Ptuj, petek, 25. maja 2007 letnik LX • št. 40 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih:
V
Štajerski
kakovost
PA R
I® nZEHsMfiMri®
Ponudba velja do 27.5.2007 oz. do prodaje zalog.
Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov.
Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR
"Samo najboljše je dobro zame!"
a

Jolanda Čeplak, najuspešnejša slovenska atletinja
■HJJdt» SLOVENIJA
Ponosni pokrovitelj že 5. leto!
■HJJdfll Prešana mesnata slanina
postrežno, 1 kg
redna cena € 7,49
€ 5,99
™ 1 151; AA CIT
LLUJ® Kruh
beli ali polbeli, rezan, pakiran, 1 kg
redna cena € 0,96
1.435,44 SIT
€ 0,65
™ 1 CC 77 CIT
» «-TV1
Napitek rdeča pomaranča
2 l
redna cena € 0,91
€ 0,75
™ 17Q 73 CIT
00 8 Œ i— OL Č0
Modeli Si &S
Dobrodošli v hipermarketu
PAR
® ORMOŽ na Opekarniški c. 2!
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
a poraba: 5,0 - 8,11/100 km. Emisije C02: 135 - 19 4g/km. Število vozil je omi
TRGOVINA. M0KTAZA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema _ • keramične ploščice
d.o.o. L-.
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Šport
Nogomet • Kdo v
pokal UEFA, Intertoto in 2. SNL?
Stran 15
Golf •
Matjaž Gojčič šesti v Avstriji
Stran 16
SONCHEK.com
Obišči Sonček, obišči svet!
TURČIJA samo 268 €
Po nedavnem odprtju novih policijskih postaj v Ormožu in Središču policijsko postajo v Moškanjcih, v katerih domuje Mejna prostorov, ki so veljali 1,9 milijona evrov, pomenijo že tretjo meje, sajbo 62 policistk in policistov poleg rednega dela skrbelo tudiza
Foto: Martin Ozmec
Po mestni občini Aktualno Ptuj • Nekvalitete Ptuj • Vila najprej ni mogoče plačevati izropana, nato poru-
v nedogled
Stran 2 Gorišnica • Neprimerno boljši pogoji dela za policiste
Stran 5
šena?
Stran 3
Po naših občinah Podlehnik • Kdo
si zasluži več - kultura ali šport? Kmetijstvo
Slovenija • Štirje "žakeljčki" za podeželje
Stran 7
Po naših občinah Po naših občinah Kidričevo • Prisil- Lenart • Skozi no izselili bolnika, ki mesto čez 100.000
nima kam
Stran 8
kamionov mesečno Stran 9 Črna kronika Ptuj • Kje je bil obtoženi Erhatič?
Stran 32
Ptuj • Poslej na cestah in ulicah podjetje Čistoča
Nekvalitete ni mogoče plačevati v nedogled
V zadnjih letih skoraj ni bilo seje, na kateri se ptujski mestni svetniki ne bi ukvarjali z delniško družbo Komunalno podjetje Ptuj, ki že dolgo buri duhove tudi zaradi neustrezne organiziranosti (razdeliti bi jo bilo potrebno na javni in tržni del), ne samo kvalitete storitev. Na udaru so predvsem javne storitve. V okviru postopka javnega naročanja je te dni Komunalno podjetje »izgubilo« dejavnosti vzdrževanja zelenih površin, ulic, trgov in pločnikov v mestu Ptuj; do konca leta 2007 jih bo opravljalo podjetje Čistoča iz Trzina.
Foto: Črtomir Goznik
V	teh dneh naj bi Komunalno podjetje Ptuj predalo dejavnosti vzdrževanja zelenih površin, ulic, trgov in pločnikov v mestu Ptuj podjetju Čistoča iz Trzina, ki je v postopku javnega naročanja pridobilo ta dela za obdobje do konca leta 2007. Ponudba trzinskega podjetja je bila ugodnejša za 130 tisoč evrov. Komunalno podjetje Ptuj bi jih opravilo za 303 tisoč evrov, Čistoča pa jih bo za 173.516 evrov.
V	času do konca leta naj bi se pokazalo, ali je novoizbrano podjetje v resnici boljši mestni čistilec kot Komunalno podjetje Ptuj, ki je bilo vseskozi na udaru zaradi pomanjkljivega čiščenja mesta, zlasti še ob koncih tedna.
Pogodbo je ptujski župan dr. Štefan Čelan podpisal 21. maja. V prid podjetja Čistoča je odločila cena, ta je za 130 tisoč evrov nižja od ponudbe Komunalnega podjetja Ptuj.
Kot je povedal ptujski župan, so bili v postopek javnega naročanja omenjenih del prisiljeni zaradi zakonodaje, sicer bi moralo ukrepati računsko sodišče. Prevzelo jih bo podjetje, ki že opravlja storitve v tem prostoru za nekatera znana podjetja: Terme, Merkur.
V	Komunalnem podjetju Ptuj so prepričani, da gre za dampinške cene, ogroženih je 25 delovnih mest, ki jih bodo reševali v okviru drugih del, pridobljenih na trgu; upajo, da presežkov ne bo, je med drugim povedal direktor Jože Cvetko. V tem primeru je za nekatere ravnanje MO Ptuj sporno, že zaradi zaščite lastnega podjetja, ker ima v njem 43-odstotno lastništvo.
V	Mestni hiši na Ptuju so prepričani, da v ničemer niso ogrozili prihodnosti podjetja, ker je to v zadnjem času pridobilo trikrat več dela, kot ga je imelo doslej, pri projektih cestne infrastrukture, ki se financirajo tudi iz sredstev mestnega proračuna. O ogro-
žanju KP Ptuj ne more biti govora v nobenem primeru, mestni svetniki so vedno dvignili roke, ko je šlo za delitev dividend, pravi ptujski župan, tudi plača direktorja, ki je izjemno visoka (v letu 2005 smo v Štajerskem tedniku pisali, da je nekoč prejel celo bruto 1,7 milijona tolarjev), se ni zmanjšala, čas pa je že, da se tudi v javnem sektorju pričnemo obnašati konkurenčno, poudarja. V nedogled ni mogoče plačevati nekvalitetnih storitev oziroma storitev, s katerimi skorajda nihče ni zadovoljen. Vse, dokler ne bo tudi za to področje, ki so ga sedaj oddali z javnim naročanjem, koncesij, se bodo za ta dela izvajalci iskali v okviru že omenjenega postopka. Pogodba z novim izvajalcem je sklenjena tako, da jo je mogoče v vsakem trenutku odpovedati, če novi izvajalec ne bi delal kvalitetno. Ni nemogoče, da se bo pogodba z njim iztekla s koncem leta in da bo dela v novem letu ponovno prevzelo Komunalno podjetje Ptuj, če se bo pokazalo, da je bilo kljub pomanjkljivostim boljši mestni čistilec. Za Ptujčane in tiste, ki v mesto prihajajo, pa je vseeno, kdo je nosilec dejavnosti, če je le
mesto vzorno očiščeno in da ob koncu tedna ni potrebno vedno znova klicati na komunalo, naj počistijo ta ali oni trg, to ali ono ulico.
Prinaša rešitev javni seznam?
Svetnica Marija Madga-lenc je tudi na zadnji seji mestnega sveta, ki je bila 21. maja, precej na dolgo in široko spraševala, kdo je odgovoren za čiščenje ulic, parkov, poti na grad in okolice kioskov, zakaj na celotnem območju MO Ptuj niso po-košene brežine ob cestah in zakaj se ne odstrani trava, ki raste iz večine pločnikov, kdo je dolžan pometati kro-žišča na Dornavski cesti, ki so redno posuta z gramozom in ostanki betona, kdo je odgovoren za urejenost krožišč, kdo bo vzdrževal Panoramo, na urejenost katere imajo pripombe tudi drugi mestni svetniki, in podobno. Po njenem videnju je Ptuj zadnje čase vse manj podoben lepo urejenemu turističnemu mestu, kakršnega si vsi želimo. Strokovnim službam MO Ptuj je ponovno predlagala, da preučijo njen predlog izpred nekaj let o pripravi
Slovenija je prizorišče nečednih političnih iger in sumljivih političnih napadov. Tako bi lah-
bi dosledno sledili duhu, pravkar sklenjenega sporazuma o »nena-padanju« med vladajočo koalicijo in opozicijo v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji (EU) v prvi polovici prihodnjega leta.
Zamisel o »nenapadanju« je doživela zelo raznolik sprejem tako v koaliciji kot v opoziciji. Ene in druge je po svoje razdelila. V koaliciji je razločne rezerve do takšnega dogovarjanja pokazal Demos, v opoziciji pa k sporazumu nista pristopili Liberalna demokracija (LDS) in Slovenska nacionalna stranka (SNS). Pravzaprav sploh ni najpomembnejše, da je idejni tvorec »pakta« o nenapadanju prvak socialnih demokratov Borut Pahor, praktični realizator pa premier in predsednik slovenskih demokratov Janez Janša, čeprav je to po svoje značilno. Ob tem se zastavlja čisto drugo, bolj bistveno (in po svoje usodno) vprašanje, v kakšnih (političnih) razmerah v resnici živi Slovenija, če je po-
odloka, ki bo lastnike hiše zavezal k ureditvi pročelij svojih stavb. Prav tako predlaga, da se pripravi in objavi seznam najbolj neurejenih stavb v starem mestnem jedru. Občani
trebno za takšne in podobne priložnosti, kot je predsedovanje EU sprejemati nekakšne posebne zaobljube in sporazume o (politično) korektnem obnašanju, da pred Evropo in svetom ne bi izpadli preveč grdi in nenavadni? Smo potemtakem v vsakdanjem, normalnem političnem življenju ujetniki (političnih) navad, ki so v nasprotju z lepim obnašanjem in prevladujočo (politično) kulturo v Evropi? O tem seveda kaže še kako razmišljati, ne samo zaradi Evrope. Pobornika »nenapada-nja« se nista posebej potrudila, da bi nas prepričala, kaj naj bi bil bistveni namen in pomen »disci-pliniranja« vladajoče koalicije in opozicije. Janša upravičeno govori o skupnem interesu in odgovornosti Slovenije za uspešno polletno vodenje EU. Pahor še zlasti zadnji čas dopoveduje, da sporazum o nenapadanju ne pomeni, da bo opozicija brezbrižna in milostna do vsega, kar bo v tem času delala vlada. Nekateri komentatorji, ki so blizu vladi, pa brez kakšnih posebnih predsodkov in ovinkov vse skupaj razumejo kot zavezo opozicije, da vladi v mesecih predsedovanja ne bi povzročala posebnih težav in neprijetnih opravkov na notra-
imajo pravico izvedeti, kdo so lastniki propadajočih objektov. Za objekte, ki so v lasti MO Ptuj, pa naj bi na spisek dodali tudi terminski plan obnove le-teh. Marija Magdalenc
njepolitični sceni. Nekdo izmed njih je celo zapisal, da je časa za morebitne napade na Janševo vlado dovolj pred predsedovanjem in po njem. Ali to pomeni, da bomo pol leta, kolikor bo trajalo slovensko vodenje EU, živeli v izrednih razmerah, ko bodo normalna politična opravila, med katera sodi tudi kritično presojanje delovanja vladajočih, nezaželena ali celo nedopustna? Le kaj si bo Evropa mislila o »najmlajši predsedujoči članici«, če bo ta svoj mandat opravljala tako, da bo suspendirala delovanje povsem običajnih (in nujnih) demokratičnih mehanizmov? Predsednikovanje EU pač ni nekakšno pijano slavje, ki bi dopuščalo kakršnokoli pretirano lakiranje sicer drugačnih podob in razmer. Evropi bi morali med svojim voditeljskim mandatom brez kakšnih posebnih sporazumov in zgolj za to priložnost priučenih pravil lepega obnašanja čim bolj neponarejeno pokazati, kakšni smo in kaj zmoremo. Brez igranja in brez postavljanja resničnih in namišljenih Potemkinovih vasi (Potemkin je bil ruski vojskovodja in državnik, ki je dal ob obisku ruske kraljice Katarine II. na Krimu zgraditi vasi iz kulis, da bi dobila vtis blaginje, ki je v resnici ni bilo. V politiki Potemkinove vasi simbolizirajo slepilo, prevaro).
Zaradi vsega tega bi bilo veliko bolj prav, da bi namesto o nena-padanju veliko več govorili o so-
opozarja tudi na neurejenost potoka Grajena od Tihe poti do njenega iztoka. Lahko bi bil v ponos Ptuja, samo urediti ga je potrebno, pravi.
MG
delovanju in o tem, kaj lahko vse slovenske politične sile - ob polnem delovanju vseh elementov demokratičnega sistema - storijo za uspešno predsedovanje Evropski uniji.
Vsekakor pa je prav paradoksalno, da se prav v času, ko se na veliko ukvarjamo z resničnimi in namišljenimi vprašanji in dilemami v zvezi z vodenjem EU, predvsem s strahovi, ali bomo v očeh Evrope dovolj demokratični in medsebojno strpni, stopnjujejo nekatere politične razprave in polemike, ki niso niti strpne niti pretirano evropske. Razprave o domnevnih nepravilnostih v var-nostno-obveščevalni službi Sova se ne zaustavljajo niti med vikendom, padajo vedno nova odkritja, nove obtožbe, v javnosti razkrivajo domnevne krivice, tudi tiste, ki so zavezani k uradni molčečnosti in se na obtožbe sploh ne morejo braniti . .. Predsednik države (pa ne samo on) govori o nekakšni zaroti proti njemu, po drugi (vladni) razlagi pa naj bi bilo to zgolj boj proti nepravilnostim in za pravno državo. Vsekakor nastaja zmešnjava, ki ni ravno značilnost urejenih demokratičnih držav. Ob tem pa na veliko razmišljamo, kaj nam je storiti, da bomo čez dobrega pol leta čim boljši in čim bolj lepi v očeh Evrope ... Ali res mislimo, da nas bo Evropa gledala samo takrat?
Jak Koprivc
Uvodnik
Med triglavko in šajkačo
Da je nekoč na današnji dan bil praznik, se spominjamo le redki, nekateri se spomnijo, vendar zaradi menjave politične barve o njem ne upajo glasno razmišljati. In tako praznik počasi tone v pozabo. Se sprašujete kateri? Štafeta, druženje v znamenju bratstva in enotnosti... Dan mladosti ali rojstni dan Josipa Broza, ki bi letos praznoval že 115. rojstni dan.
»Dragi tovariši in tovarišice, dragi mladinci iz vse Jugoslavije, srčno vas pozdravljam...,« je Tito pričel svoj govor po prejemu štafete v Beogradu, vsi so mu prisluhnili in veliko število državljanov je spremljala osrednjo prireditev preko televizije.
Kaj pa danes? Kljub temu da dneva mladosti več ne praznujemo, bo ta konec tedna organiziranih več prireditev in izletov v spomin na ta praznik. Danes mladi gledajo na dan mladosti kot razlog za dober žur. Pouka prostega dneva ne bomo dočakali, vseeno pa so študentski klubi in razne organizacije združile moči, da praznik ne bi potonil v pozabo. V nekaterih krajih so prireditve poimenovali kar Teden mladih. Skratka, mladi si želijo svoj praznik.
Vsekakor pa bomo v teh dneh videli tudi tiste, ki bodo poskušali zgodovinska dejstva obrniti sebi v prid. Tako se zagotovo nekateri člani vlade, ki so bili vneti Titovi komunisti, ne bodo mogli spomniti tega praznika. Drugi se ga bodo spominjali s kritiko, tako da bodo s tem svojim političnim šefom dokazovali lojalnost desni politični opciji. V televizijskih poročilih bomo zagotovo videli pripadnike NOB, ki bodo ponosno stali s triglavkami na glavi, pred leti pa so bili ponosni na svoje šajkače in so se iz triglavk norčevali.
Vsekakor bo potrebno pred vseslovensko spravo upoštevati evangelij, ki govori, da je treba ločiti zrno od plev. Pleve so zagotovo tisti na levi in tudi na desni, ki poskušajo zgodovinska dejstva obrniti sebi v prid, med te pa zagotovo sodijo tudi tisti, ki so v zadnjih letih zamenjali šajkačo za triglavko.
Zmago Šalamun
Sedem (ne)pomembnih dni
(Ne)napadanje
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Na Ormoški padel kulturni spomenik
Vila najprej izropana, nato porušena zaradi nesporazuma?
Potem ko je v petek, 11. maja, padla vila na Ormoški 24 na Ptuju, razglašena za kulturni spomenik, z evidenčno številko 6578 v registru kulturne dediščine, ki ga ni bilo dovoljeno rušiti, se od tistih, ki bi se morali oglasiti v imenu zaščite kulturne dediščine, ni oglasil nihče. Nihče namreč ni opazil, da vile ni več.
Iz Štajerskega tednika smo informacije o tem iskali na številnih naslovih, nekateri še vedno molčijo, na ponedeljkovi seji mestnega sveta pa je imel vprašanje v zvezi s tem svetnik N.Si Janez Rožmarin. Odgovora ni dobil, po neuradnih podatkih pa investitorji v Mestni hiši na Ptuju za porušitev vile niso iskali soglasja. Rušitev je bila predvidljiva, saj naj bi bila investitorjem posredovana zahteva, da zgradijo na Ormoški cesti petkrako krožišče, vila pa je bila moteča. Če bi ostala, bi morali porušiti nekaj objektov na nasprotni strani ceste, da bi lahko izpolnili zahtevo države po krožišču, ko naj bi na območju nekdanjih Gradenj zrasel novi ptujski trgovski center Hofer.
Ormoška 24 je bila za kulturni spomenik razglašena z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, ki je pričel veljati 21. decembra 1989. "Vila je bila ambiciozno oblikovana meščanska vila, arhitektura iz leta 1936. Spomenik se varuje v avtentičnosti in pričevalnosti njegove pojavne slike v prostoru," je med drugim zapisano v odloku. Stanovanjska namembnost je skladna z načinom in pomenom spomenika. Vilo je zgradil Anton Treo, eden znanih ptujskih predvojnih gradbenih podjetnikov.
Na lanski tiskovni konferenci Območne enote Zavoda za kulturno dediščino Slovenije Maribor, ki je bila 7. junija na Ptuju, je vodja enote Srečko Štajnbaher ob predstavitvi novih strokovnih podlag za
razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena povedal, da za zaščito na območju MO Ptuj predlagajo 35 novih spomenikov, sicer pa v razglasitev predlagajo skupaj 181 enot kulturne dediščine. Gre za zavidljivo številko, vendar si Ptuj to tudi zasluži, saj gre za najstarejše mesto v Sloveniji.
Od leta 1989, ko je bil odlok nazadnje sprejet, se je marsikaj spremenilo, v tem času je izšel novi zakon o varstvu kulturne dediščine, na vidiku pa je že novi, medtem je prišlo tudi do delitve velike občine na več manjših, nekatera področja so bila v odloku slabo zastopana. Pripravo novega odloka so narekovala nekatera nova spoznanja. S seznama kulturnih spomenikov lokalnega pomena pa naj bi nekatere objekte tudi izločili, kot na primer stavbi v Jadranski ulici 12 in 16 ter tudi Ormoško 24 - vilo, ki je po do sedaj veljavnem odloku sicer še vedno kulturni spomenik, ker je prišlo na teh objektih do posegov brez soglasja, da nimajo več tega statusa, še vedno pa imajo status dediščine. Tisto, kar utemeljuje nek objekt za spomenik, je tudi predmet varstvenega režima.
Ptujski mestni svetniki o novem odloku še niso razpravljali, čeprav je od predaje strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena minilo skoraj leto dni. Po novem v zavarovanje predlagajo tudi staro mestno pokopališče, Florjanov spomenik, Jadransko ulico 2, pa tudi vinsko klet, saj se spodobi, da se
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanje objekte Gradisa - Gradbenega podjetja Gradnje Ptuj na Ormoški 22 so porušili, porušena pa je tudi vila na Ormoški 24, razglašena za kulturni spomenik in vpisana v register kulturne dediščine z evidenčno številko 6578. Po neuradnih podatkih se je vse zgodilo zelo hitro, vila je padla 11. maja.
vinsko klet na Ptuju zavaruje kot kulturni spomenik, staro usnjarno, vilo na Štrafelovi 14, vilo Vičava 107, domačijo Vrabl v Spodnjem Velovleku, domačijo Kralj v Podvincih, kužno znamenje v Budini, Pinčarjev mlin in še nekaj drugih.
Tudi ime investitorja bi morali spremeniti
Upravna enota Ptuj je gradbeno dovoljenje za odstranitev objektov izdala še staremu investitorju, bivšemu lastniku Gradisu - Gradbenemu podjetju Gradnje Ptuj, d. d., julija 2005. O izdaji so bili obveščeni MO Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
v Mariboru, Direkcija RS za ceste in Telekom Slovenije. V 4. točki izdanega gradbenega dovoljenja je bilo investitorju naloženo, da mora pri odstranitvi objektov upoštevati kulturno-varstvene pogoje, da je rušitev možna v skladu s projektno dokumentacijo, z izjemo razglašenega kulturnega spomenika - vile na Ormoški 24, ki je razglašena za kulturni spomenik in je ni dovoljeno rušiti. V času rušitve podzemnega dela objektov se izvaja občasen arheološki nadzor, da se pridobi vpogled v zemeljske plasti na tem območju, saj se prostor izvedbe rušitvenih del nahaja v vplivnem območju razglašenega arheološkega najdišča Ptuj - levi breg z evidenčno številko dediščine 9155 v registru kulturne dediščine.
Arheološkega nadzora v času rušitve ni bilo, je povedal vodja Območne enote zavoda za kulturno dediščino Maribor Srečko Štajnbaher, ker jih tudi nihče ni obvestil o pričetku rušitvenih del. Gradbeno dovoljenje bi prenehalo veljati, če investitor ne bil začel delati v dveh letih po pravnomočnosti odločbe. Gradis - Gradbeno podjetje Ptuj je svoje nekdanje objekte na Ormoški prodal skupaj z gradbenim dovoljenjem in projekti, je povedal direktor Ljubo Cimerman.
Sedanja lastnica nepremičnin, družba Modro polje Alfa, Nepremičnine, d. o. o., kot naročnica rušitve dela proiz-vodno-upravnih objektov ob
Ormoški cesti na Ptuju, je z velikim začudenjem in ogorčenjem sprejela novico, da so izvajalci rušitvenih del porušili tudi objekt Ormoška 24, ki je evidentiran v registru nepremične kulturne dediščine Slovenije kot kulturna dediščina. Od izvajalca del se je v zvezi s tem nemudoma zahtevalo pojasnilo in dostavo poročil o dejstvih, ki so povzročila ta neljubi dogodek, so sporočili iz družbe.
Načelnik UE mag. Metod Grah je povedal, da bi v tem primeru morali izdati gradbeno dovoljenje z imenom novega investitorja. Vloge za spremembo imena investitorja oziroma za izdajo nove odločbe pa v UE Ptuj niso sprejeli. V tem primeru so bila rušitvena dela, glede na to, da je investitor Modro polje Alfa, Nepreminčine, d. o. o., Ljubljana, izvedena brez ustreznega pravnega akta, saj bi gradbeno dovoljenje moralo biti izdano na ime
dejanskega investitorja.
Kaj pravi izvajalec?
Investitor Modro polje Alfa, Nepremičnine, d. o. o., je začuden, da je prišlo do porušitve kulturnega spomenika. Direktor podjetja Gradbena mehanizacija in gradbena dela Marjan Slemenšek, s. p., Ravne na Koroškem, Marjan Slemenšek pa je v zvezi s porušitvijo Ormoške 24 pojasnil: "V preteklem tednu ste nas po telefonu večkrat spraševali, kdaj bomo podrli že deloma podrt objekt, za katerega naj bi lastništvo pridobili kasneje kot za ostale objekte. Ker na kompleksu ni drugega takšnega objekta, smo bili prepričani, da gre za objekt št. 1; ta je bil že namreč pred našim prihodom na de-lovišče "izropan". Porušena je bila vhodna stena, manjkala so vhodna vrata, v notranjosti so bili odstranjeni radiatorji, poškodovani so bili podi. Povrhu tega so v noči na 11. maj 2007 neznanci odstranili in odnesli večino oken, vključno s polknami. Zaradi vseh teh naključij smo bili prepričani, da od nas terjate rušenje navedenega objekta, Ormoška 24, zato smo tudi 11. maja 2007 pristopili k rušenju. Upamo, da tako vam kot tudi nam ta nesporazum, ki je nastal pri medsebojni komunikaciji, ne bo povzročil prevelikih problemov. Za vse morebitne neprijetnosti se že vnaprej opravičujemo," je še zapisal v pojasnilu direktor Marjan Slemenšek.
Novo vprašanje v zvezi z Ormoško 24 je tako tudi, kdo je objekt izropal in demoliral. Kot vse kaže, bo Ormoška nekatere službe še kako zaposlovala prihodnje dni.
Kaj pravijo o tem primeru na republiškem inšpektoratu za kulturo in medije, pa več prihodnjič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Investitor del je Modro polje Alfa iz Ljubljane.
Cirkulane • Slavje pri cerkvi sv. Ane
Sv. Urban in žlahtna modra kavčina
Haloški vrh, na katerem že stoletja kraljuje cerkvica sv. Ane, je bil sobotno popoldne prekrit z v soncu bleščečo pločevino, ki je že od daleč dala jasno vedeti, da se v novi cirkulanski občini dogaja nekaj posebnega. Množica ljudi pred, v in okoli cerkvice pa je to dejstvo le še dodatno potrjevala.
Lahko bi rekli, da sta se v soboto zgodili kar dve in ne le ena pomembna zadeva. Zgodaj popoldne se je v cerkvi namreč začel obred in maša, pri kateri so posvetili nov stranski oltar, posvečen sv. Urbanu. Po pripovedovanju domačinov je ta kip svetega moža najprej stal v istoimenski cerkvi na sosednjem hribu, poznanem pod imenom Vrbajnšak (danes Veliki Vrh). Cerkvice že dolgo ni več, kipcu svetnika Urbana, sicer zavetnika oz. zaščitnika vinske trte, pa so zdaj dali novo lokacijo v sloviti romarski cerkvi sv. Ane. Razlog za to je bil gotovo povezan s sicer drugo osrednjo prireditvijo, ki se je
takoj po obredu začela odvijati tik ob sakralni stavbi, na njeni izjemno lepi, sončni zahodni strani. Cirkulančani, na čelu s svojim županom Janezom Jurgecom, so namreč to popoldne svečano, kot se za tako priložnost spodobi, zasadili cepljenko najstarejše trte na svetu - preko 400 let stare mariborske žlahtne modre kavčine. S tem so se zapisali v seznam približno 30 slovenskih občin in nekaterih držav, kjer ta trta že raste; med drugim tudi v Avstraliji, Japonskem, Vatikanu in še kje. Slavnostni govornik je bil seveda župan Jurgec, ki je veliki množici občanov in gostov povedal, da so nadvse
veseli tovrstnega sodelovanja z Mariborom, se zahvalil županu Francu Kanglerju za to gesto, kot skrbnika žlahtne trte pa je določil nekdanjega dolgoletnega predsednika Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze Zvonka Arnečiča, ki je bil tudi predsednik gradbenega odbora za pripravo posebne lokacije za zasaditev trte. Prostorček, kjer bo poslej začela poganjati korenine, je bil res lično pripravljen, v polkrogu obzidan s kamenjem, za katerim je nasuta zemlja, obgrajen pa z umetelno kovano ograjo.
Da gre res za originalni cepič žlahtne moder kavčine je nato dokazal še mariborski
Žlahtni trs sta posadila župan Jurgec in predsednik DVSH Edvard Hojnik, za njegovo rast pa bo ob Sv. Urbanu skrbel še uradni civilni skrbnik Zvonko Arnečič.
Mariborski župan Kangler je ob cepiču žlahtne modre kavčine cirkulanskemu županu Janezu Jurgecu predal tudi certifikat o pristnosti trska.
župan Kangler, ki je ob predaji trsa županu Jurgecu predal še certifikatno listino o pristnosti, prav tako pa še posebno polnitev mariborske modre kavčine z zaporedno številko 186/2007, h kateri je bil tudi dodan certifikat o pristnosti izvora predikatne-ga vzorca vina. Po nastopu cirkulanskega mešanega pevskega zbora se je nato ob zvokih harmonike, ki jo je pridno raztegoval Tadej Jurgec, zgodilo osrednje dejanje: novoizvoljeni predsednik DVSH Edvard Hojnik je v zemljo zakopal luknjo, vanjo najprej natresel nekaj humusa, potem pa je župan dragocen trs
postavil na izbrano mesto in ga ponovno zasipal z zemljo, Hojnik pa ga je še dobro zalil, da bi se čimprej „prijel". Menda naj bil bilo prvo „letino" modre kavčine na cirkulan-skem hribu možno nabrati že čez dve ali tri leta, gotovo pa bo tudi to dogodek, ki ne bo ostal neopažen. Za dobro rast slovite trte je nato sledil še blagoslov zbranih župnikov in dekana Emila Dreua, v prihodnje pa bo za trsek poleg Arnečiča gotovo skrbel še isti dan blagoslovljeni sv. Urban.
Po uradnem delu slavnostne prireditve, ki se je je - poleg res številnega obiska Cirkulančanov - udeležila
tudi delegacija članov Reda vitezov ptujsko-ormoškega vinskega omizja, opaziti pa je bilo tudi markovskega župana Franca Kekca, se je po pričakovanju začelo veliko praznovanje s pečenkami in drugimi mesnimi dobrotami, prvič pa so se na stojnicah s svojimi kuharskimi umetninami (in čisto novimi predpasniki) predstavila še sekcija gospodinj, ki deluje pod okriljem TD Cirkulane. Z vrha sv. Ane je veselo, v počastitev trti in sv. Urbanu, odmevalo še v pozne večerne ure ...
SM
Majšperk • Na sedmi seji sveta o enajstih točkah
Odslej plačujejo odvajanje in čiščenje odplak
Na sedmi redni seji občine Majšperk, ki je bila v četrtek, 17. maja, so med 11 točkami ocenili varnost v minulem letu, sprejeli odlok o pogojih in merilih za dodelitev koncesije za vzdrževanje občinskih cest ter odlok o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Majšperk; med drugim pa potrdili cene za dve novi komunalni storitvi - odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Kot je pojasnil komandir policijske postaje Podlehnik Marjan Ferk, so s trendi varnostnih pojavov na območju občine Majšperk v minulem letu 2006 na splošno zadovoljni, predvsem je razveseljivo, da je upadlo število kaznivih dejanj na področju kriminalitete, zlasti na področju premoženjskih deliktov. Sicer pa so se pričeli soočati s tatvinami motornih vozil in ponarejanjem denarja, zato so v drugi polovici leta veliko truda vložili predvsem v preventivne aktivnosti v zvezi z akcijo Evro.
Na področju javnega reda in miru so med odmevnejši-mi dogodki obravnavali incident navijačev hrvaškega
nogometnega kluba Hajduk ter dva protestna shoda izvajalcev del pred majšperško osnovno šolo. Sicer pa so policisti veliko svojega dela vložili v dosledno ukrepanje proti vsem oblikam nasilja, še zlasti v družini.
Čeprav so lani na območju PP Podlehnik obravnavali manj prometnih nesreč kot predlani, s stanjem na tem področju nikakor niso zadovoljni, saj so zaradi štirih smrtnih žrtev posledice bolj tragične. Stanje je slabše predvsem na lokalnih cestah, ki so zelo slabo vzdrževane.
Pri nadzoru državne meje so pričeli izvajati vse določbe, ki izhajajo iz shengenskega pravnega reda, dejavnost PP
Podlehnik pa je bila usmerjena predvsem v prilagajanje organiziranosti oblik dela za
čim učinkovitejše varovanje državne meje. V ta namen se je PP Podlehnik v začetku
Foto: M. Ozmec
Komandir PP Podlehnik Marjan Ferk: „Prometno-varnostna situacija v občini Majšperk je bila lani razmeroma ugodna!"
maja že okrepila z 10 novimi policisti za varovanje državne meje, ki se za te naloge že strokovno usposabljajo. Posebej pa so veseli, da se bodo pogoji dela policistov kmalu izboljšali, saj je nova policijska postaja v Podlehniku že pod streho, odprli pa naj bi jo sredi oktobra.
Mladi potrebujejo svoj prostor!
Vodja policijskega okoliša Franc Šalamun je ob
tem opozoril na naraščajočo problematiko mladih v Maj-šperku, ki nimajo ustreznega prostora, v katerem bi se lahko družili, zato se ob več-
erih zbirajo v okolici osnovne šole, kjer naj bi kadili tudi travo. Da se izognejo negotovosti in morebitnim težavam, je svetnikom predlagal, da bi s pomočjo občinske uprave mladim poskušali najti kakšen prostor, kjer bi se lahko družili. Svetnik Adolf Kopše iz Stoperc je ob tem vprašal, ali se med mladino morda pojavlja že tudi trda droga, komandir Marjan Ferk pa mu je odgovoril, da zaenkrat še ni indicev za take trditve, ob tem pa postregel s podatkom, da so lani na območju PP Podlehnik zasegli več kot 16 kg suhe konoplje.
Več o nadaljevanju seje pa prihodnjič.
M. Ozmec
Foto: SM
Foto: SM
Destrnik • Deveti občinski praznik
V soboto bo na Destrniku veselo
Za občino Destrnik je minulo leto bilo še kako pomembno. Izpeljali so kopico hvalevrednih investicij, med drugim dobili novo kulturno dvorano, začeli gradnjo ceste Janeževski Vrh, asfaltirali druge odseke in sanirali plazove. Sicer pa bo na prihodnji razvoj občine pomembno vplivala gradnja Term Gaja Janežovci. Na jutrišnjem devetem občinskem prazniku bo župan Franc Pukšič z nekaterimi investitorji podpisal pismo o nameri gradnje term.
Največji projekt na infra-strukturnem področju, ki so ga realizirali minulo leto skupaj z Ministrstvom za promet, je bila gradnja ceste, ki jo bodo na devetem občinskem prazniku svečano odprli. Pri tem projektu je občina prispevala 20 odstotkov celotne investicije, kar je okrog 100 milijonov tolarjev, obenem pa je skoraj enako vsoto denarja namenila za izgradnjo komunalne infrastrukture. »To je bil za našo občino tako velik zalogaj, da so nekatere druge investicije zaostale,« je pojasnil župan občine Destrnik Franc Pukšič.
Terme - nov začetek za Destrnik
Nedvomno najpomembnejši projekt, ki se obeta občini Destrnik v prihodnjih letih, je izgradnja Term Gaja Janeževci. Kot je pojasnil Pukšič, je družba Terme Gaja Janežovci marca preko Financ pozvala investitorje, ti so se na poziv odzvali in z njimi sedaj tečejo pogovori. Ti so v različnih fazah, z nekaterimi bodo ob prazniku podpisali tudi pismo o nameri. Do konca jeseni bi naj
Foto: Dženana Becirovic
Zupan občine Destrnik Franc Pukšič
podpisali pogodbo, pripravili projektno dokumentacijo in kmalu zatem začeli izpeljavo investicije. Projekt bo vreden približno 40 milijonov evrov, od tega bo približno 8 milijonov evrov iz slovenskih skladov za razvoj. »Na ponudbo sta se prijavila dva tuja in dva domača investitorja, možna pa je tudi kombinacija. To ni
več odvisno ne od župana in ne od občine, temveč od interesov investitorjev,« je pojasnil Pukšič.
»Vizija občine je temeljno povezana s prostorskim planom. Dosti delamo na tem področju. Ko bomo delo končali, bomo šli tudi v pogodbene akte,« je dejal Pukšič. Dodaja, da načrtujejo dom za
ostarele, upajo, da bodo uspeli prepričati kakšnega investitorja, da bi zgradil trgovino, želijo pa si tudi vrtec.
»S projektom Terme Gaj aJanežovci bodo naši občani lahko na novo zadihali; pa ne samo naši občani, ampak tudi širše v Slovenskih goricah. V prihodnjih letih pričakujem več razvoja na področju turizma,« je še dejal Pukšič.
Občinska priznanja
V soboto bodo na občinskem prazniku podelili tudi občinska priznanja. Bronasto občinsko priznanje bodo letos podelili Društvu upokojencev Sveti Urban-Destrnik za dolgoletno in uspešno delovanje. Prav tako bo bronasto občinsko priznanje prejel Srečko Herak za uspešno delo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Bronasto občinsko priznanje si je prislužilo tudi Društvo kmetic Destrnik za požrtvovalno delo in uspešno vključevanje v družabno življenje v občini.
Srebrno občinsko priznanje bodo za požrtvovalno delo podelili Jožetu Horvatu v Turističnem društvu Destr-
nik, vaškem odboru Vintarov-ci in Društvu upokojencev.
Zlato občinsko priznanje bosta letos prejeli ustanovi: Krajevna organizacija Rdečega križa Destrnik za 60 let aktivnega dela in Javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Destrnik-Tr-novska vas ob 240-letnici šolstva na Destrniku.
»Tako kot do sedaj lahko rečem, da smo vseh teh 15 let
gradili občino skupaj kot mozaik. Vsak občan in občanka je dal svoj kamen in pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje, zato naj bo moja čestitka občanom in občankam ob našem občinskem prazniku ta, da si želim, da kot smo do sedaj ustvarjali in gradili naš kraj za lepši in boljši jutri, to počnemo tudi naprej,« je zaključil Pukšič.
Dženana Becirovic
elektroinstalacije
ZELENIK
Jože Zelenik s.p.
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik
Janežovski Vrh 49, Destrnik, Tel.: 753-14-11, Fax: 753-14-10
GSM: 041/731-214, E-mail: elektro.zelenik@amis.net
Moškanjci • Síovesna otvoritev nove policijske postaje
Neprimerljivo boljši pogoji dela
Čeprav so gorišniški policisti vse prednosti in ugodnosti nove stavbe, v katero so se preselili pred mesecem dni, že dodobra spoznali, se je uradna otvoritev zgodila šele to sredo.
„Nekdanja stavba policije v neposrednem središču občine je postala za potrebe dela policistov premajhna že pred več leti. Nova stavba, ki jo uradno predajamo namenu danes, zaposlenim omogoča veliko več manevrskega prostora, utesnjenosti ni več in delo bo gotovo potekalo veliko lažje. Nedvomno pa
nova policijska postaja pomeni tudi za občino veliko pridobitev, tako z vidika varnosti kot z vidika novih delovnih mest," je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril župan gorišniške občine Jožef Kokot. Kot slavnostni govornik je nastopil tudi namestnik generalnega direktorja policije Matjaž
Šinkovec, ki je povedal, da je policijska postaja v Goriš-nica tretja zaključena investicija na tem območju schen-genske meje (pred tem sta bili že odprti novi policijski postaji v Ormožu in Središču ob Dravi), ni pa zadnja v nizu načrtovanih novogradenj in posodobitev že obstoječih postaj.
Nova zgradba obsega 1600 m2 v treh etažah, v njej dela
62 policistov, gre pa za t. i. kombinirano policijsko postajo, saj policisti ob rednem delu opravljajo še varovanje evropske in državne meje. Vrednost celotnega projekta s parcelo, izgradnjo in opremo znaša slabih 1,970 milijona evrov; od tega je bilo za nakup zemljišča porabljenih 105.200 evrov, dokumentacija, inženiring in nadzor sta zahtevala 110.049 evrov,
sama gradbena dela 1.517,482 evrov, oprema v novi postaji pa 234.465 evrov. Velika večina sredstev je prišla iz evropske blagajne (t. i. schengenski vir); gre za 76 % delež, 24 % pa je primaknila slovenska državna blagajna.
