Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine.
ITEY1LKA 20.
JOLIET, ILLINOIS, 5. FEBRUARJA 1915
LETNIK XXIV.
ojevatije v Karpatih
še vedno neodločeno.
Avstro-ogrske in nemške čete baje zopet potisnjene nazaj na Ogrsko. Pred novim navalom na Srbijo. Obupni nemški poskusi, predreti ruske linije pred Varšavo, dosedaj brezuspešni.
Italija in Rumunija nameravata udariti koncem tega meseca.
D"naj, 1. febr. — Sledeče uradno na-z"anil0 je bilo izdano nocoj: wr"i»Vsled ugodnejših vremenskih raz-fcr je bilo včeraj v zapadni Galiciji "na Ruskem Poljskem več vojaške Javnosti. Na raznih točkah imamo aznamovati delnih uspehov.
""NT •
■ 0V1 ruski napadi zapadno od pre-(aza Lupkowa v Karpatih so bili odbi-• Med spopadom na nekem gozdna-em pogorskem slemenu smo ujeli pet ^trnkov in 800 mož ter zaplenili dva l°Pova in dve strojni puški. "M" -
ko lc važnega se ni pripetilo v Bu-vini. Na južnem bojišču je položaj eizPremenjen."
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 1. febr.—Danes izdano urad-naznanilo iz nemškega vojnega s'avnega stana pravi:
^ Jugozapadno od Mlawe, severno ske ^ Vistule na severnem Polj-pos^.so blli,Rusi izgnani iz nekaterih .'ne ^ k' so J'h zavzeli prejšnjega
no

