letnega Dušana Justina iz Doslovč so bili pogoji še normalni za skoke. Za Justinom, ki so ga takoj s helikopterjem prepeljali na ljubljanski klinični center, so skočili še štirje skakalci, nato pa je bila tekma prekinjena. Gledalci so to odločitev sprejeli z razumevanjem, saj so se tudi zavedali, da je veter le premočan in da s tem ni treba spravljati skakalce v nevarnost. D. Humer Svetovno hokejsko prvenstvo skupina B Jugoslavija : Romunija 5:2 Jugoslovanska hokejska reprezentanca v postavi Marjan Žbontar, Albreht, Sašo Kosir, Tišler, Franci Žbontar, Hafner, Poljanšek, Darko Beravs, Lap, Rudi Hiti, Roman Smo-lej, Gorazd Hiti, Savi*, Kumar, Kavec, Lepša, Puterle, Pirih in Pavlic je dokaj uspešno startala na letošnjem svetovnem prvenstvu skupine B v Švici. V uvodni tekmi so naši hokejisti po boljši igri premagali Italijane, v drugem srečanju pa so z minimalno razliko izgubili proti domačinom. V tej tekmi so naši zaigrali zelo slabo v obrambi in so šele pri rezultatu 4:1 zaigrali tako kot znajo, vendar je bilo že prepozno. V tekmi proti Romuniji je bilo pričakovati, da so naši fantje po nesrečnem porazu z Švico izgubili moralo. Na srečo pa ni bilo tako in so že na začetku začeli diktirati oster tempo in na koncu zabeležeili dokaj visoko zmago nad največjim tekmecem za prvo mesto. Poglavje zase pa so spet sodniki, ki so na vseh treh srečanjih sodili v našo škodo. Samo v srečanju proti Romunom so se kar dvakrat na ledu znašli samo trije naši igralci proti petim Romunom. In če potem isti sodnik proti Švicarjem dosodi kazenski strel in ga ob težjem prekršku Romunov ne, je povedano dovolj. V naši reprezentanci se je na vseh treh srečanjih najbolj odlikoval mladi vratar M. Žbontar, ki brani res v izredni formi. Poleg ostalih odličnih obramb je proti Švicarjem obranil celo kazenski strel. Zelo dobro igra tudi prvi napad, posebno F. Zbontar ki je z 3 goli drugi naš najboljši strelec. Najboljši je G. Hiti s 4 goli. Zelo dobro igrata tudi brata Hiti, katerima pa dobro asistira Smolej. Tretji napad se še ni povsem ujel, vendar počasi prihaja v formo. Najboljši branilski par sta prav gotovo S. Košir in Tišler, ki delata najmanj napak. Sicer pa igra proti Romuniji veliko obeta. S tako igro si lahko naši hokejisti priigrajo vsaj drugo mesto, morda pa tudi prvo. Kajti tudi Švicarji niso nepremagljivi. Že v igri /. našimi so imeli veliko sreče, vendar jim bo zagotovo kje spodletelo. Naša prednost pa je v tem, da smo Romune premagali kar s 3 goli razlike. Včeraj zvečer so naši igrali s Bolgari, ki pa so precej slabši od naših in bi zato naši hokejisti morali zanesljivo zmagati. JUGOSLAVIJA : ITALIJA 8:2 (4:2,1:0,3:0) Strelci: 0:1 Savaris (8), 1:1 Smolej (9), 1:2 Baumgartn-r (12), 2:2 Poljanšek (15). 3:2 F. *>w*tMt (t<».