Seveda je jasno, da otvoritev takšne pridobitve ne more poteči mimo nagovora komandirja postaje - go-rišniško policijsko postajo že leta dolgo z železno roko vodi edina komandirka v vsej državi Otilija Medved, ki je bila kratka in jedrnata; povedala je, da je delo v novih razmerah in novih prostorih preprosto neprimerljivo s tistim prej, dodala pa tudi, da je nova stavba z vso opremo tudi obveznost vseh zapo-
slenih, da bodo svoje delo opravljali po najboljših močeh. Nad pridobitvijo je svoje navdušenje, ob vseh ostalih zaposlenih, izrazil tudi vodja policijskega okoliša Gorišni-ca Miran Maltarič.
Jasno je, da se je akt uradnega odprtja postaje zgodil s prerezom traku pred vhodnimi vrati, ki so ga opravili štiri najpomembnejše osebe: župan Jožef Kokot, koman-dirka Otilija Medved, direktor Policijske uprave Maribor Karol Turk in namestnik gen. dir. policije Matjaž Šinkovec, sicer pa so za kulturno noto na kratki prireditvi poskrbeli mali pevci otroškega pevskega zbora OŠ Gorišnica ter harmonikarski duet.
SM
Trak pred vhodnimi vrati nove policijske postaje v Gorišnici so prerezali: župan Jožef Kokot, komandirka Otilija Medved, namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec in direktor PU Maribor Karol Turk.
Nova policijska postaja v Moškanjcih je zahtevala skoraj dva milijona evrov; večino je prispevala evropska blagajna.
Kordon gorišniških policistov s svojo komandirko (edino v Sloveniji) Otilijo Medved (prva z leve).
Foto: SM
Foto: SM
Hajdina • Sedma seja občinskega sveta
Spreminjajo statut in poslovnik
Hajdinski svetniki so 21. maja oddelali eno najdaljših sej v dosedanjem delovanju. Na dnevnem redu so imeli kar 26 točk. Kljub temu da je bil dnevni red seje precej obsežen, so o vseh razpravljali, ker so o njih opravili že temeljite razprave na posameznih delovnih telesih občinskega sveta, težav pri sprejemanju ni bilo.
Na 7. redni seji sveta občine Hajdina so pričeli razpravo osnutka statuta občine in osnutka poslovnika občinskega sveta. »Glede na večkratne spremembe Zakona o lokalni samoupravi, ki bi zahtevale veliko sprememb v navedenih dveh aktih, se v občini odločamo za sprejem popolnoma novega statuta in poslovnika«, je ob začetku razprave povedal župan Rados-lav Simonič. Osnutka obeh dokumentov je pripravil Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor -Lex localis. Na seji 21. maja je sodeloval Milan Železnik ter po temeljiti obrazložitvi razlogov za sprejem novega statuta in poslovnika predstavil še bistvene novosti oziroma spremembe. Odgovarjal pa je tudi na vprašanja in predloge članov občinskega. Po županovem mnenju med bistvene spremembe sodijo postopki za sprejem proračuna. V občini Hajdina so proračuna za leti 2007 in 2008 že sprejeli po spremenjeni zakonodaji (zakonu o lokalni samoupravi in zakonu o financiranju občin), ki zahteva javno razpravo in objavo na spletni strani. Prav tako mora biti proračun obvezno uravnotežen že ob amandmajih. Po novem tudi velja, da je neka odločitev sprejeta z večino glasov, ne glede na to, koliko svetnikov je glasovalo. Statut in poslovnik pa se bosta še vedno sprejemala z dvotretjinsko večino prisotnih članov sveta.
Prvi rebalans letošnjega proračuna prinaša spremembe na prihodkovni in na odhodkovni strani v višini 91.000 evrov, ki so jih prejeli iz državnega proračuna. Na prihodkovni pričakujejo sofinanciranje obkanalske kolesarske ceste - II. faza oziroma na odseku Hajdoše (most)-Slovenja vas (most) in sofinanciranje gradbeno-obrtniških del na objektu Sp. Hajdina 29 (Mariničevo). Na odhodkovni pa namenjajo sredstva za obkanalsko kolesarsko cesto, obnovo objekta na Spodnji Hajdini, za nadaljevanje izgradnje sekundarne kanalizacije (zunaj projekta konzorcija), manjši del za zaključek na delu kanalizacije v Dražencih in javne razsvetljave Draženci-Marof. Delno pa zmanjšujejo sredstva obka-nalske ceste (II. faza) zaradi delitve na cesto in kolesarsko cesto, in sredstva, namenjena za sofinanciranje konzorcija za leto 2007. Prav tako namenjajo nekaj dodatnih sredstev gospodarstvu za sofinanciranje oziroma vzpodbujanje težje zaposljivih (nezaposlenih) iz občine Hajdina, kar pa bo natančneje opredeljeno v javnem razpisu.
Zelo pomembna točka so bile pripombe in dopolnitve k osnutku uredbe o vodovar-stvenem območju za Dravsko-Ptujsko polje. " Na tem za nas in za naše zanamce pomembnem projektu je bilo v bližnji preteklosti postorjenega zelo veliko. Vodenih je bilo veliko
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Vegelj, doslej član svetniške skupine SDS, po novem samostojni svetnik sveta občine Hajdina
razgovorov s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, Komunalnim podjetjem Ptuj kot upravljavcem, s predstavniki kmetijstva in gospodarstva in potrebno je uskladiti interese vseh naštetih, pri tem pa imeti v ospredju eno samo osnovno vodilo, kako kvaliteto podtalnice ohraniti in jo izboljšati. Pri pripravi pripomb sta se posebej potrudila Ivan Brodnjak, predsednik odbora za varstvo in urejanje okolja, ter podžupan Merc Janku," je poudaril haj-
dinski župan.
Vegelj ni odstopil
Svetnike je župan Radoslav Simonič v ponedeljek tudi seznanil s sklepom Izvršnega odbora stranke SDS Hajdina o izključitvi svetnika Ivana Veglja iz svetniške skupine SDS. Stranka ga je izključila zaradi neupoštevanja stališč stranke in zastopanja lastnih interesov v občinskem svetu. Glede na podpisano izjavo in pogodbo pred volitvami so Ivana Veglja pozvali, da OO
SDS Hajdina vrne mandat občinskega sveta, ki ga je pridobil na osnovi kandidiranja na listi SDS, kar je na osnovi moralnih in etičnih načel dolžan storiti. Vegelj mandata ne namerava vrniti in je po novem samostojni svetnik občinskega sveta, ker je mnenja, da ga je IO izključil neupravičeno glede na ekstremno nedemokratično odločitev stranke o nedelovanju v odborih in komisijah občinskega sveta. Ob podpisu pogodbe ni bil opozorjen, da obstaja možnost
obstrukcije dela v odborih in komisijah, če bi ga s tem seznanili, ne bi kandidiral na listi SDS, ker meni, da je moralno nesprejemljivo sedeti v občinskem svetu in pasivno spremljati dogajanja, namesto da bi s svojim pozitivnim in strokovnim delom prispeval k pravilnim odločitvam. Za takšno početje nima obrazložitve za volivce, samo z aktivnim delom v odborih lahko prispeva k razvoju občine. Kljub izločitvi iz svetniške skupine SDS bo še naprej deloval po načelih politike SDS, vendar kot samostojen svetnik. Verjetno je bil izključen zaradi tega, ker je bil pripravljen delati za dobrobit občine in naselja Slovenja vas, ne pa se iti kontraproduktivne politike nesodelovanja, meni hajdinski župan. Ivan Vegelj vodi odbor za gospodarstvo in kmetijstvo, zelo aktiven član pa je tudi v nekaj drugih odborih.
V službi vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko so v zvezi s tem primerom pojasnili, da občinski svetnik v konkretnem primeru sicer lahko odstopi, vendar je to ne glede na poziv svetniške skupine, katere član je bil, in ne glede na morebitna stališča občinskega sveta v celoti prepuščeno njegovi volji. Če ne vrne mandata sam, ni pravnega sredstva, s katerim bi mu zaradi izključitve iz svetniške skupine lahko odvzeli mandat.
MG
Sv. Trojica • Letna konferenca OO SDS
Tudi letos veliko nalog
V sredo, 9. maja, so se člani OO SDS Sv. Trojica, ki jo vodi Peter Leopold, sestali na letni konferenci. Zraven članov so se je udeležili še Branko Kelemina iz glavnega tajništva SDS, Franc Pukšič poslanec v DZ RS, župan občine Sveta Trojica Darko Fras ter predsedniki OO SDS Lenart Marjan Bezjak, OO SDS Benedikt Avgust Za-vernik in OO SDS Jurovski Dol Jože Škrlec.
V občinskem odboru ocenjujejo, da so realizirali vse zastavljene cilje. Niso pa zadovoljni z izidom volitev, saj so pričakovali, da bosta v občinski svet izvoljena vsaj dva njihova kandidata.
»V lanskem letu smo namenili veliko pozornost članstvu in prepoznavnosti stranke. Pridobili smo ugledne in v kraju prepoznavne nove člane, ki podpirajo načelnost stranke SDS in so pripravljeni sodelovati pri razvoju novo nastale občine. Naš cilj je, da člani delujejo v kraju v različnih društvih v občini in s tem prenašajo naš program v uresničevanje. S pomočjo občinskega svetnika prenašamo pobude s terena na občinski svet. Prva pobuda občinskemu
svetu je bila podana za izboljšanje trgovinske ponudbe, s katero občani nismo zadovoljni. S pomočjo IO SDS smo nudili pomoč pri reševanju problematike dogradnje osnovne šole, vrtca in telovadnice. Tudi v bodoče se bomo zavzemali za razvoj kraja predvsem na področju zagotavljanja zemljišč za individualno gradnjo, za razvoj male obrti in ustvarjanja pogojev za zaposlovanje naših občanov,« je dejal predsednik OO SDS Sv. Trojica Peter Leopold in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k ugledu stranke in izkazali pomoč pri izvedbi volitev na lokalni ravni.
Na konferenci so dolgoletnemu članu Feliksu Vogrinu podelili priznanje srebrni znak
SDS za krepitev stranke in večletno vodenje odbora stranke. Priznanje sta mu vročila poslanec v DZ RS Franc Pukšič in Branko Kelemina iz Glavnega tajništva SDS.
Predsednik Peter Leopold je tudi povedal, da jih v letošnjem letu čaka veliko nalog, zato pričakujejo pomoč in sodelovanje vseh članov ter simpatizerjev stranke pri krepitvi ugleda stranke. Se naprej bodo ostali stranka načel in trdnosti pri realizaciji zadanih nalog.
V letu 2007-2008 bodo v stranki nadaljevali predvsem delo pri razvoju kraja, seznanjanju javnosti s svojim delom, športnih aktivnostih in pridobivanju novih članov.
Zmago Šalamun
Na konferenci so dolgoletnemu članu Feliksu Vogrinu podelili priznanje srebrni znak SDS za krepitev stranke in večletno vodenje odbora stranke; vročila sta mu ga poslanec v DZ RS Franc Pukšič in Branko Kelemina iz glavnega tajništva SDS.
Foto: ZS
Podlehnik • Z zadnje izredne seje
Kdo si zasluzi vec - kultura ali šport?
Podlehniški občinski svet z Zupanom na čelu se je minuli teden, sicer v okrnjeni sestavi, saj sta dva svetnika manjkala, sestal na izredni seji. Razlog je bil nujna izdaja mnenja o podpori kandidatu za ravnatelja, zbrani pa so precej več časa namenili čisto drugi teZavi.
Okoli vprašanja, komu od dveh prijavljenih kandidatov izreči pozitivno mnenje, namreč ni bilo nobenih, niti najmanjših razhajanj v mnenjih. Polno podporo je, čisto jasno, dobil domači kandidat, sicer že dosedanji v. d. ravnatelja Dejan Kopold, ki je protikandidata Gorazda Ške-ta, „premagal" tako po kom-petencah kot po izobrazbi (čeprav sta oba izpolnjevala zahtevane razpisne pogoje).
Po prvotnem načrtu naj bi se izredna seja po tej točki pravzaprav končala, toda svetniki so že na začetku izglasovali dodatno točko dnevnega reda in sicer potrditev letnega programa za izobraževanje, kulturo in šport, pri čemer je šlo pravzaprav za uradno in dokončno razdelitev proračunskega denarja med ta tri področja. Glede izobraževalnega programa ni bilo nobenih dvomov in predlogov, šola in predšolska vzgoja pač zahteva toliko kot zahteva; plačati je treba določene stroške, šolske prevoze in dodatne dejavnosti ter vzdrževanje tovrstne infrastrukture, nekoliko nepričakovano pa se je začelo zapletati pri predloženem programu financiranja športa in kulture v občini. Po predlogu naj bi namreč občina v okviru kulturnega programa sofinancirala knjižničarstvo v višini 12.500 evrov, za varstvo kulturne dediščine je namenjenih 10.000 evrov, za delovanje domačih kulturnih društev 8000 evrov, posebno
postavko je dobil domači Pihalni orkester z vrednostjo 4500 evrov, za JSKD pa je rezerviranih 2000 evrov. Za šport pa naj bi občina namenila 8000 evrov za delovanje društev. Takšna razdelitev občinskega denarja pa se je pošteno zataknila v grlu svetniku Sebastianu Toplaku: „Po mojem mnenju razdelitev finančnih sredstev ni ravno „fer". V primerjavi z lanskim letom je za kulturo letos namenjenega kar 60 odstotkov več denarja, za šport pa 20 odstotkov manj kot lani. To pomeni, da gre za razliko v višini 80 odstotkov. In tudi ne vem, zakaj se za pihalno godbo namenja denar posebej. Navsezadnje se moramo zavedati, da v področje športa spadajo številne aktivnosti tudi naših osnovnošolcev in mislim, da je denarja po tem predlogu v kontekstu tega, kar sem povedal, za vse športne zadeve precej premalo."
Župan Marko Maučič je na pripombe Toplaka odgovoril, da je občina na svoja ramena prevzela vzdrževanje športne infrastrukture, kar je gotovo precejšen delež denarja in da s tem tudi finančno razbremenjuje domača športna društva, ki so doslej morala za to poskrbeti v okviru dodeljenih sredstev. Toda Toplaka takšen odgovor ni pomiril, pač pa je povedal, da s tako majhnimi sredstvi lahko kvečjemu pričakujejo upad športnih aktivnosti v občini, morebiti oz. čisto možno pa tudi ukinitev kakšnega dru-
Svetnik Sebastian Toplak: „Po mojem mnenju razdelitev finančnih sredstev ni ravno „fer". V primerjavi z lanskim letom je za kulturo letos namenjenega kar 60 odstotkov več denarja, za šport pa 20 odstotkov manj kot lani!"
štva, ne le prireditev.
Ostali svetniki so bili, čeprav bolj indirektno, naklonjeni predstavljenemu predlogu razdelitve sredstev, po katerem naj bi za delovanje kulture (vključno s pihalno godbo) šlo 12.500 evrov, za vse športen dejavnosti pa 8000 evrov. Toplak pa se s takšno razdelitvijo ni in ni strinjal, pač pa je predlagal, da naj se s postavke kulture odvzame približno 2000 do 2200 evrov in se jih doda športu, da bo sofinanciranje enega in drugega bolj izenačeno. Županu Maučiču do
posebnega prepričevanja, kaj bi bilo bolje, ni bilo, povedal je pač, da je predlog takšen, da pa lahko svetniki izglasujejo razdelitev denarja tudi drugače; naj se pač odločijo sami. Debata se je tako še nadaljevala; Toplak je vztrajal pri svojem mnenju, da razdelitev ni pravična, da bo imela negativne posledice za šport in rekreacijo v občini, da tudi vsi dobro vedo, da „kulturniki" dobijo plačano marsikdaj že samo za svojo prisotnost na kakšni prireditvi itd. Ostali svetniki so zatrjevali nasprotno in proti koncu raz-
prave je bilo slišati že kar nekaj krepkih obtoževanj, kdo je kriv za kaj in zakaj športnikom letos niso namenili več denarja ... Da se ne bi v širši javnosti izvedelo natančno, za kaj gre, je debato prekinil župan z besedami, da je že povedal, da bo občina financirala vzdrževanje športnih površin in opreme in da je tudi sam obljubil, da bo za šport dal lep kos pogače iz svojega sponzorskega denarja, nato pa pozval svetnike h glasovanju. Prvotni predlog o razdelitvi denarja med šport in kulturo je bil nato izglaso-
van s tremi glasovi za, enim vzdržanim in enim proti.
O nesramnosti Mobitela in Podlehniški Zvegli
Izredno sejo so zbrani zaključili z razpravo okoli vprašanje mobitelovega signala in domačega zdravnika. Župan Maučič je jezno povedal, da kljub pozivom Mobitel očitno še ne namerava postaviti antene za boljši signal. Znano je namreč, da v samem centru Podlehnika signala ni (pa tudi v bližnji okolici je hudo slab) in da je precej moteča zadeva, zlasti ko gre za nujne primere, kot so požari ali druge naravne nesreče: „Za-dnji požar se je zgodil ravno v času, ko so člani našega gasilskega društva zasedali v svojih prostorih, ki so v centru občine, kjer signala ni in so bili zato za vse nujne klice nedosegljivi." Precej negodovanja pa je bilo potem še slišati okoli dela začasnega zdravnika, ki naj bi ga, po zagotovilu župana, vendarle v kratkem zamenjal novi stalni zdravnik oz. zdravnica. Ta naj bi v podlehniški ambulanti začela delati 28. maja.
Čisto na koncu uradnega dela seje pa so svetniki z županom potrdili, da bodo začeli izdajati svoje občinsko glasilo že letos, za začetek sicer bolj skromno, pa vendarle. Naslov glasila naj bi bil Podlehniška žvegla.
SM
Kmetijska politika • Za kaj vse bo namenjen denar
Štirje „zakeljčki" za podeželje
O programu razvoja podeželja v finančni perspektivi 2007 do 2013 je bilo že veliko govora in tudi zadnje strokovno predavanje sekretarke na kmetijskem ministrstvu Janje Kokol Prošek ni postreglo z nobenimi novostmi - vsaj za tiste ne, ki so se z osnovami bodočega sofinanciranja že seznanili.
Novo je morda le to, da se je (slovenski) popravljen in dopolnjen dokument PRP poslal v pregled evropski komisiji v začetku tega meseca, potrditev pa se pričakuje v toku junija. Takoj zatem, kot je povedala Kokol Prošekova, bodo lahko izšle potrebne uredbe za vse štiri osnovne sklope oz. osi, po katerih se bodo delila sredstva, za uredbami pa tudi razpisi. Da bo morda lažje razumljivo, lahko te štiri osi označimo kot štiri različne žakeljčke, iz katerih bo možno izvleči nekaj fični-kov, vendar pa bo vsak žakelj-ček imel točno zapisano namembnost, za kaj (za katero stvar) se lahko vzame denar iz njega. Je malo bolj jasno?
Za vse oblike oz. ukrepe financiranja bo v prihodnjih sedmih letih na voljo (v vseh štirih žakeljčkih) skupno 1.158 milijarde evrov, od tega
bo velika večina, dobre 903 milijone evrov iz evropske blagajne, razliko pa bo primaknil naša država.
Največ denarja, skoraj 400 milijonov evrov, je namenjenih prvi osi, v okviru katere bo možno po novem pridobiti denar za gozdarsko dejavnost, sicer pa se bodo iz tega sklopa financirale tudi namakalna področja in komasacije. Realno, kot je opozorila Prošekova, je denarja v tej osi manj, saj se iz nje druga os ali drugi sklop ukrepov je pravzaprav namenjen izplačevanju subvencij in za to je predvidenih 587,6 milijona evrov. To je sicer slišati kar veliko, toda tisti, ki malo bolje poznajo ozadje, vedo povedati, da se bo ta denar še najbolj in v največji meri koristil za ohranjanje okolja in še zdaleč ne toliko za dejansko kmetijsko proizvodnjo.
Precej zanimiva pa zna biti za marsikoga tretja os, v kateri bo na voljo dobrih 132 milijonov evrov. V bistvu gre tu za žakeljček, namenjen podjetnikom na vasi, na podeželju. Vsak, ki si bo omislil določeno dejavnost na podeželju, znal ustrezno prikazati profitabilnost te zadeve za okolje ter pridobitev novih delovnih mest, bo imel veliko možnost izvleči kar nekaj denarja za začetek. Pri tem ni važno, ali gre za odprtje morebiti nove dopolnilne dejavnosti na kakšni kmetiji, ampak se bo praviloma sofinanciralo čisto vse, kar bo imelo uradni sedež v kateri od vasi; pa najsi bo to zasebni vrtec, frizerski salon, glasbena šola, elektrodelavnica ipd. No ja, ravno kakšna jeklarska industrija se v naravno okolje ne bo dala umestiti, sicer pa je podpora mišljena za manj-
ša podjetja z do 10 zaposlenimi in največ dva milijona ev-rov letnega prometa. Vendar pa - čisto podeželske občine že imajo svoje obrtne cone
in ta os zna biti resnično zanimiva za marsikoga ... Poanta je namreč v vzpodbujanju podjetništva na vasi. Sicer pa bodo iz te osi občine tudi
Janja Kokol Prošek z MKGP je zbranim podrobno predstavila možnosti in ukrepe sofinanciranja iz kmetijske blagajne v okviru Programa razvoja podeželja.
lahko potegnile kakšen evro za ohranjanje kulturne dediščine in za športno, cestno ter kulturno infrastrukturo.
O četrti osi nima smisla kaj posebej razpravljati; gre za t. i. krovno ali Leader os, od koder bodo šla sredstva za oblikovanje LAS in strategije ter priprave razvojnih programov glede na lokalne značilnosti in potrebe.
Kako se bodo posamezna sredstva delila znotraj regionalne razdeljenosti naše države, pa še ni nalitega čistega „vina". Dejstvo je, da se bo upošteval tudi dejavnik razvojne ogroženosti, po katerem pa bo pred podravsko regijo potemtakem več sredstev deležna prekmurska. Sicer pa bodo vse podrobnosti bolj jasne, ko bo iz Bruslja prišel potrjen program razvoja podeželja.
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • Deložacije neplačnikov se vrstijo
Izselili bolnika, ki nima kam
V Kidričevem, kjer je po neuradnih podatkih nekaj sto neplačnikov stanarin, so opravili že več de-ložacij - sodnih izselitev. V sredo, 23. maja, pa so nas ogorčeni občani obvestili, da so izselili tudi 29-letnega Tomaža Predikaka, ki se kot psihični bolnik že nekaj let prizadeva za to, da bi ostal v stanovanju svojega očeta, a žal neuspešno.
Ko smo v sredo okoli 11. ure pripeljali ob stanovanjski blok na Kajuhovi 1 v Kidričevem, je bil ob robu ceste parkiran tovornjak, v katerega so z zadnje strani še nosili dele pohištva, ob njem pa je bilo zbranih tudi nekaj domačinov. Med njimi ni bilo težko prepoznati žalostnega obraza 29-letnega Tomija Predikaka, ki je pristopil in nam pojasnil:
"Sicer so mi že nekajkrat grozili, da me bodo izselili, danes okoli 8. ure pa me je obiskal sodni izvršitelj Bojan Erlač in me obvestil, da me na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ptuju morajo izseliti. Prišli so delavci in pričeli nalagati na tovornjak vse pohištvo ter vso opremo iz stanovanja."
So vas izselili zato, ker niste plačevali stanarine?
"Moram povedati, da je najemnik stanovanja moj oče Milan Predikaka, ki se je pred nekaj leti preselil v okolico Ljubljane, jaz pa sem ostal tukaj v njegovem stanovanju. Ker sem psihični bolnik, iz zdravstvenih razlogov ne dobim zaposlitve in zato nimam prejemkov, posledično pa zaradi tega stanovanja ne morem plačevati."
Nobenih prejemkov nimate?
"Prejemam le socialno podporo, in to od svojega 17. leta. Ta znaša 200 evrov mesečno, a od tega denarja še živeti ne morem dostojno, kako naj bi še plačeval najemnino. Da preživim, da zberem dovolj denarja za hrano in oblačila, sem prisiljen, da naokrog na črno strižem, nekaj denarja dobim tudi s slikami, ki jih rišem, sicer pa hodim pomagat tudi ljudem pri raznih delih."
Ste o tem obvestili Center za socialno delo?
"Seveda, že pred leti, osebno sem že nekajkrat kontaktiral z gospo Majdo Šerona; obljubila mi je, da mi bodo poskušali pomagali na kakršen koli način, pa mi niso. Sedaj sem na cesti, izselili so me in vprašujem jih, kam naj človek gre, ko nima kam. Vsi sosedje in tudi mnogi drugi Kidričani me poznajo, vedo, da ne pijem; zaradi močnih zdravil sploh ne smem piti, nisem alkoholik, ne delomrz-než, pa mi nočejo pomagati."
In kje vi vidite rešitev?
"Ne vem, v začaranem krogu sem. Ker imam izvide od psihiatrične bolnišnice v Ormožu, kjer sem bil na zdravljenju, ne dobim nikjer zaposlitve. Ker nisem zaposlen, nimam denarja, da bi plačeval stanovanje, resnično ga nimam. In ker nisem mogel plačevati, so me sicer že nekajkrat opozorili, danes pa izselili. Ne vem, zakaj me invalidsko ne upokojijo, saj so mi na psihistriji obljubili, da bodo to predlagali, mislim, da sami ne vejo, kaj bi z mano, jaz pa nimam kam. Če bi me dali v penzijo, bi zagotovo zmogel in
bi stanarino lahko plačeval."
Kaj pa pravijo na občini Kidričevo, ste jih seznanili s svojim položajem?
"Sem, pred kratkim sem bil na občini in želel govoriti z županom, pa mi je nek uslužbenec dejal, da se moram pri županu najaviti. Sicer pa mi je že vnaprej pojasnil, da mi ne morejo kaj dosti pomagati, saj stanovanje ni v lasti občine, ampak Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, z njim pa upravlja Podjetje za stanovanjske storitve v Ptuju."
Na občini niso vedeli ničesar
Deložacijo je spremljal sodni izvrševalec Bojan Erlač, ki v zvezi s tem ni želel dajati nobenih izjav, ker kot je dejal, za to ni pristojen: Pojasnil je le, da je sodba Okrajnega sodišča na Ptuju pravnomočna ter da opravljajo deložacijo na podlagi sodnega naloga za izselitev. Ker je dolgov zaradi neplačanih najemnin za stanovanja v Kidričevem zelo veliko, bodo po njegovem mnenju deloža-cijo dolžnikov nadaljevali tudi v prihodnje, saj druge rešitve ne vidijo. Ker v času deložacije Tomija Predikaka ni bil prisoten nihče z občine Kidričevo, smo po telefonu o tem obvestili župana Jožefa Murka, ki je
presenečen povedal:
„Resnično sem presenečen, saj me o tej deložaciji ni nihče obvestil. Če je res, da gre za deložacijo mladega bolnika, se osebno ne strinjam, da so izselili prav njega, saj vem, da je dolžnikov oziroma neplačni-kov stanarin, takih, ki bi lažje plačevali kot on, zagotovo še veliko, baje nekaj sto. Kolikor vem, stanovanje na Kajuho-vi 1 ni v naši lasti, zato s tega stališča ne moremo ukrepati, vsekakor pa bomo v dogovoru s Centrom za socialno delo poskušali problem rešiti na najugodnejši in najsprejemljivejši način."
Poklicali smo tudi na Center za socialno delo, kjer so nam vljudno pojasnili, da je za odgovore v zvezi s Tomijevo de-ložacijo pristojen le direktor mag. Miran Kerin. Ta nam je v zvezi z omenjeno zadevo pojasnil:
„Tomislav Predikaka je živel s svojim očetom in nato sam. Je prejemnik denarne socialne pomoči, pomaga pa se mu tudi z izrednimi denarnimi pomočmi za plačilo dolgov, nastalih z neplačevanjem različnih položnic. Sodba sodišča za izpraznitev stanovanja je bila izvršljiva že spomladi 2002, upoštevajoč dejansko situacijo, pa do izvršbe ni prišlo vse do sedaj. V vsem tem času ni
pokazal pripravljenosti po aktivnem reševanju svoje stanovanjske situacije, verjamemo pa, da je ta trenutek v težki situaciji. Center za socialno delo nima stanovanj, lahko samo napišemo priporočilo občini za nujno reševanje posameznega primera, vendar velja še enkrat poudariti, da brez aktivnega vključevanja dotičnega posameznika ne gre. Od približno 15 deložacij, ki se sedaj izvajajo v naši Upravni enoti, so se na nas obrnili samo štirje in smo jim ob njihovem aktivnem reševanju problematike in naših nasvetih tudi mi pomagali, vsi ostali pa verjetno mislijo še tudi po osmih letih izvšljive sodne odločbe sodišča o izselitvi, da do nje ne bo prišlo, in še nadalje ne plačujejo položnic za stanarino in komunalne storitve."
Kakorkoli že, ob vsem tem velja opozoriti, da gre vendarle za psihičnega bolnika, ki ima s to nalepko zapečateno možnost do kakršnekoli redne zaposlitev, zaradi tega tudi nima možnosti, da bi prejel redne prejemke in da bi plačeval stanarino. Zagotovo bi bilo najprimerneje, da bi ga upokojili. Do tedaj pa bo taval in iskal rešitev.
Dan po deložaciji smo izvedeli, da so krajani Kidričevega, ki so, kot so sami povedali, pretreseni nad takim ravnanjem oblasti, svojemu sokrajanu To-miju pomagali tako, da so mu našli začasno prebivališče ali bolje rečeno streho nad glavo v opuščenih in propadajočih prostorih sušilnice hmelja v kidričevskem Gradu, kjer ni vode in ne elektrike, manjka pa tudi nekaj okenskih stekel. Vsi upajo, da bodo za Tomija s skupnimi močmi vendarle našli primernejši prostor, ki mu bo omogočal človeku dostojno bivanje.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ob tovornjaku, na katerega so delavci nalagali Tomijevo deložira-no pohištvo, so se zbrali sosedje in krajani Kidričevega.
Od tod in tam
Sprejem za predstavnike Nalas
Foto: Črtomir Goznik
VMestnihiši na Ptuju je 22. maja ptujski župan dr. Štefan Čelan sprejel izvršnega direktorja Nala-sa (Mreže združenj lokalnih oblasti za JV Evropo) Kelmenda Zajazija in sodelavca Zorana Gligoro-
va. Nalas sestavlja regionalna mreža združenj občin iz 12 držav tega območja, med katerimi je tudi Slovenija, ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je eden od dveh podpredsednikov, drugi prihaja iz Romunije. Od lani je Nalas tudi uradna organizacija, ki deluje z močno podporo Sveta Evrope, pred tem je neformalno deloval celih pet let. Glavni namen njegovega delovanja je organizacija srečanj, seminarjev in delavnic, na katerih si predstavniki občin iz držav članic izmenjujejo stališča in primere dobrih praks z različnih področij delovanja. Torkov obisk v Mestni hiši na Ptuju je sodil v redni okvir obiskov članov Nalasa, da bi lahko izvršni direktor pripravil kar najboljši program aktivnosti organizacije.
MG
Ptuj • Plesali so 504 maturantje

Foto: Črtomir Goznik
V petek, 18. maja, je Ptuj praznoval na celi črti. Zadišalo je po dobrotah slovenskih kmetij, odprli so najlepši most v Sloveniji in širše, Puhov most, na Mestnem trgu pa so ob 12. uri zaplesali maturantje ptujskih srednjih šol za letošnji Guinnessov rekord v sočasni četvorki, podobno kot še maturantje številnih srednjih šol po Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Pod taktirko Jerneja Brenholca iz plesne šole Pingi Maribor so zaplesali 504 maturantje. Ob tej priložnosti jih je pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki jim je zaželel, da uspejo v svojih nadaljnjih izobraževalnih poteh, da dosežejo rekord, in da po končani četvorki nadaljujejo ples po mestnih ulicah do novega mostu.
MG
Ptuj • Revija odraslih folklornih skupin
Foto: Langerholc
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, in Zveza kulturnih društev Ptuj sta v soboto, 19. maja, ob 18. uri na dvorišču minorit-skega samostana organizirala Medobmočno revijo odraslih folklornih skupin. Revija je potekala v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij. Predstavilo se je osem folklornih skupin: FD Rožmarin Dolena, FD Anton Jože Štrafela Markovci, KD Cerkvenjak, KUD Oton Župančič Tinje, Vinko Korže PD Cirkovce, KUD Lojze Avžner Zg. Ložnica, FD Lancova vas in KUD Ke-belj.
Dženana Bečirovič
Lenart • Sestanek o problematiki razbremenilne ceste
Skozi mesto preko 100.000 kamionov mesečno
V petek, 18. maja, so se v prostorih občine Lenart sestali župan občine Lenart mag. Janez Kram-berger s sodelavci (v. d. direktorico občinske uprave Vero Damjan Bele, svetovalcem župana mag. Avgustom Zavernikom in podžupanom Francem Krivcem), državni sekretar Ministrstva za promet mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije za ceste RS Vili Žavrlan, višji svetovalec na Direkciji za ceste RS Matej Lapajne, Ksenija Marc iz DARS-a in Jasna Soršak z Ministrstva za promet, da bi se dogovorili o gradnji razbremenilne ceste v Lenartu in o rešitvi mesta pred hrupom s pasivno zaščito.
Na sestanku so sodelovali tudi župani sosednjih občin: iz Sv. Trojice Darko Fras, iz Cerkvenjaka Jože Kraner in iz Benedikta Milan Gumzar. Župan Kramberger je povabil tudi predstavnike občanov, ki nasprotujejo gradnji severne obvoznice in se zavzemajo za južno, ter predstavnike Civilne iniciative Lenart, ki zastopajo meščane Lenarta neposredno ob glavni cesti Maribor-Gornja Radgona.
Razmere so nemogoče
Na sestanku so predstavniki Civilne iniciative Lenart, ki jo vodi Bronja Lešnik, poudarili, da so prometne razmere ob glavni cesti skozi mesto nevzdržne. Zanimalo jih je tudi, na katero institucijo naj se obrnejo, da bi se zadeve premaknile z mrtve točke.
Državni sekretar mag. Gregor Ficko je dejal, da se na ministrstvu zavedajo nemogočih razmer, saj se je število kamionov mesečno povzpelo že na 100.000, kar pomeni, da številka v glavnih konicah dosega 5.000 tovornjakov dnevno. Povedal je tudi, da se s temi težavami na ministrstvu ukvarjajo že nekaj časa, vendar ne vidijo možnosti za drastično zmanjšanje števila kamionov pred izgradnjo avtoceste, ki bo po sekretarjevih besedah odprta do konca leta 2008. Dejal je tudi, da je ta cesta sestavni del mednarodnega evropskega koridorja, zato ni možno prometa omejevati z administrativnimi ukrepi. Kar se tiče prevoza tovornjakov po železnici, analize kažejo, da bi jih bilo možno tako prepeljati le pet odstotkov.
Tako sekretar mag. Gregor Ficko kot predstavniki Direkcije za ceste RS so občanom zagotavljali, da so v letošnjem letu pristopili k izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo pasivne protihrupne zaščite, ki jo bodo, če bodo v rebalansu državnega proračuna zagotovljena sredstva, zgradili do konca prihodnjega leta. Projekt zajema izgradnjo protihrupne zaščite in menjavo oken na najbolj
Sestanek predstavnikov občine Lenart s predstavniki Ministrstva za promet, Direkcije za ceste in DARS-a.
ogroženih objektih ob cesti. Po besedah predsednice Civilne pobude Bronje Lešnik je v Lenartu 64 takšnih objektov.
Direktor Direkcije za ceste Vili Žavrlan je povedal, da je bila oblikovana komisija, ki si je ogledala najbolj kritične odseke, in odločili so se, da bodo v Lenartu sanirana tri križišča in zgrajenih bo nekaj otokov za umirjanje prometa, saj je komisija ugotavljala, da so hitrosti voznikov bistveno višje od predpisanih. Vrednost teh del pa znaša skupaj okrog 900.000 evrov.
Državni sekretar je ob koncu sestanka pozval vse, da naj bodo strpni, in obljubil, da bodo na ministrstvu storili vse, da bodo občanom omilili težave, ki jih v Lenartu povzroča prekomerna prometna obremenitev.
Poškodbe tudi na Ptujski cesti
Predstavniki Civilne iniciative Lenarta so povedali, da tudi ob Ptujski cesti nastajajo poškodbe na objektih zaradi prekomernega tovornega prometa ob gradnji avtoceste in
da kamioni z gradbenim materialom vozijo po vseh lokalnih cestah, ne samo po tistih, kot je dogovorjeno. Na sestanku so se dogovorili, da bodo strokovne službe DARS-a vzpostavile kontakt z občino in si bodo skupaj ogledali nastalo škodo ter se pogovorili o rešitvah.
Severna, južna ali vzhodna obvoznica?
Razbremenilna cesta ali severna obvoznica je sestavni del lokacijskega načrta. Po sprejemu le-tega je naknadno prišlo do spomeniškega zavarovanja starejšega objekta - kmetije ob Cmureški cesti. Državni sekretar mag. Gregor Ficko je povedal, da so se na zadnjem sestanku s predstavniki Ministrstva za kulturo dogovorili, da ministrstvo prouči status te kmetije. V primeru, da bo kmetija ostala zaščitena, bo treba v tem delu spremeniti lokacijski načrt ali razmišljati o drugi varianti, morda tudi o južni obvoznici od obrtne cone do Spodnje Senarske. »Glede na to, da je od javne razgrnitve minilo že nekaj časa, predlagam, da bi mogoče
Bronja Lešnik: »Razmere ob cesti v mestu Lenart so nevzdržne!«
Predstavniki občanov, ki nasprotujejo gradnji severne obvoznice: »Za nas je to obremenilna cesta in ne razbremenilna!«
občanom še enkrat predstavili tehnično zasnovo te ceste, kako je konstruirana, kakšne ukrepe predvideva in kakšna je njena funkcija. Če bodo občani izrazili ta interes, bo občina Lenart to predstavitev organizirala in se je bomo mi skupaj z DARS-om in načrtovalcem ceste tudi udeležili,« je menil državni sekretar mag. Gregor Ficko.
Predstavniki občanov, ki tej gradnji razbremenilne ceste nasprotujejo, so povedali, da je za njih to obremenilna cesta in ne razbremenilna. Poudarili so, da podpirajo civilno pobudo, ki pravi, da so razmere ob glavni cesti nevzdržne, predlagali pa so, da se postopki za gradnjo severne obvoznice ustavijo in da se intenzivno pristopi k pripravi novega predloga južne ali vzhodne obvoznice, ki bo res rešila prometno preobremenitev Lenarta, saj po njihovem mnenju severna obvoznica prometne težave le prestavlja za nekaj sto metrov v mestu Lenart.
Sekretar Ficko je povedal, da je treba počakati na ugotovitve Ministrstva za kulturo glede zaščitene kmetije na Cmureški cesti, ne glede na to odločitev pa je treba pričeti razmišljati tudi o južni obvoznici, ki se bo na avtocesto priključila pri Spodnji Senarski, njena funkcija pa bo enaka.
Ob koncu sestanka je župan občine Lenart mag. Janez Kram-berger izrazil zadovoljstvo s sestankom in dodal, da je jasno, da morajo nekako preživeti ta čas do izgradnje avtoceste: »Prepričan sem, da tudi meščani to razumejo. Ko bo zgrajena avtocesta, se bo prometna obremenitev zmanjšala. Kljub temu od države in odgovornih pričakujemo, da bomo v Lenartu deležni vseh ukrepov za omilitev posledic prekomerne prometne obremenitve mesta.«
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ptuj • Z glavo na zabavo tretjič
Največja in najbolj zdrava zabava za mlade v Sloveniji bo na Ptuju ponovno gostovala v petek, 25. maja.
V Termah Ptuj bo od 17. do 20. ure potekal glasbeni program, izvajale se bodo tekmovalne igre, nastopili bodo arti-sti z različnimi cirkuškimi veščinami, skratka - dogajanje bo zelo pestro. In to v vsakem vremenu!