Ob
Poli t netnsl{' fronti na osrednjem Driifu6,^' južno od Vistule, so Nemci Pr^b.h nadaljnjega terena.
pJj- od reke Pilice .na južnem j0» S em se nemški napadi ponavlja-
Kusko uradno naznanilo.
j****. 1. febr. - Pozno snoči ruske° "aznanil° generalnega štaba Uso . voJske poroda nekaj nadaljnjih UpnoT — Vzh0(?! 2m Prusl<em in ob-Vist , Jevanje na levem bregu reke niin na R«skem Poljskem. Nazna-Se glasi:
"ena gOZ?ovju severno od Gumbin-^aljni"1 kallena so naše čete v na-nekit ^ bojevanju napredovale na e*aterih točkah.
dne 30leVem bregu v'stule se je vršil
k%rii ' Ja"' obuPen spopad. Blizu eneea a S° bili Nemci- ki s° navzeli Padeni"3! °k°P0v Prejšnj' ^an, na-skrainn »i 'laS' ko se je znočilo. Po srečUo d0vratni borbi se nam je po-s°VražnVl,naSkoku Z baj°netom izgnati smo	,1Z ok°Pa- Skoraj uničili
stn0 dv v OK°Pa. skoraj un j^^^e ceh stotniji nemški, ujeli
častnike in več nego 60 vojakov ter zaplenili en brzostrelni top.
Večina nemških napadov odbitih.
"Tekom dneva je sovražnik iznova poskušal izgnati nas iz naših ospred-njih okopov, a je bil povsod odbit po krvavi borbi, izvzemši eno točko, kjer se je nekaj sovražnih življev obdržalo.
"Naše topništvo na levem bregu Vistule je nadalje obstreljevalo sovražnikove postojanke z očividnim uspehom za nas. Razdejali smo nekaj o-kopov, poškodovali gotove druge, u-gonobili neko nemško predstražo ter razbili tri strojne puške in utihnili nekaj tQpov.
"V Karpatih se bojevanje nadaljuje ob fronti med goro Duklo in goro Wyszkowo. Splošno rečeno, so naše postojanke ob tej fronti varne. Na levem krilu ob fronti med Nižnjo Po-lisko in Lotoviskom napredujemo zadovoljivo."
Berlin o Rumuniji in Italiji
Berlin, 30. jan. (Po kurirju in brezžično v London.) — Dasi njeni diplomatski agenti še delujejo noč in dan, da občuvajo nevtralnost Italije in Ru-munije, vendar je nemška vlada opustila vse upanje, da obdrži ti dve deželi izven vojne.
Obvestilo iz najzanesljivejšega diplomatskega vira odkriva dejstvo, da sta Nemčija in Avstro-Ogrska po tajni pogodii pred kratkim pričeli prepovedovati izvoz gotovih olj in drugega blaga v Italijo, kjer jih' potrebujejo.
Ta prepoved ni bila javno naznanjena, ali rumunska vlada je doznala o j njej ter zaustavila ves izvoz petroleja I v Nemčijo in njeno zaveznico. I To dejanje smatrajo za nadaljnji dokaz močne vezi med oblastvi v Buka-1 reštu in Rimu ter za nadaljnjo potrdi-' tev govoijice, da bosta Rumunija in Italija posredovali proti Nemčiji pred koncem februarja.
Ob rumunski meji
London, 1. febr. — Kakor poroča iz Benetk poročevavec "Daily Maila", so dospele tja iz Bukarešta in Ueskueba brzojavke, iz katerih je razvidno, da "so zbrane ogromnfe trume nemških in
avstro-ogrskih čet pri Tekia Sipki ob ogrsko-rumunsko-srbski meji, čakajoč vsak trenotek, da navalijo na Srbijo." Povodnji da zazdaj ovirajo vsa vojaška podjetja.
Nočejo zamenjati ujetnikov.
Rim, 1. febr. — Papeža Benedikta prizadeve, pripraviti vojskujoče se države do tega, da zamenjajo za vojno nesposobne ujetnike, so se izjalovile, kakor so- danes poročali vatikanski diplomati. Vse dežele, na katere se je njegova svetost "obrnila s pozivom, so odgovorile, da bi onemogli ali hudo ranjeni ujetniki utegnili razkriti važne vojaške tajnosti, ako bi se povrnili domov.
Rusi zanikajo poraze.
Petrograd, 2. febr.— Ruski vojni glavni stan je danes izdal sledeče naznanilo:
"Nemški častniki varajo svoje vojake, če govorijo o ruskih porazih na Poljskem in v Galiciji. Nasprotno, Avstrijci bežijo. Gorske prelaze ob-držujejo Rusi. Rusko konjištvo je prodrlo na ogrske planjave in se zdaj bliža Budimpešti. Maršal von Hinden-burg se zaman trudi napredovati."
Pred tretjim navalom na Srbijo.
Pariz, 2. febr. — Brzojavka iz Niša, Srbija, agenturi za balkanske novice pravi:
"Potrjuje se poročilo, da velika av-stro-pemška armada pod poveljstvom avstrijskega nadvojvode Evgena namerava poskusiti tretji naval na srbsko ozemlje. Te čete so zbrane ob liniji, ki se razteza od Tekle do Šifke ob reki Donavi. Šifka je spojišče ogrske, ru> munske in srbske meje. Napad je bil odložen zaradi naraščanja Donave in Save.
"Srbski generalni štab goji zaupanje, da bo izid ugoden srbskemu orožju, ker so čete moralno in gmotno baje v izvrstnem stanju."
Italija se pripravlja.
London, 2. febr. — Italijanski rezervisti .živeči na Angleškem, so bili opomnjeni, da se pripravijo na poziv za odhod k zastavam.
Pariz, 2. febr. — Brzojavka iz Aten agenturi za balkanske novice pravi, da se v italijanskem mestu Bari ob Jadranskem morju blizu Brindisija zbira italijanski ekspedicijski vojni' zbor, sestavljen iz 20,000 mož, namenjen, da | zasede albansko luko Drač (Durazzo) in njeno okolico.
589,178 ujetnikov na Ruskem.
Petrograd, 2. febr. — Število vojnih ujetnikov v ruskih rokah je sedaj: nem ških — častnikoV 1,476 in vojakov
173,824; avstro-ogrskih — častnikov 3,621 in vojakov 410,257.
1,279 nemških juristov mrtvih.
Bern, Švica, 2. febr. — Po uradnih naznanilih, izdanih v Berlinu danes, je bilo 1,279 nemških juristov ali pravnikov usmrčenih v sedanji vojni. To skupno število obsega 6 vseučiliških profesorjev, 275 sodnikov, 240 odvetnikov, 334 asesorjev in 424 pravdnikov.
Petrograd poroča zmage.
Petrograd, 2. febr. — Važne zmage na Poljskem in v Karpatih poroča u-radno naznanilo iz ruskega vojnega u-rada danes.
Na desnem bregu reke Vistule je rusko desno krilo nadaljevalo svoje u-spešno prodiranje proti pruski meji. Blizu Bjezuna ob reki Vkri je oddelek kozakov pognal nazaj neki nemški pešpolk od armade generala Francois in zavzel neko postojanko samo deset milj od pruske meje.
Rusko levo krilo, sedaj trideset milj od pruske trdnjave Thorn, je zavrnilo nemški naval ob liniji od Lipna do Dobrzyna. Nemci so obupno napadali, poskušajoč zajeti rusko levo krilo ob strani.
L juto bojevanje pred Varšavo.
Bojevanje ob reki Bzuri, zapadno od Varšave, je stalo Nemce 6,000 mož na usmrčenih ter mnogo več na ranjenih in ujetih, kakor naznanjajo. General von ^lackensen je brzo poslal šest polkov njoti ruski postojanki jugoza-padno očj Sochaczewa, ki so ponovno naskakovjili štiri dni. Njegov namen je bil, iztezati pot proti Varšavi, kar bi povMsjKw opustitev ruskega prodiranja proti Tfiorftu in Koenigsbergu.
Težko topništvo je napravilo velike vrzeli v i^errrških linijah. Med tem ko se je pebita bojevala, je oddelek nemških saptrjev izgrebel predor skoro 100 yardov do prve linije ruskih okopov. Slučajno je neki ruski častnik o-pazil ustje predora, in mala skupina Nemcev je bila ujeta. Dve strojni puški so brž vedli k ustju predora in stotnija Nemcev je bila usmrčena pod zemljo.
Okopi izgubljeni pa spet dobljeni.
Vsled večjega števila Nemcev so bili Rusi na tej točki prisiljeni k umiku od prve linije svojih okopov. Potem so Nemci, z bombami izgnali Ruse iz d rac. iifc^jv njihovih postojank. Pomočile icete s<? nastopile in Nemci so bili prisiljeni, da so zapustili zavzete postojanke, izvaemši 100 yardov okopa na ruski desni.
Boji v Karpatih.
V	Karpatih so bile avstro-nemške čete neuspešne v poskusu, da si izsilijo pot proti severu in otmo Przemysl. Avstrijska armada, ki je prodrla v gorovje južno od Lutoviske, se ^vali nazaj proti ogrski meji. V tridnevnem bojevanju v Karpatih so Rusi ujeli 4,-163 vojakov ter zaplenili štiri topove in deset strojnih pušk.
Vojni urad danes ni imel brzojayk s poročilom iz okolnih virov, da so bili Avstrijci poraženi blizu Tarnowa, šestdeset milj vzhodno od Krakova. Poročilu niso verjeli v.uradnih krogih.
Rusi pogreznili vojno ladjo.
Pariz, 3. febr. — Uradno naznanilo iz Petrograda pravi, da je bila neka nemška torpedovka pogreznjena po ruskem podmorskem čolnu v Baltiškem morju dne 29. jan. Podmorski čoln1 je napadel vojno ladjo blizu danskega otoka Moen.
Dve ali tri nemške vojne ladje v Baltiku so trpele po-ruski h napadih tekom enega tedna. Nemška oklopnica "Gazelle" je bila torpedovana blizu otoka Ruegen in močno poškodovana.
Nemci odbiti blizu Varšave.
Petrograd, 3. febr. — Uspehe za rusko orožje ob bojni liniji pred Varšv šavo in v Karpatih poroča rusko uradno naznanilo, izdano danes.
Pred Varšavo so bili obupni nemški napadi odbiti z velikimi izgubami za sovražnika.
V	Karpatih je bil bataljon nemške pehote uničen. Avstro-nemške čete ob Karpatih so začasno opustile svoje prizadeve, oteti Przemysl. Povsod ob Karpatih prodirajo ruske čete in odbijajo Avstrijce nazaj na ^Ogrsko.
Kaj zahteva Japonija od Kitaja.
Peking, Kitaj, 30. jan. — Gotove privolitve v političnem in teritorialnem oziru, ki jih zahteva Japonija od Kitaja v zvezi z zasedbo Kiaučava, so zdaj znane tu. Tako dalekosežne so, da so vzbudile v vladnih krogih nemir |
Francozi odbijajo
nemške napade.
Nemški podmorski čolni strašijo Anglijo, napadajoč prevozne parnike.
ZRAK0PL0VCI MEČEJO BOMBE
Anglija hoče zapleniti vse ladje z živili za Nemčijo in Avstrijo.
London, 1. febr. — Baterije, ki ščitijo Dover, so streljale nocoj na nemške podmorske čolne in zeppelinovce. Pet nemških zrakoplovnic so opazili nad Doverom in jih prepodili.
Iz vojnega urada je prejela londonska policija za vse slučaje potrebna navodila. Kmalu je bil ves London teman in kakor blisk se je raznesla govorica, da se bližajo nemške zrako-plovnice. Na mnogih železniških postajah so bile luči ugašene. Telefonske pozvedbe v Harwichu, Cromeru, Southendu, Kings-Lynnu, Yarmouthu in drugih mestih so dognale zagotovilo, da vsaj tam niso opazili nobenih sovražnih zrakoplovnic.
London, 1. febr. — Uradno naznanilo vojnega ministrstva v Parizu poroča nocoj odbitje nemškega napada blizu La Bassee.
Berlin, 1. febr. — Poročila iz Pariza pravijo, da je bila francoska torpedovka 219 pogreznjena blizu Nieuporta, Belgija.
Grad Homberg razdejan.
Bern, 2. febr. — Francoski zrakoplove! so danes spustili bombe na slavni grad Homberg v Alzaciji, kjer so bili nastanjeni važni nemški štabni častniki.
Poslopje se je vnelo in je zgorelo do tal. Ogenj se je razširil na sosedna farmska poslopja in kmalu so preostale samo dimeče se razvaline.
Grad Homberg je bil letovišče fran-
coske grofinje Maupeau. Vseboval je nekaj dragocenega starinskega pohištva. Škodo cenijo na več milijonov frankov.
Nemei spuščajo bombe.
Pariz, 2. febr. — Nemški zrakoplov-ci so spuščali bombe s smrtnim učinkom v okrožju južno od Verduma, kakor pravijo današnja poročila. Več oseb je bilo usmrčenih v mestih Nancy, Luneville, Remiremont in drugih.
Šestdeset bomb so spustili drugi nemški zrakoplovci na obmorsko mesto Dunkirk, kar je vzbudilo tukaj najhujšo razgorčenost. Pariški časopisi izražajo ljudsko zahtevo, da se zavezniški zrakoplovci takoj maščujejo nad nemškimi mesti. Nemški zrakoplovci v Dunkirku so spuščali z bombami plameneče baklje.
Nemec razstrelil most.
Vanceboro, Me., 2. febr. — Nadaljnje mednarodno vprašanje v zvezi z vojno je nastalo za Združene Države danes, ko je neki Werner Van Horn razstrelil z dinamitom železniški most čez reko St. Croix na canadski strani meje in potem utekel v to državo.
Nekaj ur pozneje se je Van Horn mirno podvrgel aretaciji, a je takoj izjavil, da je častnik nemške armade in da je izvršil vojno dejanje, a ker je utekel v nevtralno deželo, da se ga po zakonu ne sme izročiti sovražniku domovine.
Anglija preži na morju.
Washington, D. C., 3. febr. — Poslanik Page v Londonu je brzojavi! državnemu departmentu, da je britanskemu brodovju zaukazano, ravnati z ladijskimi nakladi žita in moke, namenjene za Nemčijo ali Avstrijo, kot tihotapskim blagom, podvrženim zasegi in zaplembi.
150 obtoženih rudarjev.
Denver, Colo., 2. febr. — Dva nadaljnja unijska delavca sta obtožena umora vsled preiskav o stavkarskem nasilju v okraju Huerfano med nedavnimi nemiri v premogovnem okolišu.
William T. Hickey, tajnik-blagajnik coloradske delavske zveze (Colorado State Federation of Labor), in Eli M. Gross, podpredsednik iste, sta bila prijeta tukaj danes pod obtožbami, ki jih je podala velika porota, zasedajo-ča v Walsenburgu. Tu mislijo, da je posebna obtožba proti Hickeyu in Grossu ta, da sta prevažala puške iz Denvera v Walsenburg za uporabo stavkafjem po bitki pri Ludlowu.
Danes popoludne je bilo naznanjeno, da je velika porota v Walsenburgu podala skupaj več nego 150 obtožeb. Mnogoštevilne aretacije stavkarjev in meščanov, ki so sočuvs.tvovali ž njimi med zadnjimi homotijami, so bile izvršeni v Walsenburgu danes.
I
Sedem delavcev usmrčenih.
Grand Rapids, Mich., 1. febr. — Sedem delavcev, zaposlenih pri odstranjevanju podrtin tovarne Brown & Sehler, ki jo je razdejal požar pred dvema tednoma, je bilo usmrčenih pozno danes, ko se je ena izmed sten zrušila in jih pokopala pod množino opeke in morta.
Kakih dvanajst drugih je bilo zadetih po odpadajočih razvalinah in nekateri izmed njih so bili resno ranjeni. Policisti in ognjegasci so se trudili več i ur, da spravijo žrtve izpod razvalin.
Podražitev pšenice.
Chicago, 111., 3. febr. — Po vojni iz-podbujeni pšenični trg je spet zelo po-kočil včeraj. Največja podražitev v enem dnevu izza pričetka vojne je bila včeraj zaznamovati, ko Je poskočila cenfi majski pšenici na $1.65 — kar je višje nego v ponedeljek zvečer.
Italijanska vlada je kupila 1,000,000 bušljev pšenice in dodatne izvozne pro daje so dale skupaj 1,200,000 bušljev.
Brezplačno zdravljenje otrok.
Des Moines, la., 1. febr. — Prvi človekoljubni zakonodajni čin je izvršilo zakonodajstvo države Iovve danes, ko je senat sprejel Perkinsovo predlogo, ki predpisuje brezplačno zdravljenje za pohabljene in bolne otroke revnih staršev.
Nobenih dreadnoughtov.
Washington, D. C., 26. jan. — Predsednik Tillman od odseka za ladjedel-stvo je danes izjavil nasproti svojim tovarišem, da odločno nasprotuje načrtu, graditi letos vojne ladje velikih vrst. Priporočal je samo gradnjo malih ladij in pomožnih križark.
in bojazen.	~1-vsakdanji kruh" so nosile posamne
Japonija stavi nic manj nego 21 zan- , .
NEMŠKI VOJNI ZR-KOPL^V IN MOTOR. — NEMŠKI OKOPI NA POLJSKEM.
^že nemi]'	nernški vo'ni zr*koP'?v motor, ki igrata veliko ulogo v sedanji vojni. Spodnja
e okope na Poljskem in je l>i?a napravljena v okrožju Suwalki ob vzhodnopruski meji.
slika
tev! Med te spada v prvi vrsti odstop vseh koncesij ali pravic, ki so bile podeljene Nemčiji, na Japonijo; drugič, Kitaj se mora zavezati, da v prihodnje ne privoli razun Japonije nobeni drugi deželi ničesar; tretjič, Japonija zahteva predpravico za zgradbo posebne ■strategične železnice, in četrtič rudar-stveno pravico za pokrajini Shantung in Fukien v vzhodni Mongoliji in v dolini Yangtsakiana.
O tem so si na jasnem, da Japonija v rcsnici namerava .obdržati ozemlja, ki jih izkuša posredno spraviti pod svoje nadzorstvo.
Parada brezdelnih.
Chicago, 111., 1. febr. — Člani združbe "Industrial Workers of the World", anarhisti in njihovi pristaši, so priredili včeraj popoludne shod brezdelnih v Hull IIousu in po istem velik obhod po notranjem mfestu. Do resnih kra-mol ali izgredov pa ni prišlo.
Celo paradu so nadzorovali redarji na konjih. Med gledavci so bili porazdeljeni tudi mnogi detektivi. Zastave z napisi: "Glad ne pozna zakona", "Dela zahtevamo", ""Ali kruha, ali revolucijo?" "Daj nam danes naš
skupine.
Znamenitejši govorniki na shodu se niso udeležili obhoda.
Canada poravnala terjatve.
Washington, D. C., 1. febr. — Vsled sporazuma bo canadska vlada poravnala terjatve, nastale vsled nedavne obstrelitve dveh ameriških lovcev na race po canadskih miličarjih, s tem, da plača $10,000 staršem Walter Smitha, ki je bil usmrčen, in $5,000 Charles Dorschu, ki je bil ranjen, poleg vseh zakonitih stroškov.
Rojak ustrelil rojaka.
V Black Diamondu, Wa>h., je dne 25. dec. rojak Anton Kralj v pijanosti ustrelil Karola Orehek, predsednika društva "Planinar" št. 57 S. N. P. J. Orehek je hotel pomiriti besnečega Kralja.
N. V. in njegov stotnik.
Narodni Vestnik (Duluth, Minn.) je
v svoji 6. in 8. št. pbjavil članek "Porazdelitev vojnih sil" s podpisom S-p-r. In pod črto pristavlja urednik B. P. L. sledeče vrstice:
"Poročila in članke, katere označujemo s črkami S-p-r, nam pošilja iz prijaznosti naš dober somišljenik, bivši stotnik v avstro-ogrsjii armadi. Narodni Vestnik je tedaj edini slovenski list v Ameriki, ki prinaša razmotriva-nja o bojnem položaju od veščaka.. .. Ako bi kdo mislil, da so se skulwli v našemu (sic!) uredništvu, radi "busi-nessa," (sic!) naj pride k nam. Vsak pošten Slovenec dobi povoljno pojasnilo..."
Tako urednik N. V.
Mi pa še dostavljamo, da je članek "Porazdelitev vojnih sil" dobeseden prevod članka "The Division of the Nations' Forces", ki ga je priobčil v newyorškem tedniku "The Fatherland" z dne 20. in 27. jan. Dr. Hanns Heinz Ewers.
Iz tega je razvidno, kako je Vestni-kov stotnik-veščakVstrašno izviren in urednik pa — milo rečeno, lahkoveren!
Dokazi so na pregled v našem uredništvu.
' 2.
AMRRIKAN3KI SLOVENEC, 5. FEBRUARJA 1915.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 3. febr. — Rev. John Kranjec, župnik naše slovenske fare sv. Jožefa, je še vedno na smrt bolan, ko to poročamo. Vsled pljučne vnetice in hude vročice so bolniku vse moči o-slabele, tako da se nahaja v naj resnejši nevarnosti za življenje. Vendar zdravniki upajo na njegovo okrevanje, če se bolezen ne razširi na ledvice in druge notranje organe. Bolnik leži v novem župnišču. Včeraj (torek) je prišel Rev. John Plevnik, da pomaga g. kaplanu -voditi cerkvene posle med žup-nikovo boleznijo.
—	"Commission form" zmagala v Jolietu z ženskimi glasovi. Včeraj {torek) je bil odločilen dan za nadaljnjo upravo tega mesta. Bil je dan volitve in glasovanja o vprašanju, ali naj se uvede takozvana "commission form of government" za Joliet. In ženski glasovi so pridobili zmago novemu načinu mestne uprave, tako da bodo v prihodnje namesto štirinajstih aldermanov vladali mesto štirje komisarji z županom na čelu. Večina ženskih glasov v prid predlogu je bila 582 proti nasprotni moški večini 175, tako da je bil predlog sprejet z večino 407 glasov. Pred dvema letoma je bila "commission.form" poražena z večino 108 glasov. Včeraj je bilo oddanih glasov: z "yes" — moških 2,948 in ženskih 2,508, skupaj 5,456; z "no" — moških 3,123 in ženskih 1,926, skupaj 5,049. Skupnih ženskih glasov, 4,434. In tako je končan volitveni boj, ki je od njegovega izida odvisen nadaljnji razvoj mesta Jolieta. Pravijo, da bo novi način mestne uprave za davko-plačevavce zelo koristen, ker se mestni stroški zmanjšajo.
—	Zahvala. Dekliška družba sv. Neže se tem potom zahvaljuje vsem tistim, ki so po svoje pripomogli k dobremu uspehu igre "Nežka iz Bohinja". Posebno zahvalo izrekajo svojemu izvrstnemu učitelju Rev. John Plevniku, ki je vodil vaje in predstavo z neutrudno potrpežljivostjo in mojstrsko roko. Nadalje vsem fantom, ki so pomagali urediti vse priprave v dvorani in na odru, ter slavnemu občinstvu sploh, ki se je udeležilo predstav. Bog plačaj vsem! Čistega dobička v prid novi šoli je bilo $100.00.— Odbor.
—	Hleb mora tehtati 16 unc. Kakor smo že naznanili, se kruh podraži tudi v Jolietu, kakor v Chicagi in drugod, in sicer že tekom tega tedna. To pa zato, ker se je podražila pšenica in otoka. Hlebec kruha bo stal zanaprej v Jolietu 6c. Tako so skler'li joliet-ski peki. Ti pa bodo mora.i gledati, da bo tudi vsak hleb tehtal 16 unc, Jcalcor je predpisano. Vsak nek, ki prelcrši ta predpis, bo aretovan in kaznovan. Tako je jolietskim pekom naznanil mestni pečatnik (sealer) Anthony Scheidt.
—	Sedem junaških fantov. Da rešijo življenje svoji tovarišici gdč..Mariji Grabus, 191etni hčeri ge. Mary Grabus, 1010 N. Chicago st., bode sedem fantov dalo 21 štirijaških palcev svoje zdrave kože. Fantje so se radovoljno-ponudili k tej žrtvi. Vsakemu izmed njih bodo izrezali tri štirijaške palce z leve roke pri operaciji, ki se izvrši danes v bolnišnici sv. Jožefa. Koža bo prestavljena s fantovskih rok na nogo ranjenega dekleta. Dr. T. H. Wagner, ki izvrši operacijo, je rekel, da je samo na ta način mogoče rešiti nogo, drugače bi se morala odrezati. -Gdčna. Grabus je bila ranjena dne 10. januarja pri sankanju, ko so se sani prevrnile na klancu in so bili sankači vrženi ob tlak. Omenjeni gospici se je zlomila desna noga na dveh mestih pod kolenom in koža zelo odrgnila. Prepeljali so jo v bolnišnico sv. Jožefa. Zlomljene kosti so bile uravnane in se docela zaraščajo skupaj, ali koža Me ni hotela zaceliti. Zato je dr. Wagner v soboto izjavil, da bo treba z novo Jcožo zaceliti rano, če se hoče nogo rešiti. Vincent Grabus, brat ranjenega dekleta, je šel iskat fantov, ki bi žrtvovali nekoliko svoje zdrave kože, in odzvalo se je mnogo mladeničev, a samo šest je bilo izbranih za to izredno operacijo. Ti so: John Neinanich, 1217 N. Hickory st.; Louis Simonich, na voglu Granite in Oakland ave.; John Kren, 309 Jackson St.; Leo J. Thomas, 1200 Scott st.; Louis Zupančič, 1107 N. Chicago st.; John Brun-skole, N. Broadway & Ross St., ter Vincent Grabus. Ti radovoljci so pravi junaki. Omenjeno gospodično poznajo izza svojih otroških let, in zato prav radi žrtvujejo zanjo nekoliko svoje zdrave kože, da jo tako rešijo. To je prava ljubezen do bližnjega.
teljev in prijateljic in člani od društva sv. Antona Padovanskega št. 87 K. S. K. J., ter so napravili lepe govore. In lep govor je napravil naš dobro znani saloonar Joe Legan in naš slovenski krojač M. B. In pelo se je lepe slo venske pesmi, in godci so igrali lepe domače polke in valčke, tako da se je vse vrtilo, mlado in staro, vse je bilo židane volje. Novoporočenemu paru želim srečen zakonski jarem.
Eden navzočih.
Joliet, 111., 2. febr. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim za «nalo prostora v nam priljubljenem polutedniku. Nimam kaj posebnega poročati, kakor da se je poročil naš dobro znani rojak Joe Hrovat z Josi-pino Cankar. Ženin je doma iz Pra-proča pri Novem mestu, nevesta pa iz Iga pri Ljubljani. Tovariš mu je bil Anton šraj, tovarišica Agnes Klepec. Poroka je bila dne 27. januarja v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Svatba se je vršila pri nevestini sestri J. F. Bambič, kjer smo bili prav dobro postreženi z vsem. Navzočih je bilo mnogo prija-
Joliet, 111., 1. febr. — (Slovenski na rod potrpežljiv, bodisi v Združenih Državah ali onkraj Atlantskega ocea na.) Slavno uredništvo A. S.! Prosim, potrpite, če Vas preveč nadlegujem. Rad bi, ako vas je volja, opisal nekaj o nas Slovencih. Že sem v Združenih Državah 28 let in sem prepotoval, lahko rečem polovico Zdr. Držav, in povsod, kjer sem našel Slo vence in med njimi bival, sem opazo val in imam še sedaj pri srcu kakor en drag spomin, obnašanje in potrpljenje trpinov Slovencev. Vzemimo naj-prvo v tovarni. Kjer je Slovenec postavljen, tam on svoje delo dela, da po svojem prepričanju lahko rečeni, da niti bossa ali čuvaja ne potrebuje, in on svoje delo stori z veliko zado-voljnostjo. Drugo je, ako se Slovenec uči kakošnega mehaničnega dela, on se preje nauči, kakor kdorkoli drugega rodu, in to je, ker je on pazljiv in poslušen in marljiv, in rad dela. Dobri so tudi Slovenci v prodajalnah kot klerki, bodi rečeno pomagači v prodajalni. Povsod se Slovencem zaupa, da bodo pravilno in previdno storili, kar se njih tiče. Dobri so tudi Slovenci kot trgovci, ker oni radi pomagajo in potrpijo in čakajo dolg marsikaterega, posebno pa Slovenca, in pri marsikaterem imajo dosti zgUr be in vseeno potrpijo brez mrmranja.
Potrpežljivi so Slovenci tudi v stari domovini, to nam kažejo sedanje skušnje. Kako marljivo so prijeli za orožje na migljaj od avstrijske vlade, da udarijo po Srbih, ki so zagrešili proti avstrijski državi.
Sedaj, dragi čitatelji, je tudi za nas tukaj v Ameriki boljše, kakor je bilo 25 ali 30 let nazaj. Tedaj smo bili pred njimi nič druzega kot neizobražen človek, a sedaj, če te vpraša, kdo si, povej mu "Slovenic" in že ve, da si iz avstrijske provincije. Do tega so nam tudi dosti pripomogli v sedanji vojski naši bratje Slovenci in Hrvatje, ki so se tako hrabro borili za domovino, da tudi Amerikanci jih priznavajo za trde in potrpljive kot železo. Le tukaj, dragi čitatelji, premislimo vsi kot eden, da mi ne verujemo v to strašno in pogubljivo vojsko, ali želimo z eno besedo vsi, da bi Avstrija z božjo pomočjo prišla do zmage, in da bi bilo zapisano v zgodovini, da so bili Slovenci in bratje Hrvatje branitelji, in da brez njih bi bila Avstrija na poginu.
Pozdrav vsem Slovencem!
John V.
St. Cloud, Minn., 1. febr. — Spoštovani g. urednik! Moja naročnina je potekla 20. januarja, vam pošljem za pol leta en dolar za list Amerikanski Slovenec, ker ga zmeraj z veseljem prebiram, ker zelo nevstrašeno postopa in ker ga ne more uničiti noben sociali-stovski zagrizeni in dobfo le obetajoči list, kakor pregovor pravi: "Kadar konja love, mu oves mole."
Novic ni posebnih, kakor draginja in brez dela je zelo veliko ljudi; tukaj ni tovarn, največ je kamnosekov. Srčni pozdrav	M. S.
Steelton, Pa., 30. jan. — Cenjeno u-redništvo A. S.! Prosim Vas, da mi priobčite teh mojih par besed v Vašem priljubljenem nam listu A. S., katerega zelo rad prebiram, ker je zelo zanimiv list in priljubljen v širni Ameriki. Nisem navajen se oglašati po listih, ali zdaj, ko so nastali tako slabi časi v naši stari domovini, se pa rad včasi oglasim, pa ne za drugo, ampak samo zato, ker hočejo eni naši listi slovenski narod kar utopiti.
Kadar človek pade v blato, to je neugodna stvar; ali je težja, kadar zmanj ka vseh sil, da se iz tega blata izvleče, a vse globlje prepada, ne more se iz njega izvleči brez tuje pomoči. Tako vam je s slovenskimi enimi novinami. Zagrizli so se v ruščino in srbščino pa se ne sramijo kleti slovenskega delavca, in da jih ne pustijo, da so oni je-dini na pravem potu, kateri vodijo k slobodi slovenski narod.
Slovenci, ne dajte se varati! Ali so Slovenci videli ono, česar oti ni videl, da more biti isto tako v razsulo Slovenstva? Zato i so in smo proti Rusiji in proti onim, kateri jo branijo, katera je kriva, da je prišlo do vojske. Ne more se verovati, da je Rusija šla v vojsko za slobodo našo, a ne iz kori-stoljubja. Dobro poznani povest narodov, ali takega primera nisem našel, da je katera država vrgla na vago svoj obstanek a za drugega! To klepetanje je list G. N. prinesel v dokaz, da Rusija neče dati, da bi mali narodi nadalje živeli v suženjstvu, piše G. N. in C. A. in Blatnik. Vprašam to gospodo: Ali j^ finski narod živina, katera bi- morala po naravnem zakonu pod jarmom živeti? Ali je litvinski narod opica, katero je treba za nogo prive-
zati, da pleše po pravoslavni muziki grofa Bobrinskega? Ali mi vsi znamo, da finski narod ni živina, da polski narod ni divja zver, da litvinski narod ni bedasta opica, nego nasprotno, da oni. kateri hoče, da nas Slovence zdaj rinejo v ruski krvavi zagrljaj, da so oni baš najbedasteje opice ožjih mož-gan. Ne sanja se to Rusiji, da koga oslobodi; ako more, ga zakvači. To oslobodenje hita Rusija po svojih a-gentih kot prah v oči Slovencem. G. N. in C. A. ne bi ji šla pomagat zdaj, ker se nad Rusijo osvečujejo vsi oni grehi, napravljeni nad svojim finskim, nad polskim, nad litvinskim n^r.odom.
Dragi čitatelji našega slavnega lista A. S.! Kako novico je prinesel list G. N., da je Nemčija obečala avstrijske pokrajine Tirole in Trst Italiji, da ako gre v vojsko z Avstrijo in Nemčijo.
0	ti prešmentani list! Ravno narobe jo je povedal. A kaj ni to bila tista Rusija, kaj ni to Rusija obečala, da ako napade Italija Avstrijo in Nemčijo, da bo dobila Tirole, Trst in Reko? in ostale pa Rusija in Srbija? Tako je! Dragi Slovenci, ne dajte se varati! Rusija je osvoboditeljica slovenskega naroda? Res da je prava mačeha, kot pravi Blatnik.
Srpski Blatnik se izrazuje o hrabrih Srbih, kako so Hrvate in Slovence pobijali. V eni mali praski so izgubili Avstrijci kar 600 mrtvih, a Srbi samo 60 mož! Oj ti Blatnik, kje si iztak-nil to živo resnico? "Gvišno" ti je povedal v New Yorku srpski konzul Pu-pin? Ja res, to je za slovenski in hrvatski narod! Pač ti mora vsak Slovenec pripoznati, da si za slobodo slovenskemu narodu, ker se veseliš nad Srbi, ki puščajo slovensko drago kri!
Službena Rusija bila je ona, katera je v početku te vojske urbi et orbi po svetu razglasila, da je gotova z Avstrijo in da če ona razpasti, ker zato se Rusija vojskuje. Zdaj je tega 6 mesecev, kar se je vojska začela in o Avstriji nima več govora! A kaj, i še sami Rusi pridejo k pameti. Kaj piše ruski list "Ruskoje Slovo", eden od najbolj uvaževanih listov, kateri imajo svojo stvar v ruski politiki? je Slovo" piše, kako Angleška ne more trpeti, da Turška nanovo poraste, da se turška vojska zbira pred vrati Egipta, da udari na Sueški kanal. Ponosni Albion ne more spati. Angleška se je v resnici prepričala, da Rusija ni njen rival, da morski tesnaki temu carstvu edino služijo za zaščito njegovih obal in njegovih trgovinskih zvez. Nadalje veli ta list: Avstrija je stvarjena iz več plemen narodna. Avstrijske gospo-darstvene zveze so tako čvrste, da bi raztrganje te monarhije za posledico imelo poln zator pojedinih jedinic tega čudnega carstva. Potem bo Avstrija magari i v tesnih granicah vseeno še dolgo obstala. Vidi se, da ie Rusiji kislo jabolko, raztrgati Avstrijo. Zdaj pripravlja svojo javnost^nsi fakta, da je udarila s pestjo po vodi, ko je skočila v vojsko, au raztrga Avstrijo. Prišli so pomalo k pameti in videli so Rusi, da Slaveni v Avstriji, Cehi, Polaki, Hrvati, Slovenci in sami banački Srbi nečejo, niti želijo ruske in srpske slobode ,in se ne dajo prevariti in zmetati pod rusko knuto. Videli so, da se baš Slaveni najhuje borijo p'roti ruski in srpski agresiji, pa zdaj to velijo: na žalost Avstrijo streti je nemogoče, ker se ne dajo Slaveni rusoficirati, niti dado preveriti obečanjem, niti oni niso pozabili, kako je Polakotn, Fincem in Ukrajincem pod rusko knuto. No, veseli nio-amo biti, da i sama Rusija je prišla k pameti, pa magari kasno, ko je že to-iko žrtev povzročila. Zdaj je samo vprašanje, ali neče Rusija platiti zato račun? In ali če se Avstrija iše razširiti nego zmanjšati, viditi čemo i to. Kako je "Novoje Vremja" za slobodo Slavcnov, to ji ni sami Rusi ne verjamejo. Imela je dosti časa za dati slobodo Polakom, Litvinom, Fincem pa
1	samim Rusom, kateri so vsi skupaj tlačeni bolj nego so Turki v Macedo-niji tlačili. (Ako se kateri želi bolj natanko spoznati z rusko slobodo, naj si naroči ifekoliko spisov pravih in najslavnejih Rusov, Tolstoja in Gor-kija, pa če videti to slobodo.) Malo ima Slovencev G. N. in C. A. danes v Ameriki, niti najprosteje laži nečejo jim jih več prikupiti.
G. Blatnik spominja, da bi bilo dobro, da Slovenci živeči tukaj v Ameriki zberejo nekoliko tisočakov, da bi jih dali njemu, da bi on kupil srpsko tamburico, da bLzapeval 'pesmo Petrovo in da bi on jo odrinil s svojo delegacijo, kedar se bo sklepal mir. Seveda, kakor bo on sviral na svojo tam-buro, tako bosta Avstrija in Nemčija "tancali", ha-ha-ha! Dragi Slovenci, jaz pa g. Blatniku svetujem najboljše, da si kupi srpske opanke s čavlji pod-bite, da ga bojo bolj pripoznafi za Srba. Seveda, kaj ga bom jaz potil, če ga v New Yorku srpski konzul Pupin.
Pozdrav zavednim Slovencem in Slo venkatn sirom Amerike! Tebi, A. S., pa mnogo novih naročnikov.
John Kočevar.
.::»»K«»«.«««
s
SLIKE IZ VOJNE.
»ffiSJjffi^ S3 s ffi MMffiK
(Iz "Slovenca".)
V jarkih.
Domobranec piše z bojišča v Galiciji: "Dozdaj sem še živ in zdrav. Stojimo v rojni črti kakšnih 800 korakov oddaljeni od Rusov. Kroglje, šrapne-li, granate sikajo in žvižgajo nad nami
in med nas, a tudi mi ne držimo križema rok. Zdaj smo že na tretjem mestu. Tukaj je na"ša naloga, zadržati .sovražnika, dokler ne pridejo naši. Zakopani smo v globokih rovih in živimo tukaj kakor črvi zagrebeni v zemljo. Glavna stvar je, da nas sovražnik ne opazi, sicer bi se usula svinčena toča na nas. Meni se godi bolje kakor drugim, ker mi ni treba streljati (pisec je častniški sluga) in sem lepo na varnem. Hrane imamo dovolj in si jo grejemo na sveči, kadar nam jo prinesejo vso mrzlo. Vsak dan pričakujemo odločitve. Kaj še bo, ne vemo, ali vsi upamo v zmago našega orožja! Na tem mestu smo že sedem dni. Pozdravljam vse znance. A. Š."
Vohun.
Najbolj zanimanja vreden je v vojni izdajalec, ki za denar ali obljube izdaja svojo domovino, svoje rojake. Nekaj čisto drugega je vohun, ki služi svoji domovini skoro gotov smrti, ne da bi imel pričakovati, da se bo njegovo ime kdaj imenovalo v javnosti s častjo. Nedavno se je poročalo, da je bil v Londonu usmrčen vohun Lody. Nekdo, ki se je vrnil iz Londona v Nemčijo, opisuje v "Frankfurter Zeitung'' tega neznanca tako-le:
Bilo je 3. novembra. On je bil vohun. Kot ameriški odvetnik (mednarodni ameriški odvetnik je poklic, ki raste v sedanjem času kakor goba v vlažnosti) je neprestano delal izlete ob obrežju, proučeval pristanišča, gibanje in namene angleške mornarice, ki je tičala skrita na severu Angleške kakor zaprta za dvanajsterimi jeklenimi stenami. O tem, kar je videl, je pisal preko Kodanja v Nemčijo. Trajalo je precej časa, predno ga je doletela usoda. Vedel je tako, kakor je vedel Tsingtav za svoj padec, da bo prišel dan, ko bo brala cenzura njegovo pismo, ko mu bo prišla na sled policija kot navadnemu, zaničevanemu, plačanemu vohunu.
Imenoval se je Hans Lody. Časopisi so ga opisovali z vsemi pripomočki razburjene fantazije, ki jih obvladuje v sedanjih časih. Ali je Hans Lody njegovo pravo ime ali psevdonim? Tor-da med razpravo pred sodiščem — angleški listi so prinesli o njem poročila — se je izkazal plačani, zaničevani vohun "kot junak svoje domovine.
"Kaki so bili vzroki vašega postopanja?" ga je vprašal sodnik.
"Izpolnil sem le nalogo, ki mi je bila poverjena od domovine!" je odgovoril vohun kratko in mirno. Razprava je trajala več dni in ves čas je kazal popolno udanost v svojo usodo in ne-omajano možatost, ne da bi skušal doseči kake milosti od strani sodnikov. Med razpravo se je zgodilo nekaj, kar je zbudilo začudenje. Nek neznanec, Anglež, je stopi! iz vrst občinstva ter mu ganjen vsled usode človeka, ki je vršil svojo dolžnost in katerega čaka smrtna obsodba, podal roko. V ozračju vohunske sodne razprave, prepojenim sovraštva, se je upal podati Nemcu roko, ki mu jo je krepko stisnil. Seveda so ga takoj aretovali. Pri energični preiskavi, ki se je je udeleževalo vse časopisje, se je dognalo, da ni bil z obtožencem v nikakršni zvezi, da ga je sploh v sodni dvorani videl prvikrat in da je dostojen angleški državljan, ki se je dal premagati od čustev svojega srca. Izpustili so ga takoj na svobodo.
Nemški vohun Hans Lody je bil v več slučajih spoznan krivim izdajstva ter je bil obsojen. Toda sodnik kazni ni javno proglasil. Seveda je določena smrt kot kazen za zločine, kakršne je zakrivil Lody. Za usluge, storjene domovini, leži sedaj pokopan v tuji zeni-lji.
Naši fantje v Galiciji.
Poveljstvo nadomestnega bataljona 17. pešpolka nam je prepustilo pismo polkovnega adjutanta, odposlano dne 1-4. decembra 1914, gospodu polkovniku baronu Stillfriedu.
Pismo navezuje na našo protiofen-zivo v Karpatih in se prilično glasi:
Velespoštovani gospod polkovnik!
Danes imamo končno zopet par ur počitka, "Železna divizija" se je zopet sijajno obnesla. V neprestanih nadvse napornih pohodih smo prodirali iznad Eperjesa čez Bartfeld v smeri proti Novemu Sandecu. Mnogokrat smo korakali po gorskih pešpotih, koder nas niti poljske kuhinje niso dohajale, prenočevali smo pod milim nebom, izvrševali obkoljevalnc manevre in napade z boka ter na sovražnika tako pritiskali, da se je pričel v največji naglici umikati.
Naša divizija je bila dobila popolnoma samostojen nalog, ki ga je sijajno izvršila. Prvi je bil v Novem Sandecu tretji bataljon 17. pešpolka z oddelkom strojni pušk. Prebivalstvo nas je sprejelo kar najbolj prisrčno in nas obdarovalo s šopki. Naslednjega dne je skozi mesto korakala vsa divizija. Nas vse, ki smo bili prebili toliko vsakovrstnih naporov in težav, je prisrčni-sprejeni od strani prebivalstva iznova poživil. Moštvo vrši naravnost nadčloveško delo in reči treba, da bo zgodovina sama to delo pač težko kdaj primerno ocenila.
Naše napredovanje v zvezi z zavestjo, da podimo sovražnika pred seboj, nas navdaja s čim večjim pogumom.
Slovenski vojaki love Ruse.
Poroča četovodja J. š., doma iz št. Lovrenca nad Mariborom, ki je pride-ljen 20. lovskemu bataljonu. Udeležil se je bojev v Galiciji.
Naš bataljon je dobil nalogo, da zadržuje sovražne napade in s svojim hrbtom pa varuje prehod našega tren-skega oddelka. Kar naenkrat, kakor
da bi iz tal prirasli, se pojavi pred nami četa ruskih vojakov, nad 60 mož. Oddali so na nas nekaj strelov in mi dobimo povelje za naskok. Prvič sem krčevito zagrabil bajonet, da bi ga porinil v sovražnikovo truplo, a tako daleč ni prišlo. Ko smo se namreč z gromovitimi hura-klici zakadili proti Rusom, so imeli ti že puške na tleh in so držali roke kvišku, zopet drugi pa so nataknili čepice na bajonete v znamenje, da se udajo. Obkolili smo jih, razorožili in jih spremili na bližnji kolodvor, kjer smo dobili skupno ž njimi menažo. Pripovedovali so nam vsi, da se vojaki, kakor tudi njih poveljniki ne morejo dovolj načuditi junaštvu vojakov, ki sledijo povelju ukazujočih, če bi jim Rusi železna polena nasproti lučali, in bi se menda brez povelja ne umaknili niti za ped.
Junaški slovenski dragonci.
"Reichspost" poroča: Patrulja 5. dragonskega polka, sestoječa iz štirih mož pod vodstvom poročnika Gratzy-ja pi. Wardengga je naskočila pri neki rekognostaciji močno rusko predstra-žo, ter ujela 43 Rusov, ne da bi sama trpela kakršnokoli škodo.
Chicago Phone 788 N. W. PhoM W
James L. McCullocb
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK. klerk in tolmač.
317 Jefferson Street, nasproti C*aH House, Joliet, IIL
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posoaH*
Orpheum Theatre B u i 1 d i« f • JOLIET, ILL.