*4-* O* HVi tl»V 5*2 Ka*ec»(22\ 6:2 G. Hiti (48), 7:2 F. Zbontar (51), 8:2 G. Hiti (57) Izključitve: Jugoslavija 6, Italija 8 JUGOSLAVIJA : ŠVICA 4:5 (1:2,0:2,1:3) Strelci: 1:0 Poljanšek (5), 1:1 LUthi (6), 1:2 Meyer (9), 1:3 Horiberger (30), 1:4 Dubois (36), 2:4 Kavec (45), 2:5 Tilrler (47), 3:5 S. Košir (48), 4:5 Lepša (48) Izključitve: Jugoslavija 8, Švica 4 JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA 5:2 (3:1, 1:0, 1:1) Strelci: 1:0 Hafner (1), 1:1 Costea (6), 2:1 F. Žbontar (12), 3:1 R. Hiti (13), 4:1 Poljanšek (39), 5:1 G. Hiti (46), 5:2 Panu (46) Izključitve- lugoslavija 14, Romunija 6 Jugoslovcu so po izrednem začetku že v prvi minuti /. golom Hafnerja povedli z 1:0. Ko so Romuni izenačili, smo se vsi bali, da se ne bo ponovila lagodna igra proti Švici. Vendar so se naši tokrat pognali v nove in nove napade in tako do konca tretjine povedli s 3:1. V tej tekmi je zelo dobro igrala naša obramba na čelu z odličnim M. Zbontarjem. V drugi tretjini pa sta stopila na sceno sodnika Fischer (Nor) in VVest-richer (Av). Povsem brez potrebe sta v istem času izključila kar tri naše igralce, tako da so naši več kot dve minuti igrali samo s tremi igralci. Naši igralci so v teh trenutkih pokazali veliko borbenost in povsem nadigrali nasprotnika, ki si ni ustvaril nobene priložnosti za zadetek. S tem pa je bila tekma odločena, čeprav sta bila sodnika vedno bolj naklonjena Romunom. Romuni so igrali vse bolj grobo, vendar je Poljanšku minuto pred odmorom uspelo povišati rezultat na 4:1. Cisto na koncu so naši dosegli še en zadetek, vendar ga je sodnik Fischer razveljavil. V zadnji tretjini je našim uspelo ohraniti visoko zmago, čeprav so se malo pred koncem spet znašli na ledu samo trije naši igralci. Tudi tokrat se je izkazala obramba, v nasprotnem napadu pa je Puterle pridrsal sam pred vratarja, vendar ga je neki Romun spotaknil, sodnikova piščalka pa je ostala nema. Naši hokejisti so na tej tekmi prikazali kvaliteten hokej, še posebno pa so se popravili branilci, medtem ko je M. Zbontar iz tekme v tekmo bolj zanesljiv. Za naše hokejiste Velik uspeh pa tudi Letošnje tekmovanje za svetovni pokal se je z veleslalomom v Mount St. Anne (Kanada) končalo. Pri moških je svetovni pokal za leto 1976 zelo prepričljivo osvojil mladi švedski smučar Ingemar Stenmark. Po dveh uvodnih zmagah Francoza Jeana-Claude Killvja in Avstrijca Karla Schranza, eni Italijana Piera Grosa in kar štirih njegovega rojaka Gustava Thonija je Stenmark tako prvi Severnjak ki mu je uspelo osvojiti to največjo smučarsko lovoriko. Ingemar Stenmark je tako postal najuspešnejši tekmovalec sezone 75/76, čeprav je šele pred kratkim (četrtek, 18. marca) praznoval svoj dvajseti rojstni dan. To, kar je Sten-tnarku za las ušlo že lansko sezono (šele v paralelnem slalomu ga je premagal G. Thoni), mu je uspelo letos, saj je drugouvrščenega Italijana Piera Grosa premagal za 40 točk, tretjeuvrščenega G. Thonija pa že za 59 točk, ostale tekmovalce pa seveda še za veliko več točk. O njegovi premoči pove dovolj podatek, da je od 14 tekem kar trinajstkrat bil uvrščen med deseterico, kar šestkrat pa je bil prvi, od tega petkrat v slalomu. Stenmarkov bliskovit vzpon proti vrhu pa je vsekakor tudi tesno povezan z našo tovarno smuči ELAN iz Begunj na Gorenjskem. Stenmark je Elanu ostal zvest že od vsega začetka, čeprav med vso najožjo svetovno elito samo on vozi na smučeh Elan. Strokovnjake pa najbolj preseneča, ker vozi tako slalom kot veleslalom z enako dolgimi smučmi. Vse tekme letošnjega svetovnega pokala je Stenmark vozil na tekmovalnih smučeh »impuls«, ki