Organizatorje Fundacija Z glavo na zabavo, ki že več let promovira med mladimi zabavo brez alkohola in drugih drog, v zadnjem času pa se usmerja k spodbujanju zdravega načina življenja med mladimi nasploh. Zabave z glavo se odvijajo na maturantskih plesih in izletih, ob skokih v Planici, na družabnih in športnih prireditvah po vsej Sloveniji, na osnovnih in srednjih šolah itd.
Projekt je namenjen mladim, še posebej učencem zadnjih treh razredov osnovnih šol. Predsednik fundacije mag. Franc Hočevar in direktor Saš Kravos namreč skupaj s svojo strokovno ekipo ugotavljata, da se nočno življenje mladih pri nas začenja že v osnovni šoli in da so mladi do 15. leta tista ciljna skupina, kije najbolj potrebnapriložno-sti za zabavo na neškodljiv način.
Poleg možnosti za uživanje ob dobri glasbi in atrakcijah pa bo na ptujski zabavi podeljena tudi množica nagrad v skupni vrednosti več kot 2000 evrov, ki jih bodo lahko osvojili udeleženci v tekmovalnih igrah. Posebej privlačna je prva nagrada - vstopnica za koncert Red Hot Chili Peppers v Vidmu (Udinah) v Italiji.
Gostovanje projekta na Ptuju je omogočila Mestna občina Ptuj, kot lokalni organizatorji pa so se povezali CID Ptuj, LAS MO Ptuj in Terme Ptuj. Učenci zadnjih treh razredov osnovnih šol v MO Ptuj bodo v šolah prejeli vstopnice, ki jim omogočajo brezplačen vstop na prireditev.
Organizatorji upajo, da bodo starši prepoznali projekt kot odlično priložnost za varno vključevanje mlajših mladostnikov v svet zabave z vrstniki. Prireditev se bo zaključila ob 20. uri, tako daje tudi skrb staršev za varno vrnitev mladih domov odveč. Vabljeni!
N. Gerl
Ptuj • Zlata poroka pri Šegulovih
Foto: Langerholc
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prstane ponovno izmenjala Janez in Ana Šegula iz Ptuja, Groharjeva pot 1. Obred zlate poroke je 21. aprila v ptujski poročni dvorani vodil Jožef Rakovec. Prvič sta se poročila 20. aprila leta 1957 na Ptuju. Zlati ženin je 14 let delal v Tamu, zatem pa do upokojitve v Nemčiji, nevesta je bila 33 let zaposlena v ptujski bolnišnici. V zakonu se jima je rodila ena hčerka, danes ju razveseljuje en vnuk. Zakonca Šegula uživata v urejanju okolice svoje hiše, predvsem pa v rožah.
Zlatoporočencema Šegula čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Ptuj • Zlatoporočenca Kokot
Foto: Langerholc
12. maja so v poročni dvorani na Ptuju opravili obred zlate poroke, ki ga je vodil Jožef Rakovec. Po petdesetih letih skupnega življenja sta si poročne prstane ponovno izmenjala Alojz in Ivana Kokot iz Kajuhove ulice 1 na Ptuju. Prvič ta se poročila v Cestici maja leta 1957. Zlati ženin je delal v TGA, nevesta je bila gospodinja; lahko bi rekli, da je neke vrste legenda ptujske tržnice, saj odkar ve zase, prodaja na stojnici številka ena pridelke z domačega vrta, od zelenjave do rož. Že kot majhna deklica je z očetom s Hrvaške prihajala prodajat na ptujsko tržnico. Zlati ženin ima veliko dela v vinogradu, pridno pa tudi pomaga svoji družici pri pripravi pridelkov za prodajo na tržnici.
Ob jubileju zlatoporočencema Kokot čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
Foto: ZS
Ljubljana • Certifikati družini prijazno podjetje
Ukrepi za uspesno družino in kariero
V Ljubljani je 14. maja potekala slovesnost, na kateri je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z razvojnim partnerstvom Mladim materam-družinam prijazno podjetje podelilo prve certifikate Družini prijazno podjetje. Prejelo jih je 32 podjetij, ki so v postopku certificiranja zbrala skupaj 305 ukrepov usklajevanja družine in dela, kar pomeni 9,5 ukrepa na posamezno podjetje oziroma organizacijo. Certifikati so plod projekta, ki ga ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve razvija v sodelovanju z razvojnim partnerstvom Mladim materam-družinam prijazno podjetje v okviru pobude Equal.
Projekt, vreden 436.751 evrov, financira EU. Pogoj za pridobitev osnovnega certifikata je bila zaveza podjetja, da bo implementiralo najmanj tri ukrepe. Sicer pa so podjetja v postopku certificiranja izbirala med 110 ukrepi zaradi lažjega usklajevanja družine in dela, razporejenimi na osem področij: delovni čas, organizacija dela, delovno mesto, politika informiranja in komuniciranja, veščine vodstva, razvoj kadrov, struktura plačila in nagrajevani dosežki ter storitve za družine. Od skupno 305 ukrepov, kolikor so jih podjetja skupaj zbrala v postopku certificiranja, se jih največ nanaša na politiko informiranja in komuniciranja (109), delovni čas (60), razvoj kadrov (38), najmanj pa na storitve za družino (10). V organizacijsko prakso jih bodo podjetja prenesla v roku treh let, je povedal vodja certificiranja Aleš Krajnc Kušlan iz Zavoda Ekvilih. Med 32 prejemniki certifikatov Družini prijazno podjetje je 24 podjetij in osem organizacij, ki imajo najmanj deset in največ 9458 zaposlenih. Kot je na po-
delitvi certifikatov povedala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjetka Cot-man, je namen projekta certi-ficiranja zagotoviti višjo kakovost življenja gospodinjstev z otroki in tako posredno vplivati na demografsko politiko. Kot kažejo raziskave, ki so potekale v okviru projekta, je kar četrtina težav v podjetjih povezana s človeškimi viri, pokazale pa so tudi, da v Sloveniji prihaja tudi do diskriminacije članov mladih družin, ki so zaposlene v podjetjih. Skozi projekt Družini prijazno podjetje želijo to preprečiti, država pa se trudi tudi po zakonodajni poti ustvariti družinam prijazna podjetja. Ker je zanimanje za pridobitev certifikata veliko, naj bi že jeseni letos objavili nov razpis.
Med prejemniki Intera in Ljudska univerza
Med 32 prejemniki certifikata Družini prijazno podjetje sta tudi dve ptujski, Intera in Ljudska univerza Ptuj. »Inter-
ovci smo ponosni, da smo med prvimi slovenskimi podjetji, ki so prejela certifikat Družini prijazno podjetje. Z našimi aktivnostmi želimo prispevati k dolgoročnemu procesu spreminjanja kulture v podjetju, kar pomeni da smo ciljno naravnani v prihodnost z namenom zagotavljanja še boljših pogojev dela. Do svojih zaposlenih želimo biti prijaznejši in posledično imeti dobro podobo v javnosti z namenom pridobivanja kvalitetnih kadrov, na drugi strani pa se želimo izogniti izgubam vlaganj v izobraževanje kadrov, ki bi zaradi nezadovoljstva zapustili podjetje. V naslednjih treh letih bomo vpeljevali trinajst ukrepov (fiksen delovni čas z izbiro prihoda in odhoda, otroški časovni bonus, timsko delo, izleti za zaposlene, otroci v podjetju, vodilni kot vzor, rubrika na internetu, ... ) v okviru osmih področij zaradi lažjega usklajevanja družine in dela. Zavedamo se, da bodo v prihodnosti uspešna le tista podjetja, ki zaposlenim omogočajo dobro vzdušje, zadovoljstvo, zdravje
Ptuj • Ob Dnevu muzejev
Praznični maj v muzeju
V počastitev 18. maja, svetovnega dneva muzejev, so v Pokrajinskem muzeju Ptuj pripravili praznični maj, v sklopu katerega so izvedli kopico aktivnosti.
Praznični maj so začeli 15. maja na ptujskem gradu, kjer je potekala terapevtska delavnica za družine pod naslovom »Umetnost zdravi«. Pod vodstvom Ane Fuchs, profesorice pedagogike in teologije, so skozi umetnost poskušali povezati starše in otroke ter prebuditi kreativnost. Za družine so pripravili tudi prost vstop v muzejske zbirke.
Vrhunec je dogajanje doseglo 18. maja, na dan muzejev, ko so
vsem obiskovalcem omogočili prost vstop v muzejske zbirke. Od 14. do 17. ure je potekala muzejska delavnica za otroke in starše »Okrasimo grajski vrtiček«. Okrasili so pedagoško sobo na ptujskem gradu in jo spremenili v »Grajski vrtiček«, muzejsko igralnico, ki bo za mlade obiskovalce odprta vse vikende od junija do avgusta.
Na ta dan so odprli razstavo »Ajda«, ob 17. uri pa so predstavili še rimsko opekarsko peč z
Foto: Črtomir Goznik
Za Ljudsko univerzo Ptuj so certifikat prevzeli (od leve) mag. Klav-dija Markež, direktorica, mag. Petja Janžekovič, strokovni delavec, in Vesna Bračič, poslovna sekretarka.
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Gabrovec, direktor, in Alenka Simonič sta certifikat Družini prijazno podjetje sprejela za podjetje Intera Ptuj.
in možnost usklajevanja družine s poklicem,« je v imenu In-tere za Štajerski tednik povedala Alenka Simonič. Čeprav je
podjetje Intera mlado podjetje, njegovi zaposleni še niso starši, se zavedajo pomena ukrepov za ustvarjanje družini in delu
prijaznega okolja.
Ljudska univerza Ptuj je sprejela deset ukrepov, s katerimi bomo naredili naš zavod Družini in materam prijazno podjetje. »Izhajam predvsem iz lastne situacije, ko sem ves čas porodniškega dopusta aktivno opravljala vodenje LU Ptuj od doma in s fizično prisotnostjo enkrat tedensko. Ko je moja deklica dopolnila sedem mesecev, sem začela delati štiri ure. Velikokrat sem jo imela pri sebi v pisarni, kjer sem jo nahranila, previla, včasih sem jo za kratek čas prepustila v varstvo tudi sodelavkam. Z vključitvijo v ta projekt sem videla priložnost, da formaliziram že izvedene aktivnosti in priznam še dodatne ugodnosti za naše mamice, njihove malčke in družine. Nov je predvsem ukrep dela prost prvi šolski ali vrteški dan ter ves prvi šolski teden krajši delovni čas (otroški časovni bonus). Teh delovnih ur ni potrebno nadomestiti in so plačane po polni delovni prisotnosti. Omogočen je fleksibilni delovni čas, postopno uvajanje v delo, za naše otroke organiziramo božička, mamam z otroki ni potrebno dežurati v popoldanskem času, razen če to same želijo. Razmišljamo o posebnem varstvu otrok zaposlenih v popoldanskem času, ko imamo vpise, informativne dneve, uredili bomo otroški kotiček kljub temu, da smo zavod za izobraževanje odraslih. Otroci naših zaposlenih bodo lahko kakšno popoldne ali dopoldne preživeli ob igri v prostorih LU, njihove mame pa bodo lahko v miru opravile nujno delo. Osebno menim, da je zadovoljna mamica tudi najboljša delavka in da največ od sebe. Če ji pri tem lahko vsaj malo pomagamo z omenjenimi ukrepi, smo storili veliko. Srečni otroci in njihovi starši so naše največje bogastvo,« pa je ob sprejemu certifikata Družini prijazno podjetje povedala direktorica lU Ptuj mag. Klav-dija Markež.
MG
javnim vodstvom, ki jo je na mestu najdbe predstavila arheolo-ginja Marjana Tomanič Jev-remov. Dogajanje so nadaljevali z muzejskim vikendom 19. in 20. maja. V pedagoški sobi na gradu so v soboto od 10. do 13. in od 14. do 17. ure pripravili delavnico za otroke in starše, ki je potekala pod naslovom »Medvedki iz ajdovih luščin«, ponovili so jo tudi v nedeljo.
Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
V petek so za otroke pripravili tudi pravljico.
Ptuj • Nadvse uspela premiera T. Toša
Hamlet, kakršnega smo želeli!
Minuli petek je igralec Tadej Toš v Stari steklarski delavnici premierno predstavil svojo različico Hamleta, ki je gledalce nasmejala do solz. Brez kakršnih koli kostumov, soigralcev in ostalih pripomočkov mu je uspelo narediti Hamleta, kakršnega si ljudje želimo.
Nedvomno ena najboljših predstav, ki smo si jo lahko ogledali zadnje čase, je napolnila Staro steklarsko delavnico. Tošev Hamlet je pustil dober vtis na vseh prisotnih, zraven poučnega dela predstave pa mu je uspelo ljudi iskreno nasmejati. Monokomedija, ki nikogar ni pustila ravnodušnega, je na premiero privabila tako mlajše kot starejše. Vse pa je razvedril z izvirnimi šalami, ki so letele tako na njegov kot na račun kopice drugih. Tošev namen je bil ljudem povedati, v čem je poanta Hamleta, in jih obenem nasmejati. Sodeč po aplavzu, ki je trajal dobrih pet minut, in po kasnejših debatah gledalcev, mu je uspelo nekaj neverjetnega: dolgega Hamleta je spravil v enourno predstavo, veliko zanimivejšo in ljudem dostopnejšo od klasičnega Hamleta. Predstavo, ki je vsekakor vredna ogleda, bodo ponovili, z njo pa bodo gostovali tudi po ostalih slovenskih mestih.
Dženana Bečirovič
Podravje • Prihodnost kmetijskih površin
Konoplja - kultura prihodnosti
Po opustitvi pridelave sladkorne pese se je precej kmetov znašlo pred dilemo, kaj zasejati na njivah, saj kulture, ki bi se po finančnem učinku lahko kosala s sladkorno peso, enostavno ni. To priznavajo vsi. Večina se jih je odločila, vsaj letos, za oljno ogrščico, čeprav je bilo slišati že kar veliko besed tudi o možnosti gojenja konoplje.
Konoplja je sicer precej donosnejša kultura kot oljna ogrščica, vendar pa je bilo še pred kratkim časom slišati veliko kritike oz. dvomov na račun gojenja. Kmetje so znali povedati predvsem to, da ni ustreznih strojev za žetev, pa tudi predelavo in da znajo biti velike težave tudi z odkupom, saj velikega od-kupovalca v državi naj ne bi bilo. Poleg tega konopljo že nekaj desetletij spremlja zelo negativen prizvok, da je to pravzaprav droga, zato v Sloveniji še vedno veljajo za njeno gojenje posebni predpisi, vsaj kar se tiče prijave setve.
Dobičkonosna in primerna tudi za ekološko kmetovanje
Dejstva glede konoplje pa so hudo drugačna od ljudskih stereotipov, ki so preveč možno ukoreninili, da bi jih bilo možno na en, dva, tri tudi izničiti. Konoplja, seveda gre za industrijsko konopljo (in ne za znani kanabis), ima izjemno majhno vsebnost, skoraj nično, THC. Poleg tega je zelo nezahtevna kultura, kar se tiče samega gojenja in rasti, povrhu pa daje izjemno dobre finančne učinke. Po izračunih, ki jih je pripravil Dejan Rengeo, sicer izjemen poznavalec konoplje, ki je za diplomsko nalogo o konoplji dobil tudi Prešernovo nagrado, že več let pa se tudi praktično ukvarja s poskusi gojenja, je bruto prihodek od konoplje na hektar okrog 1800 evrov, z vsemi odbitimi stroški pa mora kmetu oz. lastniku konopljinega nasada po spravilu ostati „v
žepu" med 900 in 1000 evri po hektarju: „Pri konoplji je možno uporabiti oz. prodati vse. Donos semen na hektar je nekje od 800 do 1000 kg, na isti površini pa se dobi še od šest do sedem ton slame, ki je prav tako uporabna, čeprav ima nižjo ceno od semena."
Zelo zanimivo za naše kmete, posebej tiste, ki jih bodo „po grbi" udarile nove uredbe na vodovarstvenih območjih, je podatek, da se konoplja brez težava lahko goji tudi na ekološki način in da ji ekološko kmetovanje prav nič ne škodi oz. zmanjša pridelka. Vsekakor bi veljalo razmisliti, saj je v tem kontekstu, čeprav ne ravno najbolj priporočljivo vendar vseeno povsem normalno in brez izgub izvedljivo, da se konoplja lahko seje na isti površini do 30 let zaporedoma!
Specialni kombajni so na voljo
Dejan Rengeo je tudi večletni direktor interesnega združenja za vodilne industrijske rastline z imenom Izvir in v minulih desetih letih je sam preizkusil, kako gojiti in predvsem, kako vse predelati konopljo s čim manjšimi izgubami. Pravi, da je pri nas zakonodaja glede konoplje vseeno še precej za evropsko: „V državah EU velja, da je za sajenje konoplje potrebno imeti le dokazilo o tem, da je seme z dovoljene liste, pri nas pa potrebno najprej kmetijskemu ministrstvu prijaviti setev (dovoljenega tipa) konoplje, predložiti pa tudi potrdilo o nekaznovanju lastnika površin s konopljo.
Poleg tega je potrebno setev konoplje prijaviti najkasneje do zadnjega maja v tekočem letu. S pridobitvijo dovoljenja s strani kmetijskega ministrstva sicer ni težav, vendar menim, da bi morali rok za prijavo setve sprostiti čez vse leto." Kot še pravi Rengeo, pa polj industrijske konoplje ni potrebno več fizično ograjevati, kot je bilo to nujno včasih: „Sicer pa je konoplja izredno nezahtevna kultura, raste praktično povsod, ne potrebuje gnojenja ali škropljenja, dobro zraste tudi na prodnatih tleh, zna pa biti občutljiva na ostanke herbicidov. Če jo sejemo spomladi, zraste tudi do 3,5 metre visoko, če jo sejemo kasneje pa je nižja. V tem primeru je sicer izkoristek in donos manjši, vendar je tudi žetev manj zahtevna. Konoplja se lahko seje kot monokultura, vendar jo je bolj priporočljivo kombinirati z drugimi kulturami, zaradi herbicidov zna biti problematična edino pšenica, sicer pa ni težav."
Glede strojne žetve, ki so jo kmetje izpostavljali kot enega bistvenih problemov, zakaj se ne lotijo gojenja konoplje, saj naj ne bi bilo ustreznega kombajna ne v Sloveniji, ne v ostalih evropskih državah, je situacija precej drugačna. Ustrezen kombajn ruske izdelave je že v Ljubljani in si ga je možno tudi izposoditi, sicer pa po besedah Rengea obstaja več specialnih strojev za žetev; rabljeni kombajni pa stanejo okrog 6000 evrov. „Ponujajo jih tudi Nemci, nove, vendar so njihovi bistveno dražji, dosegajo ceno okrog 200.000 evrov, kljub temu pa niso tako popolni, da ne bi prihajalo do izgub
Vodja projekta uvedbe konoplje Srečko Sorli: „Prepričan sem, da je za Slovenijo, predvsem pa za naše kmetijske površine, kjer je doslej rasla sladkorna pesa, gojenje konoplje izjemno pametna in profitabilna zadeva."
Strokovnjak za konopljo Dejan Rengeo: „Pri konoplji je možno uporabiti oz. prodati vse. Donos semen na hektar je nekje od 800 do 1000 kg, na isti površini pa se dobi še od šest do sedem ton slame, ki je prav tako uporabna in se jo lahko predela oz. proda."
semena."
Bolj iz trte izvito pa je bilo očitno tudi jamranje kmetov, da pridelka ne bi imeli komu prodati. Odkupovalci v državi namreč že obstajajo; in sicer podjetje Ekstravaganja, ki se ukvarja s kozmetiko, odkupuje pa tako semena kot tudi stebla, sicer pa so za odkup pripravljeni tudi v interesnem združenju Izvir: „Pri nas smo letos pripravljeni na odkup pridelka konoplje za površino cca 50 hektarjev, cena je znana in zagotovljena. Če je kdo interesent, nas lahko pokliče," je še povedal Rengeo, ki je sicer mnenja, da kakšnega buma pri pridelavi zaenkrat ni pričakovati, vsekakor pa je to kultura, na katero se splača staviti, vendar se je treba široko zasnovanega projekta lotiti s pametjo: „Dejstvo je, da je konopljo možno vsestransko izrabiti in uporabiti. Najbolj cenjeno je seme, ki že samo po sebi s prodajo prinaša pozitiven dohodek kmetu, zelo dobro pa se lahko predelajo tudi stebla, zlasti njihov notranji, vlaknasti del, iz katerega že izdelujejo preverjeno dobre izolacijske elemente, sicer pa so stebla primerna tudi za energetsko izrabo, celo za izdelavo peletov. Seveda pa je za domačo predelavo potrebno imeti ustrezne stroje. Menim, da za začetek nikakor ni potrebno iti v nakupe velikih industrijskih strojev oz. tovarn, pač pa je vse te zadeve možno rešiti v okviru manjših in dobro opremljenih obratov." Rengeo pa glede spravila konoplje pravi še, da je možno strojno požeti konopljo z navadnimi kombajni, če ni višja od 1,6 metra; nižjo rast pa konoplja doseže,
če se seje kasno spomladi.
S projektom konoplje letos tudi na evropski razpis
Da gre za energetsko in nasploh izjemno zanimivo kulturo prihodnosti dokazuje tudi širjenje konopljinih nasadov zlasti v Franciji, pa tudi v Nemčiji in deloma v Avstriji. Njena vsestranska uporabnost, še zlasti pa v smislu pridobivanja novih, zelenih virov energije, ki jih finančno zelo podpira tudi evropska splošna in kmetijska politika, je vzpodbudila tudi strokovnega sodelavca ZRS Bistra Srečka Šorlija, da je začel pripravljati projekt pridelave in izrabe konoplje, ki bo jeseni kandidiral za pridobitev evropskih sredstev v okviru ustreznega razpisa: „Pravkar pripravljamo idejne zasnove sicer široko zasnovanega projekta, v katerem bodo zajeti vsi pozitivni aspekti pridelave industrijske konoplje kot prehrambenega artikla in kot industrijske rastline. Industrijska konoplja je bila v preteklosti, zlasti po zaslugi lobiranja ameriških naftnih mogotcev v času med prvo in drugo vojno, nepravilno ožigosana kot droga in zato odrinjena iz široke proizvodnje. Novi trendi pridobivanja t. i. zelene energije, ki temeljijo na ohranjanju narave, ne pa na njenem uničevanju, zdaj konopljo ponovno postavljajo na mesto, ki ji v tem pogledu pripada. Naš projekt je sicer zelo širokopotezen in usmerjen v veliko pridelavo, trenutno pa iščemo evropske partnerje, saj je za uspešno
kandidaturo potrebno mednarodno partnerstvo. Prepričan sem, da je za Slovenijo, predvsem pa za naše kmetijske površine, kjer je doslej rasla sladkorna pesa, gojenje konoplje izjemno pametna in profitabilna zadeva."
Vodja projekta uvedbe industrijske konoplje Šorli pravi, da v uspešno kandidaturo sploh ne dvomi, saj je industrijska konoplja zanimiva za kmete z ekonomskega vidika, prav tako pa se odlično vklaplja v koncept evropske podpore pridobivanju zelene energije ter ohranjanja čistega okolja: „Za zanimivo primerjavo v tem kontekstu lahko povem, da je 30 odstotkov vseh pesticidov na našem planetu porabljenih za gojenje in pridelavo bombaža. Če ga zamenjamo s konopljo in lanom, ki se ju prav tako lahko odlično uporabi v tekstilni branži, bi zgolj s tem zmanjšali onesnaženje za 30 odstotkov." V okviru projekta, kot še pravi Šorli, bodo pripravljene tudi različne konkretne študije in elaborati, ki bodo dokazovali ekonomsko oz. finančno in energetsko-okoljsko upravičenost ter smiselnost gojenja konoplje, prav tako pa bodo s kmetijskim ministrstvom in ministrstvom za zdravje skušali doseči manj zahtevne, za industrijsko konopljo nesmiselno zahtevane predpise, ki naj bodo usklajeni z veljavno (in manj strogo) evropsko zakonodajo.
Več o industrijski konoplji, njeni raznoliki uporabnosti in napačnem ter zavajajočem etiketiranju kot drogi, pa v naslednji številki našega časopisa.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Znova Čar besede moje
Besede so spet združevale
Kako pomembne so besede v vsakdanjem življenju, so znova dokazali učenci OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki so izdali šolsko literarno glasilo Čar besede moje. Konec meseca aprila pa so pripravili tudi lepo obiskani literarni večer z naslovom Med obrazi.
Prav človeški obrazi so bili rdeča nit tako literarnih kot tudi likovnih prispevkov, ki jih lahko v glasilu najdemo. Več kot sto mladih literarnih in likovnih ustvarjalcev je našlo prostor v njem, kar navdušuje še posebej, pa je, da so ti vseh starostnih skupin - od prvošolčkov, ki šele vstopajo v magični svet besede, pa do devetošolcev, katerih misli so izpisane že zelo suvereno.
Literarni večer sta vodila učenca Iva Glažar in Nejc Lazar, ki sta v vodenju vidno uživala, kakor tudi vsi ostali učenci, ki so prebrali svoje literarne prispevke. Branje sta popestrili še plesni točki, na klavir pa je zaigral učenec Davorin
Levanič.
Posebej pa si bodo ta večer zapomnili učenci: Matic Hri-beršek, Niko Šimenc, Alen Harb in Nuša Ogrizek, ki s svojim ustvarjanjem na šoli zelo izstopajo. Prvi se je že lotil romana, drugi piše zrelo poezijo, tretji poezijo, osveženo s humorjem in ironijo, četrta pa je napisala že vrsto pravljic in ugank.
Da sta večer in glasilo uspela, sta ob avtorju tega članka svojo mentorsko moč delili še Edita Kmetec, ki je glasilo likovno uredila in pomagala pri pripravi literarnega večera, in Renata Blagovič, ki je poskrbela za res posrečeno sceno.
David Bedrač
Foto: DB
Iva Glažar in Nejc Lazar sta se odlično odrezala kot voditelja literarnega večera.
Ptuj • V počastitev 100. obletnice rojstva Antona Ingoliča
Odprtje Ingoliceve razstave
V četrtek, 17. maja, ob 19. uri so v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju odprli razstavo Ingoličeva ptujska leta - Med Pohorjem, Halozami in Ptujskim poljem. Po razstavi je obiskovalce popeljal njen avtor Vladimir Kajzovar.
Kot je dejal direktor knjižnice Ivana Potrča Matjaž Neudauer, so se za razstavo odločili zato, da počastijo spomin na pisatelja Antona Ingoliča ob njegovi stoti obletnici rojstva. V ta namen so pripravili tudi publikacijo, ki nosi enak naslov kot razstava in je prav tako omejena na ptujska leta Ingoličevega življenja. Namen tako razstave kot publikacije je približati bralcem in raziskovalcem predvsem tista leta, ki jih je Ingolič na krajših in daljših življenjskih postajah preživel na Polenšaku, v Dorna-vi, profesorska leta na gimnaziji Ptuj, izgnanstvo v Srbiji, po vojni vrnitev na Ptuj, od koder ga je pot kasneje vodila na realno
gimnazijo v Maribor.
Ptuj je na Ingoličevo življenje in delo bistveno vplival, saj je tukaj dozorel pisateljsko in človeško. Kot je v publikaciji zapisal Vladimir Kajzovar, je ptujsko obdobje po vsej verjetnosti bilo eno najpomembnejših in odločilnih na življenjski in literarni poti Antona Ingoliča.
Razstava o Ingoliču priča o njegovem delu in življenju, otvoritve le-te pa so se udeležili tudi nekateri Ingoličevi sorodniki. Kulturni program sta prispevala Turistično-etnografsko društvo Lukari in Oktet iz Dornave.
Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
Prisotne je uvodoma nagovoril Matjaž Neudauer.
Krčevina pri Vurberku • 7. koncert glasbene šole Decima
Sneguljčica in sedem palčkov
Glasbena šola Decima je v nedeljo, 20. maja, ob 15. uri v „Mohorkovi grabi" v Krčevini pri Vurberku pripravila 7. koncert. Tega so letos obogatili s pravljično vsebino „Sneguljčica in sedem palčkov".
Na koncertu so se predstavili učenci glasbene šole Decima, otroški zborček, Janez Špurej, solist Tim Ribič, na klavirju profesor Oto Plavčak in pripovedovalec Alojz Matjašič. Skladbe iz glasbene pravljice je prepisala in prevedla Marija Mohorko.
Posebnost koncerta je bila, da je potekal v naravnem okolju, gledalci pa so si lahko ogledali tudi pravljično hišo. Pravljica je tako nedeljsko popoldne popestrila kopici staršev, predvsem pa otrok, ki so bili nad tovrstno izvedbo koncerta več kot navdušeni. Sicer pa poteka na glasbeni šoli Decima ta teden, od ponedeljka, 21., do petka, 25. maja, vpis učencev za novo šolsko leto.
Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
Pravljica je potekala v naravnem okolju.
Tednikova knjigarnica
O mostu čez reko
Minuli teden je naše mesto vrvelo od navdušenja: bile so dobrote v samostanu, a največ radosti je požela nova, velikanska dobrota, ki povezuje levi in desni breg Drave. Dobili smo Puhov most! Pa toliko govoric je bilo okoli njega! Česa vse ni bilo slišati o vprašljivi konstrukciji, malovredni obvoznici, o bedastih krožiščih, o preozkem vozišču, čudnem ovinku... Hm, mostovi so posebne arhitekture, veličastne same po sebi, so pravzaprav pomniki časa in mesta. In vedno so za dolgo, zelo dolgo; no, če niso tisti vojaški, viseči. Ravno zaradi Puhovega mostu bo tudi v današnji knjigarnici tekla beseda o mestecu, ki pa ni premoglo niti brvi čez svojo reko.
Te dni je pri Mladinski knjigi izšla posebno odlična knjiga, pravljica o mestu Beaugency, ki je kakor naročena pripoved ob Puhovem mostu in o spoštovanju čezrečnih povezav (pa še o čem, kakor se za brezčasne pravljice spodobi).
Beaugency je majhno, staro mestece ob bregu Loare, najdaljše francoske reke. Je pa ta reka zelo široka, vsaj za Francijo. Pri omenjenem mestecu je tako široka, da bi čez potrebovali vsaj tisoč korakov. V davnih časih v Beaugen-cyju ni bilo mostu, zato so čolnarji zaslužili. A ne preveč, saj meščani niso premogli veliko denarja. In pameti tudi ne, da bi si most sami zgradili. Tudi koga drugega, ki bi postavil most za male denarce, niso dobili. Hja, v tistih časih je vrag pridno bral časopise in tako je izvedel za želje in težave meščanov iz mesteca ob široki reki.
Vrag se je lepo oblekel in se potrudil do župana, ki se je klical monsieur Alfred Byrne. Tudi ta župan se je rad zelo lepo oblačil, pravi pravljica. Nosil je svečano škrlatno obleko in okoli vratu mu je ves čas visela zlata županska veriga. Vrag in župan sta sklenila pogodbo: vrag bo čez noč zgradil najboljši most kar jih je svet videl, plačilo pa bo prva duša, ki po prehodila ta most. Kako debelo so zazijali meščani, ko so naslednje jutro odpiralipolknice! Čez njihovo reko se je bočil čudoviti most. Stekli so tja, a kaj, ko je na drugi strani poskakoval sam vrag - njega pa so se bali, obstali so in ni ga bilo junaka, ki bi si upal čez. Vse počez so vpili, se prerivali... na vsem lepem pa zamolčali, saj je prišel župan. Ta je v eni roki nosil vedro, pod drugo pa mačka. Hm, ljudje so šepetali, zdaj sem, zdaj tja pogledovali ...
Kako zvit je bil župan Beaugencyja, preberite sami, kajti slikanica Maček in vrag (Mladinska knjiga, 2007) je literarna in likovna mojstrovina, tudi prevajalska od-ličnica, kakršnih ni veliko! Ali ste sploh vedeli, da je svetovni James Joyce pisal tudi za mlade bralce?! Znameniti Irec, avtor Uliksesa, je pričujočo pravljica ustvaril svojemu vnuku leta 1936. Duhovito besedilo je fantastično, odlično ilustriral hrvaški slikar Tomislav Torjanac. Fantastično pravim, ker ima slikanica podobo pravih slik v klasični likovni tehniki - dobre stare oljnate barve, kjer se vidi in čuti zamah čopiča in struktura barvnih nanosov daje občutek prave slikarske veščine. Vrag in župan sta kreaturi z vsemi atributi svojih osebnosti, njuna karakterja je slikar ujel natančno, Trojanac je z vrhunsko kompozicijo in izbiro upodobitev literarnih momentov upodobil Joycevo imenitno pripoved. Ilustrator je z odlično perspektivo, z umeščanjem slik v celoto, ilustriranih strani (listi slikanice so povsem zapolnjeni s potezami čopiča) dosegel maksimalno likovno vrhunskost, ki jo je mogoče ujeti v tiskani knjigi.
Slikanico Maček in vrag, ki jo je prevedla vrhunska slovenska avtorica Anja Štefan, priporočam bralcem vseh starosti, še posebej pa odraslim ljubiteljem besedne in likovne umetnosti.
Liljana Klemenčič
Sv. Tomaž • Likovna kolonija ljubiteljskih slikarjev
Druženje in likovna rast
Minulo soboto in nedeljo so na osnovni šoli Tomaž pri Ormožu gostili že 15. likovno kolonijo. Kolonija je v minulih letih za kakšno leto tudi prekinila svojo tradicijo in iskala navdih tudi v drugih bližnjih krajih, letos pa je spet priromala k Sv. Tomažu. Prireditelji - Kulturno društvo F. K. Meško in Javni sklad RS za kulturno dejavnost - upajo, da bodo v novi občini imeli večji posluh za tovrstno kulturno dejavnosti kot v bivši in da bo tradicija živela naprej.
Svet je majhen
Sarkozimanija
V resničnem življenju so tako kot v gospodarstvu pričakovanja pomemben dejavnik, in odkar je Sarkozy, madžarski potomec, zmagal na predsedniških volitvah v Franciji, se je v Evropi nekaj spremenilo, Po celini se širi»sarkozimanija«, ki pa ni le prazen pojem,
Angela Merkel, predsedujoča Unije, je do danes igrala konzervativno. Ni tvegala nepremišljenih potez in ni zaostrila napetosti med članicami glede ustavne pogodbe, Kot stari rimski strateg je čakala svoj trenutek, In kdor čaka, dočaka, Uresničile so se ji želje, Stavila je na zmago Sarkozyja, zato da bi pridobila naklonjenega političnega partnerja pri reševanju evropskih odprtih vprašanj,
Zdaj lahko mirno trdimo, da je Evropa pridobila »sanjsko moštvo« s štirimi karizmatičnimi napadalci: Merkel, Sarkozy, Blair in Barroso,
Omenjeni voditelji bodo morali v naslednjih tednih združiti svoje sposobnosti in zaspani, izgubljeni, demotivirani evropski ekipi podariti nov elan, ji prikazati perspektivo novih morebitnih podvigov,
Osebna prijateljstva oziroma spoštovanja in kompatibilnost med državniki krojijo mednarodne odnose, če ne pustijo celo pravega zgodovinskega pečata,
Ker so bila Royalina stališča med volilno kampanjo precej manj obetavna za reševanje ustavne pogodbe, so nemška, britanska in bruseljska prestolnica po tiho podpirale Sarkozyja, Novi francoski predsednik podpira idejo Angele Merkel o poenostavljeni pogodbi, ki naj bi omogočila delovanje Unije v prihodnosti in osnovno parlamentarno potrditev namesto populističnega referenduma - sredstvo, ki je že prevelikokrat škodilo evropski poti,
Mir in blaginja niso predmeti, ki bi se dali odločati z jav-nomnenjskimi raziskavami, Pravi državniki morajo znati tudi sami sprejeti odgovorne odločitve, Francija pa se popolnoma zaveda svoje nepogrešljive zgodovinske vloge pri uresničevanju Evrope tako v dobrih kot slabih odločitvah,
Tony Blair je po prekrasni politični zmagi, kakršna je bil dogovor o Severni Irski, objavil svoj odstop, Ampak preden odda svoj mandat v roke kraljice Elizabete Ii,, želi pustiti še en pečat v mednarodni diplomaciji, Ker je bolj naklonjen Bruslju od svojega naslednika Browna, želi označiti naslednje korake celinske pogodbe in s tem preprečiti, da bi današnji britanski minister za finance, bodoči premier, lahko prenaglo spremenil zunanjo politiko Otoka v naslednjih mesecih,
Koliko pomeni Merklovi in Blairu izvolitev Sarkozyja, je očitno iz dveh dejstev, katerih politična teža je neizbežna: takoj po zmagi je nemška kanclerka čestitala »prijatelju« Sarko-zyju, »prepričana, da bo z njim mogoče izjemno dobro sodelovati«, britanski premier pa je celo poslal čestitko v francoščini po internetni spletni strani You Tube, Tony Blair v trenutku, ko se pripravlja na odhod, ni še enkrat omenil ali zagotovil osebne podpore svojemu nasledniku, je pa javno blagoslovil predsednika Francije,
Po vsej verjetnost je usoda premiera Browna že določena, Če upoštevamo zgodovinske primere ter podrobno analiziramo trenutno stanje v britanski politiki, lahko pričakujemo kratko in ne preveč bleščeče obdobje za Blairovega naslednika, Nekaj primerljivega Majorjevi dobi, ko je nasledil Margaret Thatcher, Tako je Blair, upoštevajoč vsa ta dejstva, raje podaril štafeto čisto tujemu državniku, čigar vplivno obdobje na mednarodne odnose se šele začenja,
Sarkozy se ne more deklarirati za privrženega atlantista ali gospodarskega liberalca, je pa vseeno dovolj naklonjen Was-hingtonu, da se lahko vključi v gradnjo novega zavezništva med Evropo in ZDA, kot ga je začela označevati Merklova, s tem pa skuša na rekah Senni in Potomacu ponovno zbližati poglede na mednarodno politiko po nesporazumih o iraški vojni,
Naša vlada se bo aktivneje vključila v igro čez pol leta, a verjetno bo živela na posledicah truda, ki bo vložen v naslednjih tednih od vseh zgoraj navedenih velikanov, Naša želja mora biti, da se Evropska unija čimprej premakne z današnjega statusa quo ter znova pokaže svetu, daje sposobna sprejeti strateške dolgoročne odločitve,
Čas je, da se v Pogodbi izbriše prazna visokozveneča beseda "ustavna", da se jo poenostavi in da se preprečijo, koliko se le da, morebitne nacionalne napetosti, Evropa si zasluži precej več od stalnega klinično težavnega stanja,
Dr. Laris Gaiser
Likovne kolonije se vsako leto udeleži okrog dvajset likarjev iz Ormoža, Ptuja, Ljutomera, Lenarta in Maribora, letos se jim je pridružila tudi študentka likovne akademije iz Pulja. Alenka Čurin Janžekovič, ravnateljica OŠ Tomaž pri Ormožu, se je spomnila tudi tistih, s katerimi so se leta družili, pa jih žal ni več med njimi - lani preminulega Alojza Makotra in Julija Ošlovnika, ki se kolonij iz zdravstvenih razlogov več ne more udeleževati. Za tomaževsko ko-
Organizatorica Bojana Mora-vec, profesorica športne vzgoje na ormoški gimnaziji, je povedala, da želijo pritegniti vse tiste, ki se še ne ali pa premalo ukvarjajo s športom. Povedati jim, kako pomembno je ukvarjanje s športom iz zdravstvenih
lonijo je namreč značilno, da se udeleženci vsako leto vračajo.