i
Hripavost, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika, prehladi in kašlji se hitro vdajo, kjer se uporabi
CEVERA'S
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in tešilo. Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Gena 25 in 50c.
Zanesljivo zdravilo zoper kagelj.
"Naznanjam Vam, da se mi je izkazal Severov Balzam za Pljuča zelo zanesljivo zdravilo zoper kagelj. V treh slučajih jo pomagalo mojim sinom ko jih je napadal kašelj. Z veseljem ga priporočam vsim, ki ea potrebujejo." Em. Matejovez, Box 41, Comly, Ohio.
V slučajih prehlada In Influenza
jo dobro omeniti, da Severn's Cold and Grip Tablets (Severovi Tableti .zoper prehlad in hripo) rabljeni v zvezi Severovim Balzamom za Pljuča tudi izborno učinkujejo. Cena Tabletov jo 25 centov.
6 ^ SEVERA'S TAB-LAX?
Sladkorno odvajalo. So izborni, za otroke, kakor tudi za odrasle.
Severove Pripravke imajo naprodaj lekarnarji vsepovsod!. Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomestitve.
W. F. Severa Co,
CEDAR RAPIDS IOWA
11 z malega raste vc
! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želi starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
i

The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS |
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pred..
CHAS. G. i'LARGE, k»li'

Ni kruha istega okusa. ni mogoče dobiti. BABI* M0 POSEBNA SREDSTVA iu pazimo, d» spečenio ravno prav.
Biilterfarusk
KRUH—5c hleb. Pokusite ga — ni bolj*«**
SKKWSMWWWWMMWWWSWSiflifiWMMtt*
£ COMMERCIAL
Sfi «
K K K
TRUSTS RANK SAVINGS
m
5]0F J0LIETI

» SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE P0SLfi» s
f I Stall	...___
Charle. McK«»»* h Theodore r.Gerla««
URADNIKI
£ E. J. MURPHY. pradaadaik
THEO. R. CERLACH. podpredsednik. * JOHN T. CLYNE.ka.ir.
NADZORNIKI: Herman C. L. Slall J»m R. B
CarlOeateile	Charle« McK
Edward R. Daley Theodore R.1 William Stara	John T. Cly ne
E. J. Murphy
j»	e.. j t murpny
SKMMMMilIMMMMIRIIMMMiRiliMMiiiMIlB*1*
KRANJSKO
—	Poljaki in Slovenci. "Nova Reforma" hvali Slovence, ki tako sočutno fodpirajo poljske begunce. Hvaležno omenja oklic kranjskega odbora za tališke begunce, objavljen v "Slovencu" dne 18. decembra. Ljubljanski Poljski odbor za gaTiške begunce (v Katoliški Tiskarni III) objavlja v dunajskem dnevniku "Wiedenski Kuryer Polski" oklic, v katerem pojasnuje svoje delovanje. Ljnbljanski^ poljski odbor obsega Kranjsko, Štajersko in Koroško.
—	Naši slovenski junaki. Veliko »rebrno kolajno zaradi hrabrosti pred sovražnikom je prejel Filip Fatur, dra-tonski polk št. S, doma iz Zagorja na Pivki. Sedaj se nahaja na Ruskem
Lodza. — S srebrnim zaslužnim križcem s krono je odlikovan za hrabrost Janko Torkar, narednik divizij-skega telefonskega oddelka. Odlikoval se je v bojih na srbskem bojišču.
Na srbskem bojišču je bil ujet dr. J oz. Hubad, komisar v Kranju, sin Pokojnega gimnazijskega ravnatelja "ubada. Pisal je iz Niša, da je bil ujet dne 9. decembra.
—	Visoko odlikovanje. Odličnega zdravnika dr. Franceta Primšarja je cesar odlikoval v priznanje hrabrega In Požrtvovalnega zadržanja pred so-vražnikom z zlatim zaslužnim križčem * krono na traku hrabrostne svetinje ter je bil obenem povišan za asistenč-"egi zdravnika. Visoko odlikovanje fe. . Primšarju ni moglo več izročiti,
ajti padel je na polju časti za domovino dne 18. novembra na Rusko-"olj skem.
—	Imenovanja v evidenci dom. pe-ote- Za nadporočnike so imenovani
Poročniki: Dr. Rihard Viditz, Jožef £emec, Ivan Koutnik, dr. Dragotin ^naflič, Edvard Pelikan, Ivan Branke, Ivan Peterka, dr. Anton Mulej, J°3'P Leskovar ,Anton Lovrič, Jurij . mk> dr. jur. Pavel Skaberne, Ed-
Lachnik, Rudolf Koutnik, Ivan urbas, Josip Goltsch, Ignacij Založ-■"k Fran Bonač, Fran Peterka, Gvido Aiihelič, dr. jur. Jakob Doljan. — Pri ?0m' Potničarjih v evidenci: Rudolf Jordan, Fran Žagar, Leon Mencinger.
. . Pokoju so imenovani za nadporočnike poročniki: Viktor Eržen, dr. van Lavrenčič, Dragotin Pelikan.
7~ umrl je v Ljubljani Anton No-v M P0<^oma^e Marine, veleposestnik Notranjih goricah, v vojaški bolniške' II. državne gimnazije vsled prečenja, star 38 let.
uradnih izkazov izgub. Praporščak grof Schaffgotsch Franc, 97. PP- ujet v Omsku, Rusija. V seznamu izgub št. 52 je bil označen za rajnega. Major Leneček Jaroslav, 87. P-. ujet v Čembarju, gubernija Pensa, p Jv — Poročnik Lilleg Ervin, 27.
•> ujet v Čerepovcu, gubernija Now-*or°d, Rusija.
27~h NadP°r°čnik Franc Hauptman ' PešP°'k. 18. stot., je padel 20 tob Pespo,k- ^ stot., je pajlel 20. ok-slu?1 P" Novem Mjastu. Njegov stva ' ožar je oddal vse njegove
na pristojno mesto.
0.sebna vest. Zdravnik g. dr. ga b'"1" Ipavic se J'e vrnil s severne-
boIn'0J1SCa m Prevzel vodstvo vojaške "olnice v Ljubljani.
srblJ,rg°V-eC s °luP- Jki se nallaia v
Pt... , Ujetništvu, je težko ranjen restreljen je skozi prsi.
v^ak\/laraicvU Je za 'egarjem umrl 4 v li, k, Anibrož iz Šmartnega št.
'Jubljanski okolici.
pir vM,f(sil"aI,u cena za jajca in krom vlada iP h , P""011^'- C. kr. deželna detailn olocila maksimalno ceno za od kosa tProdajo jaic "a 12 vinarjev ni kron -Cr maksinia'no ceno za jedil-
de^lo K„Sjs1k30:inarii °d 1 za ccl°
H ~Ll°jaŠke vestL Za stotnike so bi-br.menovan, :nadporočnik Ivan Ga-
19. ' I," pc ;- Polk; Maksim. Kovačič,
poik. L« JAlfonz Grikar>47- p«h-
Rikj* Kaucič, 81. peli. polk; Av-nart 17 ' ^rZ0jav- odde1-: lrranc Le-W'-'polkPr	Ivan Lc«at' 43"
vančič lk°Vlč' 78' Pch- Polk; R. Ju-
94- Pešnnii^rf bat; Rudo,f Mlakar-Maks L k: Rudolf K»cz- 17- pešpolk; škerc i""?.' 27' Pcšpolka; Ivan Mo-
Pešp • v;'; pespolka; Josip Krpan, 53.
no 0Jisek0r«QbOr"ik' 42" pcžp': Bru' ren 53 89" Pcsl>-: Stojan Prcše-
iančič ?sesp": Franc Plcša- El"'l Koc-Pešp •'•u P?lj' artil- Polk; Karel 79.
^uiLw ? Pečnik> 5-ulanski p°lk;
trdnj trd' P°lk: Boris Modic, 8. trdnj; -P- bat.; Fran Travenec, 3.
častnika • --Za nadporočnika prov.
Perja^Jf "»enovan poročnik Avgust liki-	rez- nadporočnike poroč-
^žan s , li4» brz°jav- polk; Ivan °Krin 27 .vski bata'j-: dr. Franc pešp0lk »PeJspolk: Em'l Hajnšek. 27. lk' RudoIf Tomšič, 11. lov. bat.;
Ivan Kajbič, 17. pešpolk; Ernst vit. Lušin pl. Ebenreuth, brzoj. oddelek; Karel Kulielj, 27. pešp.; Ferdinand Tomažič, dr. Ciril Premrl, 95. pešpol-ka; Pavel Zablatnik, 9. lov. bat.
—	Nadporočnik Kastner umrl. Krakov, 3. jan. "Nowa Reforma" poroča da je v Krakovu zadela kap nadporočnika in šefa vojaškega ženijskega oddelka Evgena Kastner. Nadporočnik je umrl.
—	Smrt med vojaki. Karel Deutsch-mann, pešec 17. pešp. — Lajos Magyar, pešec 38. pešpolka. — Fran Ha-berfellner, rezervni poddesetnik gor-sko-trenskega oddelka 3-14. — Josip Gabrovšek, pešec domobranskega pešpolka 27. — Angel Brezan, pešec tren-skega oddelka 12-111-9. — Josip Bal-dauf, črnovojnik.—Andrej Nedveczky, narednik 29. pešpolka.
—	Srebrni zaslužni križec s krono je Nj. Veličanstvo podelilo naredniku Iv. Torkarju, c. kr. finančnemu nadpaz-niku v Ljubljani, za zaslužno vedenje proti sovražniku. Odlikovanec je dodeljen telefonskem uoddelku 6. brigade.
—	Iz ljudstva. Jernej Pleško iz Kozarij, Podsmreka št. 11, je vsled dogovora s svojim sinom Jožefom vojaški oblasti javil osebno, da se je sin Jožef že toliko doma pozdravil, da on lahko vojaško službo v fronti nastopi in da to želita oče in sin. Jožef Pleško, korporal domobrancev, je dobil v decembru daljši dopust zaradi bolezni. — Dokler bo Avstrija imela kaj takih očetov in sinov, se ji ni ničesar bati.
—	Šest sinov v vojni. Posestnica Uršula Goli v Rudniku ima pet sinov v vojni, šesti — najmlajši pa bo šel te dni na nabor. — Posestnica Uršula Spačal, vdova iz Kostanjevice na Krasu št. 5, ima pet sinov pri vojakih. Najstarejši je rojen leta 1872., najmlajši leta 1882. V Galiciji se bori tudi njen vnuk Peter, rojen leta 1893.
—	Misli na mamico v tujini. Ivan Selan iz Sela pri Bledu, o katerem se je govorilo, da je v vojski v neki cerkvi zgorel, piše iz ruskega ujetništva iz Samarkanda v Srednji Aziji: Zdrav sem sedaj popolnoma, za kar se imam zahvaliti Bogu. Tu ni nič mraza. Tu bi bilo za mojo mamico, ki jih vedno zebe. Tu je dosti grozdja, ki je zelo poceni. Funt velja 2 kopejki. Vi ne veste, kakor težko čakam, da bi bil rešen ujetništva.
—	V ruskem ujetništvu se nahaja Anton Bohinc iz Dol. Dobrave, organist in blagajnik Izobraževalnega društva na Trati.
—	Izpred sodišča. Pred ljubljanskim izjemnim sodiščem je bila dne 24. dec. ob 1. uri popoldne izrečena sodba proti obtoženim dijakom. Ker smo v četrtek list zaključili že ob 11. uri dopoldne,. sodbo priobčujemo še?le danes:
Ivan Endlicher, privatist 8. gimnazijskega razreda v Ljubljani, v preiskovalnem zaporu, se oprosti obtožbe po par. 65a), obsodi radi pregreška po par. 285, 286 a), 287 a), c) na 7 mesecev strogega zapora, v katerega se všteje preiskovalni zapor od 29. junija. — Janko Novak, sedmošolec v Ljubljani ,v preiskovalnem zaporu se oprosti obtožbe radi zločina po par. 65 a), se obsodi kakor zgoraj na 7 mesecev strogega zapora od 1. julija sem. — Adolf Ponikvar, dijak 8. razreda v Ljubljani, v preiskovalnem zaporu, se obsodi radi pregreška v zmislu par.
285,	286 a), 287 na 3 mesece strogega zapora od 30. junija. — Evgen Lovšin, gimnazijski maturant, v preiskoval nem zaporu, se obsodi radi pregreška, kakor zgoraj na 6 mesecev strogega zapora vštevši preiskovalni zapor od 3. julija naprej .— Anton Stefančič, dijak 6. razreda realke v Ljubljani, v preiskovalnem zaporu, se obsodi radi pregreška v zmislu pdr. 285., 286. a), 287. c), e), 305. in 311. na 6 mesecev strogega zapora od 29. junija. — Ivan Žgajnar, jurist ,v preiskovalnem zaporu, se obsodi zaradi pregreškov po par. 285., 286. a), 287. a), na en mesec zapora, vštevši preiskovalni zapor od 8. julija. — Josip Kozak, stud. phil. v preiskovalnem zaporu, se obsodi radi par. 285.,"286. a), 287. b), na en mesec zapora od 7. julija. — Gustav Orna hen, farmacevi, obsojen po par. 285.,
286.	a), 287. na 1 mesec vštevši preiskovalni zapor od 3. julija. — Ivan Kos, osmošolec, obsojen po par. 285., 286. a), vpoštevajoč par. 266. na 3 tedne zapora. — Danilo Majaron, sedniO' šolec, kriv istega pregreška, obsojen na 14 dni zapora. — Matija Ambrožič, stud .med. po-par. 285., 286. a), 287. d) na 1 mesec zapora.—Fran Vizjak, sedmošolec, obsojen zaradi pregreška par. 285., 286. a), 287. c) z uporabo par. 266. na 14 dni zapora. — Viktor Fct-tich-Frankheim, abiturijent, kakor zgo raj na 14 dni zapora. — Leon Kavčnik, sedmošolec, kakor zgoraj na 14 dni. — Jakob Avšič, šestošolec, kakor zgoraj, na 14 dni. — Albin Fakin, pctošolec, oproščen. — Gregor pl. Fn ' isperg, šestosolec, radi istega pregreška, 14 dni. — Janko Oblak, sedmošolec, opro ščen. — Josip Arli, gimnazijec, oproščen. — Fran Tavčar, pctošolec, kriv radi pregreška po par. 285., 286. a), 287.
c), obsojen na 14 dni. — Maks Košir,' sedmošolec, oproščen. Fran Grebene, | realec, zaradi istega pregreška, na 14 ' dni. — Anton Gunde, petošolec, enako J na 14 dni. — Janko Grabnar, abiturijent, zaradi istega pregreška, na 14 dni. | — Anton Kuntarič, šestošolec, enako na 14 dni. — Vladimir Premrov, petošolec, enako na 14 dni. — Viktor Za-lar, privatni uradnik, v preiskovalnem zaporu, obsojen zaradi pregreška po par. 285., 286.' a), 287 d), na 1 mesec zapora, vštevši preiskovalni zapor od 29. junija.
Državni pravnik si pridrži postopa-" nje proti posameznim obsojencem v smislu par. 23. tiskovnega zakona.
"Grazer Tagblatt" poroča, da se je preiskava proti juristu Jenku in dijaku Fabijančiču morala ustaviti, ker sta pobegnila v Srbijo, kjer je prvi v bojih padel, drugi je pa težko ranjen.
—	Triglavski vodnik Šmerc umrl. V Mojstrani je 27. dec. umrl znani triglavski vodnik, gostilničar Franc Sku-mavc, po domače Šmerc, v starosti 61 let. Rajnik je bil po radovljiškem o-krajnem glavarstvu že leta 1878. potrjen za triglavskega vodnika. Na Triglavskega vodnika. Na Triglavu je bil nad 500krat.
—	Podeljena je župnija Begunje pri Cirknici ondotnemu župnemu upravitelju č. g. Mateju Ježek.
—	Uboj v škofjeloški okolici. 26. decembra sta pila v gostilni Tomaža Hafnerja v Godeščah 581etni posestnik Janez Svoljšak in 601etni zidar Anton Rant. Med kvartanjem sta se sprla. Rant je potegnil nož in sunil ž njim Svoljšaka v prsi; zadel ga je v srce. Svoljšak se je zgrudil mrtev na tla. Morilca so prijeli in ga izročili okr. sodišču v Škofji Loki.
—	Umrl je g. Fran Makovič, strojnik južne železnice, star 59 let.
—	Umrl je v Idriji dne 28. dec. nad-zdravnik dr. Stverak.
—	Poročil se je c. kr. poročnik v režervi dr. Viktor Peterlin z gdčno. Elo Arko iz Ribnice.
-	Na severnem bojišču je bil težko ranjen stotnik 27. dom. pp. Dobnik. Nekatera privatna poročila pravijo, da je podlegel ranam. — Ranjen je bil nadporočnik 27. dom. pp. Rud. Maye-ritseh. — V roko je ranjen učitelj Kovač. — Pogrešajo jurista Pirkoviča. Domnevajo, da je ujet.
-	Smrtna kosa. Umrli so v Ljubljani: gospa Jederta Gorjup, mati mestnega učitelja gosp. Gorjupa, stara 79 let. — Lastnica hotela "Pri slonu" gospa Josipina Gnesda roj. Prossinagg, stara 81 let. — Gospa Ana Abulner roj Gradnik, mati nadoficijala Mestne hranilnice ljubljanske g. Fr. Abulner-ja. — Gospa Heda Orenek, soproga zasebnega uradnika g. Fr. Orehka, sedaj pri vojakih v Ljubljani.
—	Iz seznama izgub št. 91. 92, 93 in 94. Nadporočnik Legat Janez, 43. pp., iz Trsta, mrtev; poročnik Šetina Fr., 20. črnovoj. pp., ujet; poročnik Blu-mauer Rihard, 7. pp., 9. stot., ranjen; kadet Blumauer Božidar, 7. pp., 6. stot., ranjen; poročnik Domenig Janez, 4. dom. p., mrtev (septembra 1914); kadet Germann Leopold, 7. pp., 8. stot., ranjen; stotnik Jereb Jožef, 4. dom. p., 4. stot., ranjen; poročnik Kastreuz Robert, 22. pp., 7. stot., iz Ljubljane, ranjen; nadporočnik Kle-mentschitz Friderik, 4. dom. p., 3. stot., mrtev (septembra 1914); poročnik Možina Anton, 59. pp., 6. stot., mrtev; kadet aspirant Šiška Jožef, 1. bos. here pp., 10. stot., ranjen; poročnik Zago-ričnik Ludvik, .4 dom. p., 7. stot., ranjen.
—Od mrtvih vstajajo. Ob mobilizaciji za vojsko je tudi Alojzij Vidmar, posestnik iz Leskovca, vzel slovo od svoje žene, s katero je bil šele nekaj mesecev poročen. Ves čas, odkar je odšel na vojsko, blizo 5 mesecev pa ni bilo od njega.nobenega sluha. Nekateri so pravili, da mu je granata odtrgala roko, eden je pravil, da je mrtev, ker ga je videl, ko je v vojnem metežu padel. Lahko si je misliti, v kakšnih skrbeh je bila zanj njegova mlada žena. Dne 4. jan. je pa prišlo njegovo pismo iz Sibirije, kjer je bilo pisano \7. novembra. Sedaj je njegova žena A 1 ^ potolažena in upa, da se ji po	m miru zopet vrne.
—	Požar v Ivošani. V Košani je na sv. Štefana dan zgorela ena hiša in dvoje goc: jdarskih poslopij s pritli-klinami.
—	Umrla je 28. dec. v Moravčah gospa Ana Pirnat, rojena Resnik, v 72. letu starosti. Rajnica je mati g. profesorja Maksa Pirnata v Kranju.
—Umrli so v Ljubljani: Ivan Reyer-schitz, finančne straže nadpaznik v pok., 94 let. — Henrik Kunstler, kovaški pomočnik, 18 let. — Marija Bizjak, služkinja, 28 let. — Rupert Dolanc, čevljarski pomočnik, 31 let.
—	Umrli so v Ljubljani. Matilda Kuehnel, zasebnica, 74 let. — Josip Kramar, domobranec 27. pcšpolka. — Peter Csihesz, pešec 17. pešpolka. — Gottfried Fritschcr, pešec 17. pešpolka. — Fran Zupan, domobranec 27. pešpolka. — Magdalena Mchle, žena skladiščnega delavca južne železnice, 43 let. — Fran Kastelic, čevljar, 46 let. — Fran Škraba, hiralec, 26 let. — Ivan Oven, posestnik, 46 let. — Terezija Povž, kajžarjcva žena, 64 let. — Valentin Knaflič, hiralec, 29 let. — Pavla Ullmann, hiralka, 43 let. — Marija Gorše, mizarjeva žena, 66 let.—Tr-
Hajdu, pešec 101. pešpolka. — Ivan Fagodari, pešec 31. pešpolka. — Ana Erklavec, posestnikova hči, 6 .tednov. —Fran Mann, črnovojnik 74. pešpolka. — Anton Novak, sanitetni vojak. — Fran Švara, topničar 22. topničar-skega polka. — Josip Farkas, pešec 25. pešpolka. — Stanko Eržen, rejenec, pol leta. — Marija Vidrih ,žena tovarniškega delavca%42 let. — Marija Ko-šak, hiralka, 85 let.
—	Duhovniška vest. Č. g. Josip Rome župnik v Podzemlju, se je podal v pokoj in 'se nastanil v Šmihelu pri Novem mestu.
—	Umrl je dne 9. jan. v Kranju veleč. g. Anton Petelin, župnik v pokoju.
—	Podeljena je župnija Ambrus ondotnemu župnemu upravitelju č. g. Iv. Žavbi in župnija Podlipa župnemu u-pravitelju č. g. Francu Šmit. Slednji je bil umeščen dne 9. jan.
—	Umrl je 9. jan. zjutraj g. Edmund Rooss, trgovec v Kranju.
ŠTAJARSKO
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barr, olj«" in firnežev. Izvršujejo se tu bor varska dela ter obešanje 6ten«k«gti papirja po nizkih cenah.
. Chi. Phone 376.
N. W. 9»
120 Jefferson St JOLIET, ILL.
N. W. telefon 556
WALTER R. PADDOCK. 1» A. W. FLEXER, leksr.
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIBT, Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih
okrepčil in mazil.
—	Samoumor v Radgoni. V neki radgonski gostilni se je ustrelil v glavo v Radgono premeščeni trenski poročnik Morgenstern. Pil je kavo, slugo je poslal po kruh. Ko se sluga vrne čez nekaj minut, je ležal poročnik mrtev na tleh.
—	Na Lupkovem prelazu v Karpatih je padel Viktor Dolenz, rojen v Kranju, profesor v Gradcu.
—	Zopet nova podružnica "Schul-vereina". Pred kratkim se je ustanovila na Grobelnem nova podružnica nemškega "Schulvereina".
—	V Cmureku je umrl g. Jožef Brus, brat gostilničarja g. Alojzija Brus.
—	Kolera. C. kr. korespondenčni urad poroča: Dne 28. dec. se je pojavil en slučaj azijske kolere v Celju, štirje slučaji pa v Krakovu. Oboleli so vojaki.
—	Iz Št. Ilja v Slov. goricah se piše: Na Sveto noč ob 11. uri je tukaj umrl g. Konrad Zelzer, znani slovenski gostilničar, mesar in veleposestnik. Star je bil komaj 35 let.
MMVVV^
KOROŠKO.
—	Električna železnica med Celovcem in Krivo Vrbo. C. kr. korespondenčni urad poroča, da je dovolilo železniško ministrstvo tehnična pripravljalna dela za ozkotirno električno železnico med Celovcem in Krivo Vrbo
—	Zadeva župnika Svatona. Vrhovno domobransko sodišče je pritožbi zagovornika g. dr. Pegana v zadevi župnika Svatona brez javne razprave ugodilo, razsodbo divizijskega sodišča razveljavilo in odredilo novo razpravo.
—	Prošt preč. g. Florijan Isop u-mrl. Iz Spodnjega Dravograda z dne 29. dec. javljajo: Preč. g. prošt Florijan Isop je sinoči umrl.
PRIMORSKO.
—	Slovenec lanciral prvi torpedo na francosko oklopnico "Courbet". Srebrno kolajno prvega razreda je dobil torpedni inštruktor na podmorskem čolnu "U-XII." Ljubljančan Maksimi lijan Pustovrli, ki je v morski ožini Otranto lanciral prvi torpedo na francosko oklopnico "Courbet". Ko so častniki in moštvo na našem podmorskem čolnu izvedeli za uspeh, so dvignili poveljnika Lercha na rame in ga nesli v častniški salon, kamor so bili povabljeni tudi mornarji. Častniki so se veselja objemali.
—	Umrl je v Sežani g. Fran Gabr-šček, c. kr. davčni upravitelj v pok., star 74 let.
—	Padel je na južnem bojišču inže-nih Anton Pavlin, brat c. kr. okrajnega nadzornika dr. Pavlina, doma iz Štandreža pri Gorici.
CZ
HRVATSKO.
OBA TELEFONA 67
Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno.
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
TONA
American Coal Co.
(FRED W. EGGER)
1210 N. Chicago St. JOLIET.
Razvažamo hitro na vse kraje mesta.
A. NEMANICH, preda. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag*
. jipN -• -if ■
tSSr-^>s<
- -. • "^Ta««!
GLAVNICA $50,000.00.
UsUn. in inkorp. leta 1610
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
cp
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. 3 Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
. J^vt	''	Potovalni zastopnik: Fr. Zavrinik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj' k svojmu!
—	Razpust vseh dijaških društev na Hrvatskem. Hrvatska deželna vlada oddelek za nauk in bogočastje, je razpustila zdekretom z dne 27. decembra 1914 št. 32,742 vsa literarna, glasbena in druga dijaška društva na srednjih šolala razen skautskih.
—	Razširjenje prekega soda. Osje-ški listi poročajo: Vodja tukajšnjega policijskega komisarijata naznanja, da je vrhovno poveljstvo balkanskih čet na podlagi zbranih izkušenj prisiljeno, da razširi obseg prekega soda v toliko, da bo v bodoče vsaka civilna oseba, ki bi zakrivila zločin proti oboroženi sili, po nagli sodbi ustreljena. To povelje vrhovnega poveljstva se razteza tudi na celo ozemlje 13. vojaškega poveljstva Zagreb in stopi takoj v veljavo.
—	Umrla^je v Zagrebu gospa Marija Samsa roj. Morel, soproga našega ro-j'aka g. Frana Samsa, predsednika slov. društva "Lipa".
—	Umrl je v Koprivnici na Hrvaškem okrajni zdravnik dr. Milivoj Ja-•'and.
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. minuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.'
Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRO^ VLOGE znaiajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA l,""-"1 KRON.	. J _
Vložen denar obrestuje po
4\ %
brez vsakega odbitka,
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO»> TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBClNA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKM IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRt BAB. KI zahtevajte odločno, da se Vam poilje denar le na "MESTNO HRANIL. NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE ▼ kako drugo manj šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki i Vaš denar.
i /V	-STRANI OBSEGA-
4 jUVeliki Slovensko-Angleski Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slorensko-angleikih knjig n priočenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebin* knjig« je: Slov.-AngL Slovnic«, Vsakdanji rujtr* ri. Angleška pisava, Spiaovaaja piaam, Kako m poataaa dršavljaa p*» kg največjega Slor-AngL in Angl.-Slor. Slovarja.
kfnogobrojaa pohvalna pisma od rojakov iirotn Amerik« dokanj*-jo, da je to edina knjiga brea katere nebi smel biti nobeden nasetjaaM. Cena knjiga t platnu trdo tcsmm je |2.00, Ur M doki pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
I
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prri največji in edini slovenski-
katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRU/.BA
Inkorp. 1. 1899. » lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefon : Chicago 1 00.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1:00
Z« Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASIPOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase poSljemo na proinjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian
Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
	CERKVENI	KOIEDAR.
7.	febr. Nedelja	Roniuald, Richar.
8.	" Pondeljek Janez Mat., Juv.	
9.	" Torek	Apolonija, Cir. A.
10.	" Sreda	Solastika; Viljem
11.	" Četrtek	Deziderij; Adolf.
12.	" Petek	Eulalija.
13.	" Sobota	Katarina de R.
CERKVENI GOVOR ZA DRUGO PREDPEPELNIČNO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O božji besedi.
Sejalec je šel sejat svoje seme.
Seme je božja beseda.
Luk. 8, 5—11.
Svoje dni sem hodil morje gledat. Gredoč sem prišel v žalostni Kras, v pravo kamnito morje. Po uri krog drevesa ne ugledaš, ne polja, ne trate zelene. Huda burja vse pobrusi, naj-veče voze na cesti zvrne; zvonovi od Hudega vetra pojo. Naj bi še toliko mernikov zrnja razsjal, ne boš pešičke našel; seme pade na nerodovito zemljo. Krasu podobno je trdovratno srce.
Premišljujem pa naše srečne kraje, rodovito polje, senožeti zelene, sado-nosnike cvetoče. Oh! naj bi, izdihnem, tudi naša srca ravno tako lepa, rodovitna bila za besedo božjo!
Sejalec gre sejat vsako nedeljo in praznik, seje seme božje besede od leta do leta, ali veliko src je kamnitemu Krasu podobnih:
I.	Kateri božje besede ne poslušajo.
II.	Kateri božje besede ne ohranijo. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.
^ , ,	I.
Prelepo Jezus v današnjem sv. evangeliju čvetere poslušalce popisuje. Kaj pa tistim pove, kateri besede božje celo ne poslušajo? "Kdor je iz Boga, božjo besedo posluša; zato je vi ne poslušate, ker iz Boga niste" (Joan. 8, 47). In takih kristijanov je sila veliko:
1.	Iz napuha. Mnogo jih misli, da jim potreba ni, slišati božjih rečij; posvetne kvante so jim na misli (II. Tini. 4, 3). — Mnogim ni za Boga; denar in pa vino sta njih bogova; zato božje nauke zametujejo. Veliko jih misli, da iso se v šoli dovolj naučili; pa kaj da hitro pozabijo in se poslednjič še spo-vedati prav ne vedo, ne sv. zakramente vredno prejeti. "Bog razodene preprostim in ponižnim, kar je prevzetim modrim skrito." Veliko jih božjo besedo mudi iz posvetne lahkote, zavoljo kakih poslov. Oh moj Bog! Kako lahko je jedna sama pridiga cena nebes ali pekla za nas. Njo zamuditi, je zveličanje zgubiti. Vsem takim velja, kar Kristus angelu Laodiceje pravi v skriv. razodetju 3, 15.
2.	Iz duhovne lenobe; prid'ara i;m je predolga, h krščanskemu , aiku predaleč, premrzlo itd. Podobni so trapastim devicam, ki niso za olje skrbele. Naj bi pridigar namesto božje besede zlate ali pa srebrne krone sejal,
pač bi ne mudili pobirati. Beseda božja je pa drag zaklad, za kojega imamo vse dati (Mat. 13, 44).
3.	Poslušati je velika dolžnost; Kristus nam je zapovedal: namestnikom svojim oznanovati, ljudem poslušati. "Kdor vas posluša itd. Vera je iz poslušanja" (Rim. 10, 19). Po tem toliko modrijanov sveto vero zgubi, ker celo leto božje besede ne sliši, neverne knjige pa bere.
4.	Sveta katoliška cerkev zapoveduje, božjo besedo poslušati; in jim v greh šteje, ki brez pravega vzroka iz cerkve od pridige gredo.
5.	Božja beseda je vsem koristna, mnogoterim pa močno potrebna (Psalm 18, 8), popraviti in dovršiti, kar smo se v šoli naučili, srce za po-snemo krščanske pravice in resnice o-greti in oživeti.
Dolžni smo besedo poslušati, drugim v lep vzgled. Besede mičejo, vzgledi vlečejo. Vidi sin očeta, hlapec gospodarja h krščanskemu nauku iti, hitro pojde za njim. "Naj se sveti vaša luč pred ljudmi" itd. (Mat. 5, 16).
Besedo božjo še sploh pridno poslu-šanio; ali jo pa tudi v srcu ohranimo?
II.
Božja beseda je čudni večerji podobna, katere gosti jedila sodijo, pa ne zavžijejo in lačni svoj pot gredo.
Veliko poslušalcev posluša pridige in krščanske nauke, zaslišane hvali ali graja, pa hitro pozabi, v srcu ne ohrani, in svojega dejanja po božjem nauku ne poravna. "Tak je človeku jed-nak, kateri se v zrcalu ogleduje; se ogleda, obrne in brž pozabi, kakošen je bil" (Jakob 1, 23—24). Kdor božje besede sad želi, mora:
1.	Pripravljeno srce imeti, željno božjega nauka. "Ako ogenj napraviš, ni zadosti, da le luč imaš; potreba je tudi suhih drv. Hočeš žeti, ni zadosti, da le naseješ, njiva mora rodovita biti.'
"Da pridiga koristi, ne leži le na pridigarju, ampak duše poslušateljev morajo pripravljene biti, besedo božjo sprejeti" (Sv. Klemen). Oh prinesite vsaj ukaželjno srce, lačno besede božje; tako bote nasičeni.
2.	Ponižno božjo besedo poslušati in na-se, ne na druge obračati. Naj pridiguje škof ali kapelan, ne govori iz svojega, ampak v imenu njega, ki ga je poslal. Naj pridigarju sladko in gladko beseda teče, ali preprosto iz ust gre, beseda božja je. Naj bo posoda srebrna ali glinasta, da je le voda zdrava in čista. Naj poslanik bo kakor rad, da nam le dober glas od daljnega doma prinese. Naj beseda božja reže ali hladi, prevdarimo, kaj nam veli, kako nas zadene. Pobožno j ženko so vprašali, kaj si je pridige za-' pomnila? "Zadosti", je dejala, "da ne bom več zgrešila".
3.	Doma zaslišane nauke božje čedno povedati, otroci starišem, stariši o-tfokom, posebno varihom. Imajo navado, iz rožnega vrta prinesti kako vijolico ali drugo cvetlico domov, nekateri vlomijo vejico s sadjem, drugi prinese svojim otrokom dragih jedil. Stori tudi ti tako, kadar iz cerkve prideš, prinesi svojim otrokom, možu in prijateljem opomine, koje zaslišiš. Oni so več vredni, kakor vse rože na vrtu, vsa jedila na gostiji. Te rože božjega nauka se ne osipljejo, to sadje ne segnije, ta jedila se ne pokvarijo. Ove prineso kratko veselje, te pa dajo stanovitno korist" (Sv. Krizostom). Ne morem vam zadosti priporočiti, da božje nauke doma poveste in svoje učite. Sedanji časi so nevarni, vse polno never in krivover. Satan vas hoče presejati, kakor pšenico. Vaši očetje so vam sporočili svete vere neprecenljivi zaklad; oh, skrbite, da ga zapustite ne-o?krunjenega svojim mlajšim, pripravljeni odgovor dati vsakemu, ki vas po zaupanju vpraša, katero je v vas (I. Petr. 3, 15).
Konec. Sejalec je šel seme sejat, Jezus, nebeški učitelj, na zemljo človeškega srca. Sejalcev veliko tisoč gre neprenehoma sejat seme božje besede — učitelji sv. katoliške cerkve so. Kje pa so žanjice? Angeli božji bodo prišli žet, luliko od pšenice odbrat. Gospod žanjicam poreče: "Zvežite plevel v snopiče, da se zažge, pšenico pa spra vite v moje žitnice. Oh skrbimo, da tudi mi dobra pšenica bomo!" Amen.
nalskim kolegijem, vsem vojujočim se državam poslal poziv, da privolijo v zamennjavo vojnih ujetnikov in težko ranjenih, ki ijiso več sposobni za vojaško službo. Njegov plerrfeniti nasvet so povsod rade volje sprejeli. Avstrijski in nemški cesar in sultan so se radi udali njegovi želji, saj je' bila ta vzpodbuda v polnem soglasju z njihovimi lastnimi človekoljubnimi in vsem krutostim nasprotujočimi čustvi. Anglija in Rusija, Belgija in Srbija, Čr-nagora in Portugalska so dale svoje pritrdilo. Tudi Francija si ni upala predloga zavreči, četudi se je dolgo obotavljala.
Francija, nekdaj opora rimskega ka-toličanstva, nekdaj dežela plemenite civilizacije in humanitete, si je najdlje pomišljala; zbegana je iskala oblike, v kateri naj bi odgovorila na odkrito vabilo Rima! To obotavljanje je psi-hologično silno zanimivo. Izviralo ni morda iz nesposobnosti ali nerazpolo-ženosti, da bi prav cenila plemenito papeževo iniciativo, marveč je to smatrati za posledico onega strahu, ki navdaja narod, ki je prepozno spoznal svoje zmote, prepozno spoznal, kako se" je pregrešil proti katoličanstvu in kuriji; ta strah je tem večji, ker ni prišel prostovoljno k zavesti, marveč skrušen zbog nesrečnih vojn, ki so narod privedle na rob propada.
Če bodo tisoči in tisoči pohabljenih, težko ranjenih, bolnih Francozov vrnjeni ljubeznjivi negi svojih družin, potem bo šla hvala za to papežu v Rimu, sedanjemu nositelju one visoke božje službe, ki je republika v dnevih sreče ni spoštovala. Lahko je razumeti mučna čustva, ki sedaj navdajajo one činitelje na Francoskem, ki jih mora zadeti odgovornost za nekatoli-ški in brezverski sistem, ki se sedaj tako sramotno ruši. Cerkvena politika Francije stoji pred~preobratom.
Medtem je novo papeževo sarnari-tansko akcijo smatrati kot že vspelo. Ves svet daje svetemu očetu najiskre-nejšo hvalo in se z občudovanjem o-zira kvišku k modremu in dobrotnemu Benediktu XV., ki neumorno vrši svoja blagodejstva.
V čudovitem sijaju je zažarela podoba papeževa in papeštva! Iz Vatikana se svitajo prvi mirovni upi v teh dneh najstrašnejše vseh vojn, ki je nad pol sveta in nad celo krščanstvo prinesla pogubo in uničenje.
Plemeniti papežev pogum ni ostal brez učinka; med nevtralnimi državami vidno narašča volja, da se vojni napravi konec. Predsednik Zedinje-nih držav Severne Amerike, Wilson, je vsled intervencije kardinalov Gib-bonsa, Farleya in O'Connella že stopil na stran mirovnega papeža, da ga pošteno podpira v njegovih prizadevanjih za mir in za omiljenje vojnih posledic. Milijoni ljudi se z zaupanjem ozirajo v Vatikan, oživlja 5e jim zopet upanje in vera v skorajŠeii mir. Vatikanski duh je vedno ostal duh pravega pristnega krščanstva in papežu Benediktu XV. je bilo usojeno zopet spomniti človeštvo, kako mogočno in bla-gotvorno ustanovo ima katoliški in ves krščanski svet v papeštvu.
Časovne izpremembe te resnice niso omajale. Danes kakor vselej velja beseda: "Ti si Peter, to je skala, na kateri bom sezidal svojo cerkev!"
PROROKOVANJA MADAME DE THEBES ZA L. 1915.
PAPEŽ MIRU.
Njegova Svetost papež Benedikt XV. je še-le pre . nekaj meseci prevzel svojo svcl .,i težko službo kot Kristusov namestnik na zemlji. Ko je, ovenčan s tiaro, prvič zasedel Petrovo stolico, je Evropa komaj imela pogled za važni dogodek, ki se je v vsej tihoti izvršil v Rimu, kajti velike države na kontinentu je že bila popadla vojna vročica, ki jih obvladuje še danes. Tisti pa, katerim plemenite in redke lastnosti kardinala Delia Cliiesa niso bile tajnost, so se polni pričakovanja ozirali proti Vatikanu, saj so vedeli, da je bila prva in najod-ličnejša skrb novega papeža ta, da z blagostjo in modrostjo Vpliva na strast in razdraženost evropskih narodov, ki se krvavo vojujejo med seboj.
In upanja so se izpolnila; vplivu in ugledu potrpežljivo delujočega papeža je vspelo vzeti vojni mnogo ostrosti. Tako se je predvsem omogočila zame njava žensk in otrok v vojnem ujetništvu. Poizkus Nje ove Svetosti, da bi vojujoče se države nagnil k temu, da bi na božični praznik orožje mirovalo, radi nasprotovanja uporne Rusije ni imel veliko vspeha. Toda papež je svoje blagonosno delo neumorno nadaljeval. Pred kratkim je, izvršujoč svoj samaritanski in mirovni program, ki ga je bil o Božiču razvil pred kardi-
ftakor poroča dunajska "Zeit", je znana francoska vedeževalka tnadame de Thebes imela glasom pariških listov s svojimi lanskimi prorokovanii veliko vzpeha. Prorokovala je bila sedanjo vojno, umor avstrijskega prestolonaslednika in soproge ter vstajo na Poljskem. Povodom novega'leta 1915. se je več listov obrnilo na tnadame de Thebes s prošnjo, da bi prorokovala o dogodkih, ki se bodo vršili v novem letu. Vedeževalka te prošnje seveda ni odbila, in da se je v svojih prorokovanjih močno ozirala na želje Francozov — kdo bi ji to zameril! Tole je "povedala" sotrudniku lista "Petit Parisien": "Prijatelj, strašni boj, ki se ga udeležuje tudi naša dežela, se zavija v oblake ognja in dima, tako da v tem letu vse manj jasno vidim nego sicer. Kljub temu vam rada podam nekaj prorokovanj, a prosim, da svoje čitateljc opozorite, da se astral-no leto razlikuje od Gregorijanskega koledarskega leta. Koledarsko leto se prične 1. januarja, astralno leto pa 21. marca 1915 in se konča 20. marca 1916 — Leto 1914. je bilo napolnjeno z viharjem in bliskom, kakor sem bila prorokovala. Leto 1915. bo leto megle. Novo leto stoji v znamenju planeta Marsa, toda ne v zvezi s krivnostno-groznim Saturnom, marveč z Jupitrom. To bo veliko leto, polno borbe in zmag in porazov; toda manjkalo tudi ne bo lepih in vzvišenih dogodkov. Vojna mora biti kmalo končana. Mir se sklene v prvi tretjini astralne-ga leta, torej med marcem in julijem. Italija bo v drami igrala veliko vlogo. Ta dežela sme pričakovati veliko in lepo bodočnost, če bo svojo usodo združila z usodo latinskih n&rodov. Ni več daleč ura, ko Italija ne bo več poslušala onih, ki pravijo, da mora dežela čakati, da se v zadnji uri pridruži zmagovalcu. Italija bo brez strahu potegnila svoj meč. To gibanje bo izšlo iz južne Italije in bo o kresu doseglo svoj višek. Kar se tiče bodočnosti Nemčije, vidim pred svojimi očmi dve strašni razodetji. Vidini Nemčijo, le i sama sebe trga v boju. Jug se je dvignil proti severu, sever proti samemu sebi. Vidim revoluionarna giLanja ,divji sr ' proti barbarstvu selcih piemičev. Vidini strašen odpor
proti tem puntom, v katerih se ponavljajo razmere velike franoske revolucije; v pisani zmedi vidim pokolja, smrtne obsodbe, šafote, in istočasno koraka sovražnik čez mejo. Vidim pa tudi dvigati se novo, če mogoče še močnejšo Nemčijo, ki dobi časa, da se zbere in nove čete iztepta iz tal — toda dnevi Hohenzollerncev so šteti, prestolonaslednik ne bo nikdar prišel do vlade. — Turke bodo slovanske legije pognale iz .Evrope. Njihovi sosedi, Bolgari, Romuni, Srbi in Črnogorci si bodo delili plen. To se pa ne bo zgodilo brez krvi in ognja. — V Srbiji bo vojna divjala dlje, nego kjerkoli drugje. — Hiša Romanov gre nasproti veliki bodočnosti. Rusija postane po vojni vodilna država. Slovani vladajo svet. — Poljska bo vstala iz pepela in Anglija bo hvaležna za to, da je zbog vojne ušla notranjim konfliktom. Zveza med Francijo in Anglijo bo tesnejša nego je bila kdaj prej. — Nad Belgijo se oblaki ne bodo popolnoma razkropili. Belgijsko ljudstvo in belgijski kralj bosta prelila še veliko solza. Toda bodočnost belgijskega ljudstva je dovolj zagotovljena. Vojna je zedinila Valone in Flamce in to bo pomenilo, da se bo Belgija iz strašnih nesreč polagoma dvignila k novemu življenju in novi moči." Tako mada-me de ,Thebes; fantazije ji nihče ne more odrekati.
IZ VOJNE.
(Iz "Slovenca".)
Koliko časa bo trajala vojska?
Iz Budimpešte se piše dunajski "Zeit": Neki tukajšnji tednik je več ogrskih osebnosti vprašal: "Koliko časa bo še trajala vojska?" Odgovori, ki so sledili vprašanju, so dovolj zanimivi. Višji župan Barczy sodi, da se mora končati vojska še pred prvim polletjem 1915. Bančni ravnatelj tajni svetnik Lanczy trdi, da ni dovolj moder, da odgovori na vprašanje, a resen je dovolj, da na vprašanje ne more odgovoriti. Vsekakor izjavlja, Avstro-Ogrska se more več časa vojskovati, kakor druge države, ker se o naši sposobnosti ne more dvomiti. Bivši pravosodni minister Polonyi zaupa Hin-denburgu, ki ga ne smatra le za najboljšega vojskovodjo sedanjosti, marveč za največjega vojskovodjo vseli časov. Izvaja: Zaupajoč Hindenbur-' govemu ženiju, upam na hiter in zmagovit konec. Tudi na Dunaju znani stari gledališki igralec Ujhazy sodi ja-ka skeptično: "Ta vojska se sploh ne bo končala. Kdo vraga bo zahteval mir? Nobena država ni dovolj srčna, da odkrito prizna da je že sita vojske." Najbolj veselo je odgovoril pisatelj Marton, ki ni, kakor večina, odgovoril na vprašanje s protivprašanjem: "Sem li prerok?" -marveč je jasno in odločno izrazil: "Ta vojska more trajati najdlje še dva meseca — ker dlje časa ne vz-drže več moje finančne razmere."
Par veselih z naborov.
"Neues Wiener Journal" je prinesel nekaj anekdot o humorju pri pregledovanju domobrancev.
Tako je n. pr. močan mlad mož prišel k naborni komisiji. Polkovni zdravnik ga je vprašal, ima li kako hibo. Mož je odgovoril, da na nobeno uho nič ne sliši. "Nezmožen," je rekel zdravnik čisto tiho. Mutec se hitro obrne in hoče oditi. "Počakajte," pravi zdravnik, "ker ste slišali ta moj 'nezmožen', ste gotovo zmožen."
Neki drug rekrut trdi, da je kratkoviden. "Zmožen," odloči zdravnik, "k pešcem! Pridete v prvo vrsto."
Drugi trdi zopet, da je preveč dale-koviden. Komisije vendar to ne spravi v zadrego. "Zmožen in sicer k zra-koplovnenui oddelku!"
Neki drug rekrut zatrjuje, da je vsled srčne napake popolnoma nezmožen za vojno službo. Zdravnik se trudi, da bi kaj našel, toda ne more nič konštatirati. "II kateremu zdravniku ste hodili?" Rekrut pove. Nato pravi zdravnik: "Čestitam vam, imeli ste izbornega zdravnika, popolnoma vas je ozdravil, hvaležni smo mu za dobrega vojaka."
Najoriginalnejšo bolezen je imel gotovo poljski jud. "Kaj vam manjka," ga vpraša zdravnik. "Nič mi ne manjka, gospod regimentsaret," pravi žid, "toda svetujem vam, da bi me ne vzeli. Kamor pridem, tam je smola." Ta "bolezen" pa seveda vseeno ni nič pomagala.
Kmečki sin iz vzhodne strani države se je predstavil komisiji. Slišal je, da je platfus (ploskonogost) bolezen, ki varuje pred potrditvijo. Zapomnil si je to. Polkovni zdravnik ga vpraša, isna-li kako bolezen. Modri fant se prime za vrat, napravi žalosten o braz in pripoveduje, da ima platfus. Ta nepoznanost razlike med vratom in nogo mu je prinesla običajni "geeig-net".
Veselo dogodbico iz sedanjega nabora pripoveduje prostejovski "Hlas Lidu": Ko je z resnim korakom koral pod mero gospod R„ nadpivovar, je nastala v naborni dvorani slavnostna tihota. Zapisovatelj prečita iz starega protokola, zakaj gospod R. pred leti ni bil potrjen: "Vsled splošne telesne slabosti." Nihče se ni mogel več zdržati. Nasmejala se je vsa slavna komisija od gospoda stotnika pa do tistega pri meri, zastopniki uradov in zapiso-vatelji. Nazadnje je še v vrstah nag-cev prestalo za trenotek škljepetanje zob. Izmed vseli najbolj se je režal gospod nadpivovar. Stotnik ga modro vpraša: "Tako, koliko tehtate, gospod nadpivovar?" — "Malo, gospod stotnik, samo 152 kil." — "Tako, torej pojdite domov in pitajte se." — "To
Zveza Katoliških Slovene«
i
V AMERIKI
(Slovenian Catholic League
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Jo^J
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau || Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N, Chicago St., Jo1"1
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. JakoK Černe.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Sloven«1'1 Nassau Ave., Brooklyn* N. Y.
tudi storim, gospod stotnik!" Ves Pro-stejov se raduje nad rekordom gospoda nadpivovarja.
Iznajditelji strelskih jarkov.
Rusi so mojstri v umetnosti, da se hitro zakopljejo in da naenkrat izginejo pod zemljo. To umetnost so kot edino pridobitev prinesli iz japonske vojske. Drago uč-nino, ki so jo morali za to plačati, bi si lahko prihranili, če bi izkoristili izkušnje, ki so jih napravili v prejšnjih vojskah s Turki. Strelske jarke so Turki že v 18. stoletju praktično uporabljali kot sredstvo za kritje proti sovražnemu artilerijskemu ognju. O tem nas pouči avstrijski in ruski maršal Kari Jožef J.igne, ki je umrl pred sto leti. Knez je dal, ko je ruska carica Katarina leta 17$7. napovedala Turčiji vojsko, svoj meč na razpolago carici. Poverjeno mu je bilo visoko poveljstvo. V začetku oviran po intrigah kneza Po-temkina, je v nadaljnjem poteku vojske žel večje priznanje in je posebno pri zavzetju Belgrada v oktobru leta 1789. našel priliko, da se je izkazal. Knez Ligne je v pismih do grofa Se-gurja opisoval svoje doživljaje. V šestem teh pisem, ki je bilo pisano 1. septembra 1788 v Očakovu, se nahaja sledeče mesto: "Turki razpolagajo z dvemi izvrstnimi taktičnimi pomožnimi sredstvi. Prvo obstoji v visoko razviti umetnosti svoje postojanke s konjenico brezhibno zakriti, drugo pa pa v tem, da kopljejo luknje v zemljo ali v svoje utrjene postojanke, da si tako ustvarijo kritje proti topovskim kroglam sovražne artiljerije. Vsak mož ima svojo lastno luknjo, v kateri se skriva, dokler traja bombardiranje."
Kako Bog plačuje zaupanje v njegovo pomoč.
N. Ostruh iz Št. Lovrenca nad Mariborom, ki se je vrnil ranjen v prsa iz južnega bojišča, pripoveduje sledeče:
Bilo je na Malo Gospojnico, dne 8. septembra. Pričakovali smo ravno ta dan vroči boj, ker tu na bojišču ni praznika. Jaz in dva tovariša, oba moja znanca-rudarja, smo opazovali izhajajoče solncc, ki je ravno priplavalo izza srbskih hribov, in eden tovarišev pravir
"Kdo ve, ali bodemo še zvečer, ko
bo zahajajoče solnce tako ni^ j hribi, kot sedaj, še vsi trije zdravi skupaj!"
"Le tedaj, ako nam pomag^ in Marija, drugače ne," seni "na to še imam polno zaupan)'■ Tovariša pa se začneta na\e>' krohotati in eden pravi: vedno tak bedak, kot si bil; s' * dovolj star, da bi ne verjel vec neumnosti! Ali torej res m15' je Bog?"	i ™
"To sem veroval vedno, vefW še zlasti sedaj in zopet vam3 P* da le na Boga imam še zaupal
Ali, o groza, nisem še izrei
kelf
besede ,ko se razpoči v nepo=rel žini šrapnel. Enemu mojem11^ šu je preklal glavo in mu Je polovico; drugemu je odtrgaj roko pri rami proč in oba sta priči mrtva, v mene pa je Pfl nekaj prsti, ki se je dvignila o , šrapnela. Izpreletela me je ne™ groza, dvignil sem sklenjene i šku in zaklical: "Hvala ti tisoce bri Bog, da si na tako čudeže11 poplačal mojo vero!"	j®
Takšnih slučajev bi vam 'a'1 del mnogo in mnogo, kako Bog ravno v vojski kaznuje ^ neže, kako čudežno pa plačuj stavijo zaupanje v njega, irl kdaj, verujem sedaj, da je
Bolan izza majnik8, .
Mr. Theodor Bereska, 10$ v
š ura'
St., Chicago, je prišel v nas kel, da je izza meseca niaJn vsled polnote v želodcu, 0111 ^ in težkosti na prsih. No0H
ni dišala in je bil vedno zaPe^rji ko je začel uživati ameriško |j grenko vino, se mu je stanje ^ ^ Sedaj mu jed tekne in pocu" J noma zdravega. Vemo, da i" ^ dje enako trpe in brez dvO'na^ seli tega pisma. Tirinerjev" zdravilno grenko vino Je pozdravilo v takih slučajih, brž olajša. Pri zapeki i" ' } pletljajih je priporočljivo. . ■ Jos. Triner, izdelovatelj, Ashland ave., Chicago, I"-
* * * b
Nevralgične in revmatične.„
brzo prežene Triner's ija 25 in 50c, po pošti 35 m -
Ta banka pla^
' 3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings BanK
Barber Building, Joliet, III.	' |
Glavnica $100,000.00 Jamstva M $S0F
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, katir.
THOS. F. DONOVAN
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORST
Rojakom priporočamo sledeče
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ...............
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.................
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic), za..--
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..........z«
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 »te 'j tt V S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stc
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..................
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ..................•"' ...
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ............' ...
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ..............'' jn
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galo»" ,, 50 galonov, galon po.................................' . v
.	-pjgitC
Z naročilom je poslati Money Order an ~aiik Draft, skem jeziku na:	-# ^j]
Slovenian Liquor Co., Joliet, >

Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, 111
ODBOR:
Predsednik...............George Stonich, 813 N. ChicapoSt.
Pod p red se d ii i k............Stephen Kukar, 1210 N Broadway
Talnik	.............Josip Klepec, 1006 N. Chicago St.
Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St.
Hlamliiik	................ John Petric, 209 Indiana St.
D, tovni vodja............Rev. John Kranjec, 813 N. Scott St.
Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Blulf St.
NADZORNIKI: Anton Srai, .................................B«^dway
Nicholas J. Vranichaj......................^'v^SSdltv
Jos. M.Grill........................ . ... 1208 N. Broadway
Glasilo: Amerikanski Slovencc.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod."
Ta organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz vseh krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepričanja od 16. do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško podporo po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan.
Vsaka slovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker naša pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša kompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., katere predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče.
Za pojasnila itd. pišite na tajnika: JOSIP KLEPEC, Joliet, 111.
Y novi luči
Napisala Lea Fatur.
Joliet Citizens Brewing Co-"
North Collins St., Joliet, 111.
Vsi dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika: JOS. KLEPEC, Joliet, 111.
KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE
pošljemo vsakemu rojaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znamkah, kar pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111.
NAVODILO ZA PRISTOP ODDALJENIH KANDIDATOV IN
ČLANOV(-IC).
Vsaka oseba moškega ali ženskega spola zamčre postati ud te organizacije, ki je slovanskega rodu, katoliške vere, dobrega moralnega značaja, popolnega zdravja, ne manj kot šestnajst in ne več kot petinpetdeset let stara. Ako eden, ali mož ali žena, ni slovanskega rodu se smeta oba skupaj sprejeti, tudi njuni otroci.
Vsak kandidat za pristop mora biti od dobrega zdravnika preiskan in spoznan zdravim, predno se ga more sprejeti.
Vsak kandidat mora resnično odgovarjati na vsa vprašanja. Takoj bo iz ločen, če se dokaže, da je v zavesti neresnično odgovarjal in na ta način poskušal oškodovati organizacijo, in v slučaju smrti takega uda niso njegovi dediči deležni nikake smrtnine. Niti izvrševalni odbor, glavni odbor, in ne konvencija nima pravice pogajati se v takem slučaju.
V	slučaju, da se dvomi o pravi starosti katerega kandidata, ki je nad štirideset let star, mora se isti skazati s kako listino iz svojega rojstnega kraja.
Kdor želi postati ud te organizacije naj piše tajniku za navodila in mora takoj v pismu poslati pristopnino $1, mesečnino za bolniško blagajno 50c (če je kandidat ženska in noče biti zavarovana za bolniško podporo, ne rabi po-slti teh 50c) in 25c za mesečnino za smrtnino za isti mesec. In sicer potom bančnega drafta ali Money Order-a. Poleg tega mora poslati tudi svoj opis lastnoročno ali podpisati križ.
Kadar je tajnik vse v redu prejel pošlje kandidatu potrebne listine in navodila.
Kadar je kandidat prejel potrebne listine in navodila mora iti k dobremu ondotnemu zdravniku z zdravniškim listom, da ga isti pregleda.
Zdravniški list mora biti pravilno spopolnjen po zdravniku.
Ako zdravnikov podpis ni znan tajniku mora biti zdravnikov podpis zapri £ežen pred javnim notarjem ali mirovnim sodnikom iste okolice inače se zdravniški list ne upošteva.
Kandidat mora potem še isti dan poslati potom registrovane pošte zdrav niški list nazaj tajniku, če ni potrjen se zadeva uredi in prosilcu vrne- denar, razun kar je bilo stroškov v uradu za delo in drugo, ki ne smejo biti manj kot 50c in ne več kot $1.00, ako ni kandidat vedel vzrokov, ali če ni sam kriv odklonitve; če je vedel Vzroke in če je sam kriv, se mu ne vrne denarja.
Ako je kandidat sprejet pred 20. dnem meseca, se mu računa mesečnina za 'sti mesec, če je sprejet po 20. dnem mesca se mu računa še le za prihodnj mesec.
Tajnik pošlje članu(ici) potem še druga navodila ali pobotnice itd.
Kdor ni šest mesecev pri društvu ne dobi nobene podpore v bolezni.
V	slučaju smrti člana(ice), ki še ni petnajst (15) dni vknjižen pri organiza c'ji in pravilno sprejet, niso njegovi dediči deležni nobene smrtnine ali zava rovalnine.
Ako umre član(ica), ki je nad petnajst dni in manj kot devetdeset (90) dni vpisan in pravilno sprejet v to organizacijo, so njegovi dediči deležni le do polovice njegove zavarovalnine.
Ako umre član(ica), ki je nad devetdeset dni dober ud, dobe njegovi dediči Popolno vsoto smrtnine za katero je zavarovan.
Zdaj v začetku plača vsak ud, mlad ali star, enako pristopnino in enako mesečnino, a kasneje se bo to uredilo, da bodo mlajši člani(ice) plačevali še nekaj manj kot 25c na mesec za $250.00 zavarovalnine, starejši pa nekoliko vec> da se ne bo godila krivica mladini in ne drugim. Tudi se bo pobiralo 5c ali vec za stroške, ker postava ne dovoli, da bi rabili za stroške denar, ki j namenjen za drugo.
Vsa taka naznanila in pojasnila bo našel vsak ud v glasilu, katera naj pazno Prečita, da se zna ravnati pravilno.
Ce bi se primerila nesreča, da bi dohodki ne pokrili stroškov, se mora po postavi kolektati nekaj več bodisi za smrtninski, bolniški ali stroškin sklad,
se Pokrije primanjkljaj.
Kasneje, ko bo več udov in bo blagajna premožnejša, se bo lahko zavarovalo za $500 in $J<000.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE.
"Al me boš kaj rada imela?" — je zažvižgal "navdušeno in prešerno čevljarski vajenec — in Polde Komar, v mirnem času bančni uradnik, zdaj kor-poral pri sedemnajstem, tretja kompanija, četrti voj, se je obrnil naglo k svoji zaročenki lepi Anki Mehlinovi. Vajenčevo žvižganje je sprožilo vprašanje, ki ga je mučilo, kar je zopet o-blekel vojaško suknjo, da stopi v nji v bojni grom.
Al me boš pa še rada imela Anka, če pridem brez roke, brez noge?-' Smehljajoče jasne oči so premerile vitko visoko postavo, ki je stala tako ravno in kljubovaje tu — smehljajoče oči so hitele preko vseh teh krasnih mož in mladeničev, ki so bili pripravljeni na odhod — vse tako čvrsto, junaško, veselo — smehljaje je rekla mlada deklica:
'Beži, beži Polde, kaj govoriš tako čudno?"
Bilo je res čudno to vprašanje v tem hipu ko je plaval ves kolodvor v toku navdušenja. Glava pri glavi je stalo ljudstvo, ki je prišlo, da pozdravi odhajajoče vojake, vsi stanovi in vsaka starost — dete v' naročju matere, starček ob palici, stare mamice, ki niso bile že več let tako daleč — in vse to je bilo navdušeno, roke polne cvetja in kaj drugega, vojakom v spomin in pozdrav. Vojaki so stali že v vagonih, so hodili vanje, so stali med ljudmi. Vsi ovenčani. Kape in prsa, polna cvetja in trakov, trobojnice so mahlja le iz vagonov, pesem se je oglasila u te ali one skupine, smeh.' Zrak je bil nasičen vonja cvetja, poletne toplote železničnega dima, prahu več tisoč nog, ki so razgrebale tla, vonja piva in mesa iz nove vojaške kuhinje na kolodvoru — in nečesa nepopisnega, ki je lebdelo nad vso to množico, katere vsakdanje misli in čutenje je raz-mešala in razburila že dolgo pričakovana in vendar nenadno prišla vojska. To nekaj je vezalo zdaj tu vojake in civiliste, znance in neznance v eno samo dušo in -misel, v neko nejasno željo iti naprej, iti kam, sploh kam, iti z vojaki, delati za domovino.
Smehljajoče Ankine oči so se vrnile k Poldetu in ponovila je: "Beži, beži ne govori tako strašne reči."
Strašne, res. Ravni, širokopleči, samozavestni, so se kretali vojaki v svoji novi lepi uniformi, sklepali, so zveze, se šalili. Pogum in odločnost jim je sevala iz oči, iz ust so se jim sipale šale. Kdo bi si mogel predstavljati, da se vrne kdo njih brez roke ali noge, da bi se vlekel zdaj tako poskočen težko po cesti, ves blaten, raztrgan, ali da ga sploh ne bo? — In vendar je brusila že nad tem živim lepi msvetom morilka svojo dolgo koso.
Pavli Morinovi, Ankini prijateljici, so se zameglile večkrat oči, duša ji je plavala in tonila zdaj navdušeno, zdaj tihe groze. Govorila in gledala sta se zaročenca, a ne več kakor poprej, ona je poslušala nju in druge z nekim ne
pripravljena na vse. Povej mi ali naj računim..."
"Kako si siten," — se je namrdnila in obrnila je glavico od njega. Tedaj so se srečale njegove ožaloščene oči z resnimi ečmi Pavle, ki so šle po svetu krasnih postav in se vrnile k njemu z vprašanjem: Kaki pridete? Sam Bog ve!
StaH sta druga pri drugi, tako različna dVuga od druge. Anka hči bogatega mesarja, razmazana in razvajena, in Pavla, mlada učiteljica, ki je vzra-stla sirota brez ljubezni, ki je spoznala že otrok življenja resnobo. Anka v lesku svoje lepote, v koketni obleki, oči vedno pripravljene, da vlovijo občudujoč pogled, Pavla oblečena pri-prosto, oči polne misli, obrnjene nekam v daljavo.
Rahlo mu je rekla Pavla: "Zakaj vprašujete? Kdor ljubi, ne ljubi ne roke ne noge, ne frizuro — ljubi se pač samo dušo — torej bo Anki vse eno kakšni se vrnete, da se le vrnete..."
Hvaležno ji je stisnil roko. Ni se brigal navadno dosti za njo, za tovari-šico in spremljevalko Ankino. Stanovala je pri Ankinih starših in je morila žrtvovati ves svoj prosti čas, da sprem lja živo in lahkomiselno dekletce, ki ni poznalo skrbi življenja. Blesteča An-kiiia prikazen je zatemnela popolnoma bledo in resno Pavlo, mor4a jo je ljubila Anka ravno zato... — Mladi u-radnik se je bil seznanil na nekem plesu z Anko, Pavlo je videl prvič, ko je prišel v Ankino hišo in je prišla Pavla iz šole, natovorjena zvezkov, knjig in cvetlic. Njeni nazori mu ni so prijali, zdeli so se mu nazadnjaški. Zakaj je ženska tu nego, da razveseljuje s svojo lepoto? — Javno življenje in njegove programe naj rešuje mož, ženska je rešila vse, če je lepa in občudovana .bogata. — Bil je soliden fant toda plaval je v svetovnem toku. Ni se vprašal ali je veren ali neveren, bilo mu je zoprno strastno naglaševanje vere ali nevere in sprijela sta se dostikrat radi te nejasnosti v njegovih mislih z mlado učiteljico. Danes je čutil nakrat, da je njena zahteva po resnosti v načelih upravičena, čutil je, da mora nastati velika izpre-memba v značajih in času in želel je, da bi bila Anka bolj podobna Pavli.
Zopet je obrnila zaročenka namrd-njeni obrazek k zamišljenemu zaročencu: "Saj se Ti ni treba izpostavljati — čuvaj se. In rekla sem Ti tudi, da se izprosi. Saj Ti ni bilo treba _ ponujati se trikrat na dan po vseh vojašnicah."
"Bog s Teboj, da ne moreš razumeti tega. Moja dolžnost. Izpolnilo jo je vse in jaz, da bi odlašal? Te je motilo tisto neumno govorjenje? —• Prazno! — Cesar je klical in hiteli smo."
"In začudil se je svet" — so se za-bliskale Pavline oči. — "Avstrija je vstala.kot en mož, prvo ponižanje sovražnikov, ki so računili na uspeh svojega rovanja. Ljubljana je bila kakor velika reka v katero hite potoki, hudo-
JPiit-e ELfc Brand" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
>niir
Union Coal & Transfer Co'
615 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movinf.
Chicago tel. 4S1S.
North wMtera tdL
E. Wunderlich Granite Go.
*. r -4k. »/aw*.
m '" rmm
•04-806-80S N. HICKORY STREET JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov.
Nik podružnic« m: Bethania in Re—r— tion Cemetery bKm Summit, Cook Co. in Naperville, III
Chicago Phone Mf N. W. Phone 949
iK T*V ■£• «« v v-
jL' [r:: [i,
SSgJBSs •'.