pa si jih seveda sam izbira. Zmaga v svetovnem pokalu in bronasta medalja na OI v Innsbrucku pa tako za Sten marka, še več pa seveda za Elan veliko pomeni. To pa je obenem tudi potrdilo o kvaliteti Elanovih smuči. Seveda pa je velko vprašanje, koliko časa bo Stenmark še ostal pri Elanu. Po njegovih velikih uspehih so se za Stenmarka zečel zanimati vse velike tovarne smuči, še najbolj pa avstrijski Fischer, ki je tudi dosegel, da Slovenska košarkarska liga Prvi poraz Vodilni po šestih kolih slovenske moške košarkarske lige kranjski Triglav se je v sedmem v Celju »privoščil« prvi letošnji poraz, Jeseničani pa so v Ljubljani šele na koncu srečanja morali priznati premoč Trnovemu. ' CELJE : TRIGLAV 79:66 Celje — Telovadnica posebne OŠ, Celje : Triglav 79:66 ( 41:40), gledalcev 300, sodnika Lotrič (Ljubljana), Zule (Slovenske Konjice). Celje - Stefanec 2, Jošt 11, Pipan 24, T. Sa-gadin 28, Kuljat 4, Kralj 10. Triglav - Košir 6, Fartek 6, Torkar 4, Zupan 1, Skubic 31, Lipovac 8, Štefe 5, Urlep 5. Triglavani so v Celju tokrat naleteli na razpoloženega nasprotnika. V prvem delu sta se moštvi menjavali v vodstvu. Vse do 27. minute so gostje še držali korak z domačini. Nato je prišlo »celjskih pet minut« in Kranjčani jih niso mogli več ujeti. TRNOVO: JESENICE 85:84 Ljubljana — Dvorana Ilirije, Trnovo : Jesenice 85:84 (41:47), gledalcev 100, sodnika Gomboši, Grmič (oba Ljubljana). Trnovo: Zupančič 2, Omahen 17, I. Koza-mernik 18, Matičetov 25, Kozak 19, Možina 2, B.Slapnik 2. Jesenice: P. Pirih 5, Noč 8, Bizjak 2, D. Pirih 14, Mišic 2, Vauhnik 14. Smid 3, Vujačič 36. Po boljši igri Jeseničanov v prvem delu tekme so nato Trnovčani v nadaljevanju le uredili svoje vrste. V zadnji minuti so povedli s točko razlike in točki sta s precej sreče ostali doma. Lestvica: Triglav 7 6 1 590:508 12 Fructal 7 6 1 573:535 12 Bežigrad 74 7 5 2 588:505 10 Celje 6 4 2 488:448 8 Rudar 7 3 4 515:501 6 Branik 6 3 5 675:667 6 Beti 7 3 4 482:496 6 Jesenice 7 3 4 515:540 6 Vrhnika 7 3 4 586:633 6 Trnovo 7 3 4 552:613 6 Novoteks 7 2 6 518:564 4 Jezica 7 1 6 540:581 2 Pari prihodnjega kola (sreda ob 20. uri): Triglav : Rudar, Jesenice : Celje. -dh Zbor gorenjskih nogometnih delavcev V Kranju je bil pred dnevi zbor gorenjskih nogometnih delavcev, ki so se zbrali na drugi volilni konferenci TNZ Gorenjske. Iz poročila izvršnega odbora je bilo razvidno, da je nogomet postal eden izmed vodilnih športnih panog. V 30 letih je poraslo število klubov z 8 na 26. Število registriranih igralcev pa na 1358. Zdaj je na Gorenjskem 44 trenerjev ter 77 sodnikov. V raznih ligah nastopa 64 ekip in je bilo lani odigranih skupaj 2058 raznih tekem. Na konferenci so pohvalno ocenili delo izvršnega odbora kakor tudi ostalih organov. Podelili so pokale in diplome prvakom za minulo sezono. Izvolili so tudi nov izvršni odbor, ki ga bo spet vodil Miha Kramar. Konferenca je za 30-letno delo v nogometni organizaciji izvolila za častne člane TNZ Gorenjske naslednje nogometne delavce: Leopolda Grošlja, Milana Šegula in Pavla Novaka. P- N. Stenmarka Elana se v Avstrijo ne sme uvažati Elanovih smuči. Kako se bo Stenmark odločil, pa bomo kmalu videli, saj mu pogodba z