Začetna ideja kolonije je bila, da bi odrasli in otroci slikali skupaj, vendar so kmalu ugotovili, da to hkrati ne bo šlo. Tako je preživela kolonija za odrasle. Vodi jih cilj ohranjati kulturno dediščino, kajti amaterski slikarji se večinoma usmerjajo v krajinsko motiviko svojega okolja. Letos so za popestritev ustvarjanju dodali še udeležbo na razpisu, kjer je mogoče sodelovati z velikim platnom. Kot
razlogov in z vidika sprostitve v hitrem tempu današnjega življenja. Mladim so želeli posredovati informacije, kako aktivno izkoristiti prosti čas in jih hkrati potegniti stran od televizije, računalnika in sedečega načina življenja. Starši so lahko na
plod omenjenega razpisa bo razstava, ki bo šele leta 2010 v Egiptu. Slikarije iz vsega sveta, ki bodo nastale pod naslovom Slikajmo za mir, bodo ovite okrog največje piramide. Kot je povedala Alenka Čurin Janžeko-vič, si želijo, da bi tako ostali kot kolonija zapisani ne le pri Sv. Tomažu ampak tudi v svetu.
Tudi mentorica Jasna Kozar iz Maribora se na kolonijo z veseljem vrača. »Del udeležencev se je odločil za delo v naravi, kjer so si lahko izbrali svoje motive.
sejmu izvedeli vse o izbranem športu, se pogovorili s trenerjem, izvedeli, s kakšnim športom naj se njihov otrok ukvarja, da mu bo v veselje.
Predstavili so vse klube, ki delujejo v Ormožu. Med plesnimi zaposlitvami so na voljo plesne skupine v osnovni šoli in gimnaziji, učenje baleta v Glasbenem studiu Klavdija, zanimivo pa je tudi sodelovanje v mažo-retni skupini. Vodilni fantovski zaposlitvi sta seveda nogomet in rokomet, veliko zanimanja pa je bilo tudi za kikboksing. Predstavili so se planinci in skavti s svojimi dejavnostmi, ki so v prihajajočem toplem letnem času še posebej številne. Zdravstveni dom Ormož je predstavil nordijsko hojo, ki je vedno bolj priljubljena športna dejavnost pri odraslih. Predstavili pa so tudi zdravo prehrano, ki je poleg telesne aktivnosti pomemben element zdravega življenja. Rdeči križ je prav tako predstavljal
Foto: vki
Slikarka Jasna Kozar skrbi za to, da udeleženci kolonije pri svojem delu iz leta v leto napredujejo.
Lani smo se prvič lotili skupne slike. Letošnji naslov Slikajmo za mir mi je všeč, ker gre za temo, ki je enostavna in hkrati težka. Ideja je dala idejo in tako nastaja slika. Pozorni moramo biti predvsem na skladnost, saj slika mora izžarevati mir. Mora biti prečiščena, čista ideja, ker kaos ne bo odgovarjal temu naslovu.«
Kozarjeva je povedala, da se Štajerci radi ukvarjamo z ljubiteljskim slikarstvom, saj se srečuje s številnimi navdušenci na kolonijah, tečajih in v svoji šoli, v kateri mlade pripravlja na sprejemne izpite za različne umetniške šole. »Pri slikarstvu se da na kolonijah veliko naučiti. Tisti, ki vztrajajo, napredujejo. Ko začutim posameznikove močne točke, sem kot policijski pes, pa tudi pri šibkih. Rada pokažem in vzamem svinčnik v roke. Udeleženci so hvaležni, ker ena moja poteza spravi celo risbo v red. Sicer svoje napake ponavljajo in mene potrebujejo, da se jih naučijo odpraviti. Udeleženci na koloniji uživajo, učijo se eden od drugega in od mene. Vsak ima svojo priljubljeno temo, ki jo razvija in nadgrajuje, zato je skupna slika dobrodošla tuja tema, ki jih malo sprovocira še za kak korak naprej.«
Otvoritev razstave nastalih slikarskih del bo 1. junija ob 19. uri v OŠ Tomaž pri Ormožu. V kulturnem programu bo nastopil Glasbeni studio Klavdija. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Bojana Moravec, profesorica športne vzgoje na Gimnaziji Ormož
svoje aktivnosti, hkrati pa so zbirali rabljene športne rekvizite in trenirke za potrebe RK. Poleg domačih ponudnikov pa so z atraktivno predstavitvijo skupinske vadbe - spinning, bosu, freestyler, rock&step, lowim-pact-latino nastopili tudi člani gradbeno-rehabilitacijskega centra Zdravo. Prav tako atraktiven je bil nastop Mitja Dišiča z vragolijami na kolesu.
V času nastopov in po njih je bilo mogoče igrati košarko, odbojko, nogomet, tenis, hokej, hoditi s palico ali rolati pod vodstvom Nina Flisarja.
Letos so organizatorji veliko vložili v reklamo in številna vabilo k ogledu. Žal odziv ni bil tako
številčen, kot so si želeli, vendar so s prireditvijo, ki je potekala v prijaznem sončnem vremenu in v kateri je sodelovalo 180 gimnazijcev, zelo zadovoljni. V srednji šoli propagirajo predvsem šport kot dejavnost, s katero se ukvarjamo vse življenje. Med odraslo populacijo je v zadnjih letih v vzponu kolesarjenje in nordijska hoja. Mlajše generacije so bolj segrete za skakanje s kolesi, rolanje. Mladi se s športom pogosto ukvarjajo med druženjem, družijo se na rolerjih in kolesih. Šport bolj doživljajo kot druženje, manj kot tekmovalnost, je
povedala Bojana Moravec. Mladinski center Ormož je sicer malo manj športna institucija, vendar je na sejmu predstavila svojo najnovejšo zloženko, ki jo nujno potrebuje vsak šolar. Gre za počitniški kompas 2007, v katerem so popisane vse aktivnosti najrazličnejših ponudnikov, ki bodo na področju UE Ormož potekale med počitnicami. Čimprej poglejte vanj, kajti napoveduje se nekaj zanimivih poletnih taborov in drugih zaposlitev za krajšanje poletnih dni. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Eden izmed čudovitih načinov preživljanja prostega časa je ples, tako menijo tudi članice plesne skupine Gimnazije Ormož.
ma
Po pogovoru in izmenjavi mnenj, kaj naj sodi na skupno sliko, je začela nastajati slika, ki bo potovala v Egipt in posreduje sporočilo miru.
Ormož • Pester izbor prostočasnih dejavnosti
Sejem prostega časa
Minuli konec tedna je bil v Ormožu ponovno vsakoletni Sejem prostega časa, ki ga organizira Gimnazija Ormož v sodelovanju z društvi in klubi. Namenjen je otrokom in njihovim staršem, ki še niso vključeni v športno življenje.
Ptuj • Ekonomska šola v mednarodnem projektu M Ptuj • Tekmovanje za otroške in mladinske zbore
Srebro za »ekonomce« Najboljši Mariborčani
Dijaki ptujske Ekonomske šole so se v šolskem letu 2006-07 ponovno odločili za sodelovanje v mednarodnem raziskovalnem projektu Več znanja za več turizma.
V prostorih Gimnazije Ptuj je v četrtek, 17. maja, potekalo 2. regijsko tekmovanje za otroške in mladinske zbore 2007 Štajerska in Prekmurje.
Gre za projekt, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo in šport ter v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in Centrom RS za poklicno izobraževanje. Letos je festival potekal v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota in Pomursko turistično zvezo 11. in 12. maja v Murski Soboti, sodelovalo pa je 31 ekip iz vse Slovenije, Italije in Avstrije.
Dijaki 4. letnika Ekonomske šole Ptuj - Klemen Bedrač, Peter Drevenšek in Uroš Sitar so pod vodstvom mentoric, profesoric Barbare Bezjak,
Vesne Emeršič in Metke Ba-busek Medic, pripravili raziskovalno nalogo Trije fantje in kuhalnica, saj je bila razpisana tema festivala kulinarika in turistična kultura. V nalogi so dijaki ugotovili, da vrednost domačih jedi spoznavamo vedno bolj, zato bi bilo potrebno turistično in kulinarično ponudbo Ptuja obogatiti z novim gostinskim objektom, ki bi ponujal domače jedi. Tako bi lahko domači in tuji gostje spoznali kulinarično dediščino našega kraja. Dijaki so se tudi preizkusili v pripravljanju naših značilnih jedi, sestavili več zanimivih jedilnikov in si celo
izmislili nekaj receptov za jedi, ki bi jih ponudili v svojem lokalu Trije fantje in kuhalnica. Nalogo so mladi raziskovalci predstavili tudi na turistični tržnici, ki se je odvijala na osrednjem mestnem trgu v Murski Soboti. Za veselo vzdušje so poskrbeli dijaki folklorne skupine Ekonomske šole Ptuj, ki jih je »plesno« pripravil profesor Matjaž Zelenik.
Dijaki so si za svoje odlično pripravljeno delo priborili srebrno priznanje. Tako lahko zaključimo, da znanje, mladi in turizem gotovo pomenijo pot do odličnosti.
Metka Babusek Medic
Tekmovanje je izvedla Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj, za organizacijo pa sta skrbeli Mihaela Jagodič in Mateja Kuharič.
Tekmovanje je bilo razdeljeno v dva dela, v prvem se je pomerilo pet otroških, v drugem pa sedem mladinskih zborov.
Med otroškimi zbori so sodelovali: OPZ OŠ Fokovci, OPZ OŠ Franca Lešnika - Vuka Slivnica, OPZ FA-SO OŠ Križevci, OPZ Junior CS in OPZ OŠ Gorišnica.
Med mladinskimi zbori pa so se pomerili MPZ OŠ Mladika Ptuj, MPZ Glasbene šole Murska Sobota, MPZ Prime CS, MPZ OŠ Sladki Vrh, MPZ OŠ Gorišnica, MPZ Mavrica OŠ Tišina in MPZ OŠ Bojana Ilicha Maribor. Nastope zborov je ocenjevala tričlanska žirija, ki so jo sestavljali Mar-
ko Vatovec, Danica Pirečnik in Karmina Šilec. Spored tako otroških kot mladinskih pevskih zborov je obsegal tri ali štiri pesmi. Za 90 ali več odstotkov točk je zbor prejel zlato priznanje z odliko regijskega tekmovanja, za 80 ali več odstotkov točk zlato priznanje regijskega tekmovanja, za 70 ali več odstotkov točk srebrno priznanje regijskega tekmovanja, za 60 ali več odstotkov točk bronasto priznanje regijskega tekmovanja, zbor, ki je prejel manj kot 6 odstotkov točk, pa je dobil priznanje za sodelovanje na regijskem tekmovanju. Žirija je podelila tudi nekatera posebna priznanja. Zbori, ki so prejeli zlato priznanje s pohvalo in zlato priznanje, so se direktno uvrstili na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto v Zagorju ob Savi.
Med otroškimi pevskimi zbori se je najbolje odrezal Junior CS Maribor, ki ga je vodila zbo-rovodkinja Franja Kmetec. Za 91 točk so si prislužili zlato priznanje z odliko. Med mladinskimi pevskimi zbori se je letos najbolje uvrstil Prime CS Maribor, prav tako pod vodstvom zborovodkinje Franje Kmetec, za 91 točk so dobili zlato priznanje z odliko. Sledil jim je MPZ OŠ Gorišnica, ki ga je vodila zboro-vodkinja Slavica Cvitanič, in je za 84,7 točk dobil zlato priznanje. Zborovodkinji Franji Kmetec je uspelo za svoja zbora dobiti še tri posebna priznanja, med drugim sta pod njenim vodstvom na regijskem tekmovanju dobila priznanje za najboljši zbor tako OPZ Junior CS kot MPZ Prime CS.
Dženana Becirovic
Foto: Dženana Becirovic
Foto: arhiv ES Ptuj
Predstavilo se je pet otroških in sedem mladinskih pevskih zborov.
Sto let skavtstva
Skavtstvo - bum stoletja
Ker letos mineva natanko 100 let, odkar je Robert Baden Powell začel s skavtskim gibanjem, smo se voditelji stega Sončna pesem odločili, da na Ptuju pripravimo projekt Bum stoletja. Del tega je tudi objava raziskovalne naloge o zgodovini ptujskega skavtstva, ki smo jo dopolnili z novejšimi podatki, vsakič pa bomo opozorili tudi na druge dejavnosti, ki jih pripravljamo v okviru Buma stoletja.
Prvi dogodek v okviru tega projekta seje zgodil v nedeljo, 18. februarja, v cerkvi v Novi vasi. Na temo Prvi skavtski tabor leta 1907 je veja izvidnikov in vodnic pripravila kratek program. Tako smo obeležili 22. februar, ustanoviteljev rojstni dan, ki ga skavti praznujemo kot dan spomina. Naslednji dogodek je bil v petek, 13. aprila, ko smo ptujski skavti v refekto-riju Minoritskega samostana pripravili Viktorinov večer z naslovom Skavtstvo - bum stoletja. Gosta sta bila načel-nica in načelnik ZSKSS (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov) Damjana Kern in Slavko Lenart ter duhovni asistent p. Branko Cestnik. Tretji jubilejni dogodek pa je bil 28. aprila, ko so skavti stega Sončna pesem pripravili prireditev, na kateri so lahko otroci in mladi preizkusili svoje spretnosti v kolesarjenju, plezanju, orientaciji; doživeli vožnjo s kanuji in
spuščanje po vrvi, popoldne pa zaključili z mašo in večernim praznovanjem ob ognju, kjer ni manjkala niti torta ob skupnem rojstnem dnevu.
Leta 1997 so se trije skavti, sicer osnovnošolci OS Olge Me-glič Ptuj, odločili narediti raziskovalno nalogo Skavti na Ptuju. To so bili Petra Kožuh, Anja Krasnič in Tadej Pintar (sedanji stegovodja stega Ptuj 1 in načelnik mariborske regije skavtov). Njihov namen je bil ugotoviti, kdaj so bili ustanovljeni skavti na Ptuju, kako so delovali pred 2. svetovno vojno, po njej in danes. Ugotovili so, da je bil Dravski steg skavtov in planink ustanovljen na ptujski gimnaziji 16. novembra 1930 in je deloval dobrih deset let (do vojne), ko je bila skavtska organizacija prepovedana. Skavti so se ponovno pojavili na Ptuju 1993. leta in so eno leto delovali pod okriljem mariborskih skavtov. Samostojni steg Sončna pesem pa je bil ustanovljen 1994. leta
Foto: internet
Ustanovitelj skavtstva lord Baden-Powell
(po 53 letih). Skavti smo vključeni v Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), ki danes šteje že več kot 4000 članov, razdeljenih v 72 stegov in skavtskih skupin po celi Sloveniji.
Če nas je kdo vprašal: »Kam greste v soboto zvečer?«, smo odgovorili: »K skavtom!« Takoj so vprašali:
»Kaj so to skavti?« Razložili smo jim, da so to neke vrste taborniki, ker so jim ti bolj znani. Vendar smo šele pri skavtih izvedeli in prebrali v številnih predvojnih revijah, da so med obema vojnama tudi pri nas uspešno delovali. Zanimalo nas je, ali so bili ustanovljeni skavti tudi na Ptuju, kako so bili organizirani in kaj so delali.
Pri nalogi smo si pomagali z objavljenimi članki v različnih revijah in časopisih, ki nam jih je pomagal zbirati višji bibliotekar v študijski knjižnici gospod Jakob Emeršič, s priročniki za delo s skavti, s pogovori z nekdanjimi in aktivnimi skavti, ki delujejo danes ter z njihovimi zapiski.
V nalogi smo poskušali prikazati razvoj skavtstva v Sloveniji in na Ptuju do danes prav s članki in pričevanji predvojnih in današnjih skavtov ter z njihovimi zbirkami fotografij.
Mirjam Danilovič
Foto: arhiv skavtov
S tabora ptujskih skavtov v Podvolovljeku (julij 1998) - jutranji dvig zastave.
Rokomet
Bezjak in Ivanuša še zadnjič v dresu Ormoža Stran 16
Nogomet
Milan že sedmič na vrhu Evrope
Stran 16
Kolesarstvo
Matej Stare izkoristil priložnost
Stran 17
Atletika
Golob prinesel novo zlato
Stran 17
Rokomet
Mladi Ptujčani peti v državi
Stran 19
Strelstvo
Ivanovič in Stražišar najboljša v svojih ekipah
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Nogomet
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Pokal Slovenije zasluženo Kopru
Torkov finale slovenskega pokala je bil eden od vrhuncev slovenske nogometne sezone. Vprašanje je bilo, ali bodo Mariborčani šestič ali Koprčani drugič zmagovalci slovenskega pokala. Davnega 1965. leta je bil pokal NZ Slovenije leto dni v vitrinah Aluminija, ko ga je meseca decembra kapetan zlate generacije Aluminija Franc Gerečnik sredi Ljubljane visoko dvignil v zrak. V sezoni 2001-2002 je Aluminij še enkrat igral v finalu, vendar je moral priznati premoč HIT-a Gorice. Da pa v samostojni Sloveniji naša regija ni ostala brez lovorike, so lani poskrbeli mladinci Aluminija, ki so v Novi Gorici osvojili to prestižno lovoriko.
Letos so lanskoletni uspeh ponovili Koprčani. Velike težave, ki so se v tej sezoni nakopičile med »kanarčki« v Kopru, so tako za trenutek pozabljene. Po vseh napovedih so vlogo favorita nosili vijoličasti iz Ljudskega vrta, vendar so le-ti s tem porazom doživeli le še eno v seriji razočaranj te sezone (edini svetli trenutek je bil nastop v pokalu Intertoto).
Trener Kopra Vlado Badžim je brez velikega pompa in brez pretiranega medijskega hrupa ugnal Marijana Pušnika, trenerja Maribora, ki tako še naprej ostaja brez ene same lovorike. Sedaj mora slednji pohlevno čakati na izid srečanja med Domžalami in Dravo, saj mu le neuspeh Drave lahko prinese evropsko vozovnico (Intertoto).
V Celju smo sicer videli v nekaterih obdobjih dober nogomet, zrelejši in tehnično boljši Koper, ob tem pa tudi odlično predstavo ptujskega sodnika Roberta Krajnca, ki je še enkrat dokazal, da sodi v sam slovenski sodniški vrh.
Danilo Klajnšek
Modri kurenti zaznamovali sezono!
Nogometni klub Drava ima svojo organizirano navijaško skupino Modri kurenti. Ti so v en glas vzpodbujali ptujske nogometaše tako doma, kot tudi na gostovanjih. Njihov cilj je, da uživajo v nogometu, spoznavajo nove ljudi in se ob tem tudi zabavajo. Modri kurenti imajo tudi svojo spletno stran in svoja pravila, ki jih navajam:1. fair play, 2. promoviraj nogomet, 3. navijaj zavzeto in duhovito, 4. zavračaj droge, rasizem in nasilje, 5. bodi z nami v dobrem in slabem.
To so pravila navijaške skupine Modri kurenti, ki je bila v tej sezoni marsikdaj dvanajsti igralec Drave in bo Ptujča-nom pomagala tudi na zadnji tekmi v Domžalah, hkrati pa vabijo vse ljubitelje na Ptuju in v okolici, da se jim pridružite v navijaški skupini.
DB
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 36. kroga - SOBOTA ob 18.00: Domžale - Drava, Koper - Nafta, Maribor - Interblock, HIT Gorica - Primorje, MIK CM Celje - Bela krajina.
1. DOMŽALE	35	20	12	3	62:29	72
2. HIT GORICA	35	17	7	11	65:60	58
3. DRAVA	35	15	10	10	61:50	55
4. MARIBOR	35	14	12	9	61:50	54
5. PRIMORJE	35	14	10	11	49:46	52
6. NAFTA	35	12	9	14	44:56	45
7. KOPER	35	9	15	11	48:45	42
8. MIK CM CELJE	35	10	12	13	50:50	42
9. INTERBLOCK	35	5	11	19	34:65	26
10. BELA KRAJINA	35	5	10	20	38:60	25
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: 22 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 17 zadetkov: Sead Zilič (Drava); 16 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 13 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 12 zadetkov: Damir Pekič, Dimitri Ivanov Makriev (oba Maribor); 11 zadetkov: Tim Matavž (HIT Gorica); 10 zadetkov: Sebastjan Cimerotič, Zlatan Ljubijankič (oba Domžale), Jože Benko (Nafta).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije
Kdo v pokal UEFA, Intertoto pokal in 2. SNL?
Samo še nekaj dni nas loči od konca letošnjega prvenstva v 1. SNL. Že pred zadnjim krogom je padlo nekaj končnih odločitev: naslova državnega prvaka se prvič veselijo nogometaši Domžal, pokalni prvaki so v torek postali Koprčani. Prvi bodo v naslednji sezoni igrali v predkrogu evropske Lige prvakov, drugi pa bodo Slovenijo zastopali v pokalu UEFA.
Na evropskih prizoriščih pa nas bosta poleg omenjene dvojice zastopala še dva kluba: eden v pokalu UEFA, drugi pa v pokalu Intertoto, ki je nekakšen predkrog za pokal UEFA. Lani so naš nogomet v Intertoto pokalu izredno uspešno zastopali Mariborčani, zato si slednji še kako želijo, da bi se tja uvrstili tudi letos. Iz rok sta jim namreč že spolzela pokalna lovorika in 2. mesto v državnem prvenstvu (za Gorico zaostajajo 4 točke), zato je to njihov zadnji možni izhod v Evropo. Vendar to ne bo odvisno samo od njih samih, ampak v prvi vrsti od nogometašev Drave. Prav Ptujčani držijo niti pokala Intertoto v svojih rokah, saj jim v primeru zmage v zadnjem krogu nihče ne more odvzeti 3. mesta, ki ga držijo sedaj. Zmaga v Domžalah pa nikakor ne bo lahek zalogaj, čeprav je igra varovancev trenerja Dražena Beska trenutno na zares visokem nivoju. Da je temu res tako dokazuje tudi statistika: Drava je daleč najuspešnejša ekipa zadnje četrtine prvenstva, saj je osvojila kar 20 od 24 možnih točk! Tudi v seštevku celotnega spomladanskega dela (3. in 4. četrtina) so Ptujčani na 1. mestu, delijo si ga z Goričani.
Drava lahko v Domžalah prekine podobno tradicijo, kot jo je v soboto s Celjani: z Domžalami so se letos pomerili trikrat in nikoli niso zmagali (tudi s Celjani je bilo podobno, a so slednji v prejšnjem krogu klonili na Ptuju). Tudi iz nekaterih
Foto: Črtomir Goznik
Lahko Drava prvič v tej sezoni premaga Domžale in si zagotovi najmanj nastop v pokalu Intertoto? Odgovor bomo dobili v soboto nekaj pred 20. uro, ko se bodo končale tekme zadnjega kroga v 1. SNL. Na sliki je Miljenko Bošnjak (Drava, modri dres) v dvoboju z Juninhom (Domžale).
drugih vidikov bi bila zmaga Drave presenečenje: novi državni prvaki v tej sezoni še niso izgubili nobene tekme na domačem igrišču (13 zmag, 4 neodločeni izidi), poleg tega pa se želijo od svojih navijačev posloviti z zmago in tako na dostojen način proslaviti naslov prvakov.
Gorica je zaenkrat trdno na 2. mestu, ki zagotavlja nastop v pokalu UEFA, vendar mora za zanesljivo potrditev tega osvojiti vsaj točko na tekmi s Primorjem doma. Poglejmo si nekatere možne kombinacije pred zadnjim krogom:
1.	Drava zmaga, Gorica izgubi -Drava v pokal UEFA, Gorica v Intertoto;
2.	Drava igra neodločeno ali izgubi, Maribor zmaga - Gorica v pokal UEFA, Maribor v Intertoto;
3.	Drava igra neodločeno, Maribor neodločeno, Primorje zmaga - Gorica v pokal UEFA, Drava v Intertoto;
4.	Drava izgubi, Maribor igra neodločeno, Primorje zmaga - Gorica v pokal UEFA, Primorje v Intertoto;
Izjave pred tekmo Drava - Domžale
Dražen Besek - trener Drave: »Do sedaj smo naredili veliko, saj smo nanizali serijo zmag. Še vedno ostajam pri tistem, da branimo tretje mesto in napadamo drugo. Za to pa moramo sami narediti največ in premagati Domžale. Domžalčani so že prvaki in v tem srečanju bodo želeli potrditi zgodovinski uspeh kluba. Mi smo se za to tekmo normalno pripravljali. Vzdušje v ekipi po seriji zmag je enkratno, ob tem pa tudi nogometaši sami želijo ohraniti vsaj tretje mesto, ki jih vodi v pokal Intertoto. Mi se z drugimi ne obremenjujemo, posebej ne z izjavami tistih, ki bi radi bili tretji. V Domžale gremo, da korektno opravimo svoj posel, če bi dosegli še rezultat po naših željah, bi to bilo toliko lepše. Proti Domžalam se v ekipo vrača mladi hrvaški reprezentant Miljenko Bošnjak, ne bosta pa nastopila Andrej Prejac (kartoni) in Sebastijan Berko (poškodba).«
Tomaž Murko - vratar Drave: »To bo za nas zelo pomembna tekma. Na igrišču bomo dali vse od sebe. Optimizma, borbe in dobre pripravljenosti, predvsem pa motivacije nam ne manjka.«	(DK)
(Pre)hitri zaključki
Ob spremljanju finalne tekme slovenskega pokala oz pokala Hervis, je reporter Ivo Milovanovič med prenosom vsaj dvakrat poudaril, da so Goričani že zanesljivi udeleženci pokala UEFA. Komentator slovenske nacionalne televizije sicer lahko zaupa v ekipo Gorice, vendar je slučajno ali namerno pozabil, da imajo Dravaši še vedno teoretične možnosti za 2. mesto: če Gorica izgubi in Drava obenem zmaga, so Ptujčani zaradi boljšega izkupička v medsebojnih dvobojih državni vicervaki! To je sicer malo verjetna kombinacija, pa vendarle bi morali biti na TV Slovenija bolj previdni pri (pre)hitrih zaključkih ...
5.	Drava izgubi, Maribor igra neodločeno, Primorje izgubi - Gorica v pokal UEFA, Maribor v Intertoto
6.	Drava izgubi, Maribor izgubi, Primorje zmaga - Gorica v pokal UEFA, Primorje v Intertoto ...
Kombinacij je seveda še precej, vendar so že bolj eksotične od teh, ki smo vam jih predstavili. Vse pa bo znano v soboto nekaj minut pred 20. uro, ko se bodo končale tekme zadnje-
ga kroga.
Tudi v boju za obstanek še ni vse odločeno, saj ima Interblock minimalno prednost pred Belo krajino. Če Ljubljančani zmagajo v Mariboru, so zanesljivi prvoligaš tudi naslednjo sezono, sicer pa morajo počakati na rezultat s tekme Celje - Bela krajina. Če namreč zmagajo slednji, ostanejo v ligi!
Jože Mohorič
Modra noč na Minoritskem trgu
Nogometni klub Drava in Cheers bar bosta v soboto, 26. maja, organizirala Modro noč. Ta se bo na Minoritskem trgu začela že ob 16. uri s programom za najmlajše. Od 18. ure naprej boste lahko spremljali prenos tekme Domžale - Drava. Glasbeni gost Modre noči bo Vlado Kalember s skupino. Nogometaši Drave bodo iz Domžal na Minoritski trg prišli okrog 23. ure. In še to: tudi tokrat se bo pekel vol!
Rokomet • MIK liga, končnica
Nogomet • Liga prvakov
Bezjak in Ivanuša še zadnjič v dresu Ormoža
Ormožani so v ligi za obstanek na odlični poti, da ob koncu osvojijo končno sedmo mesto. Do konca prvenstva »je-ruzalemčkom« preostaneta še dve tekmi.
Že v soboto ob 19. uri na Hardek prihaja novi člani 1. B-lige, rokometaši Riko hiš, v sredo pa četo Vlada Hebarja čaka še gostovanje v Ivančni Gorici: »Najprej nas čaka tekma proti Ribničanom, ki so med tednom doživeli poraz proti Rudarju in se poslovili od
elitnega razreda. Kljub vsemu bomo tekmo vzeli resno, saj želimo zabeležiti novo zmago ter se tako zmagoslavno posloviti od naše zveste publike. Tudi proti Svišu želimo ostati neporaženi ter tako sezono zaključiti s sedmim mestom,« je pred gostovanjem Riko hiš v Ormožu povedal Siniša Raduj-kovic. Trener Jeruzalema Vlado Hebar je dodal: »Ponosen sem na fante, ki so se borili za svojo čast ter čast kluba in ne za denar. Nobena skrivnost ni, da
MIK liga: Liga za prvaka					
Rezultati 8. kroga: Celje Pivovarna Laško			- Gorenje 26:28 (14:16),		
Prevenz - Gold Club 33:29 (14:11), Trimo Trebnje				Cimos Koper 37:25	
(16:13).					
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	8	7	0	1	52
2. GORENJE	8	4	1	3	45
3. CIMOS KOPER	8	2	2	4	43
4. GOLD CLUB.	8	4	0	4	41
5. TRIMO TREBNJE	8	3	1	4	28
6. PREVENT	8	1	2	5	25
Liga za obstanek					
Rezultati 8. kroga: Ribnica Riko hiše		- Rudar EVJ 22:27, Slovan			- Sviš
Pekarne Grosuplje 25:19. V tem krogu je bila prost Jeruzalem Ormož.					
1. JERUZALEM ORMOŽ	6	4	2	0	24
2. RUDAR EVJ TRBOVLJE	6	3	2	1	24
3. SLOVAN	7	1	3	3	22
4. SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE 6		1	3	3	19
5. RIBINICA RIKO HIŠE	7	1	3	3	17
fantje že nekaj časa niso dobili hranarine. Naša okolica se bo morala prebuditi in pomagati rokometašem, če seveda sploh želimo v prihodnosti spremljati vrhunski rokomet v našem kraju,« je o težavah Ormožanov povedal Hebar.
S tekmo proti Ribničanom
se od ormoških navijačev in Jeruzalema zagotovo poslavljata Marko Bezjak in Darjan Ivanuša, fanta, ki sta pustila velik pečat in že iz tega razloga se splača priti na Hardek ter se posloviti od Marča in Gonzota.
UK
Golf m Alps Tour
Matjaž Gojcic sesti v Avstriji
Pretekli teden je v Avstriji potekal šesti letošnji turnir v tekmovanju Alps Tour, v katerem letos nastopa tudi Ptujčan Matjaž Gojčič. Gosser open, kot se turnir uradno imenuje, je privabil 132 igralcev iz vsega sveta. Nagradni sklad je bil 35 tisoč evrov. Največji del, več kot 5 tisoč evrov, je pripadel Francozu Thomasu Fournierju, ki je že peti Francoz z zmago na letošnjem Alps Touru (od šestih odigranih; na prvem je slavil Anglež Phil Rowe).
Tudi tokrat je odlično igro prikazal Matjaž Gojčič, ki je nekoliko slabše začel, nato pa iz dneva v dan stopnjeval ritem igre, tako da je zadnji dan turnirja zabeležil celo najboljši
rezultat med vsemi 41 finalisti - 66 udarcev! S tem si je prislužil končno 6. mesto in nagrado 1162 evrov. V skupni razvrstitvi igralcev Alps Toura je Matjaž trenutno na 22. mestu; točke je doslej osvojilo 97 igralcev.
Za Štajerski tednik je Matjaž po turnirju v Avstriji povedal: »Prvi dan se nisem najbolje prilagodil na zelenico, nato pa sem potrdil dobro formo in napredoval iz dneva v dan. Zelo sem zadovoljen z rezultatom, upam, da bom tudi ta konec tedna v Franciji podobno uspešen.«
Tudi v naslednjih dneh Matjaž torej ne bo počival, saj bo igral na turnirju v francoskem Bordeauxu.
JM
Gösser open - rezultati:
1.	Thomas Fournier (Francija) 203,
2.	Claude Grenier (Avstrija) 204,
3.-4.	Roland Steiner in Martin Wiegele (oba Avstrija), oba 207,
5.	Jean-Luc Burnier (Švica) 208,
6.-10.	Matjaž Gojčič (Slovenija) 209 ...
Nogomet m 2. SNL
O novem prvo-ligašu bo odločil derbi na Bonifiki
Veliko neznank ostaja tudi pred zadnjim krogom v 2. SNL, ki je letos postregla z izredno zanimivim in izenačenim prvenstvom. Zaenkrat je zanesljivo le to, da bo iz lige izpadla Dravinja Duol, ki se je še lani borila za vstop v 1. SNL. Ime drugega potnika v 3. SNL bo treba poiskati med ekipami Mure 05, Rudarja iz Velenja in Tinexa iz Šenčurja. Krog pred koncem si je obstanek zagotovil Aluminij, saj ima boljši medsebojni izkupiček v dvobojih z Muro in Rudarjem. Kidričani pa bodo posredno še odločali o izpadu, saj igrajo v zadnjem krogu doma s Tinexom. Če ga
premagajo, obenem pa Mura in Rudar zmagata, bodo igralci iz Šenčurja jeseni igrali v nižji ligi.
Tako kot na dnu, pa je zanimivo tudi pri vrhu, kjer sta Bonifika in Livar pred zadnjim krogom točkovno poravnana. V medsebojnih dvobojih so sicer boljši Koprčani, tako da jim za 1. mesto zadostuje že neodločen rezultat. V primeru zmage enega ali drugega moštva pa se lahko poraženec hitro znajde v krogu s Krškim in Triglavom, kjer pa je spet možnih precej različnih kombinacij.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič je na turnirju v Avstriji dosegel letošnjo najboljšo uvrstitev na turnirjih Alps Toura - 6. mesto.
Namizni tenis • Mlad. DP
Tri medalje za Ptujčane
Minuli konec tedna je v Izoli potekalo mladinsko državno prvenstvo. Predstavniki NTK Ptuj so osvojili tri medalje Najuspešnejša je bila Ivana Zera, saj je osvojila dve srebrni kolajni v konkurenci posameznic in v konkurenci dvojic s klubsko tovarišico Vesno Rojko. Med posameznicami je zgubila z Manco Fajmut (Fužinar) 0:3. V konkurenci dvojic sta se v finalu pomerili z Manco Fajmut in Kristino Fatorič in izgubili z najtesnejšim izidom 2:3. Vesna Rojko je v mešanih dvojicah igrala z Maticom Slodejem (Muta); osvojila sta bronasto kolajno. V polfinalu sta izgubila z Dominikom Škrabanom (So-
bota) in Manco Fajmut. Vesna Rojko je med posameznicam v četrtfinalu izgubila z Vlono Maloku (Merkur) 1:3.
Prvenstva so se udeležili še mladinci Luka Rebek, Luka Krušič in Simon Božičko, ki so se vsi uvrstili v finalno skupino in se uvrstili v drugi krog, kjer je Luka Rebek izgubil z Mačkom (Sobota), Luka Krušič s Frankom (Arrigini) in Simon Božičko z Gornikom (Rakek). Simon Božičko je bil uspešen v paru z Markom Klingerjem (Maribor), saj sta se uvrstila v četrtfinale, kjer sta izgubila s Simonom Frankom in Gregorjem Vukovičem (Arrigoni).
Danilo Klajnšek
Milan že sedmic na vrhu Evrope
Atene bodo navijačem Milana za vedno ostale v čudovitem spominu. Tukaj so namreč osvojili že svoj drugi naslov najboljšega na stari celini, potem ko so v Atenah leta 1994 že premagali Barcelono. Tokrat so bili boljši od angleškega Li-verpoola.
Tako so se nogometaši Milana na najboljši možni način oddolžili rdečim za poraz v Carigradu pred dvema letoma, potem ko so vodili že s 3:0, vendar pa je nato Liverpoolu uspel čudežen preobrat ter zmaga po enajstmetrovkah. Tokrat se je po pričakovanjih odvijal trd, čvrst, neizprosen boj na sredini igrišča, ki ni bil preveč lep na oko in po okusu nogometnih sladokuscev, toda zato toliko bolj po okusu nogometnih strategov in analitikov.
Oba stratega sta začela srečanje z okrepljenima postavitvama na sredini igrišča in s samo enim pravim napadalcem. Pobudo so prevzeli Angleži ter Italijane potisnili na njihovo polovico. Občasno so predvsem po napaki Milanovih igralcev prišli tudi do priložnosti ali polpriložnosti in takšen potek igre smo praktično spremljali vso srečanje. Potrebno je poudariti, da se je v igri »rossonerov« zelo poznala slabša igra Kakaja, ki ga je Mascherano povsem onemogočil. Je pa bila to priložnost za ostale igralce »rossonerov«, da stopijo iz Brazilčeve sence in pokažejo da tudi oni niso od muh. Priložnost je z obema rokama zgrabil skoraj že odpisani kralj šestnajstmetrskega prostora Inzaghi in z dvema zadetkoma (prvega je dosegel povsem v svojem slogu: po prostem strelu Pirla ga je žoga zadela v ramo!? in presenetila Reino; drugega je dosegel po sijajni podaji Kakaja in neuspeli »ofsajd« zanki Angležev) prinesel Milanu popolno zadoščenje za poraz pred dvema
letoma. Kljub temu da Milan poleg zadetkov praktično ni resneje streljal proti vratom »redsov« je še enkrat več pokazal, kako velik klub je. Znano nogometno reklo namreč pravi, da največje ekipe zmagujejo tudi ko ne igrajo dobro in v tem elementu je Milan praktično nenadkriljiv. Liverpool je sicer sprožil nekaj lepih strelov proti Didinim vratom, toda sreča njihovim napadalcem ni bila naklonjena. Če k temu dodamo še nekaj »nerazumljivih« odločitev, kljub vsemu verjetno največjega mojstra taktike med trenerji Beniteza (zakaj je menjal izvrstnega Mascherana, zakaj ni v igro prej poslal Croc-ha, kje je bil hitri Bellamy ...), ob katerih si bodo pikolovska angleška javnost in tudi mediji prihodnjih dneh verjetno dali duška, se zdi da je bil poraz tokrat neizbežen.
Milan je že sedmič prvak Evrope, pokal je dvignil legendarni kapetan Maldini, za katerega je to že neverjetni peti evropski naslov, s čimer se je na prvem mestu po številu naslovov izenačil z neponovljivim Alfredom di Štefanom, ki je nekoč blestel v majici Reala iz Madrida. Šezona se je tako za Italijane končala na najboljši možni način, po tem ko se je začela zelo klavrno (afera Mog-giopoli, slabe igre v prvenstvu, zaradi katerih je bila dolgo časa ogrožena celo »Evropa«) in tako Milan ostaja najuspešnejši klub v Evropi v zadnjem desetletju. Razlogov za pretirano razočaranje pa kljub porazu nimajo niti v Liverpoolu, saj se s prihodom novih ameriških lastnikov obetajo nove spremembe (»finančna injekcija«) v klubu, po katerih si želijo biti konkurenčni v angleški ligi in postati stalnica v Ligi prvakov. Ob podpori fanatičnih navijačev jim to lahko tudi uspe.
Tadej Podvršek
AC Milan - Liverpool 2:1 (1:0)
Strelca: Inzaghi 45., 82; Kuyt 89.
AC Milan: Dida, Oddo, Nesta, Maldini, Jankulovski (79. Kaladze), Gat-tuso, Pirlo, Ambrosini, Seedorf (90. Favalli), Kaka in Inzaghi (88. Gilardi-no). Trener: Carlo Ancelotti.
Liverpool: Reina, Finnan, Carragher, Agger, Riise, Pennant, Xabi Alonso, Mascherano (78. Crouch), Zenden (59. Kewell), Gerrard in Kuyt. Trener: Rafael Benitez.
Junak finala evropske Lige prvakov: Filippo Inzaghi (levo) v objemu Kakaja, najboljšega strelca letošnjega tekmovanja.
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Stare izkoristil priložnost
Zaključni šprint 1. etape dirke v Franciji; Matej Stare (KK Perutnina Ptuj) je v sredini.