doumnim čuvstvom. Gotovo je hudo urniki ob nevihti, rezervisti so brzeli
Joliet, 111., 2. febr. - pred par dnevi
em na t mestu pQr	^ |]aša
oiganizacija Društvo sv. Družine bujnoraste m da je tekom 2. mesecev od ustanovitve pristopilo do 475 udov
rastl!^ SL°la in da-jc blasaina na-rastla d0 $800.00.
JS P-a Z vesc'icm poročam, da manjka se le nekoliko udov do 500 blagajna raste na $900.00. Novi udje
™„VS- " vl)i!i"iej° in vplačujejo mesečnino, itd.
Tudi Društva sv. Družine v M t* Olive, !r bal Bradley in Ottawi poročajo, a se lepo razvijajo in nekateri celo 1 orocajo, da upajo v kratkem času s številom članstva prekositi svrjja sosedna društva drugih organizacij, kakor je
Tol i!° DrUŠtV0 sv- Druži"e 1.
ne i k' jc Zdaj menda najštevil-J»e društvo v našem mestu in menda ° tudi kmalu najštevilnejše in naj-Premoznejše slov. društvo v Ameriki, obi! sem že nekaj pisem od roja-ov v raznih mestih in slov.-hrvatskih naselbinah v državi Illinois, ki vprašujejo, ce bi se jim dovolilo ustanoviti rustvo sv. Družine in ga priklopiti k lcJ organizaciji.
( To je najboljši dokaz, da je temelj e "ase nove organizacije resnično na trdni podlagi in lahko smo ponosni na tako imeniten uspeh in tako kraji napredek že v začetku, a organizacija je ustanovljena na Pravi n- rodni podlagi in drugega se "dov ne bo zahtevalo, kakor da se
zadevajo dolžnosti do društva, organizacije, vere naših očetov in besede ma'-terine.
S 8. in več udi obojega spola se sme z dovoljenjem odbora ustanoviti v državi Illinois tako društvo.
Ako bi želeli ustanovni člani(ice), da pride k njim na ustanovno sejo kateri izmed uradnikov, se pošlje koga ali pa pridem sam, da se zadeva ust-meno na ustanovni seji povoljno razjasni.
Povdarjam zopet, da naš namen je le koristiti našemu narodu ter ga združevati, da bomo roko v roki eden drugemu pomagali zlasti v slučaju bolezni, nesreče in smrti.
Bratski in eodoljubni pozdrav na vse člane(ice) D. S. D. in ostale rojake Slovence in Hrvate.
Jos. Klepec, tajnik D. S. D.
La Salle, 111., 2. febr. — Tem potom apeliram na vse člane in članice Dr. sv. Družine št. 3, La Salle, 111., da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže redne mesečne seje, ki se vrši v nede ljo 7. febr. t. 1. ob 4. uri popoldne \ Math. Kompovi dvorani. Kateri ni ste še oddali zdravniških listov, ste prošeni, da to storite do seje. Pozor, rojaki in rojakinje, kateri še niste pri nobenem društvu! Pristopite, dokler je charter odprt, to je, dokler je prosta vstopnina. Vsak novopristopli do bi tudi krasni stenski koledar s sliko sv. Družine.
Anton Kastello, tajnik
HIŠA S V SOBAMI NA 316 VINE St., Joliet, se proda za $1350, ima vodnjak in sisterno.	2t
tem fantom in možem, katere je iztrgala vojska iz družine, odtrgala od mirnega dela, pa se možatijo in smeje — pesem je na ustih v srcu je jok.
"Udrite Srbe, dajte jih," — je naročal tam gruči vojakov star poštenjak, ki jim je delil svalčice. — "Ne bojte se," — je zagotavljal resno mlad obraz to se bo že vse naredilo." — "Rusov ti pošljem nabit sod," — je oblju-boval mož svoji ženi. — "Ruse bomo jedli, če bo tudi petek," je pristavil drugi, ogorjen bradat mož se je po-hvastal: "Na bajonete jih bomo nabadali in vrgli takole nazaj — naj jih le dobimo med naše stare kosti, zmleli jih bomo."
"Hvala Bogu," — je rekel že plešast vojak, "da smrti bom vesel. Ženo mi je vzel Bog, otroci so do veha, kdor je vzel ženo naj vzame tudi mene." — Od vojaške kuhinje k vlaku je hodil elikan belokranjski pesnik Orlovič, o-krog njega so se zbirali tovariši in ljudstvo, njemu so se sipale dosetljiv-ke kar iz ust:
"Rusi bodo padali kakor muhe, ko jim pošljemo mi hruške suhe,
kajti od take jedi, vsakega rad želodec boli."
"Bodo že videli kaj je kranjska kri, so mislili, da bodo opravili brez nas, pa brez Janeza ni nič. Živela Avstrija! Naša vojska iz viharja še brez slave prišla ni. Vsega sd mi dali polno torbo, kosilo je kuhano, miza je na tleh. Pa kdo bi si mislil, da se bom kopal kdaj v morju in da bom pel v Trstu slovenske pesmi! Ej živila slovenska zemlja! — 1'rvi večer je bil otep slame, drugi večer je bilo dvajset bilk in tretji ravno ena sama bilka moje ležišče — pa to nič ne de, samo da jih bomo."
Zopet je govoril Polde. Z nekim mrakom na licu je rekel zaročenki: "Kaj se Ti zdi tako nemogoče? — Ti ne misliš in ne veš kako je bojno o-rožje dandanes, kako jc bil iznajdljiv človeški razum za pokončevanje človeka — tam se Ti trudijo in uče zdravniki leta in leta, da morejo rešiti življenje enega — izumitelji vojnega o-rodja se trudijo, da izpihnejo živli<*r tisočih v enem hipu. Rečem Ti Aiikj, čudež bo, dasi ne verujem v čudeže, čudež bo, če se nas vrne kaj in če pride, kar pride, še celo. Ta premoč so-vragovl To pomisli dušica in bodi
po cesti, da se je naredil tiste dni stalen oblak pprahu, v treh dnevih je bila izvršena mobilizacija; zastave so pozdravljale vojsko."
"Bilo je res čudovito," — je pritrdil veselo Polde. "Vojska! Kar prenare-dila nas je. Kako težko se pripravlja sicer človek od doma. Tu je pustil plug, knjigo, polico — vojska! Kar vzdignilo nas je. Mi v pisarni — rečem Vam, da je prišel nek novi duh v nas. Vojska razprši megle, ki leže nad Avstrijo. Zdaj izvemo: smo ali nismo. Ta moreča nejasnost zadnjih let v vsem. Trgovina je propadala, Avstrija je bila postala zasmeh vsakega poba, delil jo je vsak otrok po svoji pameti — vse gnjilo zunaj in znotraj — je vpilo inozemstvo so zabavljali domači — in ko nam je vzela zlobna (Nadaljevanje na 8. strani.)
Vsaka hiša bi morala imeti
TELEFON
ki je najprizočnejča stvar in stane le malo vsoto na mesec. Naročite ga danes.
Chicago Telephone Co.
-^COUPON
s *
L
******
IRA
Plain-End
CIGARETTES
10 for S Cents
Dva Cash kupona v vsakem moja
VSE ŽIRA kupone se lahko izmenja za gotovino ah vrednostne predmete
Cigareta, ki vas bo zadovoljila
Izgotovljena, da zadosti okusu Slovencev Poskusite eno in nikdar ne boste kadili dragih, ako želite cigareto bre*. ustnika. Naprodaj pr' vseh prodajalcih.
P. LORILLARD COMPANY
New York City
Skozi pustinje in puščavo
ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Stanko je peljal Nelko tako, da bi ji prikril ta strašni prizor, ter ji je ve-lal gledati na drugo stran, proti mestu. Toda tudi od one strani so se vršile reči, ki so s strahom navdajale oči in dušo deklice. Prizor "angleških" o-trok, katere so vjeli, in pa Sabo, katerega je Hamis peljal na vrvi, je privabil množice, ki so naraščale od hipa do hipa, kolikor dalje se je sprevod bližal brodu. Slednjič je nastala taka gnječa, da so se morali ustaviti. Od vseh strani so se razlegali grozni kriki. Strašni tetovirani obrazi so se pri-pogibali k Stanku in k Nelki. Nekateri izmed njih so pri pogledu na nju bu-čili v smeh in tolkli radosti z dlanmi po bedrih, drugi so zmerjali, še drugi so kričali, kakor divje zveri, kazali jima svoje bele zobe in obračali oči, slednjič so jima začeli groziti in so vihteli nože. Nelka se je napol nezavedna od straha stiskala k Stanku, on jo je pa zakrival, kakor je mogel, prepričan, da se bliža obema zadnja ura. K sreči se je pa to divjanje besne mno žice slednjič že prigabilo tudi Tadhilu. Na njegovo povelje je nekaj vojakov obdalo otroka, drugi so pa začeli brez usmiljenja s korobaci udrihati po tuleči množici. Druhal se je hitro razpršila, mesto tega so se pa začele množice zbirati za oddelkom in med divjimi kriki so jih spremili do brodu.
Med prevozom sta se otroka oddahnila. Stanko je tolažil Nelko, da se bodo derviši privadili na nju in jima potem ne bodo več grozili; zagotav-' ljal je tudi, da bo Smain oba, zlasti pa njo varoval in branil, kajti ako bi se komu kaj zgodilo, ne bi imel več za koga zamenjavati svoje otroke. To je bilo res, toda deklico so prejšnji napadi tako prestrašili, da je sedaj prijela Stanka za roko in je ni hotela spustiti »iti za trenotek, ter je ponavljala neprenehoma kakor v vročici: "Bojim se, bojim se!" Stanko je res želel s celo' dušo, da bi kolikor mogoče hitro prišla Smainu v roke, ki ju je pognal že od nekdaj in ki jima je v Port-Saidu izkazoval veliko prijaznost, ali se vsaj delal prijaznega. V vsakem slučaju ni bil on tako divji, kakor drugi Sudanci Dan-gala in sužnost v njegovi hiši bi bila lažja.
Vprašanje je bilo, če ga najdejo v Otndurmanu. Tudi Idris je govoril o
tem z Nur-el-Tadhilom in 011 se je spomnil, da je pred letom, 1<o je na povelje kalifa Abdullahi bival daleč od
preden je zamogel odgovoriti, so ladi-je že prišle do brega
Omdurman se je predstavljal otro-1 vocasno na pomoč, potem so se pa u-
glavnega trga. Obraz te glave je bil izsušen in skoraj črn, lasje na črepinji in brada pa bela kot mleko. Eden izmed vojakov je pojasnil Idrisu, da je to Gordonova glava. Ko je Stanko to zaslišal, se ga je polastila neizmerna žalost, razburjenje in žgoče hrepenenje po maščevanju, obenem mu je pa od groze kri zastajala v žilah. Tako torej je končal ta junak, ta vitez brez madeža in bojazni, človek pravičen in dober, ljubljen v celem Su danu. In Angleži mu niso prišli pra-
maknili in so pustili' njegove ostanke brez krščanskega pogreba, ter jih izročili oskrunjenju. Stanko je sedaj zgubil vero v Angleže. Doslej je mislil naivno, da so Angleži za najmanjšo krivico, storjeno kateremukoli angleških državljanov, vsak čas pripravljeni na vojno s celim svetom. Na dnu du-
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
400 Ohio Street
--r
pokrite s cunjami, shujšane, podobne sencam, obrazov počrnelih od revščine in zmedenih pogledov, iz katerih sta odsevala obup in strah. Videla . ' sta, kako so jih divjaki zasmehovali, Hartuma v Kordofanu, slišal o nekem suvali in tepli. Po vseh ulicah in ce-Smainu ,ki je učil derviše streljati iz ' stali je bilo vse polno prizorov, od ka-topov, vzetih Egipčanom, potem je pa | terih so se oči obračale z grozo in stu postal velik lovec na sužnje. Nur je dom. V Omdurmanu se je strašno ši-povedal Idri-u sledeči način, kako bi rila griža in legar, pred vsem pa koze. zamogel najti Emira.	i Pokriti z izpuhlinami, so ležali bolniki
"Ko boš zaslišal- popoldne glas um- pri vhodih v koče in okuževali zrak baj, bodi z otroci na prostoru molitve,' Jetniki so dvigali v platno zavita tru-kamor zahaja prerok vsak dan, da bi pla ravnokar umrlih oseb, da bi je podajal vernikom dober zgled pobožno- kopali v pesku za mestom, kjer so pra-sti in jih utrjeval v veri. Razen Mah- j vi pogrebci bile edinole hijene. Nad dijeve svete osebe boš našel tam vse mestom se je dvigala četa jastrebov.
Med emir-
katerih krila so metala žalostne sence na razžarjeni pesek. Ko je Stanko vse to videl, je mislil, da bi bilo zanj in za j Nelko najbolje takoj umreti.
Toda kakor bledi cvet razcvita na I
velikaše in paše in emirje.
ji boš zagledal Smaina."
"Kaj pa naj počnem in kam naj grem do časa popoldanske molitve." "Ostani med mojimi vojaki." "Ti pa, Nur-el-Tadhil, ali nas boš pustil?"
"Jaz poj dem h kalifu Abdullahi po' razcvitalo včasih usmiljenje. V Oni povelja."	| durmanu se je nahajalo nekaj Grkov
"Ali je to največji izmed kalifov? in Koptov, katerim je Mahdi prizane-Prihajam od daleč in dasiravno so ime sel, ker jih je potreboval. Ti so bona načelnikov zadela 11a moja ušesa, | (lili svobodno okrog in se pečali s tr-
koma drugače, kakor Hartum. Tam so bile zidane, nadstropne hiše, bila je mudirja", to je palača kraljevega na mestnika, v kateri je padel junaški Gordon, bila cerkev, bolnišnica, misi jonska poslopja, arsenal, velike vojašnice in vse polno večjih in manjših vrtov s krasnimi južnimi rastlinami
Omdurman je bil pa podoben velike- I še se mu ie skrivala nada, da bodo mu taboru divjih čet. Trdnjava, ki se obrambo Rawlisonove hčerke po brez-je dvigala na severni strani naselbine, "spešnem zasledovanju nastopile gro-je bila podrta na povelje Gordona. zne angleške čete in prišle če treba Drugače je pa obstajalo celo mesto, P°d Hartum in še dalje. Sedaj se je kakor daleč je segalo oko, iz okroglih prepričal, da je Hartum in cela dežela stožičastih koč, pokritih s proseno v Mahdijevi oblasti in da egipčanska streho. Ozki, trnjevi ploti so dedlili v,ada kakor tudi Anglija mislita samo, ta pota od ulic. Tuintam je bilo videti kako bi ohranili Egipt pred daljšimi tudi šotore, katere so gotovo vzeli E- naPadi. ne pa kako bi osvobodili ev gipčanom. Drugje spet je nekaj pal- ropske jetnike.
movih preprog pod kosom umazanega Spoznal je, da sta oba z Nelko pa-platna, razpetih na .bambusovih kro- dla v brezno, iz katerega ni rešitve, in gih tvorilo celo stanovanje. Ljudje so te misli obenem z grozovitostjo, kate-bivali pod streho samo ob času dežja ro je videl na ulicah v Omdurmanu, ali pa izvanredne vročine, drugače so so ga potrle popolnoma. Svojo na pa ljudje posedali na dvorišču, kurili vadno odločnost je zgubil popolnoma, ognje ,kuhali, živeli in umirali. Zato predal se je usodi brezpogojno in z je bilo pa po ulicah tudi tako živahno bojaznijo gledadl v prihodnjost. Med-da so naši potniki ponekod s težavo tem je začel takorekoč nehote gledati predrli med množico. Omdurman je po trgu in po stojnicah, kjer je Idris bil popred revna vasica, sedaj pa se je kupoval hrane. Branjevci in branjev vštevši sužnje, nagromadilo v njem ke, zlasti sudanske ženske in zamorke, nad dvestotisoč ljudi. Celo Mahdi in so prodajale džjube, to je bela platne-njegovi kalifi so se vznemirili, da so na ogrinjala, obšita z raznobarvnimi se nabrale take množice, katerim je krpami, z akacijevo gumo napolnjene grozila lakota in bolezni. Pošiljali so buče, stekleno nakitje in vsakovrstne vedno nove oddelke proti severu, da preproge. Stojnic z živili je bilo malo bi podvrgli nove kraje in mesta, ki so in okrog vseh so se stiskale množice ostala še zvesta egipčanski vladi.	Mahdijci so kupovali po visokih cenah
Ko sta se prikazala bela otroka, so zlasti suho meso domače živine, pa 'se tudi tukaj razlegali neprijazni kri- tudi bivolov, antilop in žiraf. Date-1 ki, toda druhal jima vsaj ni grozila s ljev, fig, manijoka in dure je zmanj- I NAJBOLJŠA /* smrtjo. Morda si ni upala v taki bli- kalo popolnoma. Prodajala se je tu-žim Mahdija, morebiti so bili pa tukaj intam voda z medom divj'ih bučel in bolj privajeni na raznovrstne jetnike, prosena zrna, namočena v odcedku sa-katere so sedaj po vzetju Hartuma od dja tamarinde. Idris je bil obupan vseh stran, prepeljaval. v Omdurman. kajti izkazaIo se je> da bo vsled visokih' Stanko in Nelka sta videla tukaj pe- tržnih cen izdal kmaIu VM den- kar Ido na zemlji. Videla sta Evropejce mu ga je daIa Fatma Sma!nova za živ. m Egipčane, pretepene do krvi s ko- hjenjei potem bo mora, pa beračiti robac. sestradane žejne, ki so se kri- panje je imeI sedaj fdino -e y Smaina vili pod bremeni, katera so morali pre- in čudno naključje, da je tudi Stanko nasati, al. pod vedri z vodo. Videla računa] edino še na gmainovo pomoč, sta evropske ženske in otroke, nekdaj Cez dobro uro se je vrnH Nur.d. vzgojene v obilici, sedaj prosjačiti za Tadhi, od kaIifa Abdullahi. Menda ■ pest dure al. za koscek suhega mesa-1 imel tam kakšno neprijetnost, kajti vr
nil se je slabe volje. Ko ga je torej Idris vprašal, če ni zvedel nič o Smainu, mu je rekel razdraženo:
Tepec, ali misliš, da kalif in jaz nimava drugega dela, kakor da iščeva za tebe Smaina?" "Kaj hočeš torej z menoj storiti?' "Stori sam, kar hočeš! Prenočil sem te v svoji hiši, dal nekaj dobrih sve tov, zdaj pa ne maram o tebi nič več slišati."
Že prav, toda kam "naj grem ponoči?" "Kaj mi mar!"
S temi besedami je vzel svoje vojake in odšel. Idris ga je komaj še naprosil, da bi mu poslal na trg velblode in ostali del karavane obenem z onimi Arabci, ki so se mu pridružili med A-suanom in Vadi-IIalfo. Ti ljudje so prišli šele popoldne in potem se je po kazalo, da vsi skupaj ne vedo, kaj bi
Prejema raznovrstne denarne ulo®> ter pošilja denar na vse dele svet«.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedmil HENRY WEBER, kašir.
N. W. Phone K».
MIHAEL K0CHEYAR
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State St«. Joliet, R
Frank Lopartz
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SGHOENSTEDT&CO.
303 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Mi hočemo tvoj denai ti hočeš naš les
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB; se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOSLII 3501 E. 95th St. So. Chicago, III.