Elanom preteče prav v teh dneh. In če sedaj pogledamo še rezultate zadnjih tekem v ZDA in Kanadi lahko ugotovimo, da je v prvem nastopu preko oceana v veleslalomu ostal brez točk. Zmagal je Američan Jones pred svojim rojakom P. Mahrom in Švicarjem Pargatzijem. V slalomu je zmagal Stenmark pred S. Mahrom in Italijanoma G. Thonijem in Grosom. V prvem nastopu v Kanadi je v slalomu ponovno zmagal Stenmark pred P. Mahrom, G. Thonijem in Grosom, v smuku pa je zmagal Avstrijec Klammer pred Švicarjem R. Berthodom in svojim rojakom Winklerjem. V zadnji tekmi svetovnega pokala v veleslalomu pa je zmagal olimpijski zmagovalec Švicar Hemmi pred Grosom in svojim rojakom Goodom. Ker tekmovalci dobijo medalje tudi za zmage v posameznih disciplinah, je zanimivo videti, kateri tekmovalci so bili tu najboljši. Tako v slalomu kot v veleslalomu je zmagal Stenmark pred Grosom, v smuku pa Klammer. Slalom: 1. Stenmark, 2. Gros, 3. G. Thčmi in Hinterseer; veleslalom: 1. Stenmark, 2. Gros in G. Thoni; smuk: 1. Klammer, 2. Plank, 3. Russi. Končni vrstni red za svetovni pokal pa je naslednji: 1. Stenmark (Švedska ) 249 točk, 2. Gros 209, 3. G. Thoni (oba Italija) 190, 4. Klammer 181, 5. Hinterseer (oba Avstrija) 96, 6. Tresch (Švica) 90, 7. Plank (Italija) 77, 8. Russi 72, 9. Roux 71, 10. Pargatzi (vsi Švica) 67. Pri ženskah pa je zmagala Nemka Rossi Mittemiaier z še večjo prednostjo kot pa Stenmark. Rossi je bila v tej sezoni praktično nepremagljiva. Dvema zlatima in eni srebrni medalji z letošnje olimpiade je tako dodala še prvo skupno zmago v svetovnem pokalu, čeprav ga je poskušala osvojiti že desetkrat. Rossi Mit termaier je zmagala pred Švicarko Morerod, Francozinjo Debernard, Švicarko Zurbriggen, Avstrijkama Totschnig in Kaserer, Američanko Nelson, Francozinjo Serrat in drugimi. P. P. Križaj za las ob prve točke Naš najboljši alpski smučar je na zadnjem veleslalomu za svetovni pokal v Mount St. Anne (Kanada) osvojil odlično dvanajsto mesto in tako samo za dve mesti »zgrešil« deseto mesto in s tem tudi prve točke za svetovni pokal. Križaj je turnejo po ZDA in Kanadi začel precej slabo. V slalomu in veleslalomu v Heavenlv Vallvu namreč ni prišel skozi cilj. V veleslalomu je imel sicer enega izmed najboljših vmesnih časov, vendar je malo pred ciljem s smučko zadel kol za vratca ter padel. S tem pa so se razblinili tudi vsi upi na dobro uvrstitev. Na prvi tekmi v Aspenu (Kanada) v smuku ni nastopil, zato pa je v slalomu prvič uspešno zaključil tekmo. Osvojil je solidno 19. mesto z dobrimi šestimi sekundami zaostanka za zmagovalcem Stenmarkom, medtem ko je za tretjeuvrščenim Thonijem zaostal samo štiri sekunde. Kljub temu dobremu rezultatu pa ni uspel popraviti svojih FIS točk v slalomu. V zadnji tekmi svetovnega pokala v Mount St. Anne pa je dosegel največji uspeh na tekmah svetovnega pokala. V veleslalomu je zasedel odlično dvanajsto mesto z dobrimi šestimi sekundami zaostanka za zmagovalcem Hemmi-jem in samo tremi sekundami in pol zaostanka za drugouvrščenim Grosom in pol sekunde za desetouvrščenim Burgerjem. Na zelo težki in poledeneli progi je že v prvem teku povedel poznejši zmagovalec Hemmi pred Stenmarkom in Grosom, Križaj