Foto: Marjan Kelner
Kolesarji Perutnine Ptuj so v sredo pričeli z nastopi na dirki v pokrajini Lorena na severovzhodu Francije. V prvi etapi od kraja Thionville do Longwya v dolžini 152,2 kilometra je prvo mesto osvojil domačin Ludovic Turpin (AG2r Prévoyance), drugi in tretji pa sta bila Italijana Tiziano Dall'Antonia (Ceramica Panaria - Navigare) in Daniele Pietropolli (Tenax Salmilano).
Najboljši perutninar je bil na odličnem petem mestu Matej Stare. Rado Rogina je bil osemnajsti, na dirki pa od Slovencev nastopa tudi Borut Božič, ki je bil trideseti.
Uvodni dan se je končal s sprintom glavnine devetdesetih kolesarjev, v kateri so bili vsi najboljši vključno s ptujsko šesterico. Sklepni del ni bil pisan
na kožo klasičnim sprinterjem tipa Ilešič in Božič. Najboljši mož za zahtevne zadnje tri kilometre, ki so se vzpenjali proti ciljni črti, je bil Matej Stare, ki je dobro izkoristil ponujeno priložnost. Razmere med dirkanjem so sicer kazale na drugačen končni razplet. Dolgo je bila namreč v ospredju četverice kolesarjev, ki je imela pred glavnino že šest minut prednosti, ubežniki pa so bili ujeti v zadnjih kilometrih. »Odpeljali smo zelo dobro. Ob koncu smo poskušali še z napadi, vendar je glavnina ostala v enem kosu. Do konca je sicer še daleč, a bo potrebno biti pazljiv na vsako sekundo. Etape namreč niso pretirano zahtevne zato menim, da bodo odločale malenkosti med številnimi posamezniki. Lahko se celo zgodi,
da pride do kakšnega večjega in odločilnega pobega, kjer bomo poskušali biti zraven,« je previdno dejal vodja ptujskega moštva Srečko Glivar.
Dirka se bo po odpeljanih petih etapah in 838 kilometrih zaključila šele v nedeljo v kraju Hayange. Po težavnosti malce izstopa le današnja tretja etapa, ki je z 198,9 kilometri tudi najdaljša. Dirka še zdaleč ni odločena, Ptujčani pa so v zelo
dobrem položaju. Po prvem dnevu so v ekipni razvrstitvi na visokem tretjem mestu. V družbi štirih moštev najvišjega svetovnega razreda (Pro tour), desetih Proffesional Continental ter šestih Continental (vključno s perutninarji), je na visokem četrtem mestu na točkovanjih gorskih ciljev Matej Marin, Matej Stare je po točkah šesti.
UG
Circuit de Lorraine - 2.1 UCI, Francija, 23.- 27. maj
Sreda, 1. etapa: Thionville - Longwy, 152,2 km
1.	Ludovic Turpin (Fra, AG2r Prévoyance) 3.34.49 (42,51 km/h)
2.	Tiziano Dall'Antonia (Ita, Ceramica Panaria - Navigare)
3.	Daniele Pietropolli (Ita, Tenax Salmilano) 5. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj)
18. Rado Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) 30. Borut Božič (Slo, Team L. P. R.)
Teniške novičke • TK Terme Ptuj
Člani ze v 2. ligi, aktivni tudi veterani
3. moška liga
Po dveh uvodnih zmagah so s tekmovanjem nadaljevali tudi članski igralci TK Terme Ptuj. Tudi v 3. in 4. krogu so bili uspešni, saj so najprej v gosteh visoko premagali TK Slovenske Konjice (0:5), nato pa doma z enakim izidom še TK Ten Šport Murska Sobota.
V zadnjem krogu se bodo v soboto v gosteh pomerili z Mariborčani, napredovanje v 2. ligo pa so si že zagotovili že krog pred koncem.
1. ženska veteranska liga
Tudi dekleta TK Terme Ptuj nastopajo v 1. veteranski ligi; ekipo sestavljajo: Marjana Glo-dež, Jana Artenjak Luketa, Jožica Jenko, Barbara Rabuza, Vera Nahberger, Danica Polajžer in Boža Kravina.
Dekleta so bila v prvih dveh krogih polovično uspešna, saj so v 1. krogu premagale ekipo TK AS Litija, v drugem krogu pa izgubile z drugo ekipo TK Šport plus Ljubljana.
Rezultati:
1.	krog: TK AS Litija - TK Terme Ptuj 1:2
2.	krog: TK Terme Ptuj - TK Šport plus Ljubljana II 1:2
Foto: Črtomir Goznik
V članski ekipi letos uspešno nastopa Bojan Jeklin.
1. moška veteranska liga
Veterani so odigrali že tri kroge v 1. ligi, med osmimi ekipami nastopa tudi TK Terme Ptuj.
Le-ta je v prvem krogu visoko izgubil v Kranju (težave zaradi odpovedi nekaterih igralcev), nato pa v drugem doma tesno premagal ekipo TK AS Velenje. Tudi na drugem težkem gosto-
vanju v Litiji so Ptujčani morali priznati premoč gostiteljev.
Za ekipo TK Terme Ptuj so nastopali: Gorazd Gojčič, Zoran Krajnc, Stjepan Pintarič, Robert Filipič, Marjan Rola in Rudi Vrabl.
Rezultati:
1.	krog: TK Triglav Kranj - TK Terme Ptuj 7:0
2.	krog: TK Terme Ptuj - TK AS Velenje 4:3
3.	krog: TK AS Litija - TK Terme Ptuj 6:1.
V	naslednjem krogu bodo Ptujčani v torek, 29. 5., na domačih igriščih gostili ekipo TK Branik Maribor.
Liga do 12 let, skupina C
Mladi ptujski igralci in igralce letos nastopajo v ligi U-12. Ekipo pod vodstvom Zorana Krajnca sestavljajo: Nina Potočnik, Neja Krajnc Domiter, Luka Merc, Mitja Čuš, Sven Lah, Miha Kosi, Domen Lisjak, Tine Glodež in Oliver Baklan.
V	1. krogu so jih na domačih igriščih premagali vrstniki iz Maribora (1:6), v drugem pa so bili uspešni na gostovanju v Ljubljani, kjer so zmagali v dvoboju s TK Šport Plus Ljubljana (1:6).
JM
Boks • Dejan Zavec
Miranda namesto Saldivia
V torkovi številki Štajerskega tednika smo poročali o naslednjem dvoboju Dejana Zavca, (12. junija v Mariboru) kot nasprotnika pa smo predstavili Argentinca Hectorja Davida Saldivio.
Ta teden pa je prišlo do (pričakovane) spremembe: Saldi-vio je zamenjal boksar, ki ga je premagal v zadnjem dvoboju in se s tem okitil z naslovom prvaka Latinske Amerike po verziji WBO v velterski kategoriji - Jorge Daniel Miranda! Za mesto prvega izzivalca svetovnega prvaka verzije WBO se bo torej prvak EU boril z latino prvakom, kar je tudi najbolj logična odločitev managerjev.
Do samega zapleta pa je prišlo zaradi odsotnosti Dejano-
Jorge Daniel Miranda
Argentina, prvak Latinske Amerike po verziji WBO;
26 dvobojev: 23 zmag (9 s K. O.) 3 porazi.
vega managerja Ulfa Steinfort-ha (službeno je bil zadržan v Moskvi), ki je dvoboj urejal in zaradi pozne spremembe na uradni spletni strani organizacije WBO. Tam so namreč s precejšnjo zamudo Mirando potrdili za prvaka Latinske Amerike. Zagotovo pa se gledalcem boksarskega gala večera tudi v tem primeru obeta vrhunska boksarska predstava, ki je ne kaže zamuditi.
JM
Atletika
Golob prinesel novo zlato
V nemškem Regensburgu je od 17.-20. maja potekalo 10. EP veteranov v cestnih tekih, ki se ga je udeležila devetčlanska ekspedicija iz Slovenije. Barve Slovenije je branil tudi Ivan Golob, član AK Ormož, ki je v štafetnem krosu 3 x 3,9 km v kategoriji nad 50 let skupaj z Bogomirjem Petrovcem in Marjanom Kremplom s časom 45:24 osvojil zlato kolajno pred štafeto Češke (46:13) in Italije (46:18).
Golob, sicer tudi predsednik AK Ormož, je nastopil tudi v teku na 10 km in v pol-maratonu. Na »desetki« je Ivek s časom 35:04 osvojil enajsto, na polmaratonu pa s časom 1:18:21 deveto mesto: »Zadovoljen sem z doseženim na EP. Rezultati so solidni, uspelo pa mi je tudi osvojiti zlato kolajno, ki sem je bil še posebej vesel. V nadaljevanju sezone me čaka še SP v Italiji, kjer bomo posku-
šali v štafetnem teku osvojiti naslov svetovnih prvakov,« je po prihodu iz Nemčije povedal Golob, ki je še dodal, da je slovenska reprezentanca v Re-gensburgu osvojila tri zlate in en bron.
Ljubitelji teka so z nestrpnostjo v mesecu juniju pričakovali že 5. ormoški ulični tek, ki ga letos ne bo: »Stvari ne bi komentiral, vendar smo Ormožani ostali brez velikega športnega dogodka, ki je v naš kraj pripeljal tudi vso slovensko elito na kratke proge,« je vidno razočaran ob odpovedi teka povedal Golob. Nobena skrivnost ni, da so pri AK Ormož naleteli na gluha ušesa s strani Občine Ormož, ki je v preteklosti pomagala pri izpeljavi tega velikega dogodka. Za nekatere žal premalega, tako da mesto Ormož ostaja »mesto duhov«.
Uroš Krstič
Ivan Golob (v sredini) je prejel zlato medaljo v štafetnem krosu.
Športne novičke
Karate • Tekmovalci iz Ptuja uspešni na pokalni tekmi
V nedeljo, 20. maja, je v Kobaridu na drugi tekmi za »Pokal Slovenije 2007« več kot 430 tekmovalcev iz 45 klubov nastopilo v 537 posamičnih in 52 ekipnih nastopih v katah in borbah. Za Karate-do klub Ptuj so v
katah, v različnih kategorijah, nastopili Aljaž Valič, Katja Valič in Rebeka Ko-vačec, Nino Horvat pa je tekmoval v borbah, v kategoriji kadetov -70 kg. V močni konkurenci (v posameznih kategorijah je bilo tudi 30 tekmovalcev) so dosegli lep ekipni uspeh, saj so se vsi borili za 3. mesta, vendar žal izgubili in tako zasedli peta mesta. (jk)
Strelstvo • 3. turnir lige z velikim kalibrom
Ivanovic naj strelec za dornavsko, Stražišar pa za ptujsko ekipo
V soboto se je v Rečici s tretjim turnirjem z velikim kalibrom nadaljevala letošnja poletna sezona z malim in velikim kalibrom na t. i. odprtih streliščih, kjer se strelja na 25 in 50 metrov. V tem poletnem delu strelske sezone bomo spremljali rezultate 8 turnirjev z VK, ki že potekajo, in sicer od aprila do septembra, 6 turnirjev se bo končalo do konca junija, preostala dva pa v jesenskem zaključku. Zraven tekmovanj z VK bodo potekala tudi kontrolna tekmovanja z MK in nato v juliju še državno prvenstvo z MK orožjem, kjer imamo največja pričakovanja v disciplini MK pištola proste izbire, kjer bo naš glavni adut kidričevski strelec Boštjan Simonič, ki bo poizkušal ubraniti lanskoletni naslov v tej kategoriji.
Če se vrnemo k turnirjem lige z VK, je za razliko od lani glavna novost ta, da bodo strelci v letošnji sezoni streljali 3 serije po 10 strelov za oceno (ena serija več kot lansko leto). Samo tekmovanje organizator
še vedno ni uskladil s strelskimi pravili ISSF, predvsem glede obveze klasičnega športnega enoročnega streljanja, zato to tekmovanje tudi v letošnji sezoni ne spada pod okrilje SZS, temveč sodelujoče ekipe same določijo svoja organizacijska pravila streljanja. Kar se tiče doseženih rezultatov na turnirjih VK lige, ti ravno tako niso primerljivi z nobenim veljavnim državnim rekordom, saj pravila ISSF-a določajo, da tekmovanja s pištolo in revolverjem VK potekajo na dva načina in sicer najprej s preciznim streljanjem (3 serije) in nato še s hitrostnim streljanjem in na koncu oboje skupaj v šestih serijah da končni rezultat, ki je bil pri lanskoletnem državnem prvaku v tej disciplini, Petru Tkalcu, 550 krogov.
V Rečici je v soboto potekal tretji turnir lige z VK, ki nam je pri pištoli postregel z ekipnim rekordom lige 847 krogov, ki so ga dosegli strelci Policista iz Maribora, ptujska ekipa, za katero so tekmovali Franc Si-
Foto: Simeon Gonc
Dornavski strelec Slavko Iva-novič je trenutno naš najboljši strelec na turnirjih z VK.
monič, Milan Stražišar in Zlat-ko Kostanjevec, je dosegla 754 krogov in osvojila 14. mesto, dornavski strelci, v postavi Slavko Ivanovič, Bruno Šincek in Tadej Valenko, pa so dosegli 713 krogov in zasedli 15.mesto. Med posamezniki se je zmage veselil domači strelec Ernest
Mežan z 288 krogi, med do-rnavskimi strelci je najbolje streljal Slavko Ivanovič, ki je z 267 krogi osvojil 25. mesto, najboljši ptujski strelec Milan Stražišar pa je dosegel 261 krogov in zasedel 37. mesto.
V tekmovanju z revolverjem VK je še tretjič zapored slavila domača ekipa SD Dušan Pože-nel iz Rečice z 862 krogi, najboljše doslej pa so nastopili dornavski strelci, ki so dosegli 762 krogov in osvojili 12. mesto, medtem ko so Ptujčani s 747 krogi končali mesto za njimi. Med posamezniki je zmagal Ernest Mežan z 292 krogi, za dornavsko ekipo je ponovno najbolje zadeval Slavko Ivano-vič, ki je z 263 krogi pristal na 33. mestu, med Ptujčani pa se je najbolje odrezal Milan Straži-šar z 258 krogi na 35. mestu.
Naslednji turnir lige z velikim kalibrom bo potekal 26. maja na strelišču Maribor-Me-lje v organizaciji strelskega kluba Ptuj.
Simeon Gonc
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-16, 2. SML, 2. SKL
1.SML
1. SKL
Rezultati 26. kroga: Domžale - Aluminij 3:1, Britof - HIT Gorica 2;.0, Železničar - Krka 1:0, Rudar Velenje - Maribor 0:0, Koper - MIK CM Celje 0:1, Svoboda - Triglav 1:1, Factor - Dravograd 2:2.
1.	KOPER	26 19	2 5	39:20	59
2.	MARIBOR	26 16	6 4	80:25	54
3.	DOMŽALE	26 16	4 5	56:25	52
4.	RUDAR VELEJE	26 12	9 5	55:38	45
5.	FACTOR	26 13	4 9	52:38	43
6.	HIT GORICA	26 13	3 10	55:39	42
7.	MIK CM CELJE	26 11	8 7	53:41	41
8.	TRIGLAV	26 12	5 9	39:36	41
9.	BRITOF	26 9	3 14	48:64	30
10.	ALUMINIJ	26	8	4	14	30:52	28
11.	ŽELEZNIČAR	26	7	6	13	37:43	27
12.	DRAVOGRAD	26	7	4	15	27:63	25
13.	SVOBODA	26	6	4	16	35:54	22
14.	KRKA	26	1	2	23	18:36	5
Kidričani skupno deveti
V 1. SML IN 1. SKL se je končalo letošnje prvenstvo. Mladi Kidričani so letos na koncu v skupnem seštevku obeh ekip osvojili deveto mesto. Lahko mirno zapišemo, da je to bila uspešna sezona in tako bo Aluminij tudi v naslednji sezoni nastopili v slovenskem elitnem mladinskem in kadetskem tekmovanju v Sloveniji. Mogoče bi bila uvrstitev še nekoliko boljša, vendar sta to sezono obe ekipi nastopili v močno spremenjeni, pomlajeni sestavi. Domžale - Aluminij 3:1 (2:0) Strelci: 1:0 Sadik (8), 2:0 Sadik (25), 2:1 Krajnc (52) in 3:1 Vidovič (62. z 11m).
Aluminij: Klemenčič, Rotman, Delamea, Hojski (Pepelnik), Dirnbek, Lah (Miha Lešnik), Krajnc, Hajšek, Miha Lešnik, Furek in Bečiri (Kušar). Trener: Bojan Flis.
Rezultati 26. kroga: Domžale - Aluminij 3:0, Koper - MIK CM Celje 1:0, Svoboda - Triglav 0:2, Britof - HIT Gorica 1:3, Rudar Velenje - Maribor 0:4, Železničar - Krka 2:0, Factor - Dravograd 3:0.
1.	FACTOR	26 17	8	1	57:13	59
2.	KOPER	26 18 4	4	60:30	58
3.	MARIBOR	26 14	7	5	55:20	49
4.	DOMŽALE	26 14	7	5	55:18	49
5.	HIT GORICA	26 14	6	6	52:36	48
6.	MIK CM CELJE	26 11 9	8	47:29	42
7.	DRAVOGRAD	26 11 6	9	41:30	39
8.	TRIGLAV	26 10 9	7	35:26	39
9.	ALUMINIJ	26 9	8	9	53:42	35
10.	BRITOF 26 6 7 13	34:47	25
11.	SVOBODA 26 5 4 17	19:59	19
12.	RUDAR (V) 26 5 3 18	21:65	18
13.	ŽELEZNIČAR 26 3 3 20	18:77	12
14.	KRKA 26 2 5 19	25:78	11 Domžale - Aluminij 3:0 (2:0) Strelci: 1:0 Vučkič (19),	2:0 Bešič
(25) in 3:0 Bešič (75).
Aluminij: Zajc, Rešek, Petek, Lon-čarič, Mlakar (Purg), Šešo (Tominc), Pečnik, Kamenšek, Meznarič, Milec (Kouter) in Hajšek. Trener: Primož Gorše.
Skupna lestvica
4. G. P. ŠAMPION 25 14	6	5	68:26	48
5. NŠ POLI DRAVA 25 12	5	8	45:31	41
6. ALUMINIJ 25 10	7	8	43:41	37
7. RUDAR VELENJE 25 10	6	9	34:31	36
8. DRAVOGRAD 25 9	7	9	42:35	34
9. D. H. RADGONA 25 7	6 12		31:52	27
10. LJUTOMER O. 25 6	7	12	27:42	25
11. L. C. SPORTIF 25 8	1	16	41:71	25
12. NAFTA 25 6	1	18	24:87	19
13. ŽELEZNIČAR 25 5	1	19	31:78	16
14. BISTRICA 25 5	1	19	18:85	16
1. KOPER	52	37 6	9	99:50	117
2. MARIBOR	52	30 13	9	135:45	103
3. FACTOR	52	30 12	10	109:51 102	
4. DOMŽALE	52	30 11	11	108:43	101
5. HIT GORICA	52	27 9	16	107:40	90
6. MIK CM CELJE	52	22 17	13	100:70	83
7. TRIGLAV	52	22 14	16	74:62	80
8. DRAVOGRAD	52	18 10	24	68:93	64
9. ALUMINIJ	52	17 12	23	83:94	63
10. RUDAR (V)	52	17 12	23	76:103	63
11. BRITOF	52	15 10	27	82:111	55
12. SVOBODA	52	11 8	33	54:113	41
13.ŽELEZNIČAR	52	10 9	33	55:120	39
14. KRKA	52	3 7	42	43:164	16
3. SNL - vzhod: Odranci - Stojnci 1:3 (0:0)
Strelci: 1:0 Borovič (51), 1:1 Murat (59), 1:2 Fruk (89) in 1:3 Čeh (90).
Stojnci: Starčič, Milošič ( od 73. Fruk), Golob, Vilčnik, Jan-žekovič, Topolovec, Železnik, Kuserbanj, Murat (od 63. Riž-nar), Žnidarič in Čeh. Trener: Ivan Zajc.
LIGA - U-14 vzhod
Rezultati 25. kroga: Aluminij
-	Davidov hram Radgona 2:2, Ljutomer Oxigen - NŠ Poli Drava 1:1, MIK CM Celje - Nafta 7:0, Rudar Velenje - Dravograd 0:1, Mura 05
-	Bistrica 4:1, Maribor - Železničar 4:0, Le cog Sportif - Get Power Šampion 3:4.
1.	MARIBOR 25 19 2 4 70:10 59
2.	MIK CM CELJE 25 18 3 4 89:15 57
3.	MURA 05 25 17 5 3 60:19 56
Aluminij - Davidov hram Radgona 2:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Kuster (18), 1:1 Cesar (33), 2:1 Cesar (38) in 2:2 Potisk (45).
Aluminij: Frlež, Pulko (Nahber-ger), Babšek (Marzidovšek), Rogina, Greifoner (Dovečar), Čeh, Cesar, Koren, Vindiš, Rumež in Perger. Trener: Simon Vidovič.
Ljutomer Oxigen - NŠ Poli Drava 1:1 (0:1)
Strelca: 0:1 Matjašič (34) in 1:1 Rožanc (56).
NŠ Poli Drava: Cafuta, Topolnik, Serdinšek, Roškar, Ostroško (Domjan, Skurjeni)), Pukšič (Slanič), Mur-šec (Pauko), Pal, Matjašič, Ljube in Hauptman. Trener: Miran Ljubec.
2. SML - vzhod
Rezultati 24. kroga: NŠ Poli Drava - Trgovine Jager 6:3,Get Power Šampion - Krško 3:1, Malečnik - Nissan Ferk Jarenina 1:6, Mura 05 - Zreče 7:0, Pohorje - Nafta 0:6, Ljutomer - Bistrica 24:2, Šmartno 1928 - Slovenj Gradec 7:1.
1.	NAFTA	24 19	4	1 121:15	61
2.	MURA 05	24 20	1	3	73:26	61
3.	FERK JARENINA	24 17	2	5	75:26	53
4.	G. P. ŠAMPION	24 15	3	6 55:32	48
5.	NŠ POLI DRAVA	24 15	0	9	80:43	45
6.	TRGOV. JAGER	24 13	4	7	73:44	43
7.	KRŠKO	23 11	2	10 58:35	35
8.	ZREČE	24 10	2	12	49:50	32
9.	MALEČNIK	23 8	1	14	50:53	25
10.	ŠMARTNO 24 7	4	13 37:70	25
11.	POHORJE 24 5	5	14 26:64	20
12.	BISTRICA 24 5	3	16 41:115	18
13.	LJUTOMER 24 4	3	17 41:83	15
14.	SLOV. GRADEC 24 0	2	12 11:134	2
NŠ Poli Drava - Trgovine Jager 6:3 (1:2)
Strelci: 0:1 Čakš (26), 1:1 Gavez (32), 1:2 Čakš (38), 2:2 Piberčnik (47), 2:3 Čonč (68), 3:3 Gavez (70), 4:3 Požegar (76), 5:3 Vrabl (86) in 6:3 Požegar (90). NŠ Poli Drava: Horvat, Mlinarič,
Antolin, Kozar, Štiberc, Piberčnik, Požegar, Gavez, Turkuš, Vrabl in Belšak (Krajnc). Trener: Miran Emeršič.
2. SKL - vzhod
Rezultati 24. kroga: NŠ Poli Drava - Trgovine Jager 3:1, Get Power Šampion - Krško 3:1, Malečnik
-	Nissan Ferk Jarenina 0:1, Mura 05
-	Zreče 12:0, Pohorje - Nafta 2:3, Ljutomer - Bistrica 3:3, Šmartno 1928 - Slovenj Gradec 4:2.
1.	MURA 05 24	22	2	0	100:12	68
2.	G. P. ŠAMPION 24	16	4	4	63:22	52
3.	NAFTA 24	15	2	7	80:43	47
4.	FERK JARENINA 24	13	6	5	59:27	45
5.	NŠ POLI DRAVA 24	13	4	7	44:29	43
6.	LJUTOMER 24	12	5	7	50:35	41
7.	BISTRICA 24	9	8	7	61:38 35
8.	POHORJE 24	10	3	11	56:36 33
9.	KRŠKO 23	8	3	12	37:38 27
10.	MALEČNIK 23 7	5 11 43:52 26
11.	TRGOV. JAGER 24 6	6 12 39:49 24
12.	ZREČE 24 7	3 14 27:54 24
13.	ŠMARTNO 24 3	1 20 18:79 10
14.	SLOV. GRADEC 24 3	1 20 18:79 10 NŠ Poli Drava - Trgovine Jager
3:1 (2:0)
Strelci: 1:0 Gril (8), 2:0 Krajnc (28), 2:1 Biruš (50) in 3:1 Krajnc (76).
NŠ Poli Drava: Kocen, Vinkovič, Čuš (Roškar), Serdinšek, Ostroško, Ljubec (Feguš), Krajnc, Jazbec, Matjašič (Pauko), Gril in Hauptman. Trener: Damjan Vogrinec.
1. ženska liga
Rezultati 20. kroga: Slovan
-	Ljudski vrt 6:2, Slovenj Gradec
-	Krka 1:7, Pomurje - Maribor 26:0, Kamen Jerič - Senožeti VODE 1:1.
1.	KRKA 20 19 0 1 187:8	57
2.	POMURJE 20 18 1 1 204:11	55
3.	SLOV. GRADEC 20 11 1 8 77:54	34
4.	KAMEN JERIČ 20 10 3 7 54:30	33
5.	SLOVAN 20 9 2 9 88:50	29
6.	SENOŽETI VODE 20 4 1 15 39:88	13
7.	LJUDSKI VRT 20 2 1 17 19:183	7
8.	MARIBOR 20 2 1 17 15:240	7 Slovan - Ljudski vrt 6:2 Strelka za ŽNK Lljudski vrt: Martina Potrč 2-krat
ŽNK Ljudski vrt: Murko, L. Arnuš, U. Arnuš, Koren, Mesarec, Potrč, M. Jaušovec, Š. Jaušovec, Cafuta in Pih-ler. Trener: Aleš Huzjak.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMENA LIGA
Pari 36. kroga - SOBOTA ob 18.00: Domžale - Drava, Koper - Nafta, Maribor - Interblock, HIT Gorica - Primorje, MIK CM Celje - Bela krajina.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 27. kroga - NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Tinex Šenčur, Rudar Velenje - Zagorje, Mura 05 - Triglav, Dravija Duol - Krško, Bonifika
-	Livar.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
Pari 25. kroga - SOBOTA ob 17.30: Stojnci - Tehnostroj Veržej, Malečnik - Zavrč, Tišina - Kovinar Štore, Črenšovci - MU Šentjur, Pohorje - Trgovine Jager, Paloma - Koroška Dravograd, Železničar
-	Odranci.
ŠTAJERSKA LIGA
Pari 25. kroga - NEDELJA ob 17.30: Šmartno 1928 - Gerečja vas Unukšped, Peca - Holermuos Ormož, Jurovski Dol - Bistrica, Tehno-tim Pesnica - Šoštanj, Mons Claudius - Zreče, Oplotnica - GIC Gradnje Rogaška, Get Power Šampion - Šentilj Jarenina.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 21. kroga - NEDELJA ob 17.00: Rogoznica - Bukovci, Goriš-nica - Skorba, Videm - Dornava, Podvinci - Boč, Cirkulane - Apače, Markovci - Hajdina.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 18. kroga: - SOBOTA ob 17.00: Hajdoše - Spodnja Polskava, Zgornja Polskava - Grajena, Leskovec - Središče, Pragersko - Pod-lehnik, Lovrenc - Tržec.
VETERANSKI LIGI
Vzhodna skupina
Pari 18. kroga - PETEK ob 18.00: Holermuos Ormož - Savaria Podvinci, Gorišnica - Leskovec, Tržec - Markovci, Stojnci - Dornava. Zahodna skupina
Pari 18. kroga - PETEK ob 18.00: Apače - Polskava, Lovrenc - Pre-polje, Zgornja Polskava - Hajdina, Boč - Pragersko.
2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
25. krog: Bistrica - NŠ Poli Drava.
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
25.	krog: Bistrica - NŠ Poli Drava.
LIGA -U 14 VZHOD
26.	krog: NŠ Poli Drava - Maribor (sobota ob 16.30), Nafta - Aluminij.
DEKLETA - U-16
17. krog: Škale Inter - Ljudski vrt.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
Liga za prvaka - pari 9. kroga: Prevent - Celje Pivovarna Laško, Gold club - Trimo Trebnje, Cimos Koper - Velenje.
Liga za obstanek - pari 9. kroga: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše (sobota ob 19.00), Rudar EVJ Trbovlje - Sviš Pekarna Grosuplje.
MALI NOGOMET
Prijateljski tekmi Slovenija - Češka
Slovenski članska in mlada reprezentanca se bosta v petek v Benediktu in v soboto v Mariboru v prijateljskih obračunih pomerili z vrstniki iz Češke. Spored tekem: Petek, 25. 5. 2007 - športna dvorana Benedikt Ob 17.30: Slovenija - Češka (U-21). Ob 20.00: Slovenija - Češka (A). Sobota, 26. 5. 2007 - dvorana Tabor Maribor Ob 17.30: Slovenija - Češka (U-21).
Ob 18.45 revijalna tekma: Vitomarci Veterani - Zvezde&Glasbe-niki.
Ob 20.30 Slovenija-Češka (A).
Turnir na Ptujski Gori
V soboto, 26 maja, bo ŠD Ptujska Gora organiziralo tradicionalni turnir v malem nogometu, s pričetkom ob 21. uri. Prijavnina znaša v predprijavi 40 evrov, na dan turnirja 50. Za tri prvouvrščene ekipe so pripravljene denarne nagrade in pokali. Dodatne informacije: 041 587 573.
KOLESARSTVO
15. velika nagrada Lenarta
Kolesarski klub TBP Lenart v nedeljo organizira tradicionalno, že 15. veliko nagrado Lenarta, ki bo veljala za pokal Slovenije - krite-rijska tekma. Nastopili bodo mladi kolesarji v konkurenci dečki C (10 krogov), dečki B (20), dečki A (25) in mlajši mladinci (30).
Danilo Klajnšek
Rokomet • Rokometna šola Ptuj
Mladi Ptujčani peti v državi
Mlajši dečki A - letniki 1994 RŠ Ptuj so osvojili 5. mesto v državi, potem ko so bili na zaključnem turnirju v Ljubljani na Kodeljevem boljši od vrstnikov iz Ljubljane, Trebnjega in Hrastnika.
Pred tem so na četrtem pol-finalnem turnirju v Krškem odigrali dve dobri tekmi, ki sta odločali o uvrstitvi v sami pol-finalni skupini. Obe tekmi sta se izšli v prid mladim Ptujča-nom in s tem so se uvrstili na drugo mesto polfinalne skupine, takoj za Celjem Pivovarno Laško, kar jih je vodilo na zaključni turnir v Ljubljano za uvrstitve od petega do osmega mesta. Na zaključnem turnirju
v Ljubljani so Ptujčani najprej premagali Slovana s 17:15, nato Trimo Trebnje 15:11 in v zadnji tekmi, ki pa ni odločala o končni uvrstitvi, so dobili priložnost vsi igralci in so jo izgubili proti Dolu iz Hrastnika z 20:11. Na zaključnem turnirju so rokometaši Rokometne šole Ptuj pokazali veliko željo po uspehu, njihova igra je bila zelo dobra, na trenutke odlična. To je velik uspeh ptujskih mladih rokometašev, ki redno trenirajo pod vodstvom Mitja Žurana.
Mlajši dečki B - letniki 1995 pa so na četrtem pol-finalnem turnirju v Trbovljah igrali z vrstniki iz Trbovelj in
Gorišnice. Tudi ta polfinalni turnir je odločal o uvrstitvi od drugega do četrtega mesta v skupini, saj so prvo mesto že pred tem osvojili rokometaši Gorenja iz Velenja. Mladi igralci Rokometne šole Ptuj so premagali Gorišnico z rezultatom 17:10 in v odločilni tekmi za drugo mesto v skupini izgubili s 15:13 z domačim klubom iz Trbovelj. Tako so mlajši dečki B osvojili tretje mesto v pol-finalni skupini, kar jih vodi v razigravanje od devetega do dvanajstega mesta v Sloveniji. Zaključni turnir bo v nedeljo, 27. maja, v Grosupljem.
David Breznik
Ekipa RŠ Ptuj, letniki 1994 in mlajši (stojijo z leve): Mihael Fajfarič, Miha Zuran, Renato, Kenda, Tilen Urbančič, Mateo Poljanec, Aljaž Ramot, Jernej Čuš, trener Mitja Zuran; čepijo: Matic Čeh, Primož Zemljič, Nace Zavrtanjk, Nikodem Korbun, Timotej Tomič, Jan Maroh, Matic Čeh, Nejc Krajnčič (na sliki manjkajo: Marko Zuran, Franci Bolcar, Vid Stermšek in Rok Šalamun).
Kasaštvo m Dirke v Ljutomeru
Ljutomerčanom vse zmage
Ljutomerski klub je že tretjič letos pripravil kasaško prireditev, ki jo je v sedmih dirkah s 60 sodelujočimi kasači spremljalo okoli tisoč gledalcev. Izjemen uspeh so dosegli gostitelji, ki so pobrali vse zmage, Marko Slavič pa je bil najboljši v treh tekih. Največ razlogov za zadovoljstvo gre pripisati Dušanu Zorku, ki je ob zmagi z 8-letnim Interjem v mednarodni dirki dosegel tudi najboljši čas dneva in hkrati najhitrejši kilometrski dosežek slovenskih hipodromov (1:14,1) na kratkih stezah (1600 metrov).
Niko Šoštarič
Rezultati:
1. dirka za 3-5 l kasače, zaslužek do 400 evrov: 1. Leona IV (Ma-kovec) 1:19,7, 2. Menelik (R.Hanžekovič, oba Ljutomer) 1:20,0, 3. July M (Marinšek, Komenda) 1:20,3. 2. dirka za 3-6 l kasače, zaslužek do 800 evrov: 1. Nilson MS (M. Slavič st., Ljutomer) 1:18,8, 2. Dinica (Do-linšek, Ljubljana Stožice) 1:19,2, 3.Ardonion (Košak, Šentjernej) 1:19,3. 3. dirka za 3-5 l kasače, zaslužek do 1.500 evrov: 1. Sonni MS (M. Slavič st.) 1:17,0, 2. Anestecija (Jo. Sagaj ml.) 1:17,4, 3. Cream PIE (Zorko, vsi Ljutomer) 1:18,3. 4.dirka za 3-14 lkasače, zaslužek do 2.500 evrov: 1. Maxi Gerd (Babič) 1:17,1, 2.Dora November (Ja. Sagaj), 3. Profit (T. Slavič, vsi Ljutomer) 1:18,0. 5. dirka za 3-14 l kasače, zaslužek do 5.000 evrov: 1. Roki (Puhar) 1:16,5, 2. Paris Dream (Kristl) 1:16,6, 3. Hand Right (Zorko, vsi Ljutomer) 1:16,7. 6. dirka za 3-14 l kasače, zaslužek do 8.500 evrov: 1. Saxon MS (M. Slavič st.) 1:15,8, 2. Iza (M. Slavič ml.) 1:16,0, 3. Apofis (M. Jureš, vsi Ljutomer) 1:16,1. 7. dirka za 3-14 l kasače - mednarodna dirka: 1. Inter (Zorko, Ljutomer) 1:14,1, 2. John Lee Hoker (M. Žan) 1:14,7, 3. Preussenfee (Osolnik, oba Komenda) 1:15,0.
Rekordni tek Interja v ciljno ravnino ljutomerske steze.
Atletika m AK Keor Ptuj
Štiri zmage na Ptuj
Štajerski pokal v mnogobojih
Tretje leto zapored poteka Štajerski pokal v mnogobojih za najmlajše kategorije, ki ga organizirajo trije klubi iz Štajerske - AK Poljane iz Maribora, AD Almont iz Slovenske Bistrice in AK Keor Ptuj. Uvodno tekmovanje je potekalo minulo soboto v Mariboru, sledi Slovenska Bistrica, končalo pa se bo 30. junija na Ptuju, ko bodo najboljši v skupnem seštevku prejeli posebne nagrade. Prvega mnogoboja, ki je odprt tudi za sodelovanje drugih klubov, se je udeležilo več kot 150 nadebudnih atletov, ki so se pomerili v petih starostnih kategorijah tako pri dekletih kot fantih. Člani Atletske šole Mirka Vindiša so odlično tekmovali, nekoliko bolje fantje kot dekleta, skupaj pa so dosegli osem uvrstitev med prve tri. V troboju starostne kategorije
U-10, ki ga sestavlja tek na 60 metrov, skok v daljino in tek na 300 metrov, je z naskokom zmagal Boštjan Nahberger (3104 točke), tretji pa je bil njegov klubski kolega Miha Kovač (2722 točk). Še z večjo razliko je v kategoriji U-12 slavil Mark Drevenšek (4424 točk), ki že vključno z zimsko sezono niza same izvrstne rezultate. V kategoriji U-14 je Domen Vidovič zasedel tretje mesto, v najstarejši kategoriji (U-16), ki se je pomerila v četveroboju, pa je zmagal Jure Jerenec (7,87 na 60 metrov, 551 centimetrov v skoku v daljino, 52,82 metra v metu žogice in 3 minute in 13,25 sekunde na 800 metrov), pred Goranom Emeršičem. Edino zmago za Ptujčanke med dekleti je v kategoriji U-8 osvojila sedemletna Maja Bedrač (9,44 sekunde na 60 metrov, 396 centimetrov v skoku v daljino in 52,91 sekunde na 300 metrov. Pri najstarejših (U-16) je bila Karin Pernat druga.
Zastopstvo Atletske šole Mirka Vindiša v Mariboru.
Področno tekmovanje za srednje šole:
Ekipni uspeh Gimnazije Ptuj
Konec prejšnjega tedna je v Mariboru potekalo Področno atletsko tekmovanje za srednje šole, ki hkrati šteje kot predi-zbor za državno prvenstvo za srednješolce, na katerega se po rezultatih uvrstijo najboljši iz področnih tekmovanj.
V Mariboru sta uspešno nastopili Gimnazija Ptuj in Ekonomska šola Ptuj, katerih dijaki so osvojili številne uvrstitve med prvih tri. Hkrati vsi ti dijaki redno trenirajo v Atletskem klubu Keor Ptuj, s čimer se nadaljuje tradicija sodelovanja med ptujskimi srednjimi šolami in klubom. Najboljši rezultat med posameznicami je dosegla Laura Pajtler iz Ekonomske šole Ptuj, ki je rutinira-no in z veliko razliko zmagala v teku na 400 metrov (57,73 sekunde). Sicer pa je bila ekipno gledano precej uspešnejša Gimnazija Ptuj. Zmage zanjo so dosegli: Rok Grdina v skoku v višino (190 centimetrov), štafeta 4 x 100 metrov (45,05 sekunde) in Matevž Štumber-ger na 2000 metrov (6 minut in 30,19 sekund). Druga mesta so zasedli: Mitja Horvat na 100 metrov (11,26 sekunde), v isti disciplini Tea Holc pri dekletih (13,03 sekunde) in Živa Sabo v skoku v daljino (519 centimetrov). Največ je bilo tretjih mest: Nina Zupanič v daljini (517 centimetrov), štafeta dijakinj na 4 x 100 metrov (51,36 sekunde), Urška Škerget na 400 metrov (60,78 sekunde), Maja Veselič na 1000 metrov (3 minute in 16,30 sekunde) in Urška Horvat v skoku v višino (145 centimetrov).