I Oscar J. Stephen
g-
S.
Če boš kupoval od nas, ti bomo T* lej postregli z najnižjimi tržnimi W nami. Mi imamo v zalogi vsakorrt1 nega lesa.
Za stavbo his in poslopij mehM h trdi les, lath, cederne stebra, desk d šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na desplaiae« blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglsri » pri nas in oglej si našo zalogo! I®* bomo zadovoljili in ti prihranili 1
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na DES PLAINES IN CLINTON
JOLIET
STAHA
GOSTILNA
-^-
POSTREŽBA.
ŠJ5 Sobe 201 ln 802 Barber Bldg. ie joliet, illinois.
i javni
| NOTAR s-
mmmmmmi
Chicago Phoru 8iSt
J0S. KUHAR
MESNICAiti GROCERIJA
SE PRIPOROČAM.
120 Moen Ave.
Rockdale, Illinois.
»
Frank Bambich
urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Kupuje in prodaja zemljišča S v mestu in na deželi. yjj Zavaruje hiše in pohištva pro-gj ti ognju, nevihti ali drugi po- S ifi škodbi.	Si
Hj Zavaruje tudi življenje proti j®
nezgodam in boleznim, ifi Izdeluje vsakovrstna v notar- _ j|| sko stroko spadajoča pisanja. S
ifi Govori nemško in angleško. juej
»
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :
ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
Garnsey, Wood & Lenno"
ADVOKATI.
J
Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, &
»n
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + k "BELLflDONN/T OBLlf f
«U B vautm tate« io rasm m-
REVMATEHU	SLABOSTIH . ČLENKU
HROMOST1	PLJUČNIH IN PRSOJ 8C
BOLESTI » KOLKU MRAZENJU . ŽIVOTU BOLESTIH t ČLENKIH VNETJU OPRSNB URS* NEVRALGIJl PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI M&C	BOLESTIH » LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH . KRIŽU HUDEM KA&JU
vendar me nionaš nekoliko natančneje o njih poučiti."
"Moj predstojnik Abdullahi je meč Mahdijev."
"Naj ga Allah naredi za sina zmage!"
Nekaj časa je molk zavladal na la-diji. Slišalo se je samo ropDtanje vesel ob rob ladje, včasih pa pljuskanje vode, ako je krokodil udaril z repom. Mnogo teh strašnih plazilcev je priplavalo od juga pod sam Hartum, kjer so našli mnogo hrane, kajti reka je bila polna trupel, ne samo ljudi, ki >so bili ubi ,ji\ osvojitvi mesta, ampak tudi oniii, . so umrli na raznih boleznih, širečih se med Mahdijci, zlasti pa med njihovimi sužnji. Res, da so kalifi prepovedali "kvariti" vodo, toda za to prepoved se niso mnogi brigali in truplu, katerih krokodili niso mogli požreti, so plavala dalje po vodi z navzdol obrnjenimi obrazi, tja do šeste katarakte in celo dalje, tja do Berber j a.
Toda Idris je mislil sedaj na nekaj drugega in je čez nekaj časa spet rekel:
"Danes zjutraj nismo dobili nič jesti. Kako bomo vzdržali lačni do ure molitve — in kdo nam bo potem dajal jesti?"
"Saj nisi suženj," odvrnil mu je Tad-hil in greš lahko na trg, kjer kupci prodajajo svoje blago. Tam lahko dobiš prekajenega mesa in včasih tudi prosa, toda za lepe denarce, ker kakor sem li že rekel, v Omdurmanu vlada lakota."
"Med tem mi bodo pa hudobni ljudje vzeli ali pobili otroka."	^
"Vojaki jih bodo branili — ako pa daš komu denarja, ti pojde rad kupit hrane."
Idrisu, ki je raje denar jemal, kakor pa dajal, ni bil ta svet nič všeč, toda
gnjijočem močvirju, tako je tudi v tem počeli/ Beduina sta se za£ela r morju človeške revščine in hudobtje | rati z Tdrisom in Gebhrom, češ, da sta
jima obetala čisto drugačen sprejem in da sta ju ogoljufala. Po dolgem prepiranju in posvetovanju so slednjič | sklenili, ostati na robu mesta, da bodo ponoči imeli kam iti, sicer se hočejo pa prepustiti usodi in čakati.
Ko so postavili kočo, za kar Sudanci in zamorci ne potrebujejo mnogo
govino in raznimi zadevami, nekateri izmed njih pa, zlasti taki, ki so se delali, da so spremenili svojo vero, bili so
celo uradniki preroka kar jim je daja- časa> šli so vsi skupaj razun Hamisa,
lo znatni ugled med divjimi derviši. Eden izmed takih Grkov je vstavil oddelek in vprašal otroka, odkod sta prišla. Na svoje veliko začudenje je zvedel, da sta prišla ravnokar in sta bila ukradena iz Fayuma, ter je obljubil, da bo omenil o njima Mahdiju in včasih kaj za njima povprašal. Za %edaj je samo sočutno kimal z glavo nad Nelko in dal vsakemu dobro pest posušenih divjih fig in srebrn tolar s po dobo Marije Terezije. Potem je na ročil vojakom, naj ne store deklici nobene krivice in je odšel ponavljaje po angleško: Poor little bird! (Uboga mala ptičica!)
XVII.
Po zvitih, majhnih ulicah so prišli -slednjič na glavni trg sredi mesta
ki je moral pripravljati večerjo, na prostor, kjer so se opravljale javne molitve. Našli so lahko, ker so hitele tja množice iz celega Omdurmana. Prostor je bil obširen, obdan s trnje-vim plotom, deloma z ozidjem iz gli-j ne, katerega so začeli pred kratkim postavljati.' V sredini se je dvigalo leseno vzvišeno mesto. Tja gori je stopil pr&rok, kadar je hotel ljudstvo poučevati. Pred tem odrom so bila tla postlana z ovčjimi kožami za Mahdija, za kalife in za imenitnejše šejke. Ob straneh so bile v zemljo vtaknjene zastave emirov, ki so plapolale v vetru in se prelivale v vseh mogočih barvah kot veliki cvetovi. Vse štiri strani tega prostora so obdajale tesno sklenjene vrste dervišev. Naokrog je bilo vi-
Varčevanje.
iffilKI w $ s $ s & » & s
K^S^ffi^K^ffi^ifi ISilS
Med potjo so videli veliko ljudi z od- deti nepregledni gozd sulic, s katerimi
rezano roko ali nogo. Bili so to kaz njenci, ki so skrili plen, ali- pa tatje. Kazni, katere so določali kalifi in emi-ri za nepokorščino ali prestopljenje postav, danih od preroka, so bile strašne in celo za lahke prestopke, kot na
so bili oboroženi skoraj vsi vojevniki.
Bila je resnična sreča za Idrisa in Gebhra in za druge udeležence karavane, da so jih smatrali za spremstvo I katerega izmed emirov in so tako rao-1 gli priti v prve vrste zbrane množice.
primer za kade#je tobaka, so pretepali Mahdijev prihod so naznanili najprej do krvi m do nezavednosti s korobači. lcpo in slovesno zvoki umbai, potem Toda sami kalifi -so se samo na videz pa, ko se je prikazal na prostoru, so držali teh predpisov, doma so pa dc- se razlegli pronikljivi glasovi piščalk, ali vse, kar se jim je ljubilo, tako da | grmenje bobnov, ropotanje kamnov,
ELIXIR
BITTER-WINE1
trinerovo
HORKE VINO
•WfKt,
'»•db/JOSEPH TRINER 'S3 SAsM»nd Ave.
njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka-l Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pretijo! dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih ljudi,; in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa-Varčujte is svojim zdravjem bolj kot^z denarjem.
Onim, ki so zgubili trdno zdtavje in je žele zopet dobiti, priporočamo
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenine ( in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučaiih
ZABASANOSTI,
OTRPLIH JET1 R,
ZGUBI OKUSA,
NENADNA SLABOČA,
BOLEČINE DROBJA, KRČEV,
ŽELODČNEGA KATARA,
in v vseli drugih slučajih, kadar je rabiti Jiitro izčistenje telesa brez da se gaj oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje delo brez J motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno dclujc,i

V VSEH LEKARNAH
CENA $1.00.

so kazni padale le na reveže, katerim so včasih naenkrat vzeli celo premoženje. Potem jim ni ostalo nič drugega, kakor beračiti, ker je pa v Omdurmanu sploh primanjkovalo hrane, so torej umirali lakote.
Vse polno beračev se je potikalo o-krog stojišč z živili. Prvo pa, kar so tukaj zagledali otroci, je bila velika človeška c'iva, nataknjena na velik bambusov drog, vkopan v zemljo sredi
katere so pretresali v praznih bučah, in žvižganje na slonovih prednjih zobeh, kar je vse skupaj delalo peklenski ropot. Množice se je polastilo nepo-pisljivo navdušenje. Eni so padli na zemljo, drugi so kričali iz celega grla: "O božji poslanec! O zmagovalec! O usmiljeni! O milostljivi!" To je trajalo toliko časa, dokler ni Mahdi stopil na prfžnico. Potem je nastala (Nadaljevanje na 7. strani.)
Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo za mišice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali. Cciaj 25c in SOc, po pošti 35 in 60c.
JOSEPH TRINER,
IZPELO VATELJ.
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO,

SJLWJS SfiffiffiBiWffiifiHiBiSi
--- »
Učite svojo deco slovensko moliti in citati
iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
v-	.
KATEKIZEM
KI GA JE SPISAL NAS POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
Pišite po«j na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. ** COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS
domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rodeče vino:
toi' 6 ............$ 5.50
i>od, 10 gai............ g oo
?od' 25 gal........... 16.50
Sod, 50 gal...........30.00
Delaware belo yjno> sod> 10 gaionoTi $i3.oo. WOO. Sod 50 galonov, $50.00.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročil* je pridejati denar ali Jfoncy Order.
^	Et=
Catawba belo vino:
Sod, 6 gal............ .$ 7.00
Sod, 10 gal............ 11.00
Sod, 25 gal............24.00
Sod, 50 gal...........42.50
Sod 25 galonov,

ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu

' -.-rvs^
Viij&Krsn-f
Hranilnica
Nad
Ylade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
12,000 najboljših ljudi t Jolietu ima tu vložen denar. p0d vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00

»«««„„„„„
mmšmmmmmmmammmmmni
'mmmmmmmmmmmL

SLWNOZNANI
SLOVENSKI POP
Proti žeji - najbolje sredstvo.

i
Cim več ga plješ tembolj se ti priljubi.
tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^ELO piyo
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
»13
k.
Tel
Sco" St.	Joliet, m
^nl Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
smrtna tišina, on je pa dvignil roki, pritisnil palca k ušesoma in tako molil nekaj časa.
Otroka nista bila daleč in sta ga lahko dobro videla. Bil je to človek srednje starosti, jako debel, kakor da bi ga napihnil, in skoraj čisto črn. Stanko, ki je imel jako bister pogled, je zapazil, da je bil njegov obraz tetoviran. V enem ušesu je nosil velik uhan iz slonove kosti. Oblečen je bil v belo džjubo in na glavi je imel bel ovoj, onoge je imel pa bose, ker je, preden je šel na prižnico, sezul rdeče čižme in jih pustil na ovčji koži, na kateri je pozneje molil. Na njegovi obleki ni bilo najmanjšega lišpa. Samo včasih je vter prinašal od njega močan duh sandalovega olja, kateri vonj so verniki poželjivo vsrkavali' z nosnisami in pri tem z veliko zadovolj-nostjo obračali oči. Sploh si je Stanko čisto drugače predstavljal strašnega preroka, roparja in morilca toliko tisoč ljudi, in sedaj, ko je gledal na ta tolsti obraz z mirnim pogledom, s solzavimi očmi in z nasmehom, kakor da bi prirastel k ustom, kar ni mogel priti k s_ebi od začudenja. Predstavljal si je, da bi tak človek moral imeti na vratu glavo hijene ali krokodila, tu je pa videl, da ima pred sabo napihnjeno dinjo, podobno risarijam, ki predstavljajo polno luno.
Toda prerok je začel svoj pouk. Njegov globoki in zvonki glas je bilo lahko dobro slišati po celem prostoru, tako da je vsaka beseda prihajala vernikom na ušesa. Najprej je govoril o kaznih, katere Bog nalaga onim, ki ne marajo poslušati' Mahdijevih zapovedi, ampak skrivajo bojni plen, se upija-njujejo z meriso, kradejo, v bitvah prizanašajo sovražnikom in kade tobak. Radi takih grehov pošilja Allah grešnikom lakoto in take bolezni, ki spreminjajo obraz v meden naliž (koze). Sedanje življenje je kakor pena na vodi. Bogastvo in razkošje se pogreza v pesek, ki pokriva grobove. Samo sveta vera je kakor kravica, ki daje sladko mleko. Toda raj se bo odprl samo zmagovalcem. Kdor bo premaga lneprijatelje, on bo zveličan. Kdor umrje za vero, bo vstal od mrtvih za večnost. Srečni, stokrat srečni oni, ki so že polegli!...
Hočemo umreti za našo vero!' ' odvrnile so množice z gromkim krikom.
Nekaj časa je trajalo peklensko kričanje. Odzvali so se zvoki umbaj in bobnov. Vojevniki so udarjali z meči ob meče in s sulicami ob sulice. Vojno navdušenje se je širilo kakor plamen. Nekateri so klicali: "Vera je zmagovalna!" drugi: "skozi smrt v raj!" Sedaj je Stanko spoznal, zakaj se egipčanske čete niso mogle ustavljati temu divjemu krdelu.
Ko se je nekoliko pomirilo, se je zopet oglasil prerok: Pripovedoval je o prikaznih, katere je imel, in — o poslanstvu .katero je prejel od Boga. Allah mu je namreč velel očistiti vero in jo razširiti po celem syetu. Kdor ga ne spozna za Mahdija, zveličarja, ta bo pogubljen. Konec sveta je že blizu toda poprej morajo verniki še osvojiti Egipt, Meko in vse kraje, kjer onstran morja žive pagani. Taka je božja volja, katere ne more nikdo spremeniti. Veliko krvi bo še prelite in veliko vo-jevnikov se ne bo vrnilo pod svoje šotore k ženam in otrokom, toda sreče onih, ki bodo padli, ne more opisati noben človeški jezik.
Potem je iztegnil svoje roke k navzočim in zaklical:
"Tako torej blagoslavljam jaz, vaš zveličar in božji služabnik, sveto voj no in vas vojevnike. Blagoslavljam vaše trude, rane, smrt, blagoslavljam zmago in plačem nad vami, kakor oče, ki vas ljubi...
In potem se je razjokal. Jok in kričanje se je razlegalo, ko je stopal raz prižnice. Plač je zavladal povsod. Spodaj sta dva kalifa Abdullahi in Ali-Ulet-Helu prijela preroka za pazduhe in ga peljala na ovčje kože, kjer je pokleknil. Med tem čaisom je Idris mrzlično izpraševal Stanka, če med emiri ni Smaina.
"Ne," odvrnil je deček, ki je zaman skal z očmi znanega obraza, "ne vidim ga nikjer. Morda je padel pri obleganju Hartuma."
Hamis, ki ga je poznal iz Port-Sai-da, ga tudi ni mogel zagledati.
Molitve so trajale dolgo. Mahdi je med molitvijo gibal z rokama in nogama, kakor pajek, ali pa je v zamak-njenju dvignil oči in ponavljal: "To je pil! to je oni" in solnce se je že začelo nagibati k zahodu, ko se je dvignil in odšel domov. Otroka sta se mogla sedaj prepričati, s kakšno častjo obdaje-jo derviši svojega preroka, kajti celc gruče ljudi so se vrgle za njim in trgale zemljo, katere ise je dotaknila njegova noga. Pri tem so se prepirali in pretepali med sabo in bili so vere, da ta prst obvaruje zdrave in zdravi bolnike.
Prostor molitve se je praznil polagoma.. Idris sam ni vedel kaj početi in hotel se je že z otrokoma Ki z vsemi ljudmi vrniti v kočo k Hamisu na prenočišče, kar se je prikazal nenadoma pred njim oni Grk, ki je dal zjutraj Stanku in Nelki vsakemu en tolar in pest dateljev.
"Govoril sem o vas z Mahdijem/ rekel je po arabsko, "in prerok vas želi videti."
"Hvala Allaliu in tebi, o gospodi" zaklical je Idris. "Ali najdemo pri Mahdiju tudi Smaina?" "Smain je v Fašodi," odvrne Grk.
i
Potem se je obrnil po angleško k Stanku:
"Morda vas bo prerok vzel v svoje varstvo, ker sem ga k temu nagovarjal. Rekel sem mu, da se bo v tem slučaju slava njegovega usmiljenja raznesla med vsemi belimi narodi. Tu se vrše strašne reči, in brez njegovega varstva morate brez dvoma poginiti lakote, pomanjkanja, bolezni ali od rok divjakov. Morate si ga pridobiti, to je pa odvisno od tebe.
"Kaj pa naj storim?" vprašal je Stanko.
"Najprej, ko boš pred njim, vrzi se na kolena, ako ti poda pa roka, poljubi jo spoštljivo in ga prosi, da bi vaju oboje vzel pod svoja krila." Tu je Grk prenehal in vprašal: "Ali nikdo izmed teh ljudi ne razume po angleško?"
"Ne. Hamis je ostal v koči, Idris in Gebhr razumeta samo nekaj posameznih besed, drugi pa še toliko ne."
"To je dobro. Poslušaj torej dalje, kajti premisliti je treba vse. Mahdi te bo najbrže vprašal, če hočeš sprejeti njegovo vero. Reci mu takoj, da sprej-meš, — in da je na prvi pogled, ko si zagledal njegovo osebo, prišla čez tebe neznana luč milosti. Zapomni si dobro: "neznana luč milosti!..." To mu bo ugajalo in morda te bo pridelil svojim mulazemom, to je svojim osebnim služabnikom. Potem bosta imela vsega dovolj in vse ugodnosti, ki vaju bodo obvarovale pred boleznimi... Ako bi storil drugače, bi izpostavil sebe, to malo revico, pa tudi mene, ki vam želim dobro, veliki nevarnosti. Si razumel?.. ."
Stanko je stisnil zobe in ni nič od govoril, samo obraz mu je postal trd in oči so se mu temno zaiskril. Grk je to opazil in govoril dalje:
"Vem, moj deček, da je to neprijetna stvar, toda ni druge pomoči! Vsi, ki so po klanju v Hartumu ostali pri življenju, so sprejeli Mahdijevo vero. Samo nekaj katoliških misijonarjev in nekaj redovnic ni maralo, toda to je kaj drugega. Koran prepoveduje ubijati duhovnike, torej, dasiravno je njihova usoda strašna, vendar vsaj smrt jim ne grozi. Za svetne ljudi pa ni druge rešitve. Ponovim ti, da so vsi sprejeli mohamedansko vero: Nemci, Lahi, Kopti, Angleži, Grki... in tudi jaz..."
Tu je pa, dasiravno ga je Stanko zagotovil, da nikdo izmed družbe ne razume angleščine, vendar pričel s tišjim glasom:
"Ni mi treba omeniti, da to ni noben odpad od vere, nobena-izdaja, nobena zatajitev. V duši je vsak ostal, kar je bil prej, in Bog to vidi... Pred silo se je treba upogniti, bodisi tudi na videz... Dolžnost človeka je, da brani življenje, — in bilo bi brezumno, pravzaprav celo greh, žrtvovati življenje, ne da bi vedel zakaj. Za zunanjost, za nekaj besed, katere lahko istočasno utajiš v svoji duši? Ti pa pomni, da imaš v svoji roki življenje ne samo svoje, ampak tudi te male to varišice, s katerim ne smeš svojevoljno razpolagati. To je jasno!... Zagotovim te ,da ako te Bog kdaj reši iz teh rok, ne bodeš niti sam sebi imel ničesar očitati, niti ti ne bodo očitali drugi — kakor tudi nam vsem...
Grk, ki je tako govoril, je morda hotel prepričati svojo lastno vest, molčanje Stanka ga je pa prevaralo, kajti slednjič je pričel smatrati to za strah, Sklenil >e torej, vliti dečku poguma. • "To so Mahdijeva bivališča," rekel je. "On prebiva raje v teh lesenih ko čali v Omdurmanu, kakor pa v Hartu mu, dasiravno bi tam lahko zasedel Gortlonovo palačo. Torej pogumno ne zgubljajva ča'sa. Na vprašanja od govarjaj odločno. Oni cenijo pogum Ne misli tudi, da bo Mahdi zatulil na tebe kakor lev. Ne! on se vedno smel lja — celo takrat, kadar ne namerava nič dobrega." Ko je to rekel, je pri čel kričati na množice, ki so stale pred poslopjem, naj se razidejo in narede prostor "gostom" preroka.
Geo. Svctlecich
S S S » S sis »i !fi S S S H
S PRVI SALUN ŽS Si ONKRAJ MOSTA » Sfiffi^SiffiSfiiČiiSSiSSiffiMSI
Chicago Telephone 386«. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL DOBRODOŠLII
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, K Tu dobite najboljši CEMENT, A* NO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, t* vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMO«.
Chicago Phone 225.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopoa ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E K North Chicagi Street v novi hiši Joliet National BaaBa.
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, IIL Vljudno vabi vse rojake, Slovence i« Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI!
W. O. MOONEV
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg.,
Ko imate kaj opraviti g sodnljo oglasite se Rri meni
Farme v Wisconsinu.
POZORI
POZOR!
Obleke za jesen in zimo.
Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve i. šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake* mu naseljencu dobim delo po $1.75 M
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke dan in več; tudi naredim"hišo, če hoče. po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ien-11526 w. 21st St. ske in mladino.
M. PIKLOR,
prodajalec farm,
Chicago, Illinois.
Mi imamo najlepše srajce, kravate,	. _T
kolare itd. Vse naše blago jamčimo Vsem Slovencem m Hrvatom pnpo ter povrnemo denar, ako ni v popolno	^am mojo gostilno
zadovoljnost.	"HfiTFI FI A IN W
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto ill/ I CLi rLrA J I'lIY vredne znamke ali pa register tikete |	332g pENN AVENUE
izvzemši na oblekah delanih po meri.
"Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
v kateri točim vedno sveže
Vaši naklonjenosti se priporoča pivo, ŽGANJE, VINA IN RAZNO>
Frank Juričič
1091 M. Chicago St. JOLIKT, ILL. I
VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu » najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom sto).
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111 I
J. P. King.<!?
Oba telefon	Ti6Sni
Stev. 8
»»»»» »*trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Geo. Flajnik, lastnik
I 3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino katt-I fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premos
TELEFON 7612.
C hi. Phone: Office «58. Res. 3794
Uradne ure: >—11 a. m. 1—4 and 7—« P- m. Ob nedeljah od 10. d. 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist
Zoboidramlk
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 4*3.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
(Dalje prih.)
DENAR SE VLAGA NAJBOLJ® IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE.
in nje podružnice v: Belavaru, Brodt na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, OBiJeku Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer botte najbolje potteeieni. Fino pivo, najbo/jta vina in smodk«.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
mww mrmimmm
f »»»»GERMAN*«**
Loon & Savitigs Batik*
MARTIN WESTPHAL	*
•tU N. Bluff 8tr«et	JOLIKT, ILL. J
I mmwmmmmi
Orada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 .
josip klepec
JAVNI NOTAR 100« N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
1012 N. Broadway JOLIET, ILI1
Pozor, roj alii!
Dobil sem iz Washin-toua za svoje zdravila serialuo Številko ktere Jamči. da so zdravila ^.rava in koristna.
Po dolgem času se mi Je posrečilo iznajti
f travo Alpen tinkture u Pomado proti izpadanju in za rast las, Kakorgne ledosedaj Da svetu ni bilo, od katera moSklm in ženskim gosti iu dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali ter ne osiveli.
Bavuo tako zrastejo moSkim v <S. tednih krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokah in nogah iu križicali v S dueh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge iu ozebline se popolnoma odstranijo Da Je to rasnica Jamčim s $500. Pliite po cenik katerega pošljem zastorij.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St Cleveland, Ohio.
\
f|R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
Joliei Steam Bye House
&fl)MioMl Cleaners and Pyofs BTRAKA ft CO.
Office and Works, 641-444 Cam
Chicago Phone 4444, N. W. 488.