pa je bil z malo več kot tremi sekundami zaostanka 16, samo stotinko za G. Thonijem. V drugem teku, ki je bil še bolj zahteven kot prvi, si je Križaj še izboljšal uvrstitev in na koncu pristal na odličnem dvanajstem mestu. V drugi vožnji je naredil Stenmark precej hudo napako in tako zdrsnil na peto mesto. Se slabše pa se je godilo G. Thoniju, P. Mahru, Hinterseerju in drugimi znanimi tekmovalci, ki jih je Križaj z odlično vožnjo premagal. Rezultati: 1. Hemmi (Sv) 2.55,38, 2. Gros (I) 2.58,25, 3. Good (Sv) 2.59,01, 4. Jones (ZDA) 2.59,64, 5. Stenmark 2.59,76, 12. Križaj (Jug) 3.01,89. F. P Petek gorenjski prvak Pred dnevi se je končalo člansko gorenjsko šahovsko prvenstvo, na katerem je zmagal Petek, ki je v zadnjem kolu remiziral z Zorkom. Petek je tako ostal tudi edini neporaženi udeleženec turnirja. Na turnirju je osvojil prvo kategorijo Ravnik. Vrstni red: 1. Petek (Lesce) 7, 2. Roblek (Lesce) 6,5, 3. Hribar (Kranj) 6,5, 4. Zorko (Jesenice) 5,5, 5. Ravnik (Tržič) in Deželak (Lesce) 5,5, 7. Pavlin in Ciuha (oba Jesenice) 5. L. M. Bruno Parma v Kranju Na željo številnih ljubiteljev šaha bo občinski sindikalni svet Kranj v petek, 26. marca, pripravil zanimivo srečanje ob šahovskih deskah, Velemojster Bruno Parma bo igral simultanko s 40 člani sindikata. Prireditev bo v koncertni dvorani delavskega doma. -lb šport med vikendom ALPSKO SMUČANJE — Na mednarodnem tekmovanju na italijanskem smučišču blizu Brunnecka so bile konec tedna kar tri mednarnodne tekme za evropski pokal. Od naših se je najbolje uvrstil mladi Skofjeločan Boris Strel, ki je osvojil 17. mesto. >r Na Kopah na Pohorju je bilo republiško prvenstvo v veleslalomu za člane in članice. Med članicami je zmagala Urhova (Radovljica) pred Oblakovo (Alpetour). Na 4. mesto pa se je uvrstila Valičeva iz Škofje Loke. Med člani je bil zmagovalec Kavčič (Olimpija), z Gorenjske pa se je edino Gašperšič uvrstil med prvih deset. Zasedel je 5. mesto. SMUČARSKI TEKI - V Trbižu je bil tradicionalni pomladanski maraton, na katerem so nastopili poleg domačinov še Avstrijci, Zahodni Nemci in Jugoslovani. Najzanimivejši je bil tek na 30 km. Naš Filip Kalan se je odlično odrezal, saj je zasedel 4. mesto. ODBOJKA - V II. zvezni ligi je Bled doma premagal Slogo s 3:2. Na lestvici vodi Fužinar, medtem ko je Bled na 3. mestu i enakim številom točk kot drugouvr-ščcni Metalac. V prihodnjem kolu bo Bled igral v Izoli. V ženski republiški ligi so Jeseničanke doma izgubile z 1:3 z ekipo Viča. Na lestvici vodi Fužinar, Jesenice pa so 8. V nedeljo bodo Jeseničanke igrale v Mariboru z Branikom. V republiški moški ligi pa so Jesenice doma izgubile z Bovcem z 0:3. Na lestvici še vedno vodi Bovec, ki je doslej premagal vse nasprotnike, na 7. mestu pa so Jesenice. Jeseničani bodo v prihodnjem kolu igrali z mariborskim Branikom. KEGLJANJE - V nepopolnem kolu republiške moške lige so Kranjčani igrali v Ljubljani in tesno izgubili 1« a 4 keglji razlike z ekipo Ljubljane. Na lestvici vodi Gradiš, Triglav, pa je na 5. mestu. V prihodnjem kolu (v soboto) bo Triglav igral doma s Celjem. J. J. Ljubitelji Planice o Janezu Poldi, nepozabni legendi doline pod Poncami in našega skakalnega športa ill Fin/.garjem pogoslo skupaj. Pa tudi kas "<*.)