UE
Vaterpolo • VK Terme Ptuj - mladi
Mladi vaterpolisti igrajo vse bolje
Mladi ptujski vaterpolisti nadaljujejo z odličnimi predstavami v državnem prvenstvu. Prejšnjo nedeljo so prvič letos svoje znanje pokazali tudi pred domačim občinstvom. Odigrali so tri zaostale tekme in ob številnih zadetkih slavili zmagi proti Olimpiji in Kokri, klonili pa so proti Triglavu iz Kranja. Pomembna je bila predvsem zmaga proti Ljubljančanom, s katero so si utrdili peto mesto na prvenstveni lestvici. Na lestvici strelcev je od Ptujčanov najvišje Matija Mlakar na četrtem mestu, ki je na enajstih srečanjih mrežo tekmecev zatresel 47-krat.
Mlajši dečki (U-10) so bili prav tako uspešni na zadnjih dveh turnirjih, dosegli so štiri zmage. V Ljubljani so premagali ekipo Triglava iz Kranja ter
Žusterne iz Kopra, v Kopru pa so še drugič porazili »Triglava-ne«, dotolkli pa so tudi tekmece iz Kamnika. Naslednji turnir bodo odigrali pred domačo publiko 26. maja.
»Dečki so po stažu igranja za nekaterimi slovenskimi klubi, a smo v bazenu povsem enakovreden, mnogokrat celo boljši nasprotnik. Imamo številčno moštvo, ta šport pa si želimo še bolj popularizirati. V maju in juniju organiziramo vaterpolo šolo za dečke od 8 do 13 let. Zbor je ob torkih in četrtkih ob pol petih na recepciji bazena ptujskih term. Boljše plavalce in igralce bomo hitro priključili ostalim že obstoječim vadbenim skupinam,« je povedal zagnani ptujski trener Marko Kremžar.
UG
Ekipa Ptujčanov do 10 let s trenerjem Markom Kremžarjem.
Rezultati:
Mlajši kadeti U-14:
Olimpija - Terme Ptuj 7:11 (2:2, 2:4, 1:3, 2:2; strelci: Mlakar 8, Černe 1, Gotvajn 1, Mu-hič 1),
Triglav - Terme Ptuj 14:3 (5:0, 2:0, 3:2, 4:1; strelci: Mlakar 2 in Černe 1),
Terme Ptuj - Kokra 15:2 (3:0, 4:0, 3:1, 5:1; strelci: Mlakar 5, Černe 4, Gotvajn 2, Zavec 1, Baklan 1, Kaloh 1, Muhič 1).
1.	KAMNIK	12	11	0 1	33
2.	TRIGLAV KRANJ	12	8	0 4	24
3.	KOPER	11	8	0 3	24
4.	BRANIK MB	11	8	0 3	24
5.	TERME PTUJ	11	4	0 7	12
6.	OLIMPIJA	12	4	0 8	12
7.	P. CELJE	10	3	0 7	9
8.	KOKRA KRANJ	13	0	0 13	0
Lestvica najboljših strelcev:
1. Tilen Leskovec (Kamnik) 69, 4. Matija Mlakar 47, 17. David Černe 19, 33. Tilen Gotvajn 8, 40. Jakob Muhič 6, 56. Grega Zavec 4, 60. Gregor Ivančič in Timi Kaloh 3, 78. Vid Baklan (vsi Terme Ptuj) 1.
Mlajši dečki U-10
Turnir v Ljubljani:
Terme Ptuj - Triglav 15:6 (3:3, 5:2, 4:1, 3:0; strelci: Mile-tič 6, Ljubec 5, Vavpotič 4),
Žusterna - Terme Ptuj 5:16 (2:3, 2:5, 1:4, 0:4; strelci: Lju-bec 7, Gerečnik 4, Miletič 3 in Vavpotič 2). Turnir v Kopru: Terme Ptuj - Kamnik 24:2, Terme Ptuj - Triglav 13:9.
Foto: UE
Foto: Nš
Maribor • Ob dnevu Slovenske vojske
»Vojska v službi domovine, miru in odličnosti«
Petnajstega maja je minilo šestnajst let od dneva, ko je Slovenija začela usposabljati svoje vojake v učnih centrih na Igu in v Pekrah. To je tudi dan, ki so si ga pripadniki Slovenske vojske izbrali za svoj praznik.
Letos so ga prvič praznovali s svojimi družinami, prijatelji in znanci ter vsemi tistimi, ki si želijo različnih športnih iger, tekmovanj in zabave. V ta namen so v vseh vojašnicah po Sloveniji v soboto, 12. maja, od 10. do 18. ure pod sloganom »Vojska v službi domovine, miru in odličnosti« potekale različne prireditve.
V vojašnici generala Maistra
v Mariboru so ob praznovanju pripravili več tekmovanj v streljanju in drugih športnih tekmovanj (streljanje z zračno puško, streljanje na računalniškem tankovskem trenažerju), blagoslov motoristov, maski-ranje z maskirnimi barvami, otroci so s kredami risali na asfalt, Miran Stanovnik je ob video projekciji spregovoril o rallyju Pariz-Dakar, predava-
nje o varni vožnji z motorjem, organiziranih pa je bilo tudi več športnih prireditev, udeležencem pa so predstavili tudi vojaški poklic, veliko zanimanje, kot vedno, pa je bilo tudi za helikopter BELL 412 iz 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske. Vojaška zdravstvena služba je preverjala zdravstveno stanje obiskovalcev. Za dobro voljo so poskrbe-
li člani ansambla Rdeči dečki. Obiskovalci so tudi z velikim zanimanjem spremljali tekmovanje v kuhanju vojaškega golaža. Pri kuhanju golaža se je najboljše izkazala ekipa iz vojašnice Slovenska Bistrica, drugo mesto je zasedla ekipa Zveza slovenskih častnikov Ptuj, tretje mesto je zasedla ekipa 74. Oklepno-mehanizi-ranega bataljona iz vojašnice
Precejšnje zanimanje med obiskovalci je bilo tudi za vožnjo z BVP vozilom.
generala Maistra Maribor. Vojašnico generala Maistra Maribor je obiskal tudi namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner in župan MO Maribor Franc Kangler.
Praznovanje so v vojašnici
generala Maistra zaključili v torek, 15. maja, ko je poveljnik 72. brigade SV in poveljnik Vojašnice generala Maistra podpolkovnik Friderik Škamlec sodelavcem podelil priznanja in napredovanja v činih.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Podjetje Teleing prejelo veliko nagrado Pomurskega sejma
Strokovna javnost s podelitvijo velike nagrade na Megri 2007 podjetju priznala tehnološko in strokovno odličnost na področju telekomunikacij - V podjetju bodo še povečali naložbe v razvoj
V	podjetju TELEING imajo veliko znanja in izkušenj pri nadgradnji obstoječih omrežij kabelske televizije v širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij. Uveljavili so se kot sistemski integrator na področju sprejema in distribucije televizijskih vsebin v omrežjih vodilnih operaterjev v Sloveniji. V zadnjem obdobju pa postajajo vodilni operater elektronskih komunikacij v omrežjih kabelske televizije v Spodnje podravski in tudi Pomurski regiji. Na letošnjem sejmu gradbeništva Megra 2007, ki je potekal v mesecu marcu v Gornji Radgoni, je podjetje TELEING d.o.o. iz Razkriž-ja prejelo veliko nagrado Pomurskega sejma za uspešen projekt nadgradnje obstoječih sistemov kabelske televizije v sodobno širokopasovno omrežje. »Sodobne telekomunikacije so razvojno izjemno zahtevno področje, ki zahteva veliko znanja, dinamično in fleksibilno organizacijo ter nenazadnje precej kapitala. Izjemna je tudi konkurenca na trgu. Prav zato smo ob prejemu nagrade še toliko bolj zadovoljni in obenem odločeni, da uspešno razvojno pot tudi nadaljujemo«, je povedal lastnik in direktor Teleingajanez Smolkovič
Prvi med operaterji s popolno ponudbo televizije, interneta in telefonije pri nas
V	večini lokalnih skupnosti obstajajo omrežja kabelske televizije. Omrežja so sicer bila v osnovi projektirana in grajena za enosmerno distribucijo televizijskih in radijskih programov do posameznih naročnikov. Nekoč enosmerne kabelsko distribucijske sisteme je možno nadgraditi v sodobne kabelsko komunikacijske sisteme, ki omogočajo dvosmerno komunikacijo. Nekateri kabelski operaterji so svoj osnovni
posel nadgradili s ponudbo širokopasovnega kabelskega interneta in v podjetju TELEING so med prvimi v Sloveniji tudi s ponudbo fiksne IP telefonije v omrežjih kabelske televizije. V letu 2006 so uspešno zaključili investicijo v opremo za ponudbo fiksne telefonije v omrežjih kabelske televizije, ter uredili tudi prenosljivost telefonskih številk. Gre za tehnično zahteven projekt, zato jih še toliko bolj veseli, da jim je to uspelo kot prvemu kabelskemu operaterju v Sloveniji.
Teleing s svojo storitvijo naročnikom na enem kabelskem priključku omogoča kar tri najsodobnejše telekomunikacijske storitve v
na konkurenčno omrežje. Uporabniki se zaradi nižjih stroškov vse bolj odločajo za samo enega ponudnika komunikacijskih storitev.
Inteligentne stavbe postajajo naša sodobnost
Že nekaj časa je jasno, da so dobro razvite sodobne elektronske komunikacije na določenem geografskem po-
dročju gonilo razvoja države, regije ali posamezne lokalne skupnosti, saj prinašajo povečanje produktivnosti, gospodarske rasti, zaposlenosti in blaginje. Intenzivna uporaba informacij v vsakodnevnem življenju ljudi se pojavlja na vseh področjih življenja, kar je omogočeno s pomočjo medsebojno kompatibilnih tehnologij, ki prenašajo ogromne količine digitalnih podatkov ne glede na razdaljo med oddajnikom
Digitalna televizija
- za naročnike Teleing kabelske televizije
paketu, ki so ga poimenovali »KABELSKI TRIPLE PLAY«.
Ta obsega:
•	spremljanje najzanimivejših TV in radijskih programov,
•	možnost izbire med različnimi paketi neomejenega širokopasovnega dostopa do interneta,
•	najugodnejše telefoniranje preko kabelskega priključka.
V lokalnih skupnostih, kjer podjetje TELEING ponuja svoje storitve imajo naročniki možnost izbire ne le med različnimi ponudniki širokopasovnih storitev v omrežju nacionalnega telekomunikacijskega omrežja, ampak se lahko odločijo za preklop

^ñTv&w.teleing.si info@teleing.si
Kabelski internet
-že od 12,48 € (2.990 SIT) mesečno
-	dva meseca BREZPLAČNO*
-	darilo KAMERA ob sklenitvi naročniškega razmerja
* ob sklenitvi nait£niikaga razmerja
Kabelska telefonija
00, 02 5848 615
-	naročnina 5,42 € (1.300 SIT) mesečno
-	v omrežjih T2 in Teleing BREZPLAČNI KLICI
-	klici v tujino že od 0,04 € (10 SIT) / min
jk Faks: 0590 88 001, 02 5848 491
[ K t
k Teleing d.o.o., Razkrizje 23,9240 Ljutomer
in sprejemnikom informacij. Izgradnja sodobnih javnih širokopasovnih omrežij in zagotavljanje najsodobnejših storitev elektronskih komunikacij na enem priključku je poslanstvo podjetja TELEING. So člani grozda SIZIC (Sistemi inteligentne zgradbe in integralna infrastruktura), krovne organizacije namenjene razvoju in posredovanju znanja o inteligentnih stavbah ter infrastrukturi.
Inteligentne stavbe vse bolj postajajo naša sodobnost. Vsebujejo že številne sisteme, tako ogrevalne, varnostne, protipožarne, za razsvetljavo, različne gospodinjske stroje, aparate zabavne elektronike, osebne računalnike in drugo opremo, ki je pogosto že računalniško krmiljena. Storitve in sistemi so v inteligentnih stavbah med seboj integrirani, kar omogoča centralno ali oddaljeno upravljanje celotnega bivalnega oziroma poslovnega prostora. Seveda je potrebno interno omrežje stavbe povezati z enim od javnih telekomunikacijskih omrežij. Smolkovič je povedal, da v podjetju razvijajo kompleksne rešitve na področju konvergence tehnologij in celovitih komunikacijskih rešitev, ter da bodo v prihodnjih letih še povečali vlaganje lastnih sredstev v razvoj. »Posebno pozornost bomo posvetili tudi mednarodnemu povezovanju z nosilci znanja in vključevanju v tehnološke mreže.«
V podjetju TELEING že gradijo lastno optično omrežje do posameznih naročnikov (FTTH) in bodo tudi v bodoče razvijali storitve v širokopasovnih komunikacijskih omrežjih na IP platformi, kar bo omogočalo enostavno povezljivost in komunikacijo elektronskih napravvzgradbah. Več informacij o ponudbi podjetja Teleing najdete na njihovi spletni strani www.teleing.si
PR
Ptuj • Končana 3. sezona grajskih vinskih zgodb
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Šestega aprila se je končala tretja sezona grajskih vinskih zgodb, ki so potekale v grajski kavarni Term Ptuj na ptujskem gradu od novembra lani. Zadnji gost voditelja večerov vinskih zgodb Janeza Vrečerja, nekdanjega direktorja Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, je bil enolog Ptujske kleti Bojan Kobal, ki je sezono 2006-2007 tudi začel. Potekal je v duhu naslova večera Jabolko ne pade daleč od drevesa. Nalili so šest suhih vin, eno sladko (renski rizling) in eno polsladko vino (rumeni muškat).
Letnik 2006 je bil izjemen. Od leta 1990 so vedno pogostejši letniki z obilo sonca, malo vlage, ki prinesejo tudi vina z veliko sladkorja, aromatična, je povedal Vrečer. Udeleženci so pokusili vina iz Ptujske kleti, letnik 2006, obe francoski sorti pino in šardone pa je iz svojega bogatega arhiva potegnil Janez Vrečer, vstopili sta že v sedmo leto, proizvedeni sta bili leta 1999.
Aprilsko grajsko vinsko zgodbo in obenem zadnjo v tretji sezoni so pričeli s sivim pinojem, nadaljevali s šardonejem, kot tretjega so nalili sovinjon nobles. Zanj je ptujski enolog Bojan Kobal dejal, da ga je težko predstaviti, ker že v cvetici pove vse, svoj izvor in sorto. Tisti, ki imajo radi sovinjone in iščejo aro-matične, v njem okusijo grozdne jagode, bogatost dežele. Letnik 2006 je dostojen naslednik letnikov 2004 in 2005. Letnik 2004 je bil šampion Slovenije med suhimi vini. Sovinjon je sorta, na kateri Ptujska klet lahko gradi svojo prihodnost. Ptujska klet je v tehnologiji pridelave aromatič-nih vin najdlje v Sloveniji, je še posebej poudaril Janez Vrečer. V suhih vinih je iskrenost največja, zato se vsak izstop iz harmonije, pa naj gre za sladkor, kisline ali alkohol, še toliko bolj pozna. Suhih vin se tudi največ proda, so reden spremljevalec hrane, vedno pogosteje jih ponujajo tudi kot popoldanske aperitive.
Polsladki rumeni muškat se najbolj prileže ženskemu in tudi kakšnemu drugemu klepetu. V okusu se kislina in sladkor lepo združita, za mlajše muškate pa je značilno, da morda nimajo tako dolgega po-ukusa, je o njem še povedal enolog
Bojan Kobal. Tudi zato je enostavno za pitje in uživanje.
Rumenemu muškatu je sledil renski rizling, ki je bil za spoznanje slajši, že iz preteklosti znan kot kralj vin ob kraljevskih letnikih. Zahteva tudi kraljevsko lego in kraljevsko nego, da je lahko kralj. Sicer pa je zelo muhasta sorta, ki jo v Ptujski kleti želijo dvigniti na višjo raven. Renski rizling 2006 je še mladenič, zelo zaprt, sramežljiv v vonju, ga je opisal enolog. Že v tem trenutku pa vsebuje dve tretjini tistega, kar bo iz njega nastalo.
V Ptujski kleti hranijo najstarejše slovensko vino, ki je spomenik slovenskega vinarstva, vinogradništva in slovenske enologije. Na to so zelo ponosni. Za vina, ki gredo v arhiv, veljajo posebne značilnosti, tudi fenolov morajo imeti že v začetku nekaj več, je obrazložil enolog. Vino, ki gre v hranjenje, danes še ni v polni formi.
Paralelo pa so na zadnjem grajskem vinskem večeru v sezoni 2006-2007 vlekli med suhimi vini, ptujskim modrim pinojem - mladičem in francoskima »starčkoma« letnika 1999. Modri pino je enologih besedah ena najbolj muhastih rdečih sort. Ima posebno sadnost, ni pa še v svojem vrhuncu. To se zaznava tudi po vonju, v katerem rahlo še prevladuje les. Veliki svetovni modri pinoji nekoliko spominjajo na podrast, na mahovje in podobno, ali gre v neko drugo smer, ki jo v Sloveniji radi enačijo »z govejo juho«. S ptujskim modrim pinojem so v Ptujski kleti želeli dokazati, da je tudi okolica Ptuja dežela modrih pinojev. »Naši« modri pinoji imajo
Foto: Črtomir Goznik
Enolog Ptujske kleti Bojan Kobal je bil zadnji gost 3. sezone grajskih vinskih zgodb (z njim so se tudi začele), ki jih je vodil nekdanji direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Janez Vrečer. Organizacija in izvedba je bila v rokah vodje grajske kavarne in someljerja III. stopnje Smiljana Benkoviča ter vodje gostinstva Term Ptuj Franca Gerdaka s sodelavci. Za glasbene užitke so skrbeli mladi glasbeniki, najpogosteje Dejan Rihtarič.
tudi sadnost, ki je mogoče francoski modri pinoji nimajo. Enolog Bojan Kobal je povedal, da Ptujska klet želi pokazati, da Ptuj in okolica nista samo dežela belih, temveč tudi rdečih vin.
Vsako vino ima svoj trenutek in svojega potrošnika
Vino pijemo vedno bolj odmerjeno in prefinjeno. Vsako vino ima svoj trenutek, vsako vino ima svojega potrošnika, vsako vino ima svoje razpoloženje. »Upam, da smo v tej sezoni bili dovolj zanimivi, tudi na zadnjem večeru grajskih vinskih
zgodb v tretji sezoni smo poskušali v majhnem delu vpeljati mednarodno sceno s tem, ko smo poskušali pinot noir (Bourgogne) in chardonnay (De Chardonnay), da je bilo vsaj malo primerjave s tistim, s čemer se srečujemo v svetu in kar zadnje čase tudi srečujemo v naših trgovinah. Če poznamo več, tudi znamo bolj ceniti svoje. Mislim, da je tudi namen teh večerov na gradu, da se družimo, da uživamo ob prijetni glasbi in nekih novih vinih, da jih spoznavamo ter da spoznavamo tudi tiste, ki ta vina kreirajo. V treh letih smo slovensko sceno skorajda obdelali in spoznali večino glavnih enologov. Najpogosteje pa je bil naš gost ptujski enolog Bojan Kobal ter
Ptujska klet, kar je tudi razumljivo, saj smo domačini. To je tudi razumljivo, saj moramo izhajati iz svoje tradicije in iz svojih korenin. Zato smo tudi z naslovom zadnjega večera grajskih vinskih zgodb sezone 2006-2007 malo »provocirali«, da smo tudi pri vinu iskali te korenine in primerjave. To je tudi srž življenja, da je pestro, da je različno. To pa moramo tudi spoznavati,« se je od 3. sezone grajskih vinskih zgodb poslovil voditelj Janez Vrečer
Enolog Bojan Kobal je priporočil redno in zmerno pitje belega in rdečega vina, ki ima domače korenine, če pa bo to vino še iz Ptujske kleti, bodo še posebej počaščeni. Tudi ko se vračajo iz sejmov v tujini, so ponosni, da lahko predstavljajo ptujska vina, ki jim kakovost priznavajo tudi tuji strokovnjaki. Franc Gerdak, vodja gostinstva Term Ptuj, je ob tej priložnosti povedal, da v njihovem gostinstvu pričenjajo s ponudbo brezmesnih jedi iz starodavnih žitaric, na večerji iz večih vhodov, ki je bila 20. aprila, in s katero so se tudi resnično poslovili od 3. sezone grajskih vinskih zgodb pa so še enkrat pokusili nekatera domača in tuja vina, ki so jih spoznali v tej sezoni. K izbranim jedem so postregli izbrana vina, da so dosegli harmonijo okusov oziroma poskušali oženiti hrano in vino. Smiljan Benkovič pa je podrobneje predstavil menije iz prastarih žit. Povedal je, da se iz žit dajo narediti okusne sladice, predjedi, glavne jedi in da žita lahko nadomestijo ne samo meso, temveč tudi nekaj več.
MG
Ptuj • Društvo gospodinj Draženci pripravilo razstavo
Razstava »Ajda
«
V okviru dogajanj prazničnega maja v ptujskem muzeju so v petek, 18. maja, ob 15. uri v Grajskem palaciju odprli razstavo »Ajda«.
Pripravilo jo je društvo gospodinj Draženci, ki je posebej za to priložnost izdelalo kopico izdelkov iz ajde, obiskovalcem pa so ponudile tudi recepte za okusne jedi, ki so jih za to priložnost pripravile. Razstavo je odprl župan občine Hajdina, Radoslav Simonič, zbrane pa sta nagovorila
tudi Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, in Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij.
Razstava predstavi ajdo - od semena do pridelka in njegove uporabnosti v različnih oblikah, hkrati pa celo paleto ajdovih jedi. O razstavi in
Foto: Rado Skrjanec
projektu je spregovorila predsednica društva Zdenka Godec, prizadevne članice društva pa so se izkazale s celo paleto ajdovih dobrot.
S projektom »Vse o ajdi« so začele že decembra lani, nadaljevale pa z omenjeno razstavo na ptujskem gradu.
Društvo gospodinj Draženci je bilo ustanovljeno leta 1999 na pobudo Godčeve. Članice društva so zelo aktivne, sodelujejo pri organizaciji kuharskih in pekovskih tečajev, prirejajo predavanja na temo zdrave prehrane, zdravstva, vrtnarjenja, spoznavanja zelišč, obujanja ročnih del in podobno. Pravijo, da je njihov namen prostovoljno druženje žensk, ki živijo na območju vasi Draženci. Želijo povezovati žene in dekleta, skrbijo za izobraževanje, prenos informacij in izkušenj, prirejajo družabne in kulturne aktivnosti ter si prizadevajo za ustrezno mesto podeželskih žena v družbi ter za dvig kvalitete življenja na vasi.
Razstava bo na ogled do 28. maja, vsak dan med 9. in 18. uro.
Dženana Bečirovič
¿Masía i
Foto: Dženana Bečirovič
Kuharski nasveti
Biskvitno testo
Uspeh slaščic iz biskvitnega testa je v prvi meri odvisen od kvalitetnih sestavin in pomena posamezne sestavine, tehnike priprave testa in pečenja. Osnovna sestavina biskvitnega testa so jajca. Najpogosteje v pripravi jedi uporabimo jajca s težo 50 g in ta podatek nam pove, kako sestavimo recept oziroma koliko sladkorja in moke potrebujemo. Pri težkih bi-skvitnih masah je razmerje med moko, sladkorjem in jajci enako oziroma za težo 50 g jajc, uporabimo še 50 g sladkorja in 50 g moke. Za lahke biskvitne mase pri masi enega jajca oziroma 50 g uporabimo še 20 g sladkorja in 20 g moke.
Osnovne sestavine biskvitnega testa pa lahko še dodatno spreminjamo. Tako lahko cela jajca delno zamenjamo z rumenjaki, in sicer do 1/3 ali 1/2 teže jajc nadomestimo z rumenjaki. Takšno biskvit-no testo je zato težje, gostejše in ima v prerezu po peki drobne in enakomerne zračne mehurčke. Pri pripravi težkih biskvitnih mas jajc ni priporočljivo zamenjati z rumenjaki, saj bi s tem preveč znižali količino vode v testu in zaradi tega se v testu slabo topi sladkor, kar vpliva na slabo strukturo testa po peki. Od moke najpogosteje uporabimo gladko moko ali mešanico gladke in ostre moke. V kolikor moko shranjujemo v večjih količinah, jo vedno presejemo, saj s tem moka dobi nekaj zraka in ta zrak dodatno vpliva na rahlost bi-skvitnega testa med peko in po peki.
V biskvitnem testu pa lahko nadomestimo tudi moko s čistim škrobom. Prav tako
Na svetu je preko 500 vrst pasem psov. Vsaka od njih ima svoje lastnosti in značilnosti, dolgodlake, kratkodlake, velike, male, z dolgimi gobčki ali kratkimi, namenjene lovu, zabavi, zaščiti premoženja in lastnikov, družbi, zabavi in še marsičemu. Za večino njih je značilno, da so vzrejeni načrtno po normativih, ki jih pasemski standardi predpisu-
kot pri rumenjakih, velja tudi za moko, da je le polovico lahko nadomestimo s čistim škrobom. Uporabimo lahko pšenični, koruzni, krompirjev in rižev čisti škrob. Bi-skvitno testo, v katerem del moke nadomestimo s čistim škrobim, je po peki bolj fino glede na gostoto in strukturo testa. Dodatek škroba pa zmanjša tudi količino lepka v moki, zato preveč dodanega škroba maso osuši in ji daje grobo strukturo.
Biskvitno testo velikokrat izboljšamo z raznimi dodatki, kot so narezana jedrca lupinastega sadja od orehov, lešnikov, mandljev, pinjol in podobnih dodatkov. Te dodatke vedno primešamo k moki ali škrobu, saj se le tako enakomerno porazdelijo po celotni masi. Prav tako dodajamo vse dodatke, ki so grobo mleti, k moki. V kolikor pa dodajmo drobno mlete dodatke, nam ti že služijo kot nadomestek moke, zato v tem primeru osnovni recept zmanjšamo za toliko, koliko smo dodali mletih dodatkov. Od fino mletih dodatkov najpogosteje dodajmo sladke drobtine, orehe, kakav, navadne drobtine in
podobne dodatke. Pri dodajanju dodatkov pazimo tudi, da dodatki nikoli ne presegajo količine sladkorja v testu, saj to vpliva na okus in strukturo izdelka po peki.
V kolikor v biskvitno testo dajamo manjšo količino bi-skvitnih drobtin, ni potrebno narediti sprememb v receptu, razen če se masi spremeni gostota. Najbolje je, da biskvitne drobtine dodajamo premešane z manjšo količino mleka. Dodatek kakava v biskvitno testo močno vpliva na barvo in aromo biskvitnega testa. V kolikor pa je dodatek kakava prevelik, dosežemo ravno nasprotno kot bi sicer želeli. Zato upoštevamo, da na en kilogram moke dodamo največ 8 dekagramov kakava ali 10 dekagramov jedilne čokolade in pri tem pazimo, da izbiramo čim manj sladko jedilno čokolado.
Zraven tega moramo upoštevati, da biskvitno testo lahko pripravimo na tri različne načine. Tako, da jajca in sladkor stepamo nad soparo tako dolgo, da se sladkor stopi in masa naraste. Maso s tem ogrejemo na 40 stopinj C. Ko masa naraste, previdno dodamo dišave, vanilijo in limono in na koncu primešamo previdno presejano moko. Ta način priprave je primeren za izdelavo biskvitnih rulad in tort.
Tačke in repki
Nabava kužka
To je vprašanje, ki se nam poraja, ko začnemo razmišljati, da bi si popestrili vsakdan in si kupili malo kosmato živalco, mladega kužka. Najprej se posvetimo pasemskim kužkom. Le-ti so lahko z rodovnikom ali brez rodovnika. Rodovnik je dokument, ki ima glede kvalitete živali veliko težo.
jejo. Pri vsakem pasemskem kužku imamo v njegovem rodovniku pregled za nekaj generacij nazaj. Pri vsaki pasmi se teži k temu, da se pri vzreji čimbolj potencirajo pozitivne lastnosti pasme in hkrati tudi izločijo negativne pasemske lastnosti. Tu gre za zapleten proces dedovanja in genetike. Parijo se lahko samo živali, ki zadovoljujejo mini-
malne predpisane pasemske standarde. Ti standardi pa se preverjajo na tako imenovanih vzrejnih pregledih, kjer pasemske živali v bistvu dobijo dovoljenje za parjenje oz. se jim parjenje tudi prepove. Zaradi vseh predpisov in pravil, ki jih je potrebno zagotoviti, so pasemski kužki z rodovnikom praviloma precej dražji od svojih vrstnikov brez rodovnika. Vzrok, da čistokrvni kužek nima rodovnika, je v tem, da starši, en ali oba, nimata vzrejnega dovoljenja, verjetno zaradi napake, ki bi jo prenašala na potomce. Lahko je spočet incestno, to pomeni, da sta starša v ožjem sorodu. Parjenje v sorodu zelo potencira negativne lastnosti in je lahko katastrofalno za razvoj pasme. Potrebno se ga je izogibati in rodovnik je velika garancija, da starši živali, ki jo nabavljamo, niso v sorodu.
Mešančki pa so poglavje za sebe. Prisrčni, inteligentni produkti naravne selekcije, naključij, naravnih zakonov privlačnosti, skratka, krasne živali. Kar se zdravstvene pro-
Biskvitno testo lahko pripravimo tudi tako, da cela jajca skupaj s sladkorjem mešamo s pomočjo ročnega mešalnika ali stroja. V kolikor testo obogatimo z dodatkom maščobe, ga prav tako dodamo na začetku mešanja, da se z dolgim mešanjem maščoba enakomerno in homogeno porazdeli po celotni masi. Moko z ostalimi dodatki primešamo na koncu ročno. Ta tehnika priprave biskvitnega testa je primerna za minjone, biskvitne rezine s kremami, navaden biskvit in podobne biskvitne slaščice.
Biskvitno testo pa lahko pripravimo tudi tako, da ločimo rumenjake od beljakov, rumenjakom dodamo polovico sladkorja, tekočino in maščobo ter penasto umeša-mo. Ročno dodamo moko z dodatki in trdi sneg beljakov z ostalo polovico sladkorja. Biskvitno testo je po peki rahlo, z velikimi zračnimi mehurčki, in je manj primerno za tiste biskvitne rezine, kjer bodo koščki majhni in bi želeli, da bodo čvrsto stali. Iz tako pripravljenega biskvitnega testa pogosto pripravljamo biskvitne omlete, biskvitne rezine s čvrstimi kremami in podobne slaščice.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
blematike tiče, so dostikrat manj zahtevni, manj občutljivi od visoko selekcioniranih pasemskih vrstnikov. Tudi življenjsko dobo imajo večinoma daljšo. 15 in več let stari me-šančki niso nobena redkost. Po inteligenci ne zaostajajo za pasemskimi vrstniki ali pa jih celo prekašajo.
Ljubezen in pozornost, ki jo naklonimo naši živalci, nam bosta v obilju vračala oba, pasemski kužek in mešanček. Oba bosta pripravljena storiti vse za svojega gospodarja in svojo družino. Razlika je samo v tem, da smo pasem-skega morali kupiti. Super je, če imamo možnost, da si lahko privoščimo lepotca po svojih željah in pričakovanjih. Če pa te možnosti nimamo oz. si samo želimo prijazno živalco, ki nam bo popestrila in polepšala življenje, so me-šančki ravno pravi. Lepo je, če rešimo kakšnega zavrženega psička, ki nam bo vse življenje hvaležen. V obeh primerih se bomo pravilno odločili. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Cvetoči maj pred rožnikom
Cvetoči in najprijetnejši mesec maj se polagoma približuje poletnemu rožniku. Narava se je v tem mesecu razcvetela in razrasla z vso žlahtnostjo in bujnostjo. Vrtnemu rastju, ki v rasti in razvoju v tem času zaostaja, je z obdelavo tal, pletvijo, do-hranjevanjem ter skrbno nego in varstvom pred boleznimi in škodljivci še pomagati, da zaostanek nadomesti. Po vremenu na urbanovo, ki godu-je 25. maja, se spogleduje in napoveduje poletno vreme.
V SADNEM VRTU se je pričelo z obiranjem zgodnjih sort češenj in jagod, najprijetnejšim opravilu vse do pozne jeseni. Rumeneti so pričele srednje pozne in pozne sorte češenj, ki se jih rad loteva precej nadležen škodljivec češnjeva muha, ki povzroča črvivost plodov. Privablja jih rumena barva, ki se pri plodovih češenj pojavi ob zorenju pred rdečenjem, kamor samica češnjeve muhe položi jajčece, iz katere se v tednu dni izleže ličinka, ki se zavrta do koščice, kjer se hrani. Plod je tako postal črviv, zaradi zabodljaja skozi kožico pa je nastala rana, po kateri prične gniti. Obranimo se je, če v obod krošnje obesimo več rumenih lepljivih plošč, kamor se ob naletu prilepijo in ujamejo češnjeve muhe, ko pa je zarod večji, kot je to zaradi mile zime v letošnjem letu, pa rumene plošče ne zadostujejo, marveč moramo seči po strupenih insekticidih, škropivu pa dodamo fungicid pred gnilobo plodov.
Ker je češnje bolje obrezovati v času vegetacije kot pa v stanju zimskega mirovanja, to opravimo najkoristneje ob obiranju ter oberemo veje, ki so namenjene izločitvi iz drevesne krošnje, kar na tleh. Pri poletni rezi izrežemo predvsem veje, ki gostijo drevesno krošnjo, nedostopne za obiranje, to so predvsem konci ogrodnih vej in vrhovi. Zmeraj jih režemo, odnosno krajšamo na vzporedne veje, pri čemer ne puščamo nobenih štrcljev vej, ker naglo strohnijo in so nevarni kot pripomoček za vzpenjanje po drevesni krošnji.
Drevesa, ki so v preteklem letu slabo rasla in posajena v letošnji sadilni sezoni, pognojimo s potrebnim odmerkom dušičnega ali mešanega rudninskega gnojila za sadno drevje, ki ga je dobro potrositi pred dežjem in premešati z zemljo, da bodo tla plitvo prerahljana, uničen plevel ter iz njih preprečimo izhlapevanje kapilarne vlage.
V	OKRASNEM VRTU je listje spomladi cvetočih čebulnic narcis, tulipanov, krokusov in podobnih pričelo rumeneti in se sušiti. To je znak, da so čebulice v teh dozorele, niso jim potrebni zeleni listi ki bi asimilirali in jih prehranjevali. Takšno listje lahko požanjemo in odstranimo. Če nameravamo čebulice ohraniti v tleh, površino oplejemo, posipamo s pre-sejano kompostovko in lahko topnim rudninskim gnojilom, plitvo prerahljamo, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo čebulic, ter zasadimo s sadikami cvetlic enoletnic v sklopih, ki bodo okolju najbolje ustrezale.
Zelnate trajnice razmnožujemo in presajamo šele ko so odcvetele in prehajajo v stanje poletnega mirovanja. Poto-nike in njim podobne celo pozno poleti in v zgodnji jeseni. Večino vrst trajnic presajamo v šopih korenin tako, da sadiko pridobimo z oddelitvijo dobro razvitega nadzemnega dela stebla s podzemnim koreninskim šopom od matičnega grma, in kot takšno presadimo v dobro pripravljeno in za-močeno zemljo.
V	zelenjavnem vrtu gredice, s katerih smo že pobrali prvo zelenjavo, pospravimo njihove ostanke in odstranimo plevele s korenino vred ter pripravimo za setev in saditev novih posevkov. Sadimo sadike kolerabice, cvetače, zgodnjega zelja, listnatega ohrovta ter brstičnega ohrovta za poletno rabo, hkrati pa je že čas za setev semen omenjenih vrst ze-lenjadnic za jesensko rabo. Od solatnic sejemo le zgodnje sorte, ki bolje prenašajo dolg dan in ne silijo prenaglo v cvet. Še je čas za sajenje nizkega fižola za pobiranje in rabo v obliki stročja. Posevke rdeče pese preredčimo na dokončno razdaljo, prazna mesta pa izpolnimo s sadikami pridobljenimi pri redčenju. Pri ponovnih setvah smo pozorni, da si na isti površini ne slede enake vrste zelenjadnic.
Miran Glušič, ing. agr.
MwMeáan 25. maja - 31 maja
25 -petek	26-sobota	27-nedelja	28-ponedeljek
29-torek	30-sreda 0	31-četrtek	
Služba in delo
Ali ločite med službo in delom? Če želiš uspeti v življenju, moraš razlikovati in trdo delati, da boš lahko dobil dobro službo. Služba je nekaj, za kar si plačan. Za delo, kot je pomivanje posode, pa ne dobiš plačila. Delo je lahko nekaj, s čimer se pripravljaš na službo. V družbi, kjer živimo, je ogromno dela, ki bi ga bilo potrebno postoriti ... vendar je na razpolago le malo služb! Zakaj tako? V šoli nas izurijo za iskanje službe! Če služb ni, ljudje nimajo dela, četudi je ogromno dela, ki bi ga bilo potrebno postoriti. Ko se zapre kakšna tovarna ali se tovarna preseli v kakšno drugo državo, ponavadi za njo ostane veliko nezaposlenih delavcev. Zaposleni ne vidijo nobene službe in zato ne delajo ničesar, dokler jih iz Zavoda za brezposelne ne napotijo na novo delovno mesto. Podjetnik po drugi strani vidi veliko priložnosti. Podjetnik ve, da bodo službe prišle, če se bo to delo opravilo. Vse preveč ljudi zamenjuje med delom in službo. Preveč ljudi pričakuje brezplačno delovno usposabljanje. Tudi tisti, ki so zaposleni, prevečkrat pričakujejo, da jim bo delodajalec plačal usposabljanje in obenem izplačeval plačo. Veliko jih pričakuje tudi, da jim bo država poklicno usposabljanje priskrbela zastonj. Zato so ljudje ubogi. To ne pomeni le finančno ubogi, ubogi so tudi zato, ker ne cenijo izobraževanja, usposabljanja in priprav, s katerimi si pridobiš spretnosti, za katere bi ljudi plačali! Na svoji podjetniški poti sem dostikrat videl, kako nekateri zaposleni na poklicnih predavanjih ves čas gledajo na uro. Ko je konec ure, hitro vstanejo in zapustijo predavalnico, četudi predavatelj še ni zaključil lekcije. Videl sem tudi zaposlene, ki so raje zunaj, kadijo in opravljajo ali popivajo v gostilni in spremljajo šport po televiziji, se spogledujejo s sodelavcem ali sodelavko, namesto da bi se udeležili predavanja, ki jim ga je delodajalec plačal. Zato toliko ljudi v življenju finančno ne napreduje. Preveč je takih, ki se nočejo ničesar naučiti, četudi bi se lahko naučili zastonj ali bi bili za to celo plačani. In to velja tako za zaposlene kot za podjetnike. Prihajam iz sistema, kjer smo verjeli v brezplačno šolanje. Še dodatne razlike med delom in službo. Zdravniki so porabili ogromno denarja in časa, da so se izučili za svoj poklic. In to preden so bili plačani kot zdravniki. To je eden od razlogov, zakaj zaslužijo več kot večina. Zdravniki so domačo nalogo opravili, preden so za njo bili plačani. Vrhunski športniki. Niti enega vrhunskega športnika ne poznam, ki bi bil plačan za svoje treninge. Vložili so ogromno časa in denarja preden so dobili službo kot profesionalci. Tudi Beatlesi so delali zastonj preden so zasloveli in obogateli! Tako kot zdravniki in vrhunski športniki so plačali, kar je bilo potrebno. Niso zahtevali zajamčene založniške pogodbe, stalnega dohodka in zdravstvenega zavarovanja preden so začeli vaditi. Če želiš postati podjetnik, moraš narediti domačo nalogo.
Mitja Petrič
Z roko v roki po zodiaku
Duševno zdravje
Tehtnica (23. 09. - 23. 10.)