V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579.
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnih,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
TR0ST &KRET7RMICHAEL CONWAY*
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK |
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
106 Loughran Bldg. )
Oats and Chicago SU. JOLIET 1
Posipe tor na zemljišča.
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 100.

101 Jefferson Street
Joliet III
V NOVI LUČI.
(Nadaljevanje s 5. strani.)
roka moža, čigar energična volja je bila porok nove veličine — tedaj je pričakoval svet, da si sme razdeliti roi lačnih hijen zaželjeni plen. — In zdaj gremo, da zakličemo: Proč roke od naše zemlje, dajte prostora, da dihamo tudi mi, krepka so naša pljuča, željna čistega zraka."
"Tsioči in stotisoči so vstali, da dovršijo njegovo poslanstvo, sto tisoč m sto tisoč srč je priseglo, da bo zvesto njegovim načelom. Se spomnite, kako se je peljal vlak po progi posuti s cvetjem, nema je stala tisočera množica, ki je prihitela v pozdrav — tudi ■zda.) je nastlan kolodvor s cvetjem — odpeljete se branilci našega obstanka. Se spomnite kako so se gibale tisti o-trožni dan zastave po Ljubljani? — Bile so kakor sikajoči jeziki, željni smrti — srce mi je pretresala groza."
"Govorita vendar kaj pametnejšega," se je jezila Anka, "samo smrt, pogreb, odsekane roke in glave, glej, kličejo v vlak..."
Mase so se zgenile, zavalovile nazaj, sunile naprej. Vojaki niso mogli ustaviti vala občinstva. In ko so bili slednjič vsi vojaki v vozovih med smehom, krikom in šumenjem, je stalo občinstvo zopet tu častna straža mož, ki so odhajali na polje časti. Dečki so se splazili na strehe vagonov, deklice so prinašale še cvetja, stiskale so se .roke, obrisalo se je tu in tam solzno oko, na tihem in skrito, da oteži vojakom srca. Zagibal sč je vlak. Za-oril je donebesni pozdrav. Roke in kape iz vlaka, veje in cvetje, roke in robci zunaj — mahlanje, klicanje. "Živeli naši fantje!" — "Z Bogom!"
"Ži
1V1JO!
"Bog z Vami!" Završe-lo je glasno "Lepa naša domovina..." Dokler je bil viden vlak so klicali in • mahljali ljudje, potem so povesili glave in se vrnili v težkih mislih po raz-hojenih potih domov.
Pavla je pobrala cvetko, ki je padla Bog ve iz čegave roke in je bila poho-jena od tisočih nog. Cvetka se ji je zdela kakor izgubljeno življenje onfh... Vzdignilo se ji je v duši ono nepopisno dušljivo čuvstvo, ki je bilo pretreslo njo in druge ob večernem slavnostnem obhodu rezervistov, ko se je tresla Ljubljana navdušenih klikov in se je sklonilo bandero stolnice vojaški zastavi, ko je blagoslovil duhoven može, ki so bili prihiteli na c€sarjev klic— in je udarila v navdušenje kakor mrzla ploha... Pokleknili so... Zvonček je cingljal... Vse je vzdihalo glasno: "Jezus usmili se! Usmili se!" — In zaigrala je godba — glasni jok žena je zaihtel po Vodnikovem trgu — kako je bilo pri srcu možem. Mrtvaška koračnica, molitev za mrtve. ' Niso mislili na to v veselem vsklikanju, pod vihrajočimi zastavami — zdaj so vedeli vsi: Ti tisoči in tisoči so bili zapisani smrti. Hip žalosti, ki je bil dolg kakor večnost.... "Jezus! Jezus!" — Potem vesela koračnica, živio! — in odpihana je bila žalostna slutnja, mučen občutek, da se vrne premnogo-krat...
» * *
Rosi z nebes — zemlja žaluje. Ljudje hodijo resni, pogovarjajo se samo o draginji, lakoti in — ranjenci. Kar je bila začela vojska, ga ni človeka v Ljubljani, ki bi ne vprašal zjutraj soseda: "Ali je kaj novega od naših fantov?" — Vsak je hodil pred pošto, pred tiskarno, da čita brzojave; kar je fcila začela zima, ga ni človeka v Ljubljani, ki bi ne odprl zjutraj okna, se ozrl v mraz in vzdihnil: "Fantje, naši fantje!" — in sram ga je, da leži v mehki postelji, v topli sobi, ko preze-bujejo oni v blatnih jarkih. — Vsaka novica iz bojnega polja pretresa dušo Z različnimi čuvstvi — vendar se razvija življenje še nekako v starem tiru, živci so se umirili, bi otopeli, da. nas ne preskrbijo politiki iz kavarn s kakim novim vznemirjenjem. Kranjc se privadi tega. Črnogledom odgovarja lahkomiselni: "Kaj je hudega? Polne so prodajalne, gostilne, na trgu je vsega." — Zresni ga pogled na kruh. — In še nekaj nas pouči,- da živimo res v hudem, prehudem času.. . Povsod zastava z rdečim križem na belem polju. Blagoslovljena zastava, ki jamčiš, da čaka naše krvaveče brate počitek in obvezilo, okrepilo'— blagoslovljene roke, ki strežete požrtvovalno našim ranjencem — junaki so oni — vi ste njih angelji.
In vendar se nam stisne srce, ko zagledamo belo zastavo z rdečim križem, ki je zbrala pod sebe vojsko zlatih src, da celijo rane, katere zadaja druga krvava vojska.. .
Pavla je šla iz šole. Bila je bleda in titrujena. Ves njen prosti čas je vzela zdaj vojska in ranjenci. Doma je šivala, v šoli je pletla, po šoli je tekla v bolnišnico. Vse njeno teženje je bilo samo pomagati, pomagati in vedno se je vpraševala safho to, ali stori svojo dolžnost.
Anka je bila nevoljna na njo. Kupila si je dragoceno krzno, Pavla ga ni niti pogledala, šla je pod Rožnik, Pavja je ni spremljevala. "Kaj hočeš vendar", ji je očitala Anka, "ali naj dam ves zaslužek kakor ti za vojsko? Trgovci morajo tudi kaj prodati, sicer n.e zaslužijo delavci." — Pavla ji je odgovarjala: "To je že res. Naj kupi kdor more — čudim se samo, da se ti ljubi, ko je tvoj ženin v večni nevarnosti."
"Ja veš," se je smejala Anka, "jaž vendar ne morem hoditi kakor kak glas smrti okrog. Je res, da bo zdaj huda za moža, pa premožno in lepo
dekle ga bo pa vendar še zmiraj lahko dobilo."
Zakaj je bolelo to Pavlo tolikanj?— Anka je dobila dosti taborskih pošt z srčnimi pozdravi — Pavla je zaprla v svojo omaro eno edino, ki ji je javila: "Živel, pogum! Še sem cel in zdrav. Korajžni smo vsi, bijemo kar se da."
Potem so izostala poročila in Pavla ni mogla vkljub svojemu hudemu delu drugače kakor misliti vedno in vedno na -prijateljičinega zaročenca; zanj je izpraševala ranjence, a dobivala je nejasne odgovore.
Šla je pobita iz šole. Zdelo se ji je, da leži vse obče gorje na njenih ramah. Vrsta mož, ki so se pomikali nekam avtomatično čudno počasi, ji je ustavila korak. Spomnila se je onega dne na kolodvoru in kriknila je bolesti. Bedni junaki kako prihajajo — kakor vrsta duhov... Lepe nove uni forme, kako so zdelane, zmečkane, pr, bodene, prestreljene, blatne, visoke postave kako so upognjene, obvezane glave in roke, noge šepajo. Obrazi so topi, omrtveli so groze — le malo veselja zašije na njem, veselja, da so zopet na toplem. Fantje naši!... Sovražnikova moč vas ni zdelala toliko, kakor mraz, ki stisne dušo in premre kosti. Tu in tam skoči dobra duša k ranjencu, ga obdaruje. Dajte, ljudje božji, odtrgajte sebi, postrezite, po magajte. Vsi so naši, bodisi Oger, Lah ali Nemec, vsi so stali na enem polju, za en smoter.
Pavla je stala ukopana in gledala za ranjenci. Energičen lep obraz njene koleginje Cirile je bil pred njo, ne da bi zapazila, kdaj je prišla. Oči obeh učiteljic so bile vlažne, ko sta se po gledali. "Pojdi," je rekla Cirila za molklo, "povem ti nekaj. Komar je prišel. V liceju je in težko je ranjen v rebra in ne vem še vse kod, pripeljali so ga malo živega. Le povej njegovi nevesti, naj ga pride obiskat. Od ene do štirih, prvo nadstropje, dvanaj sta vrata."
Ji je pravila še kaj druzega? — Pavla se ni zavedala, pritavala je nekak domov, pred očmi tista krasna slika odhoda...
"Ranjen je? — No, ga bomo hodili obiskat, bo vsaj bolj kratkočasno. Pojdi vendar z menoj, ti si že vajena o-krog takih ljudi. Kaj mu neseva? — Nakupim vsega' in razdam _ drugim, saj je tako težko priti noter."
"Dobrega srca je," si je mislila Pav la, "ali posebne ljubezni nima do Komarja. — Bog ve, kako bo užalila reveža, saj ga je ljubila samo zavoljo njegove lepe postave, kakor se zdi."
Črnovojnik pred licejem je vprašal strogo, koga iščejo. Bile so tri, ki so mu odgovarjale, Anka, njena mati in Pavla. Potem so dobile v liceju listek, ki jim je dal dovoljenje iskati ranjenega desetnika Poldeta Komarja.
"Prvo nadstropje, dvanajsta vrata."
"PoEasi," je prosila Pavla Anko, "težko je ranjen in ga ne smeš razburiti, lepo te prosim, Anka, če je kaj zelo izpremenjen, ne pokaži mu, da si se prestrašila."
"Ne bodi sitna in ne pridiguj mi venomer," se je otresla Anka in njena mati je rekla mirno: "Kaj se bi pretvarjala? Če je hudo ranjen, jc res revež, ali zato ni treba, da je še Anke konec."
"Srečni taki ljudje!" je vzdihnila Pavla v srcu in potrkala je rahlo na vrata s številko dvanajst. Mlad bogo-slovec je prišel vun. "Gospod Komar?
—	Da ta je tukaj —^icer jako izmučen."
V svetli sobi, kjer je pripravila po-strežljiva ljubezen lepo bivališče ranjenim revežem, je ležal na prvi postelji človek, ki je bil povezan.in pokrit do nosu. Druge postelje so bile sicer razdete, ali njih lastniki so se izpre-hajali po hodišču. Človek na postelji se ni ganil. Deklici in mati sta obstali na pragu. Na obešalu kape in zdelane, a že očejene monture, steklenica z malinovcem na beli omarici — tisti težki duh po zdravilih, lizofornm, ki se je boril z vonjem nekega parfuma— vse to se je utisriilo hitro v Pavlino I predstavo. Tačas se je osokolila ma-i ti, stopila je k postelji in vprašala ra-I hlo! "Gospod Komar, ste vi to ali niste?"
Človek v postelji je dvignil težko glavo: "Kdo je tu?"
"Jaz sem, Polde," je kriknila prestrašena Anka. "Jaz kaj pa je s teboj? Zakaj imaš zavezane oči?"
"Anka," je vzdihal Komar, "ne vidim te — jaz ne vem — ranjen sem na očeh, na nogi — povsod. Obsule so me one sitne muhe."
"Kaj? — Ti ne vidiš?!" je zakričala obupno Anka in zgrudila se je na stol, lep obrazek je pokrila smrtna senca. Hitro jo je prijela mati: "Pojdi, pojdi, ubožica, to ni zate.. ."
Izginila sta skozi vrata. Pavla je klečala pri postelji ranjenega, njene solze so tekle na njegovo roko.
"Kdo se joče radi mene?" je vprašal. "Anka? — Ah ne, Anka nima poguma, da bi ošfHla pri ranjenemu — to ste vi, Pavla, dobra duša!"
"Jaz sem, Polda — ne zameri temu razvajenemu otroku. Ne boj se, da bi bil zapuščen, ako si izgubil na častnem polju vid in ude — jaz bom delala in skušala, da ti osladim trpljenje."
Toplo je stisnila vela ranjenčeva roka njeno. Nič ni bilo treba zaijanja. okolstev. Pavla ni vedela samo kako
—	v tej uri se ji je razrešila prihod-njost in preteklost, čutila se je močno, odločno.
Več dni ni mogla k ranjencem, do bivala pa je poročila, kako mu gre, o dobre duše, ki ne pozabi in ne zamud kadar ima priliko, da izvrši dobro delo
"Božičen večer ga pa le obišči. Po
vedati ti ima marsikaj," se je smehljala tista dobra duša. S čudnimi občutki v srcu je šla Pavla. Včeraj je bilo posnežilo ceste in strehe, kar je hodilo po ulicah, je nosilo svežnje, bodisi o-trok, ženska ali vojak. Bilo je celo nenavadno gibanje na ta nenavadni božič, posebno gospe so hodile živahno prodajalne v slaščičarno. Marsikatera njih je krenila z zavitki v 'Ljudski dom'. Treba bo razposlati božič-nico ranjencem.
Sveti večer praznik miru — svet v orožju te pozdravlja željno... Po ho-diščih liceja je dišalo po smrečju, o-brazi ranjencev, ki so se urili v hoji, so bili nekam slovesno mirni, kakor da je prišlo nad nje razodetje nečesa, ki je večje kakor vse njih trpljenje in izgube.
Rahlo je potrkala Pavla na dvanajst, da prinese tolažbo ubogemu obvezan-cu. Zastala je na vratih... Komar je sedel na postelji, čelo obvezano, ali oči jasne, na postelji so ležale prve številke slovenskih leposlovnih listov.
Ni vedela, ali sanja ljubljene in za-željene sanje, da se je vrnil izgubljeni vid ubogemu ranjencu — rdela je pred njegovimi očmi — rada bi zakrila zdaj, kar je odkrila slepemu.
"Gospod Komar — ti — vi vidite?!"
"Da .draga duša. Vidim in vidim vse v novi luči. Vidini tebe, sebe, pri-hOdnjost, ki bo izrastla jasna in srečna iz prejšnjih zablod in sedanjih vojnih grozot. Že vidim tudi v naši literaturi oddih in jasnost. Zdaj vemo, kaj hočemo, vojska dela in utrdi značaje."
"Oči, oči," je zajokala Pavla\in se zgrudila na stol poleg postelje, "o hvala Bogu, da vidiš, da vidite, sedaj se vas ne bo bala Anka..."
"Pustimo Anko," se je nasmehnil in prijel jo za roko, "moje oči niso bile ranjene, moje noge so zdrave, imel sem pač dosti ranic, a nič nevarnega, upam, da se vrnem kmalu na bojišče. Moram povedati, Pavla, da sem mislil od onega dne slovesa več na vas nego na Anko. Vojska mi je pokazala vse v novi luči, zato sem se naredil pred Anko tako hudo ranjenega. Bila je moja sreča, sicer ne bi izvedel nikdar, kar sem si želel tako vroče, ko so grmeli in sikali goreči pozdravi smrti o-krog mene. Kaj ne, Pavla, če se vrnem, bodeva živela resnemu delu?"
Njene oči so se upi*le plašno v bledi obraz, ki je govoril o vrnitvi na strašno bojno polje. Enkrat se je vrnil — se vrne še drugič? In čutila je nepopisno bolečino v -srcu. Bolečino mater po širnem svetu, ki pričakujejo na sveti večer zaman svojih otrok — ki jih ne bodo pričakali nikdar; ihtela je: "Pridi vendar, angelj miru, in potolaži srditega angelja vojne!"
Vojak se je nasmehnil: "Nikdar, Pavla! Saj ni ravno tako hudo tam. Človek se vsega privadi in če bi ne bilo treba pomisliti, koliko je hudega, bi rekel skoraj, da je vojska nekaj lepega."
"O Polde!" je vzdihnila Pavla. "Veliki ste bili, ko ste odhajali tistega letnega dne v neznane težave —še večji ste zdaj, ko se vračate zimski čas vanje. Kaj naj rečem? Čuvaj vse Bog in vam podeli lavor zmage!"
Popolnoma varno naložen je denar
Hranilnica in posojilnica v Kandiji
PRI NOVEM MESTU, KRANJSKO
kov, ki so in bodo v tej vojski za njih junaštva odlikovani. —
Za naročnika "Svetovne vojske" se vsakdo še vedno lahko prijavi, tudi če je že nekaj sešitkov že posebej kupil in se mu bodo ti sešitki odšteli od naročnine ki znaša za četrt leta (6 sešitkov) K 3.—
Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, Kranjsko, Austria.
Zahvala.
Vsem rojakom in rojakinjam, ki so me obiskali na moji svatbi in članom društva sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J., vsem tistim, ki so darovali, da so kupili en spom;n, in vsem tistim, ki So bili navzoči — hvala!
J. J. Hrovat, Joliet, I1L
Peti zvezek "Svetovne vojske"
je ravnokar izšel in vsebuje 3 krasne izvirne celostranske slike: Boj "Zcn-te" in "Ulana" s francoskimi ladjami.
—	Boj med nemškimi in angleškimi ladjami v Severnem morju. — Skrb za ranjence v vojski.
Razun tega ima tudi umetniško prilogo s sledečimi slikami: Železniški most, ki so ga Rusi pri umikanju razstrelili, avstrijski pionirji pa tekom dveh dni zopet popravili. — Avstrijski top obstreljuje v utrjenih postojankah se nahajajoče Ruse pri Rzeszowu. — Za boj pripravljene avstrijske bojne ladje. — Ujeti ruski vojaki in špijoni čakajo« na nekem polju v Galiciji, da bodo odpeljani. —
Vsebina je sledeča: Anglija pred vojsko. — Anglija in Rusija. — An gleška, francoska in ruska mornarica.
—	Nemška in avstrijska mornarica. — Nemčija in Avstrija. — Anglija, Fran cija, Rusija in Japonska. — Kako je rastla moč angleške mornarice. — Morski strah. — Podmorski podkopi (mine). — V Vzhodnem morju. — Plenjenje ladij. — V Severnem morju
—	V Adriji. — O nalogi nemške mornarice. — Črtice. — Skrb za ranjence v vojski. —
Zemljevid Evrope ,ki bo priložen enemu prihodnjih sešitkov "Svetovne vojske" je v delu ne moremo pa še povedati kateremu sešitku ga bo mogoče priložiti, gledali pa bomo na to, da ga naročniki čimprej dobe. Zemljevid ne bo nudil samo najboljše orijentacije pri zasledovanju vojnih dogodkov, temveč bo služil tudi za drugačno bodisi zasebno ali uradno porabo kot stenski zemljevid.
Da se postavi za domovino na bojnih poljih padlim slovenskim vojakom dostojen spomenik, se je založništvo "Svetovne vojske" odlomilo posvetiti nekaj sešitkov "Svetovne vojske" tem junakom. Sedmi sešitek, ki izide te dni, bo prinesel životopise mnogih slo venskih vojakov, ki so umrli na bojnih poljih. Životipsi bodo pisani zanimivo, sešitku bodo pa pridejane slike vojakov, katerih životopisi bodo v se šitku. Na ta način se bode zbrala ■spomenica o vseh slovenskih vojakih ci so in ki bodo še padli v tej vojski
V enem nadaljnih sešitkov se bodo a pričeli zbirati životopisi in potopis unaških činov onih slo kiji voja
Hranilne vloge koncem leta 1913 znašajo 1,395.407.84 K.
Članov ima 2293. Rezervni zaklad znaša nad 56.000K. Polegtegi lastni"Posojilniški dom"vvred. nad52.000 K.
Pojasnilo.
Pred več meseci sem dobil pismo iz Chicage v katerem se je čitalo:
"You will get yours in your neck 'soma' day! Don't you forget!"
Oseba in pisava mi je poznana, a je ne omenim, ker to bi bila osebnost, a v osebnosti se ne spuščam rad.
Jos. Klepec.
JOHN
N. W. Phon« 348
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
Chi. tel. 3999
N. W. tet 12«
Louis Wise
206 Jackaon St JOLIKT. II
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE
Sobe v naiem in Lunch Root*
PIVO V STEKLENICAH.
Car. Scott uU Clay Ma. Bath Telephone M. JOLIET, II
POZOR. KO J AKIN JBI
Ali va.lt, kje je dohiti najboljSe me •o trn aajaiiji ceni? Getov«! V mesnic
J. & A. Pasdertž
(C dobijo naj bolj &e sveže ia prek« jene klobaie in najokusnejše meso Vm po najnižji ceni. Pridite torej b poskusite aaie meto.
Niike cene ia dobra postrežba naie gredo.
Ne pozabit, torej obiskati na« v naiej mesnici in groeeriji na vogala Broadway and Granite Street«
Chic. Phone 276» N. W. Phone 11U
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Saile in okolici: ^ dar potrebujete pogrebnika se na to tvrdko in prepričani bodite,, boste najbolje postreženi, ker ta je najboljši ter mnogo cenejll ™ drugi.
V slučaja potrebe reiilnega ^
(ambulance) pokličite nas po M nu, ker smo vedno pripravljeni r dnevi in ponoči.
Vse delo Jamtano. .
POSTREŽBA TOČNA VSAK
W. H. KEEOAN,
Telefona it 100 — vsak ia»-C or. 2nd and Joliet 8t„ La Safl*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
EAGLE
ter ]e najboljša pijač«*
L Porter Brewing Company
Ota mmm dOS
S, Bluff St.. Joliet
11
HMMiiia liUmWMWW
unj