«■ sva se /. Janezom srečevala, saj Ralcčani že 40 lel pomagamo v 1'laiiici pripravljali skakalnice. Ratečam ga imamo m ga bomo imeli v lepem spominu. Pukla bi moral luli marsikomu vzor. S tekmovanji siga najlepše spomin jamo« Slavko Pajntar Franc Legat Slavko Pajntar iz Ročevnice, šofer pri CP Kranj: »Lepo je, da vsako leto Poldi v čast organiziramo v Planici tekmovanje. Kil je športnik, ki j«- pomenil veliko v skakalnem športu in povsod dostojno zastopal Jugoslavijo. Z njegovim sinom sva skupaj tekmovala. Oče j« liil pogosto /. njim in se ga zato spominjam« Franc Legat iz Zabreznice, zaposlen v Verigi Lesce: »Delam pri žirovniški sekciji Skakalnega kluba Jesenice in Poldo vedno dajemo mladim za vzor. To je tudi prav, saj je bil Polda trdna osebnost in izreden športnik. Vedel je, kaj je šport in kaj od človeka terja. Sam je treniral. Nastopal je z zavestjo, da zastopa našo državo in svoj kraj« Milka Starman iz Spodnje Besnice, zaposlena v Tek.stilindu.su Kranj: »Za Janeza Poldo kot skakalca sem slišala. Mogoče bom o njem kmalu vedela več, saj je sin kupil knjigo o tem skakalcu. Sodim, da bi moral biti Jane/. Polda vzornik Francka Ž m t tek Marjan Mesec veku se moramo zgledovali. Ljudje se ga spomnijo. Mladi premalo vemo o njem, zato je prav, da organizirajo take tekme v njegov spomin. Tako spoznavamo Pol-dovo veličino« Marjan Mesec i/. Besniee, šofer v Tck-stilindusu Kranj: »Janeza ne bom nikdar pozabil. Veliko je pomenil zame in za naš skakalni šport. Premalo smo ga znali v skakalnem športu izkoristiti. Koliko bi lahko samo na primer trenerjem svetoval! V tako slabih možnostih je treniral in tekmoval, pa je presegal vse sedanje dosežke. Stari športniki kol Polda, l.angus, Zidar in Krznarič so me navdušili /a skakanje. Občudoval sem jih in spoštoval, ker so bili tako vsestranski« Zdenka Sink iz K ranja, študentka ekonomije: »Jane/. Polda je pojem Zgodovine in fantastična osebnost, ki je dala veliko za razvoj skakalnega športa pri nas. Vsako tako osebnost je treba spoštovati. Samo tekmovanje v njegov spomin je skoraj premalo. V slabjh pogojih je dosegal kar se je največ dalo.« Franc Brane, šofer iz Hrušice: »Polda je imel za vsakogar čas in z vsemi je bil prijazen. Nikdar ni čakal, da bi ga drugi naprej pozdravljali. Mogoče je bil celo preskromen. Tak je bil pri športu, v Planici ali na lovu. Z dušo bi dejal. In nikdar se m /motil kje je divjad!« Franc Cuznar Silva Boršlnar Franc Cuznar i/. Podkorena, želez, ničar: »Leto mlajši je bil Polda od mene. Kot fantiči srno se spoznali in tekmovali na šolskih prvenstvih. Skromen in tovariški je bil. Nikdar ponosen. Veliko mu je pomagala Mihca Rabičeva, dohrotnica športnikov, ki je Poldo v osnovni šoli učila. Mira je še živa in jo je vsako leto srečati v Planici. Kakšen je bil Polda. Ce je obljubil, da bo skočil, je skočil. In to daleč in lepo.« Silva Borštnar iz Ljubljane, zaposlena v Iskri: »Lepo je skakal Polda in daleč. Z očetom Vilijem Vrhuncem sta bila velika prijatelja, zato se Polde spomnim. Danes bi morali imeti pri nas deset Pold. Predstavljati ga moramo mladim in jim govoriti o njem. V .