Jesenska pravljica o ljubezni, umetnosti in romantiki
Ona in dojemanje ljubezni
Spada med čutne, uglajene in prefinjene ženske. Slovi po svoji lepoti, urejenosti in smislu za barve. Seveda je vedno lepo naličena in ima razne modne dodatke. Že kot majhna punčka je rada stala pred ogledalom in se opazovala. Znana je po tem, da je nekoliko izbirčna in da svojega izbranca zvesto čaka. Ljubezen je zanjo pomembna, v partnerju išče urejenega moškega, seveda ljubi romantične izzive in zanjo je pomembno dvorjenje. Zdi se, da je nekoliko bolj vpadljiva in da se od časa do časa zdi, da moške privlači, kot magnet. Resnica je, katero vam zaupam potiho, da je nekoliko dvojna in labilna - kar pomeni, da je odvisna od notranjih občutkov.
Mit o Pepelki
Naj še enkrat poudarim, da je zanjo ljubezen pomembna in da je za ljubljeno osebo pripravljena narediti veliko, seveda pa morda tega ne bo takoj pokazala. Ključno vlogo igra umetnost in ima čut za glasbo in ples. Je nekoliko bolj vihrava in zaradi tega je ne bo vedno lahko razumeti, toda prišli bodo tudi dnevi, ko bo nežna in romantična. Rada bere in se izobražuje, zaradi idealizma pričakuje vedno srečo - in to ji je zelo
cTadej óink
hotaml aaholog
Hb^v- mi jes BOS Grem sh "j^i- Sio/Jn I-hka
dobra popotnica za naprej. Lahko bi se reklo, da je večkrat kot Pepelka - nežna in krhka. Čari ljubezni so kot staro vino, ki pridobiva na moči. In ne pozabite, da vam bo ona pokazala, da ima noč svojo moč.
On in dojemanje ljubezni
Njegov zaščitni znak je ubranost in sledi ravnovesju - tako v sebi kot izven sebe. Seveda je na drugi strani kot gugalnica, privlačijo ga skrajnosti in ljubljena oseba bo imela kar nekaj naporov, da najde tisto pravo mesto, da bo uvidel, kaj je srednja pot. Spozna se na veliko stvari, iz najrazličnejših področij življenja in tako je znan po tem, da je prijeten sogovornik. Pričakuje, da imate bistre in duhovite komentarje. Za kakšne hude športne aktivnosti ni nikoli navdušen, bolj pa se znajde v intelektualnih zadevah. Privlači ga urejen videz in ženske, ki so inteligentne in lepe istočasno. Blizu mu je tudi umetnost.
Od ljubezni do posesivnosti
Zelo je dovzeten za pohvalo in mu je všeč, da ga ženska pohvali, če neko zadevo naredi uspešno. Seveda je to lahko
tudi neka zadeva, kako najdete pravo pot in kako ugotovite, kaj mu je všeč in kaj ne. Zanimanje za lepa dekleta je pri njem kot naravna terapija sproščenja. Znan je po tem, da je ljubeznive narave, malo manj znano je dejstvo, da je posesiven. Zanimivo je, da je srečen tedaj, ko se stvari odvijajo po njegovo. Ljubi romantične večere v dvoje in tedaj se lahko stopi v vsej svoji romantiki. Ljubljeno osebo zna tudi presenetiti.
Ob romantičnem večeru
Za ljudi, rojene v tem znamenju, je romantika nekaj najpomembnejšega in so za ta pojem pripravljeni narediti veliko. Če želite osvojiti žensko, bodite prepričani vase in spontani, seveda, če ste lepo urejeni, je to že pol poti k uspehu. Pomembna je rožica in vsako nadaljnjo srečanje naj bo cvet svežega cvetja v ospredju. V primeru, da ste se zaljubili v moškega, bodite odprti za nova znamenja in opazujte, koliko stvari ve. Seveda ne smete improvizirati, štejejo pozornosti, kot je ogled opere, glasba in ples.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Svetovanje za vas, za vse nas
Kako do dobrega počutja? 4. del
Nadaljevanje iz 36. številke
Dobro počutje je tisto, zaradi česar smo lahko dobre volje tudi takrat, ko nas nekdo razjezi ali užali. Če smo notranje uravnovešeni, smo dobre volje, se dobro počutimo. Ne more nas zmotiti hrup, ki prihaja od zunaj, niti tarnanje sosedov ali sorodnikov. Kaj lahko vsak dan storimo zase, da se bomo dobro počutili? Kar nekaj idej, nekaj metod in vaj, ki se uspešno izvajajo po vsem svetu, s katerimi si različni ljudje izboljšujejo svoje počutje, smo že napisali, vse je nekako znano, nič novega vam nismo povedali, o njih ste prebrali že morda večkrat kaj v kakšni reviji, gledali po TV in vse nam je bolj ali manj znano. Tudi filme o tem smo gledali, vendar, če vsega nismo sami preizkusili v praksi, ne deluje. Življenje, ki se odvija na filmskem platnu, je življenje nekoga drugega, mi sami ga lahko samo od daleč opazujemo, če si ne dovolimo osebne izkušnje in se ne podamo na pot iskanja in raziskovanja nečesa novega. Če se ne počutimo dobro, tedaj nekaj v
našem življenju ne delamo pravilno. Če nas npr. boli hrbtenica, je prav gotovo vzrok za to. Prav tako je vzrok za vsako naše počutje. Če čutimo, da nekaj ni v redu, potem moramo tisto spremeniti. Kako in na kakšen način pa je stvar odločitve posameznika. Če nas boli npr. hrbtenica, mi pa še vedno vztrajamo v istem položaju, je to naša napaka. Samo mi smo tisti, ki lahko spremeni vsako situacijo. Samo mi smo odgovorni za svoje življenje, za to, kakšno je naše počutje, zato ga tudi samo mi lahko spremenimo. Nekatere stvari zlahka spremenimo, druge spet težje. Odvisno od tega, kako smo navajeni. Nekateri so že od malega navajeni sprejemati odgovornost in svoje odločitve, drugi pa jih niso rabili nikoli v življenju. In slednjim je zato mnogo težje sprejeti dejstvo, da morajo sami kaj spremeniti, če želijo, da se jim bodo zadeve okrog njih spremenile.
V današnjem času, polnem hitenja in stalnem pomanjkanju
Birokrati
Franc ugotavlja, da je Slovenija kljub antibirokratskemu programu vse bolj birokratska država. Ljudje za okenci oziroma pulti pa vse bolj nedostopni. Zakaj je tako, ali uradnik ni v prvi vrsti človek, šele potem pa brezdušnež? V delovnih sredinah se izoblikuje več vloge in ena izmed njih je vsekakor birokrat. In kaj je pravzaprav birokrat? Birokrat je človek, ki se dosledno ravna po predpisih, ker ga je strah pred osebno odgovornostjo. Predpise običajno pojasnjuje dobesedno in jih zato tudi ne zna povezovati z življenjskimi situacijami. Njegovo ravnanje zavira delo predvsem zato, ker noče v ničemer popustiti. S svojimi zamislimi se počuti vzvišenega nad drugimi, čeprav je zelo nerealističen in neživ-ljenjski. Okoli sebe ustvarja zelo negativno klimo. Seveda antibirokratski program, ki ga želi izpeljati vlada, med drugim predvideva predvsem to, da uradniki zmorejo povezovati predpise z življenjskimi situacijami posameznih konkretnih ljudi, ki živijo svoje življenje in pričakujejo, da jim državni uradniki pomagajo rešiti zanje pereče probleme in ne, da jih pri tem popolnoma onemogočijo s svojo togostjo in brezdušnim odnosom do ljudi, občanov, ki jih pravzaprav plačujejo. Če hoče vlada izpeljati anti-birokratski program, bo vsekakor morala dodatno izobraziti svoje urednike s pomočjo programov, ki omogočajo izboljšati njihovo senzibilnost in moč vživljanja v ljudi in njihove življenjske probleme, takšne pa, ki takega treninga ne zmorejo, pa odpustiti in zamenjati z ljudmi, ki so bolj sprejemljivi za soljudi in imajo tudi primernejši, bolj človeški in manj tog odnos do soljudi, občanov, torej uporabnikov njihovih uslug in storitev. Da smo pa birokratska država, ni samo naša krivda, saj se ogromno potrebnih in tudi nepotrebnih predpisov poraja v Bruslju in jih hočemo ali nočemo moramo upoštevati kot članica EU.
Mag. Bojan Šinko
Prisluhnite pa tudi njegovim potrebam.
Nekaj uporabnih nasvetov (za samske)
Nekaj ne smete pozabiti in to je dejstvo, da oseba, rojena v tem znamenju, potrebuje občudovanje in da morate biti pri tem izvirni. Zanimivo je, da jih lahko najdete kje na zabavi in da bodo lahko motivirali vse ljudi okoli sebe. Ljubijo tisto, kar je lepo in prijetno, ne prenesejo pa kiča ali pretirano cenenih stvari.
Glasba je nekaj, kar jih sprosti in kar jih spravi v dobro voljo. Ženske lahko osvojite s tem, da jim podarite kakšen nakit, seveda ko bodo stvari šle že tako daleč. Na splošno bodite izvirni in če bo temu tako, se bodo kmalu zagreli za vas. Ljubezen je za njih v prvi prijateljstvo in tako ne bodo trpeli kakšne kletke. Stvar boste morali izvesti na prefi-njen način, toda vedite, da bo vedno zmagala ljubezen.
Tadej Šink, horarni astrolog
Novost je moja internet-na stran: www.tadej-sink.si
časa je naš čas še toliko bolj dragocen. Kako ga bomo izkoristili, je spet naša stvar. Lahko cel dan preležimo in na koncu dneva jokamo in stokamo, kako nam je hudo, lahko pa vstanemo že zgodaj zjutraj, zagledamo čudovito sonce, ki vzhaja, pretegnemo naše organe, jih s telovadbo in krepkim dihanjem prebudimo v nov in čudovit prihajajoč dan. Z veseljem prebudimo otroke in skupaj použijemo svež, zdrav zajtrk s svežim sokom ali sadjem. Z radostjo, da smo živi in zdravi, se odpravimo v službo, otroci pa v šolo. Če vstanemo pravi čas, lahko še marsikaj postorimo pred službo in se pripravimo na vse, kar nas čaka v novem dnevu. Od tega, kako se vstanemo, s kakšno mislijo, je mnogo odvisno - večji del dneva. Če pridemo v službo nasmejani, dobre volje, lahko to prenesemo tudi na naše prijatelje na delovnem mestu. Tudi oni nam bodo hvaležni za vsak nasmeh, za vsako spodbudo za uspešen začetek novega delovnega dne. Če pa
bomo že zjutraj vstali z mislimi, kako tečen in naporen dan nas čaka, bomo na vsakem koraku samo čakali, da srečamo nekoga, da mu bomo lahko potožili, kako slabo se počutimo, kako tečen je šef ali kako nas jezijo otroci, potem si že zjutraj določimo, da bo to za nas slab, tečen dan. Vprašajmo se zjutraj: Kako se počutim ali kako bi želel, da se počutim - zakaj se tako počutim in kaj lahko sedaj naredim, da se bom bolje počutil. Če sami ne poznamo odgovora, vprašajmo koga drugega. Morda svojega sodelavca, partnerja ali otroka. Drugi ponavadi bolje vidijo in zaznajo nekatere stvari kot mi sami. Prisluhnimo jim, morda pa imajo prav. Mnogokrat nam lahko otroci povedo resnico o nas, če jim le želimo prisluhniti.
Zavedajmo se, da smo ogledalo svojim otrokom. Kar jim s svojim zgledom dajemo, to sprejmejo za svoje in na podoben način potem delujejo. Mnogokrat se sprašujemo, kako to, da je naš otrok tak in tak. Mnogokrat ne vidimo svojih dejanj, se jih ne zavedamo, otroci pa nas posnemajo in nam nevede sporočajo tisto, kar mi ne delamo prav. Zato naj nam ne bo škoda časa, ki ga preživimo s svojimi otroci, jim prisluhnimo in se včasih spustimo na njihovo raven, a tudi z drugega vidika pogleda-
mo svoje napake in prednosti, ki nam jih pokažejo. V vsaki napaki se lahko mnogo naučimo in vsaka dobra stvar, ki smo jo naredili, se lahko še izboljša, če le želimo, če se ne zadovoljimo s tistim, kar smo dosegli . Dokler smo živi, se učimo, napredujemo v dobrem in slabem. Zakaj bi napredovali v slabem? Če spredvidimo tisto, kar smo delali narobe, lahko to v naslednjem trenutku popravimo in spet prehajamo na pot, ki je boljša od te poznane. Ne omejuj-mo se in se ne prepustimo strahovom. Za vsako zaveso je nekaj novega, pričakujmo in veselimo se novega, boljšega, dobrega. Kaj vse bomo v svoje življenje privabili, je predvsem odvisno od naših misli. Naše misli so tiste, ki so v preteklosti oblikovale to, kar danes živimo. Kaj pa za naprej? Če to spredvidimo, se bomo naprej usmerjali v tisto, kar želimo, in ne v tisto, česar nas je strah. Govorimo: samo, da se nam ne bi zgodilo kaj hudega ... , z ušesi pa že čakamo, kaj bomo slišali, kje se je zgodila kakšna nesreča, kaj je novega, kje je bil rop ali vlom ...
Milena Jakopec,
predsednica društva Feniks - kvaliteta življenja, Mariborska c. 15, Ptuj, 051 413 354
Info - Glasbene novice
Pomlad in poletje sta letna časa, ko največ svetovnih glasbenikov nastopa na svojih velikih koncertnih turnejah. Tudi Slovenija v zadnjih letih postaja zanimiva za največje zvezde in tako bosta v mesecu juniju v Ljubljani kar dva velika koncerta. Oba bosta v hali Tivoli in oba bosta "huda", saj k nam prihajajo Iron Maiden in kontraverzni Marilyn Manson.
Največji skupni koncertni dogodek leta lahko pričakujemo 7. julija, ko bo na vseh kontinentih potekal dobrodelni koncert Earth Live. Posebej za ta dogodek je MADONNA odšla v studio in posnela čisto pop pesem HEY YOU (*****), ki jo bo tudi v živo izvedla 7. julija v Londonu na Wembleyu.
Poznate fantovske skupine Westlife, Backstreet Boys in N'Sync? To vas vprašujem zato, ker so njihovi bivši člani posneli samostojne skladbe. BRIAN McFADDEN je bil dolgo član skupine Westlife in je kot solist tudi v preprosti pop pesmi LIKE ONLY A WOMAN CAN (***)pokazal bolj zrel odnos do glasbe in manjpopovske "lajna-vosti"! Backstreet Boys še prav gotovo niso rekli zadnje v glasbenem svetu in tako je njihov poredni fant BRIAN LITRELL presenetil s pop-rock balado OVER MY HEAD (***). Glavni član skupine N'Sync je bil Justin Timber-lake in njegov kolega iz skupine JC CHASEZ seje podal v pop-rock glasbene vode, a njegova nova skladba YOU RUINED ME (***) je malo zatežena, a ima dodano vrednost v izvirnem besedilu.
Nemški band REAMONN se je pojavil na sceni leta 2000 s ploščo Tuesday in vrh njihovega ustvarjanja je lanska plošča Wish. Prav vsi smo si zapeli njihovo uspešnico Tonight in nekateri tudi skladbi Promise in The Only One (duet z Lucie Silvas). Spevna je tudi prihajajoča skladba kvinteta z naslovom SERPENTINE (****) in v njej s svojim vokalom ponovno najbolj zavaja pevec Rea.
Nemški pevec z italijanskimi koreninami NEVIO mnoge zelo spominja na Erosa Ramazzottija. In res, tudi vokalno sta si izvajalca kar precej podobna in novi as je zaslovel s skladbo Amore Per Sempre. Njegova glasbena linija je sila podobna tudi v novi umirjeni pesmi RUN AWAY (****), ki ima samo angleški naslov, medtem ko je vse ostalo odpeto v italijanskem jeziku.
Cherise in Nadia sestavljata trenutno najbolj vroč britanski house projekt BOOTY LUV, ki dela za založbo Hed Kandi. Duet je leta 2006 skočil s hitom Boogie 2 Nite celo do drugega mesta v Veliki Britaniji in je baziral na samplih hita Tweet. Še večjo dinamiko in komercialno vsebino ima njun novi klubski hit SHINE (****), ki bazira na samplih istoimenske pesmi pokojnega Lut-herja Vandrossa.
LIONEL RICHIE je svojo glasbeno pot začel pri skupini Commodores. Potem, ko v zadnjih letih zvezdnik iz 80. let ni več dosegal stare slave, se je poigral ali podal na pota stare slave z aktualno zgoščenko Coming Home. Hit številka štiri z omenjene zgoščenke je preplet plesnega popa in r&b-ja v komadu ALL AROUND THE WORLD (***). Zanimiv pa je tudi podatek, da je na single formatu dodan tudi remix, ki ga je naredil Bob Sinclar.
Se še spomnite ameriškega pevca z imenom MARIO? Ta je nedvomno osvojil lestvice in svet s hitom Let Me Love You leta 2004. Tri leta kasneje je tik pred izidom tretjega albuma Go in tega napoveduje sočna soul in r&b pesem HOW DO I BREATHE (***), ki po svoji glasbeni strukturi ali melodiji kar precej spominja na hit Let Me Love You.
V mesecu aprilu seje na univerzi Virginia Tech zgodil hud masaker, ko je študent Seung Hui Cho ubil32 ljudi. Ameriški pevec, producent in testopisec je v spomin na žrtve spisal izjemno soul harmonijo RISE UP (*****), ki opisuje občutke študentov po tem umoru. Skladba ima ganljiv tekst in za dodatno razsežnost poskrbi spremljevalni črnski cerkveni pevski zbor.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Minutes To Midnight
(2007 - Warner - Nika)
Linkin Park so sinonim za glasbeni izraz ali zvrst Nu metal. Gre za nenavadne zmesi metala, rocka in tudi rapa. Kalifornijski band je s tretjim albumom presenetil, saj je instrumentalno pestrejši in popolnejši, a pravi rokerji bodo obupani, saj se je band slišno pomehkužil. Le tu in tam je kakšni vzorec metala, tako da prevladujejo rokerske forme, prav tako pa je manj improvizacije. Ta je bila značilna za skupino, ki je kar štirinajst mesecev snemala album Minutes To Midnight in posnela preko sto pesmi, vendar jih je v končni izbor ali na album prišlo le dvanajst. Ali gre za najboljša dela, je težko reči, a zagotovo so mnogi pričakovali bolj trdo godbo Linkin Parkov, ki pa jim je očitno tokrat producent Rick Rubin malo zaprl "ventile" ali jih je celo opeharil za ustvarjalsko svobodo. Njihov bolj umirjen repertoar je meni osebno bolj všeč in tudi določene tekstualne prebliske je vredno vzeti v premislek. Skratka, Linkin Park so po štirih letih ponudili novo gradivo in o prodajnem uspehu albuma Minutes To Midnight sploh ni dvomiti.
Uvodnik Wake nima pravega
smisla, le da poslušalca s svojo bučnostjo ob koncu malo prestraši. Da ostane vse na enakem nivoju poskrbi takoj komad Given Up. Težka godba ima komercialni preliv v refrenu in v ploskanju, ki služi kot ritmična spremljava v določenih delih pesmi. Sočna kletvica ali dve naredijo pesem še bolj grobo, medtem ko je agresivnost sunkovita in ob poslušanju tega komada sem dobil občutek, da bi začel kar razbijati vse okrog sebe! Pravo Nu metal podobo ima pesem Bleed It Out, saj je ritmično poskakujoča rock tema z odpičenim refrenom in surovimi vokalnimi in raperskimi prepleti. Pesem No More Sorrow se začne z vprašanjem Are You Lost oziroma po naše ali si se izgubil? Linkin Park so zmogli na albumu Minutes To Midnight pustiti še en zažigalni in popolnoma hladen metalni komad, medtem ko v ostalih pesmih zvenijo veliko bolj prijazno našim ušesom. Nosilni singl What I've Done je že dal pravo luč, da se je band pomehkužil, a prava kvaliteta te pesmi se skriva v njenem odkritem besedilu o tem, kaj je on storil. Tega vam jaz ne bom izdal, ampak vam bom
Filmski kotiček
Favnov labirint
Vsebina: Leta 1944 je Franco že trdno v sedlu Španije, ki vlada s trdo roko, skupaj s svojimi prav tako železno rigidnimi minijoni. Eden izmed njih dobi nalogo iz gozda iztrebiti lokalne upornike, zato se naseli na kmetiji, ki leži prav ob gozdu. Za njim prideta visoko noseča žena in njena 11-letna hčerka iz prvega zakona. Slednja nevede in zgolj slučajno požene v tek nepredvidljivo serijo dogodkov, ki jo bodo odpeljali v fantazijski svet podzemlja. Toda, preden ji bo dovoljeno vstopiti vanj, mora opraviti tri niti najmanj lahke preizkušnje ...
Plakati, reklame, predfilmi in fotografije iz tega filma delujejo na moč privlačno. Videti je, da gre za prijeten družinski film, ki bi naša zlata mala sončeca sicer lahko tu in tam malce prestrašil, a ne preveč.
To, kar dobimo, je čisto druga pesem. Vaša mala sončeca bodo nedvomno uživala in se pačila ob groznih krvavih prizorih, ki
Izvirni naslov: El Laberinto del Fauno
Igrajo: Ariadna Gil, Ivana Baquero, Sergi López Režija: Guillermo del Toro Scenarij: Guillermo del Toro Žanr: grozljivka Dolžina: 120 minut Leto: 2006
Država: Mehika, Španija
Kdo je režiser filma Favnov labirint?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Rihanna & Jay elly Furtado & Justin F YOU - Ne Yo
Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Mitja Vmkler, Slape 12, Ptujska Gora. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 31. maja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva fi, 2250 (za Info).
izdal, da so ostale pesmi veliko bolj umirjene in z več melodike. Leave Out All The Rest sicer po zasnovi spominja na What I've Done z manj energije, a je tudi daleč od klasične baladne strukture. Največji šok ali intelektualni naboj ima Hands Held High, saj gre za pesem o krutosti vojne. Dodatno napetost v pesem vnašajo vojaški bobni kot spremljava, spremljava pevskega zbora skozi besedico amen in nihajoči vrhunski rap. Malo romantike na drugi strani prinaša Valentine's Day, saj gre za emocionalno ali čustveno ljubezensko pesem, ki nas popelje v mehkejše rock vode. Tri balade na albumu Minutes To Midnight so dobrodošle, vendar In Between, In Pieces in The Little Things Give You Away ne premorejo kakšnega
posebnosti ali trenutka v besedilu, ki bi poslušalca lahko omamil. Pravo presenečenje projekta je skladba Shadow Of The Day, saj je njena rock enakomernost po eni strani popolnoma dolgočasna, po drugi strani pa skladba zveni tako, kot nekatera starejša dela skupine U2.
Linkin Park so in bodo ostali prvaki Nu metal glasbe. Njihov album Minutes to Midnight ima tako nekaj vrhuncev kot tudi nekaj presenetljivo nizkih glasbenih točk. Vendar, če vse skupaj matematično seštejem in od-štejem, je album dovolj svež in pester, da ga imate v svoji zbirki, če ste ljubitelj skupine ali ste neopredeljen gimnazijec, ki lovi ob pomoči svojih prijateljev pravi rokerski intelekt!
David Breznik
gledalcu, tako da se lahko sam odloči, ali je konec srečen ali žalosten. Kakor vam drago.
Avtor filma Del Toro je tako še enkrat potrdil sume, da bolj kot je znan in bolj kot lahko snema filme po lastni viziji, bolj ga zanaša v sfero zgrešenih orgij raznih fantazmov in pošasti, ki so tam samo zato, da šokirajo in da dobro izgledajo, medtem ko kakšne bolj pivotane funkcije v naraciji zgodbe nimajo. Njegov prejšnji film, Hellboy, trpi za popolnoma enako nekoheren-co in njegovega naslednjega, Hellboy 2, bo po vsej verjetnosti doletela enaka usoda. Škoda obetavnega zametka.
Matej Frece
jih je film dokaj poln (rezanje obraza, amputacija noge, razbijanje lica s steklenico, šivanje ustnice, itd.) in jih v podrobnosti prikazuje s prav mučno dolgimi prizori. Krvi je na litre, otroci pa bodo veselo negovali malega sadista v sebi. Kaj pravite? Da so otroci nedolžna, nepokvarjena bitja? Oh, mar niste nikdar videli (ali pa celo sami bili) nekajletnega otroka, ki z užitkom muham trga krila ali hrošče razmaže po steni ali z lečo kuri mravljice? Otroci, da so nepokvarjena svetla bitja? Ja, pa še kaj.
Kje smo ostali? Aja, film seveda ni le grozljivka, ampak ima več plasti. Junaki filma so bolj ali manj črno-beli, glavni nega-tivec je videti kot enkrat preveč matematično odveden patriar-hat (bolestno si želi sina, trpinči ženske, ustrahuje in strelja vse,
ki ga pogledajo postrani), ženske mučno trpijo, lepi ljudje se borijo za svobodo, zdravnik je mučenik, ki hoče reševati življenja itd. Ker je film v španščini, vse skupaj že skoraj preveč spominja na navadno telenovelo.
Šele tretja plast filma je tista, s katero skušajo film prodati: fantazijska pravljica. S to razliko, da se vse skupaj zdi kot izmišljen svet in izmišljeni liki v domiš-lj i j i glavne junakinje, ki si na tak način omogoča psihološko preživetje v krvavi vojni okoli nje. Vsa fantastičnost, vključno z ljubkimi in manj ljubkimi pošastmi, v filmski zgodbi niso »resnični,« temveč le figment domišljije glavne junakinje. Ali pa tudi ne - vsaj na tej točki film interpretacijo prepusti
CID vabi!
Petek, 18. maja, ob 19. uri: potopisno predavanje: Turčija. Miha Mihelič je v Turčijo odpotoval tako kot včasih - z vlakom čez Balkan. Doživel je rafting na reki Dalma-man skupaj z desetimi vodiči z vsega sveta, ki so sedem tednov skrbeli za doživetja turistov - spust po čudoviti divji reki, oglede kanjonov, plaž, mest ... Vstopnine ni! Na ogled je razstava risb, ki so nastale na tečaju risanja pod mentorstvom Tomaža Plavca.
V teh dneh se začenjata:
Glinarjenje - začetni tečaj oblikovanja gline
Tečaj risanja - druga skupina
Sobota, 19., in nedelja, 20. maja: Stop the polution - start the ®evolution. Skupinska izdelava grafita s Sašem Fenosom na ekološko tematiko. Grafit bo nastal na steni zbiralnice ločenih odpadkov na parkirišču trgovine SPAR na Osojnikovi cesti 9. Sreda, 23. maja, ob 14. uri drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta v šolskem letu 2006/07. Mladi parlamentarci iz osnovnih šol v Upravni enoti Ptuj bodo ponovno obravnavali letošnjo temo - Naše mnenje o devetletki. Drugo zasedanje je namenjeno obravnavi sprememb, ki so se na tem področju zgodile v tem šolskem letu, in odprtim vprašanjem v zvezi z osnovno šolo nasploh. Sreda, 23. maja, ob 17. uri: odprtje razstave natečaja »Moj pogled«. Osnovnošolci in srednješolci, ki so poslali svoje izdelke na ekološki natečaj, in njihovi mentorji bodo prejeli priznanja za sodelovanje, najzanimivejši in nagrajeni likovni, literarni in fotografski izdelki pa bodo razstavljeni. Avtorji najboljših izdelkov bodo prejeli tudi nagrade. Razstava bo ostala na ogled do konca šolskega leta. Napovedujemo!
Petek, 25. maja, od 17. do 20. ure v Termah Ptuj: Z glavo na zabavo - v vsakem vremenu! Igre, nagrade, glasba, druženje.. zabava! Nastopajoči: Generacija Nulanula - raper Pižama, kantavtor Peter Andrej, čarovnik in požiralec ognja Sam Sebastian, DJ Zok, žonglerka Petra in animatorji. Nagrade v skupni vrednosti več kot 2000 EUR bodo podeljene zmagovalcem različnih spretnostnih tekmovanj. Glavna nagrada: obisk koncerta RED HOT CHILI PAPPERS v Udinah! Vabljeni učenci 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol. Izvedbo projekta je omogočila Mestna občina Ptuj. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Štajerski TEDNIK
ŽENSKI SPOLNI APARAT S SPERMO
GOSTINSKI LOKAL
VARNOSTNO RAZSTRELIVO V RUDNIKIH
ROD MACK
SUROVINA ZA ZDRAVILA
USIHANJE ORGANA
KOŠARKAR (DOMEN)
SKAKALEC ZANDANEL
JANEZ ROHACEK
TRAK ZA HLAČE
SKUPINA ŽUŽELK
GRŠKI FILOZOF
KIT. UTEŽNA MERA
PAZNIK
ZNAK ZA MNOŽENJE
IZD. HARMONIK (MARTIN
KAČJI GLAS
PISANA TROPSKA PAPIGA
SVILENA TKANINA
POSODA ZA VINO
MESTO V ČEČENIJI
EGIPČANSKI SODNIK UMRLIH, OZIRIS
SOL FTALNE KISLINE
PREDSTAVNIK REIZMA
IT. MOŠKO IME
OSVOBODILNA FRONTA
SMUČAR PETROVIČ
STROKOVNJAK ZA GRECIZEM
NAŠA TISKOVNA AGENCIJA
DRŽAVA V
NIGERIJI
ORANJE
NEMŠKA SODNICA (KIRSTEN)
Štajerski TEDNIK
POZNA ŽIVLJENSKA DOBA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sokol, trava, reist, AJ, Er, deževnik, spremena, riniatrija, Oreiller, Skatalites, Pen, Ifa, dno, Ravena, Oga, Niseros, poker, Truman, rž, Mal, Olano, nadir, skalina, Vitus, idol, Stevič, Stenina, Kati, koraki, Alcover.
Ugankarski slovarček: ABIA = država v afriški državi Nigeriji; ANAKSAGORAS = starogrški jonski filozof; ANEREDIT = mineral; ARBIT = ime francoskega slikarja Blatasa; FTALAT = sol ali ester ftalne kisline; KASTORIA = mesto in jezero v grčiji; KSILENOL = surovina za fenolno smolo ali zdravila; OSIRIS = egipčasnki bog, sodnik, umrlih, tudi Oziris.
Zanimivosti
Sončna očala kot obvezni del šolske uniforme
Sydney (STA/dpa) - Zaradi povečanega števila očesnih bolezni in kožnega raka bi morala sončna očala postati obvezni del šolske uniforme, trdijo avstralski znanstveniki. Rezultati študije, ki so jo izvedli na 640 mladostnikih in jo bodo predstavili na bližajoči se okulistični konferenci, so pokazali, da je zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom poraslo število primerov očesnih bolezni in kožnega raka. Študija je ugotovila, da ima skoraj 74 odstotkov učencev sončna očala, vendar jih ne uporabljajo. Študija je prav tako zabeležila zelo nizko osveščenost o tem, da močno žarčenje lahko povzroči očesne bolezni kot sta mrena ali kožni rak na vekah. Dinesh Selva z Inštituta za oku-listiko pravi, da se na spodnji veki zelo pogosto pojavlja kožni rak. "Če bi v šolah uvedli pravilo nošenja sončnih očal, kot smo to storili s kapami v številnih avstralskih šolah, bi to imelo močan učinek," trdi profesor Selva.
Diamanta iz 19. stoletja prodana za 5,8 milijona evrov
Ženeva (STA/AFP) - Diamanta, ki sta pripadala La Paivi, legendarni osebi pariške visoke družbe 19. stoletja, so na
dražbi v Ženevi prodali za 9,67 milijona švicarskih frankov (5,8 milijona evrov) neimenovanemu kupcu, ki je lici-tiral po telefonu, je sporočila avkcijska hiša Sotheby's. Draga kamna sta bila tako prodana za skoraj dvojno vsoto od ocenjenih treh milijonov evrov. Diamanta "izjemno rumene barve", eden je v obliki blazinice, drugi hruške, merita 102,54 karata oz. 82,48 karata. Diamanta izvirata iz družine grofa Guida Henckla von Donnersmarcka, ki jih je podaril soprogi Blanche de Paiva. Rojena v Moskvi okoli leta 1819 kot Esther Lachmann, je bila La paiva v Parizu znana po številnih ljubezenskih zvezah in porokah, med drugim se je poročila tudi za markiza Paivo, ki mu dolguje ime in naslov. Leta 1871 se je poročila z grofom von Donnersmarckom, ki jo je zasipaval z dragocenim nakitom.
Načrtovana poroka je padla v vodo
Whittehaven (STA/AP) - 24-letnemu Jasonu Wilsonu so načrti za poroko dobesedno padli v vodo, ko je njegova zaročenka, 24-letna Emma Thomason, pospravila vse njegove stvari v kombi, se odpeljala v pristanišče v Whitehave-nu na severozahodu Anglije in namerno ni povlekla ročne zavore tako da je vozilo padlo v morje. Nesojena mladoporočenca, ki sta skupaj sedem let in imata dva otroka, sta se skregala, nato pa je Emma vse Jasonove stvari dala v
kombi, ki je končal na dnu pristanišča. "Ostala mi je samo obleka, ki sem jo imel na sebi. Nisem ji še povedal, da je poroka odpovedana, vendar mislim, da to lahko sama sklepa," je dejal Jason.
Britanec prvi z jadralnim padalom preletel Everest
Katmandu (STA/AFP) - 33-letni Bear Grylls je postal prvi človek, ki je s pomočjo jadralnega padala preletel najvišjo goro sveta, Mount Everest. Nekdanji britanski vojak seje na to pot odpravil s posebnim motornim jadralnim padalom, s katerim je dosegel potrebno višino za najvišji vrh sveta, ki se nahaja na 8848 metrih nadmorske višine. "To je bila čudovita izkušnja," je po vrnitvi dejal Gryllis in dodal, da je to bil zanj "sanjski polet". Letos se na najvišjo goro sveta namerava povzpeti okoli 550 ljudi.
Redkega belega tigra so predstavili javnosti
Santiago de Chile (STA/AP) - Uprava živalskega vrta Metropolitan v čilski prestolnici je v petek obiskovalcem predstavila enoletnega redkega belega tigra, ki so mu dali ime Pampa. Modro-oki Pampa, ki tehta 120 kilogramov, v dolžino pa meri tri metre, je prišel na svet v Argentini, uprava živalskega vrta pa mu je že našla partnerko, dveletno
samico Luno, kije trenutno v mehiškem živalskem vrtu. Bela barva pri tigrih nastane v primeru, da imata oba starša poseben gen za to barvo.
Preiskava o tatovih ženskih las
Yangon (STA/dpa) - Poročila o nenavadni kraji ženskih las, do katerih se dolgoprstneži dokopljejo v gneči ali na prepolnih avtobusih, so v Mjanma-ru na jugovzhodu Azije sprožila pravo vojaško preiskavo. Po pisanju lokalnega časnika je glavno mesto Yangon zajela prava mrzlica striženja ženskih las v javnih avtobusih. Nekatere ženske so škodo opazile šele, ko so stopile pred ogledalo. "Odrezali so mi lase v prepolnem avtobusu, ko sem se vračala z dela. Ničesar nisem čutila, le da se nekateri ljudje smukajo okoli mene," se spominja 23-letna prodajalka Anita, ki je bila donedavna znana po svojih dolgih laseh. Preiskava medtem že potrjuje, da gre za nov velik posel. Frizerski saloni v t. i. "novih mestih" v okolici Yangona rastejo kot gobe po dežju in za odrezane lase, iz katerih kasneje delajo lasulje, ponujajo za od 320 do 500 ameriških dolarjev. "Nekatere ženske svoje lase skrivoma prodajo za hrano, svoji družini pa rečejo, da so jim jih ukradli lopovi, saj bi njihovi svojci raje stradali, kot žrtvovali lase svojih mater ali sester, "pa je drugo plat zgodbe razkril nek neimenovani prodajalec las.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 26. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.15 Med najmlajšimi (Nataša Pogo-revc). 9.30 Otroški radijski vrtiljak (Tatjana Mohor-ko). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
NEDELJA, 27. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 28. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (iz-
bor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 29. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škr-janec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin, Nova Gorica).
SREDA, 30. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Puše-njak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
ČETRTEK, 31. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45
Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 17.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
PETEK, 1. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na da našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in od govori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture.12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Postali boste romantični in sledili notranjim prepričanjem. Čeprav pogum še vedno ostaja na prvem mestu, boste pridobili ugodne priložnosti, da se izkažete v ljubezni. Pri komunikaciji bo več poudarka, kako izražate besede. Na delovnem mestu vas čaka samoiniciativni projekt!
se v neviden svet skrivnostni in simbolizirani boste s tiho vodo, ki globoko dere. Ne bodite preveč občutljivi in čas bo, da speljete vodo na svoj mlin. Energije bo nekoliko manj, toda sprostila vas bo narava. Uspehi se bodo postopoma odvijali v službi. Ljubezen - obilica harmonije!
DVOJČKA
Energije bo veliko in tako boste korak za korakom reševali zadeve. Določene stvari se bodo zgodile nekoliko bolj hitro in druge bolj počasi, kot bi sprva pričakovali. Ne bodite naivni, ampak se aktivno lotite vsega. Srednja meja je tista, katera obljublja briljantne rezultate.
RAK
Notranji nemir se bo okrepil in vendar v tem ni nič slabega. Kajti tako boste našli energijo, da stvari postavite na tisto mesto kamor sodijo. Zanimivo je, da vas bodo delavne ljubezni klicale in da vas bo v ljubezni partner razvajal. Srečo ne iščite izven sebe, pač pa v sebi!
LEV
J'y Pot k uspehu je od časa do časa tudi strma, vendar boste znali prisluhniti sebi In tako doseči tisto, kar vas veseli. Prav gotovo vas ne bo spremljala diplomacija, vaša zaščitnica bo pogumnost in tako stvarem pridete do dna. Ne pozabite na tiste vrednote, ki so vam blizu, čas je za razvajanje!
DEVICA
Gozdna pot bo kraj, kjer se soočite s tistimi rečmi, ki so vam blizu In vam nekaj pomenijo. Postali boste zelo komunikativni in se zgovorno lotili vseh nalog, ki jih za vas piše življenje. Privlačila vas bo družba, odprle se vam bodo nove poti in sledila bo razrešitev neke dileme.
TEHTNICA
Ritem življenje boste instinktivno uskladili s svojimi notranjimi potrebami In tako privabljali prijetne ljudi v svojo bližino. Seveda boste tkali pot in meje se bodo vidno razločevale. Sprostile vas bodo tiste majhne pozornosti, ki so na videz nepomembne. Presenečenje vas čaka v ljubezni!
ŠKORPIJON
Odkrili boste, da vas ljubezen še vedno zdravi in da je sestavnI del življenja. Poleg tega se poglobite v zakonitosti psihologije in odkrijete marsikaj zanimivega, tako o sebi kot o ljudeh, ki so vam blizu. Zdi se, da zasvetite s tistimi talenti, ki jih negujete globoko v svojem srcu.
STRELEC
Prihaja spontani čas in lahko se boste soočili s tistim, kar vas moti. Sledila bo neka prijetna sprememba in na drugi strani imate možnost, da se odločite, kaj bi spremenili. Na delovnem mestu se bo odvijalo veliko stvari posredno ali neposredno v povezavi z denarjem. Zaupajte vase!
KOZOROG
Skozi pogovor razkrijete tisto, kar morate spremeniti, da bi lažje dosegli cilje, ki ste si jih zastavili. Pridobili boste notranjo moč in tako pogumno zastavili korak na poti k sreči. Ozavestili se boste, da vam je srčni izvoljenec zelo naklonjen in da so njegovi nasveti poučni.
VODNAR
tiiuUM Barve usode se bodo zablešča-Wmr Ie ¡n zt)ise. da se bodo zgodile prijetne spremembe. Lažje In j pogumno se lahko soočite s svojimi dvomi in počasi bo čas, da stvari daste na tisto mesto, kamor v osnovi sodijo. Ne bodite skeptični, ampak imejte vero vase in v boljši jutri!