Šiški, na osnovni šoli Riharda Jakopiča, imamo SŠD Jane/. Polda, ki deluje pod okriljem Ilirije. Marjan Prelovšek tu vzgaja mlade skakalce. Za razvoj skakalnega športa bi morali po moje več storiti v Poldovi Mojstrani in zgornji savski dolini nasploh. Tako se bomo Poldi najlepše oddolžili « Janez je letefvisoko in daleč Jože Zidar Janez Polda na mostu Bloudkove skakalnice. Ničkolikokrat je poletel prek nje v njemu značilnem »poldovem« slogu. Planiški junak z zastavico v rokah je ena njegovih zadnjih fotografij. — Foto: F. Perdan PLANICA — Naša, smučarska in Poldova je čudovita dolina pod Poncami, dolina smučarskih skakalnic, ki na svetu težko najde primerjavo. Tu je 10. marca leta 1936, ko je bilo v Čudoviti dolini 15.000 ljudi, prvič gledal smučarske skoke dvanajstletni moj-stranški fantič Janez Polda. Blizu odskočnega mostička Bloudkove mojstrovine je ugledal vitko bukev, splezal nanjo in občudoval skakalce. Videl je, ka o je mimo njega švignil Bradi in l»> vi preletel 100 metrov. Gledal je nje-in druge junake in sklenil: tudi jaz i..orani leteti, postati moram najboljši med najboljšimi. Za Planico je Poldov Janez slišal že prej. 25. marca leta 1934 na primer, ko je bila tod prva mednarodna skakalna tekma. Janezka ni bilo tam. Z očetom je moral v Vrata. Pa se mu je ponoči, ko je pogosto spal s smučmi, sanjalo, da skače z velike skakalnice in plava kot orel nad gledalci, ki mahajo njemu in vetru, gospodarju gora, v pozdrav! Po teh dneh je bil Janez velikokrat v Planici. Leta 1940 je postal mladinski državni prvak. Potem je prišla vojna, partizanftčina. Polda ji je zvesto sledil. Po vojni se je Planica spet dvignila. In z njo Polda in prijatelji. Poletel je Jane/, leta 1948 120 metrov in leta 1949 na manjši skakalnici 86 metrov. Petnajst let na tej skakalnici tej dolžini ni bil nihče kos. Polda je bil to leto na mostičku, ko je padel rekord. Niti trohice zavisti ni pokazal. Prvi in najbolj poklicani je čestital novemu rekorderju. Znan je postal Polda doma in na tujem. Dvakrat se je poslovil od skakalnega športa, pa se je zmagoslavno vračal v njegov objem. Za Polda šport niso bila zgolj tekmovanja pred množicami, temveč tudi spopad s samim seboj. Janez je v večini teh bojev zmagal, čeprav je skočil daleč in ostajal sam. Redki so bili, ki so mu podali roko. Ostajal je prijatelj Planice in skokov. Prav tako rad jih je imel kot svoj lovski revir, divjad, gamse, srne. Tako sta ga naučila oče in mati. To je nosil v srcu tudi leta 1964, po tekmovanju, ko je spoznal kruto resnico, da je za marsikoga večkrat pozabljen in nič več koristen. Vzel je puško in sekiro, odšel v Planico k bukvi, na katero je zlezel kot dvajsetletni fantič, in jo posekal! Štiridesetletni mož, šestkratni državni prvak v smučarskih skokih, je spoznal, da je smrt zadnja resničnost... Takšen ostaja Janez Polda, pa naj so ga poznali ali so zanj le slišali. Toliko dobrih vrlin je združeval v sebi Polda, da zasluži vse nase spoštovanje. To sodijo o Poldi vsi, s katerimi smo se pogovarjali zadnje planiške dneve, posvečene temu našemu velikemu junaku! Jože Ahačič, upokojenec iz Tržiča: »Janeza Poldo sem dobro poznal. Primerjam ga z Jankom Štefetom, tako po značaju kot po podobi. Kar je obljubil, je tudi naredil. Spominjam se Poldovega skoka 120 metrov. Skoda, da je podrsal. Janez Polda je veliko prispeval k slavi Planice in našega skakalnega športa, zato je prav, da organiziramo spominska tekmovanja.« Mirko Dornik iz Tržiča, zaposlen v BPT: »Polda sem poznal in občudoval, kako je takrat |h) letel 120 metrov. Na tem tekmovanju je skakal tudi Poljak Vrana. V zraku se mu je odpela smučka, pa se je vse srečno končajo. Polda je odraščal in se kalil vzporedno s skakalnim športom. Združeval je vse vrline športnika, ki jih je danes vedno redkeje srečati.« »Spustil se je navzdol, prilepljen na smuči. Hitrost je naraščala, mišice so se napele in že se je odrinil kot jeklena vzmet. Daleč predse je iztegnil roke, izprožil dlani in že je zaplaval brez teže. Nosil ga je veter, na katerega se je z zaupanjem naslonil. Zemlja je bežela pod njim, on pa je plaval k svojim zvezdam. Ni jih dosegel. Zemlja ga je z bolečim sunkom pritegnila k sebi,« pravi o planiškem »orlu« Janezu Poldi pisatelj Janko Perat — Z vsakoletnim spominskim tekmovanjem se čudovito oddolžimo junaku s prehitro strtimi krili, kije želel leteti kot orel nad ljudmi, mahaj očimi v pozdrav njemu in vetru, gospodarju gora! inž. Lado G oriše k Karel Kleindienst Anton Kuhar Karel Kleindienst, soboslikar z J esc-" nic: »Z Janezom sva bila prijatelja. Srečevala sva se tudi na lovu. V sebi je skrival značaj športnika, planinca in lovca. Bil je Gorenje, trd, skromen in odločen! Tak mi bo vedno ostal v spominu. Večkrat bi se morali zgledovati po njem m še več Poldi podobnih ljudi in športnikov bi morali vzgojiti.« Anton Kuhar iz Strahinja, cestninska postaja na Vrhniki: »Kot skakalec sem se zgledoval po Poldi. Z njim smo veliko zgubili. Se posebej mladi, ki bi jim lahko svetoval in jih učil. Mladi danes prepogosto vedo le /a ime, premalo pa za Polda športnika, delavca in lovca. Tako kot Krznarici, Finžgar in drugi je Polda živel s Planico in skoki. Fantje so se takrat znali skupaj vzeti in si pomagati ter svetovati.« Milka Starman Zdenka Debeljak Zdenka Sink mladim. Seveda bi jih morali /. njegovo športno potjo seznanjati.« Zdenka Debeljak iz Radovljice, dijakinja KSŠ Jesenice: »Polda in njegovi sovrstniki se z današnjimi skakalci težko primerjajo. Ce bi imeli sedanje pogoje, bi zanesljivo še več dosegli. Zato mora postati Polda vzornik mladim.« Franc Brane Aleksander Mrzlečki Meri Makovec Jože Zidar s Koroške Bele, zaposlen v jeseniški Železarni: »V Planici sem Poldo nasledil na .mizi' skakalnice. Janeza imam v najlepšem spominu kot človeka in sotekmovalca. Kar je obljubil, je izpolnil. Na malih skakalnicah je treniral in s tem pilil odriv. Nikdar ne bom pozabil Janezovega boja s Švedoma Karlssonom. Enako sta skakala. Potem pa je Janez potegnil in pristal na 8(i metrih. Ta rekord je padel šele leta 1964!« Inž. Lado Gorišek iz Radovljice, republiški sekretariat za urbanizem: »Polda ne bo pozabljen. Cenim ga in prav tako bi ga morali še bolj ceniti mladi. Treniral je tako kot sedanji nxl skakalcev. Vsako sezono je začenjal na manjši skakalnici in se selil na večje. S tem je krepil odriv, ki je bil njegova velika