RIBI
Ljubezenska sreča bo na vaši strani, vlila vam bo zaupanja in tako boste kos vsem zadevam, boste morali opraviti. Zdi se, da se soočite s svojim bistvom in da na intuitivni način veste, kaj je primerno za vas. Z neko čarobno energijo pa vas bo napojila narava!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
MINERAL
ERIKA FRAS
Vozili smo • Toyota auris 1.4 D-4D luna
Toyotin zlati „deček" zamenjuje corollo
Kombilimuzina spodnjega srednjega razreda corolla je kljub zvenečemu imenu in prodajnim uspehom svojo zgodbo že zaključila. Namesto nje zdaj nastopa auris, s katerim želi največji izdelovalec avtomobilov na svetu igrati vidnejšo vlogo v tržno zanimivem segmentu vozil, še posebej v Evropi, saj je bil razvit za evropske kupce. Njegova oblika je sicer sodobna in všečna, a prav nič razburljiva. Je zmes corolle in novega yarisa, slednji pa že sedaj velja za prodajno uspešnico.
Auris se uvršča v nižji srednji razred, v katerem dominirata „neuničljivi" Volkswagen golf in renault megane, ter zamenjuje corollo, ki bo v kratkem na voljo le še kot štirivratna limuzina. Če smo odkriti, corolla nikoli ni bila avtomobil, ki bi osvajal zaradi svoje fatalne zunanje podobe in da se aurisu to ne bi zgodilo, so mu nekaj več svežine in sodobnosti dali s potezami, predvsem na prednjem delu, ki kot že omenjeno spominjajo na simpatičnega yarisa. Oblikovalci v tem pogledu vendarle niso razočarali, saj je avtomobil z enoprostor-sko zasnovano potniško kabino skladen in zrisan v istem oblikovalskem studiu kot yaris, res pa je, da so zadržani Japonci imeli pri oblikovanju zadnjo besedo.
4,22 m dolgi auris ima dokaj kratek, a visok prednji del s poudarjenim Toyotinim znakom na prednji maski in spominja na corollo, kar je lahko tudi dobro, ker njeni vozniki ne bodo imeli občutka, da vozijo star model. Nizka bočna linija, ki se proti zadku rahlo dviguje, je prijetno zaobljena in tak je tudi rahlo napihnjen zadek. Zunanja podoba torej ne jemlje daha, vendar je premišljena, skladna s hišnimi smernicami in narejena od znotraj navzven, kar naj bi vplivalo predvsem na prostornost avtomobila.
Več razburljivosti opazimo v že skoraj futuristični notranjosti, predvsem zaradi nevsakdanje sredinske konzole, ki je v loku speljana med obema sedežema; pod njo najdemo odlagalni prostor, na njej pa gumbe in stikala radijskega sprejemnika ter klimatske naprave, prestavno ročico in na koncu še ročno zavoro. Sredinska konzola z visoko nameščeno ročico menjalnika je resda elegantno oblikovana, a izdelana iz cenenih materialov, kar nekoliko pokvari celotni vtis. Na instrumentni plošči imata osrednje mesto dva okrogla optitronska merilnika, v njuni sredini pa sta zaslona še za dodatne informacije. Preizkusni auris je bil opremljen s kazalcem ekonomične vožnje, ki vozniku „predlaga", kdaj naj prestavi v višjo oziroma nižjo prestavo, čeprav neke posebne koristi v njem nisem videl. Kot neke vrste posebnost naj omenim klimatsko napravo, pri kateri posebno sito na vrhu armature hladen zrak v kabino vpihuje na „prijazen" oziroma manj boleč način; torej nikoli neposredno v glavo voznika ali sopotnika. Tako kot že pri ya-
risu so tudi pri aurisu uporabili načrtovanje iz potniške kabine navzven - položaj za volanom je zaradi vzdolžno in po višini nastavljivega volanskega obroča ter višinsko nastavljivega sedeža zelo dober, zato tudi višji vozniki ne bodo imeli težav s koleni in glavo.
Ergonomija je dobra, stikala pa se nahajajo tam, kjer bi jih logično tudi iskali, čudi zgolj pomanjkanje naslona za voznikove roke, ki je v skoraj eno-prostorskih kombilimuzinah že običajen dodatek. Auris v primerjavi s tekmeci ponuja več prostora na zadnji klopi, pa tudi prtljažnik je nekaj večji kot pri večini konkurentov. Zaradi 354 litrov, kolikor znaša njegova osnovna velikost, si vam ne bo potrebno beliti glave, kam pospraviti vsakdanje nakupe, hkrati pa ga hitro in enostavno povečamo ob pomoči asimetrično prekucljive zadnje klopi in s tem dobimo 761 litrov prostora. V Sloveniji je slednje še kako pomembno, saj imajo avtomobili nižjega srednjega razreda velikokrat vlogo družinskega avtomobila. Znani in praktični easy flat sistem zlaganja zadnjih sedežev oziroma klopi se je v aurisa preselil iz enoprostorske corolle verso - v vozilo lahko zato spravite do 171 centimetrov dolge predmete.
Preizkusnega aurisa je poganjal 1,4-litrski dizelski motor D-4D. Začetni dvom v primernost prostorninsko skromnega motorja za 1,3 tone težak družinski avto se je izkazal za upravičenega, saj motor pod
Foto: Danilo Majcen
1800 vrtjaji v minuti ni dovolj odziven in prožen, zato je potrebno motorne vrtljaje držati nad vrednostjo 2000. Zmogljivosti so torej bolj lenobne kot športne, a za vsakdanjo vožnjo zadostujejo, hkrati pa boste s tako toyoto v povprečju „skurili" skromnih 6,5 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov, kar je dober rezultat.
Paket opreme luna ponuja večino avtomobilskih dodatkov, tako da kupcu ne ostane veliko neuresničenih želja in med ostalim vključuje samodejno klimatsko napravo
dvopodročnim delovanjem, radijski sprejemnik in predva-jalnik zgoščenk, električno nastavljiva in ogrevana vzvratna ogledala ter več informacijski zaslon, ki ponuja podatke o razdalji, ki jo lahko prevozite z razpoložljivim gorivom, o zunanji temperaturi in o času. Japonski proizvajalec vozil gradi svoj sloves tudi na varnosti, saj je auris na Euro NCAP preiz-
Foto: Danilo Majcen
kusnem trku prejel vseh pet zvezdic za varnost, a bolj kot pet zvezdic za varnost odraslih potnikov pri Toyoti poudarjajo visoko oceno za varnost otrok in pešcev. Za dodatno varnost je avtomobil opremljen z de-vetimi(!) zračnimi blazinami, ki vključujejo tudi voznikovo zračno blazino za zaščito kolen in zračne zavese.
Auris je eden tistih avtomo-
bilov, pri katerih prvi vtis ne zdrži, saj ne izstopa po svojih lastnostih, a po njih tudi ne zaostaja. Preseneča me, da se pri Toyoti močno trudijo prepričati nove kupce, da auris ne predstavlja zamenjave za legendarno corolle, kajti za njeno vzdržljivost in nepokvarlji-vost pravzaprav težko najdemo resnega konkurenta. Nobeden od njiju ne stavi na izzivalno obliko, ki bi pritegnila kupce, ampak raje na domiselne in uporabne rešitve notranjosti ter ustrezno varnost in zanesljivost. Morda ne bi bilo napak, če bi pri Toyoti poudarjali (vsaj) ta del njune sorodnosti. Toyotin najnovejši zlati „de-ček" nižjega srednjega razreda bo brez dvoma povzročal sive lase konkurenci, saj ima gene in odliko predhodnice s kar 40-letno tradicijo.
Danilo Majcen
toyota auris 1.4 D-4D luna (5 vrat)	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM	1364/ 90
največji navor v Nm pri v/min	190 pri 1800 do 3000
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	175 / 12
poraba goriva v 1/100 km	5,0 / 4,5 / 5,8
splošno jamstvo / jamstvo zoper prerjavenje	3 leta / 12 let
vrednost modela auris 1.4 D-4D luna v € / SIT	18.170 / 4.354.258
kovinska barva v € / SIT	380 / 91.063
vrednost preizkusnegamodela auris 1.4 D-4D luna v € / SIT	18.550 / 4.445.321
www.toyota.si


Auris. Nova Toyota.
AH Furman Rogaška c. 13, Ptuj, 02 788 54 77
TODAY TOMORROW TOYOTA
Krvodajalci
5.	april -Albin Belšak, Koračice 22; Irena Ko-rent, Črmlja 20; Srečko Roškar, Biš 63; Darko Vrbnjak, Nova vas pri Markovcih 74; Anton Bukšek, Žetale 51/c; Matej Pelc, Štajngrova 7, Benedikt; Marjan Valher, Sp. Gorca 58; Primož Plohl, Sobetinci 31/a; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Blaž Gabrovec, Pekel 30/b, Pesnica pri Mariboru; Franci Viher, Veličane 38; Štefan Petrovič, Strajna 45; Andrej Vrabl, Placar 57; Irena Rola, Črmlja 12/a; Dragan Posavec, Ul. Svobode 7, Miklavž na Dravskem polju; Roman Korent, Črmlja 12; Ivan Šegula, Jur-šinci 48; Simon Kos, Trnovska vas 12; Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Dominik Kodrič, Stojnci 4/b; Simona Kukovič, Spuhlja 9/a; Milica Bezjak, Ločič 27; Marija Čeh, Bišečki Vrh 2; Janez Zavec, Zg. Leskovec 9/b; Uroš Majerič, Črmlja 20/b; Dejvis Pahor, Bolgarska
6,	Maribor; Nevenka Lebar, Gorišnica 93/a; Biserka Selak, Videm pri Ptuju 7/b; Olga Ze-lenik, Markovci 67/d; Helena Šegula, Dornava 74/a; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7; Franc Kralj, Desnjak 3; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Kajetan Brodnjak, Hajdoše 56/a; Matej Munda, Strniš-če 27; Frančiška Novak, Na postajo 59, Ptuj; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Franc Cafuta, Za-mušani 22/c; Antonija Korent, Črmlja 12.
12.	april - Franc Velnar, Hum 30; Marta Munda, Sodinci 9; Franc Horvat, Muretinci 27; Ignac Sluga, Levanjci 26; Olga Čuš, Bratislavci 42/a; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Anton Brodnjak, Placar 19; Edvin Horvat, Muretinci 51; Anton Kelenc, Gorišnica 47; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Valerija Kovačec, Dolič 31; Štefan Lenart, Destrnik 31; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Peter Gajšek, Ul. Borisa Kraigherja 6, Kidričevo; Jelka Pšajd, Vintarovci 35; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Franc Kukovec, Placar 7/a; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Mateja Cvetko, Grajenščak 22; Janez Murko, Vitomarci 33; Cvetka Zorec, Ločki Vrh 11; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Darija Toplak, Mestni Vrh 99; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Viko Cvetko, Hlaponci 53; Rudi Fridl, Ločki Vrh 27; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a; Janez Simonič, Vintarovci 34; Ivan Pšajd, Vintarovci 35; Rado Toplak, Mestni Vrh 99; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Dejvid Jurša, Vintarovci 72.
15.	april - Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Vlasta Mršek, Ul. Jožefe Lackove 34, Ptuj; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Andreja Graifoner, Rimska pl. 3, Ptuj; Dragica Molnar, Volkmer-jeva 5, Ptuj; Robert Bračko, Prešernova ulica 23/b, Ptuj; Štefka Vaupotič, Spuhlja 60/a; Dragica Veček, Kolodvorska 17, Pragersko; Branko Korez, Stogovci 22; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Saša Soldo, Goriška 5, Maribor; Kristina Kuhar, Strelci 14; Sonja Plečko, Brezula 58; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Valerija Gregorec, Ul. 5. Prekomorske 21, Ptuj; Danica Mahorič, Brstje 1; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Stanko Polič, Vintarovci 76; Milica Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Milan Krajnc, Grajena 36; Milena Vogrin, Slavšina 37; Primož Babič, Ul. Heroja Nandeta 50, Maribor; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Franc Trafela, Tržec 45; Vinko Simonič, Dornava 3; Vlasta Golob, Markovci 32; Ivan Kovačič, Po-lenšak 44/b; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja
19,	Ptuj; Ivan Poljanec, Bukovci 120; Dušan Antalašič, Cesta ob Gramoznici, Miklavž na Dravskem polju; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Andrej Vindiš, Mala Varnica 4/a, Zg. Leskovec; Darko Šeruga, Švajgerjeva 2, Ptuj; Marjan Čeh, Dornava 31; Roman Skuber, Popovci 20; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Tatjana Lednik, Greenwiška c. 10/a, Maribor; Vinko Križanec, Sestrže 6; Branko Čepic, Prešernova
20,	Maribor; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Stanislava Gabro-vec, Bukovci 137.
16.	april - Tatjana Keres, Borovci 9; Vladimir Tili, Kicar 48; Branko Sitar, Kungota 158; Ivana Modrič, Kicar 10/a; Branko Rojko, Grajenščak 28; Olga Toplak, Maistrova 11, Ptuj; Milan Arnuš, Podvinci 92/a; Janez Kokol, Suha veja 8; Marko Bricelj, Cankarjeva 6, Ptuj; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj.
19. april - Janko Ozmec, Trgovišče 52; Marta Hanžič, Obrež 125/a; Drago Trop, Lešniški Vrh
13,	Ormož; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurberku; Drago Dobnik, Kungota 40; Stanislav Korpar, Žab-jak 24; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Alojz Cizerl, Mezgovci 62; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zgornja Ložnica; Marjan Vajda, Spodnji Ključa-rovci 1; Slavko Petrovič, Podvinci 2; Srečko Hri-bernik, Na Boč 22, Poljčane; Alojz Pihlar, Kicar 131; Hermina Muršek, Zagrebška c. 113, Ptuj; Irena Gajšek, Placar 7; Janez Bratušek, Kicar 96; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Drago Maglica, Prepolje 87, Starše; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Janez Goričan, Placar 11/a; Dušan Pernek, Majšperk 20; Martin Šegula, Gradišča 12/b; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a; Martina Florjanič, Strelci 9; Ana Belšak, Drstelja 30/a; Miran Gradič, Na Boč 24, Poljčane; Martin
Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj. 23. april - Dušan Krajnc, Zamušani 25; Janez Toplak, Gabec 3, Sv. Jurij ob Ščavnici; Alojz Fric, Destrnik 58; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Anton Peršuh, Trnovec 4/a; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Drago Furek, Draženci 87/ a; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Jožica Skok, Berinjak 4, Zgornji Leskovec; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Matevž Mohorko, Apače 3; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Andrej Rožman, Sovjak 93; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Franjo Petek, Slovenska cesta 9, Središče ob Dravi; Uroš Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Zvonko Kolar, Apače 188; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Bojan Merc, Soviče 12; Jasmina Kapelar, Ku-nova 24, Spodnji Ivanjci; Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ptuj; Leon Turk, Gerečja vas 32; Boris Blažek, Radehova 42/a. 26. april - Andrej Mlakar, Lovrenc 105; Robert Horvat, Lača ves 33; Anica Horvat, Podvinci 21/b; Slavko Repec, Zg. Pristava 37; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Lidija Medved, Podlože 69; Stanko Kovačec, Zrkov-ska c. 184/a, Maribor; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo; Boris Železnik, Nadole 4; Jože Muzek, Muretinci 57; Sašo Nahberger, Zagrebška cesta 118, Ptuj; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Franc Sluga, Stogovci 17; Franc Čuček, Podvinci 38; Darko Horvat, Tržec 11/b; Janko Zamuda, Tibolci 55; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a; Janez Požar, Lancova vas 60; Andrej Leskovar, Breg 47/a, Dornava; Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 6; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Vojko Dražkovič, Starošince 34; Darko Emer-šič, Tovarniška c. 4, Kidričevo, Dragica Strelec, Zamušani 22/b; Miran Pešl, Arbajterjeva 8, Ptuj; Vinko Matjašič, Gabrnik 22; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Barbara Gajšek, Podleh-nik 66/a; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Silvo Kocuvan, Vitomarci 4/a; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Stojan Safošnik, Zg. Jablane 6; Maksimiljan Črnko, Selska c. 29, Ptuj; Branko Pernat, Lovrenc na Dravskem polju 9; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Franc Kump, Senčak 11; Imer Brojaj, Žabjak 48/b; Sašo Brence, Kostanjevec 39, Zgornja Ložnica; Franc Korez, Janški Vrh 56; Franček Trčko, Šikole 3; Branko Krošl, Lovrenc na Dr. polju 2; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Boris Gorišek, Skrblje 8, Majšperk; Robert Cestnik, Zagrebška cesta 113, Ptuj; David Vrečko, Čermožiše 29; Janko Pihler, Moškanjci 27; Franc Mertuk, Trnovec 20; Darko Vukovič, Zlatoličje 50.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX ŠKODA FELICIA 1,3 FIAT PUNTO 1,2 SX 3V PONTIAC TRANSSPORT 2,3 I RENAULT KANGOO 4X4 1,9 DCI FIAT PUNTO SX 3V LANCIA Y 1,2 3V FIAT PUNTO 1,2 SX ALFA ROMEO 145 RENAULT KANGOO 1,9 DIESEL RENAULT LAGUNA 1,8 ALIZE KIA PRIDE 3V
OPEL ASTRA KARAVAN 2,0 TDI
lFJ.1T
Prstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: O2 782 3O O1, GSM: O4O 911 OOO
Letnik
Oprema
€
Cena
SIT
MODRA SREBRNA TEMNO MODRA ČRNA BELA BELA ZLAT
' TEN
RNA ELA
SREBRNA RDEČA BELA
1998 2000 1995 2000 1997 2000 2000
10,00 3.990,00 2.462,00 3.500,00 1.490,00 3.150,00 3.000,00 1.210,00 5.500,00
J15.226 75.136 5.766 34.596 476.884 2.683.968 956.164 590.000 838.740 357.064 754.866 718.920 289.964 1.318.020
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
GMG
®
etMOMTd
&
o. o.
GRAD߀Nfl
M€HnNizncun
€l€KTROMONTRŽR
ALEKSANDER GABROVEC s.p.
IZVAJAMO: - izkope vseh vrst
-	preboje cestisc
-	polaganje infrastrukturnih vodov
-	javne razsvetljave
-	manjša asfalterska dela
ter vsa dela vezana na nizke gradnje.
ŽNIDARliEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL.: 02 / 74818 90, GSM: 041 648 255,031648 255, www.gmg-elmont.si
Težko sledite? Brez skrbi, oborožili vas bomo z vsemi informacijami!
Internet je najhitreje rastoč medij in brez dvoma ena največjih iznajdb našega časa. Njegov vpliv je čutiti v vseh pogledih našega življenja. Spremenil je naš način dela, izobraževanja, informiranja, druženja in komuniciranja. Blogi, e-pošta, internetni brskalniki, spletna trgovina, spletni zmenki, e-bančništvo, virtualne skupnosti, spletni slovarji, e-mediji in IP-telefonija. Težko sledite? Brez skrbi, vsaj za zadnje vam lahko zagotovimo, da storitev že poznate. Način in kakovost telefoniranja z IP-telefonijo sta popolnoma enaka kot pri klasični telefoniji. Razlika, ki jo občutite, je le ena: nižja cena.
Zakaj, kako in kaj o Amis telefoniji
1.	Kaj je Amis IP-Telefonija?
Amis Telefonija je, kot že ime pove, telefonija, osnovana na internetnem protokolu, ki jo ponuja podjetje Amis na svojem lastnem širokopasovnem internetnem omrežju. To pomeni, da gre za sistemsko rešitev prenosa govora prek internetnega protokola.//v.Ž.* Če ste prej prek interneta lahko pošiljali e-pošto in pogledali, kakšna je vremenska napoved, lahko danes še telefonirate in se pogovarjate s svojimi izbranimi.
2.	Kako uporabljam Amis Telefonijo?
Novaje samo tehnologija prenosa govora, vse drugo ostaja isto. Telefonirate popolnoma enako, kot ste to počeli doslej! Ne potrebujete novegatelefona ali nove telefonske številke. Tudi kakovost telefonske povezave in telefonskih klicev ostaja enaka, kar pomeni, da ni zamikov in prekinitev! //v.ž. Potrebujete samo čas in snov za pogovor.
3.	Kaj potrebujem za Amis Telefonijo?
Amisovo širokopasovno povezavo v internet, telefonski aparat, ki je lahko vaš obstoječi aparat, in modem, ki pa ga že dobite ob naročilu na Amis Internet. Za vse preostalo bodo poskrbeli pri Amisu.
4.	Kakšne so prednosti Amis Telefonije?
Amis Telefonija je ob enaki kakovosti cenejša od telefonije nacionalnega operaterja. Naročnina | skupaj z internetom znaša že od 22,9 €, cenejši pa so tudi vsi klici v slovenska in mednarodna omrežja, //v.ž. Če ste prej za telefonski račun plačevali preveč, § si lahko sedaj z na novo privarčevanim preostankom denarja privoščite nove čevlje, prijetne počitnice aH celo > novavto.
5.	Koliko cenejši so klici v slovenska in mednarodna omrežja?
Klici znotraj omrežja Amis so brezplačni, prav tako tudi klici v vsa stacionarna omrežja v večernih urah od 20. in 7. ure, poimenovane tudi Happy Hours. Sicer so klici v omrežje nacionalnega operaterja cenejši do 33 %, klici v mednarodna omrežja pa celo do 75 %. //v.ž. Za natančen izračun prihranka obiščite Amisovo spletno stran na spletnem naslovu www.amis.net
6.	Ali mora biti medtem, ko telefoniram, računalnik prižgan?
Ne, telefonirate lahko tudi, ko je vaš računalnik izklopljen in niste priključeni na internet.
7.	Ali lahko medtem, ko telefoniram, drug družinski član brska po netu?
Seveda. Medtem, ko telefonirate, lahko istočasno brskate tudi po internetu.
8.	Kako se prijavim na Amis Telefonijo?
Prijavite se v treh preprostih korakih: 1. pokličete na brezplačno številko 080 20 10 ali pa naročilo oddate prek spletne strani www.amis.net, nato na Amisu preverijo ponudbo na vaši lokaciji; 2. pripravite 10-mestno sklicno številko iz zadnjega računa Telekoma Slovenije skupaj s kopijo svoje osebne izkaznice; 3. po pošti boste prejeli podpisan izvod pogodbe, ki jo vrnete skupaj s sklicno številko računa in kopijo osebne izkaznice, //v.ž. Hitro in enostavno!
Amisov slovarček
Amis Telefonija
nova storitev za enak, vendar cenejši način telefoniranja
AmisDSL
Amisovo širokopasovno internetno omrežje, ki omogoča Amis Telefonijo Happy Hours
vesele urice v omrežju Amis od 20. do 7. ure, ko se v vseh stacionarnih omrežjih pogovarjate brezplačno.
happy * h rs
zanesljivo V
amis *
080 20 10 / www.amis.net
Promocijsko sporočilo
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA LETNIK		EUR CENA SIT		BARVA
ALFA ROMEO SPIOER 3,G	H	5.gGG,GG	1.413.876	RDEČA
BMW SERIJA 3 COUPE: 318 CI XENON	2GGG	11.3GG,GG	2.7G7.g32	SIVA
BMW SERIJA 3 TOURING: 318 O 2GG	3/2GG4	12.4GG,GG	2.g71.536	KOV. T. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2,5CRO	2GG3	12.6GG,GG	3.G1g.464	KOV. SREBRNA
LANCIA ZETA 2,G T	1gg6	3.2GG,GG	766.848	KOV. B. RDEČA
MERCEOES COUPE CLK 23G KOMPRESOR	1gg8	11.5GG,GG	2.755.86G	KOV. MODRA
MERCEDESRAZREOA17GCOI	2GG3	11.225,GG	2.68g.g5g	KOV. S. ZELENA
MERCEDES RAZREO E 27G COI NAVI+TV	2GG4	21.6gG,GG	5.1g7.7g2	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2G6 1,1	2GG2	5.5g5,GG	1.34G.786	KOV. SREBRNA
SEAT LEON 1,4	2GG1	6.5g5,GG	1.58G.426	KOV. B. RDEČA
ŠKOOA OCTAVIA COMBI 2,G I 4X4 ELEGANCE	2GG2	8.7GG,GG	2.G84.868	S. MODRA
VW PASSAT 1,g TOI COMFORTLINE	2GG5	2G.2GG,GG	4.84G.728	KOV. T. MODRA
OPEL ZAFIRA 2,G OTI	2GG4	11.25G,GG	2.6g5.g5G	RDEČA
RENAULT MEGANE 1,6 16V	2GG6	12.7GG,GG	3.G43.428	KOV. ČRNA
VW TOURAN 1,g TDI 1G5 KM	2GG4	12.gGG,GG	3.Gg1.356	KOV. ČRNA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
Avte
O/HckLavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK i		CENA c	SIT	BARVA
CITROEN XSARA 1,4 I LIMUZINA	1999	3.050,00	730.902	BELA
CHEVROLET LACETTI 1,4 16V	2004	7.600,00	1.821.264	KOV. B. RDEČA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2004	10.000,00	2.239.400	KOV. SIVA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2000	3.390,00	812.379	KOV. ZLATA
FORD FOCUS 1,4 LIMUZINA	2003	7.690,00	1.842.831	SREBRNA
FORD-C MAX 2,0 TD CI GHIA	2004	12.500,00	2.995.500	KOV. ČRNA
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	7.550,00	1.809.282	RDEČA
OPEL MERIVA 1,7 CDTI	2005	11.100,00	2.660.004	KOV. MODRA
PEUGEOT 206 1,6 I	2002	6.100,00	1.461.804	KOV. MODRA
PEUGEOT 307 2,0 HDI XT KARAV.	2004	9.680,00	2.319.715	KOV. ČRNA
PEUGEOT 406 1,8 I	1999	4.390,00	1.052.019	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,5 DCI	2004	10.990,00	2.663.643	KOV. SIVA
VOLVO S-60 2,4 GEARTRONIC	2004	16.650,00	3.990.006	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TD KARAVAN	2001	9.100,00	2.228.652	MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI KAR. comfort 130 km	2002	10.900,00	2.636.040	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.			Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640	
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
-¡a
Cena
(SIT)
DAEWOO TACUMA 1,8	2001 5.950,00 1.425.858 KOV. ZELENA
SSANGYONG REXTON 2,7 XDI	2005 18.900,00 4.529.196 KOV. SREBRNA
BMW 318 I KARAVAN	2001 11.990,00 2.873.284 KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 60	1995 1.960,00 469.694 ZELENA
MAZDA 6 1,8 I	2002 12.390,00 2.969.140 KOV. MODRA
PEUGEOT 306 SR	1995 1.890,00 452.920 KOV. ZELENA
DAEWOO NEXIA 1,5 OHC	1998 1.360,00 325.910 KOV. ZLATA
RENAULT MEGANE 1,4 ERL	1996 2.170,00 520.019 BELA
RENAULT TWING01,2 BASE	1998 2.090,00 500.848 BELA
AUDI A6 1,9 TDI	2001 12.500,00 2.995.500 KOV. VIOLA CITROEN XANTIA 1,8 ISX LIMUZINA 1998 3.490,00 836.344 BELA
NISSAN ALMERA 1,6 GX	1995 2.190,00 524.812 KOV. ZLATORUM.
SEAT CORDOBA VAR. 1,4 SE	1999 3.250,00 778.830 BELA
RENAULT CLIO 1,4 RT	1994 1.120,00 268.397 BELA
RENAULT CLIO 1,2 RN	1998 3.090,00 740.488 KOV. VIOLA
CHRYSLER PT CRUISER 2,0	2000 7.600,00 1.821.264 KOV. ČRNA
PEUGEOT 106 1,0 I	2000 2.990,00 716.524 KOV.V. RDEČA
RENAUL CLIO 1,2 RN	1999 3.200,00 766.848 KOV. ČRNA
CITROEN AX 1,0 I SPOT	1998 1.240,00 297.154 KOV. SREBRNA
RENAULT TWINGO 1,2 16V	2001 4.100,00 982.524 KOV. SREBRNA
FIAT BRAVO 1,2 16VSX	1999 3.500,00 838.740 KOV. S. MODRA
FIAT BRAVA 1,412V	1998 2.690,00 644.632 RDEČA
KIA PRIDE WAGON 1,3 I	1999 2.000,00 479.280 KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 1,4I	1999 3.790,00 908.236 BELA
Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
www.radio-tednik.si
Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS št. 96/02), 2. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. l. RS št. 6/03) in Pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Podlehnik (Ur. list RS, št. 70/05 ), župan občine Podlehnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbor in sofinanciranje izvajalcev letnega programa kulture v Občini Podlehnik v letu2007
I. SPLOŠNI POGOJI
1.	Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci kulturnih programov:
1.1.	pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot,
1.2.	samostojni ustvarjalci na področju kulture,
1.3.	kulturno-umetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju Občine Podlehnik.
Kulturno-umetniška in druga društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju kulturnega programa.
2.	Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
2.1.	da imajo sedež v Občini Podlehnik,
2.2.	so registrirana za opravljanje programov na področju kulture,
2.3.	da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih,
2.4.	da imajo zagotovljene pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti,
2.5.	da vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih,
2.6.	da imajo potrjen program dela s strani upravnega organa društva.
II.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Sofinancira se naslednje vsebine kulturnih programov:
a)	program (vsebina) redne dejavnosti društva,
b)	udeležba na tekmovanjih in preglednih prireditvah doma in v tujini,
c)	nabava in vzdrževanje opreme za izvedbo programov (rekviziti, kostumi, ...),
d)	strokovno izpopolnjevanje.
Sredstva za investicije v prostore niso predmet tega pravilnika. Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja.
III.	OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV
Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje programov kulture v Občini Podlehnik v letu 2007 znaša 12.500,00 EUR, in sicer:
-	postavka - dotacije za redno delovanje društev: 8.000,00 EUR
-	postavka - godba na pihala: 4.500,00 EUR
IV.	MERILA ZA SOFINANCIRANJA PROGRAMOV
Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za kulturo za leto 2007 na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Podlehnik (Ur. list RS, št. 70/2005).
V.ROK	PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena sredstva za leto 2007 morajo biti porabljena do konca leta 2007.
VI.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG
Vloge pošljite s priporočeno pošiljko ali osebno oddajte v zaprti ovojnici (z izpisanim nazivom izvajalca na ovojnici) na naslov: OBČINA PODLEHNIK, Podlehnik 21, 2286 PODLEHNIK s pripisom »JAVNI RAZPIS 2007-KULTURA (NE ODPIRAJ)« Rok za prijavo na javni razpis je 30 dni od te objave. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila na dan roka za prijavo oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v sprejemni pisarni Občine Podlehnik. Prepozno oddane vloge, ki niso oddane na razpisnih obrazcih ali pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se ne bodo upoštevale.
VII.	DATUM ODPIRANJA VLOG
Odpiranje vlog bo komisija opravila v 10 dneh po roku za predložitev vlog. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirajo se samo v predpisanem roku prispele, pravilno izpolnjene in označene vloge.
VIII.	VSEBINA VLOGE
Vloga mora biti oddana na razpisnih obrazcih.
Vlogi je potrebno priložiti dokumente, ki so zahtevani v razpisni
dokumentaciji oziroma razpisnih obrazcih.
IX.	IZID RAZPISA IN POGODBE O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV
O izbiri izvajalca in višini sredstev bodo kandidati obveščeni v roku 60 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis.
X.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Razpisno dokumentacijo oz. obrazce lahko dvignete na sedežu Občinske uprave Občine Podlehnik, vsak delavnik med 8.00 in 12.00 uro v sprejemni informacijski pisarni in na spletni strani Občine Podlehnik www.podlehnik.si, v rubriki obrazci in vloge. Kontaktna oseba za dodatne informacije v Občinski Upravi Občine Podlehnik: Otilija Grabrovec (tel. 788 40 60).
Župan Marko Maučič
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radlo-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS št. 22/98) in Pravilnika o vrednotenju programov športa v Občini Podlehnik, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev (Ur. list RS, št. 70/05 ), župan občine Podlehnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbor in sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Podlehnik v letu 2007
I. SPLOŠNI POGOJI
1.	Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov:
1.1.	športna društva
1.2.	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja oziroma športne panoge,
1.3.	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
1.4.	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne,
1.5.	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju športnega programa.
2.	Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
2.1.	da so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo oziroma da imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,
2.2.	da imajo sedež v Občini Podlehnik,
2.3.	da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,
2.4.	da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov,
2.5.	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
2.6.da	vsako leto redno dostavijo občinski upravi poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto,
2.7.	da imajo najmanj 80 % članov, ki so občani Občine Podleh-nik.
II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Sofinancira se naslednje vsebine športnih programov:
I.	Športna vzgoja otrok in mladine:
-	interesna športna vzgoja otrok in mladine,
-	športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
-	športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju),
II.	Športna dejavnost študentov,
III.	Kakovostni šport,
IV.	Športna rekreacija,
V.	Šport invalidov,
VI.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
VII.	Športne prireditve,
VIII.	Delovanje športnih društev in zvez.
III.	OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV
Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje programov športa v Občini Podlehnik v letu 2007 znaša 8.000,00 EUR.
IV.	MERILA ZA SOFINANCIRANJA PROGRAMOV
Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za šport za leto 2007 na osnovi Pravilnika o vrednotenju programov športa v Občini Podlehnik, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev.
V.ROK	PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena sredstva za leto 2007 morajo biti porabljena do konca leta 2007.
VI.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG
Vloge pošljite s priporočeno pošiljko ali osebno oddajte v zaprti ovojnici (z izpisanim nazivom izvajalca na ovojnici) na naslov: OBČINA PODLEHNIK, Podlehnik 21, 2286 PODLEHNIK s pripisom »JAVNI RAZPIS 2007-ŠPORT (NE ODPIRAJ)« Rok za prijavo na javni razpis je 30 dni od te objave. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila na dan roka za prijavo oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v sprejemni informacijski pisarni Občine Podlehnik. Prepozno oddane vloge, ki niso oddane na razpisnih obrazcih ali pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se ne bodo upoštevale.
VII.	DATUM ODPIRANJA VLOG
Odpiranje vlog bo komisija opravila v 10 dneh po roku za predložitev vlog. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirajo se samo v predpisanem roku prispele, pravilno izpolnjene in označene vloge.
VIII.	VSEBINA VLOGE
Vloga mora biti oddana na razpisnih obrazcih.
Vlogi je potrebno priložiti dokumente, ki so zahtevani v razpisni
dokumentaciji oziroma razpisnih obrazcih.
IX.	IZID RAZPISA IN POGODBE O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV
O izbiri izvajalca in višini sredstev bodo kandidati obveščeni v roku 60 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis.
X.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Razpisno dokumentacijo oz. obrazce lahko dvignete na sedežu Občinske uprave Občine Podlehnik, vsak delavnik med 8.00 in 12.00 uro v sprejemni informacijski pisarni in na spletni strani Občine Podlehnik www.podlehnik.si, v rubriki obrazci in vloge. Kontaktna oseba za dodatne informacije v Občinski Upravi Občine Podlehnik: Otilija Grabrovec (tel. 788 40 60).
Župan Marko Maučič
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
ngMŠiUL® @®uWDKl[l
-	možnost tudi za pokojnine nižje od 290 eur
-	sami si Izberete datum plačevanja
-	minimalna potrebna dokumentacija
-	odobritev hitra in enostavna
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02f 252 46 45
Sirius NEP, Posredniška družba, d.d., Trstenjakova ulica 5, 2250 Ptuj, ki ga zastopa direktorica Milena Jančič (v nadaljevanju: organizator javne dražbe), po pooblastilu lastnika nepremičnine Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o., Mala ulica 5, Ljubljana, (v nadaljevanju: lastnik) objavlja
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO STANOVANJA
I.	PREDMET JAVNE DRAŽBE:
Dvosobno stanovanje št. 3 v večstanovanjski stavbi na naslovu Kerenčičeva ulica 6, 9250 Gornja Radgona, leto zadnje obnove 1987, ki je vpisano v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču Gornja Radgona, in sicer v podvložek št. 852/3, k.o. Gornja Radgona, kot nepremičnina 103.E, v 2. in 1. etaži večstanovanjske stavbe Kerenčičeva ulica 6, Gornja Radgona, v skupni izmeri 60,24 m2; Izklicna cena je 37.220,00 EUR. Najmanjše večanje izklicne cene je 250,00 EUR. Prodaja bo potekala po načelu » videno - kupljeno ». Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled stanovanja bo možen: v ponedeljek, dne 4. 6. 2007, od 15. do 17. ure. Javna dražba bo:
v petek, dne 8. 6. 2007 z začetkom ob 17. uri v prostorih predmetnega stanovanja.
II.	PLAČILNI POGOJI:
Kupnino za predmetno nepremičnino je potrebno plačati v roku osmih (8) dni po sklenitvi prodajne pogodbe.
III.	POGOJI ZA SODELOVANJE:
1.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki skladno s pravnim redom Republike Slovenije lahko postanejo lastniki nepremičnin.
2.Vplačilo	varščine v višini 10 % izklicne cene na TRR lastnika, voden pri ABANKI VIPA d.d., št. 05100-8010457659, do dneva dražbe z namenom »plačilo varščine«.
3.	Dražitelji morajo pred pričetkom dražbe komisiji predložiti:
a.	izpisek iz sodnega registra (ne več kot 10 dni star) za pravne osebe (izpis iz poslovnega registra za s.p.) oziroma identifikacijski dokument (osebna izkaznica ali potni list) za fizične osebe,
b.	overjeno pooblastilo za udeležbo na javni dražbi, v kolikor pravno ali fizično osebo na dražbi zastopa pooblaščenec,
c.	dokazilo o plačilu varščine s priloženo celotno številko bančnega računa in navedbo banke za primer vračila varščine.
IV.	IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA:
Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi ter potrdi strinjanje s pogoji javne dražbe.
1.	Če je dražitelj samo eden, je nepremičnina prodana za izklicno ceno.
2.	Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno.
3.	Če sta dva ali več dražiteljev, ki ponudijo najvišjo ceno, nepremičnina ni prodana, če eden izmed njih ne zviša svoje ponudbe.
4.	Če se ponudnik ne udeleži javne dražbe, šteje, da draži z izklicno ceno nepremičnine, po v tej objavi navedenih pogojih.
Izbor najugodnejšega ponudnika še ne pomeni sprejema ponudbe s strani lastnika.
Lastnik ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnine z najugodnejšim ponudnikom, zato lahko že začeti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi, vse brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, dolžan pa je takoj vrniti varščino brez obresti.
Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup nepremičnine najmanj po izklicni ceni (v celoti upoštevaje objavljene pogoje). Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ponudnik ne more odstopiti ali jo na kakršenkoli drug način razveljaviti. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo.
Vplačana varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih (8) delovnih dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa.
V.OSTALI	POGOJI JAVNE DRAŽBE
Dražitelj, ki uspe na dražbi, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih (8) dneh po izvedeni dražbi. Vplačana varščina se všteje v kupnino. Če dražitelj, ki uspe na dražbi, ne sklene kupoprodajne pogodbe v osmih (8) dneh ali ne plača kupnine v roku osmih (8) dni po sklenitvi pogodbe, se šteje, da je od sklenitve pogodbe oz. od pogodbe odstopil, lastnik/prodajalec pa zadrži vplačano varščino kot skesnino.
Uspešni dražitelj oz. kupec se strinja, da se zlicitirana kupnina poveča za vplačana sredstva etažnega lastnika v rezervni sklad večstanovanjske stavbe na naslovu Kerenčičeva ulica 6, Gornja Radgona, v višini 422,69 EUR.
Kupec pridobi pravico zahtevati listine, ki so podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, šele, ko so izvedena plačila vseh pogodbenih obveznosti iz sklenjene kupoprodajne pogodbe. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvede po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so stroški za zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, plača kupec.
Dražitelj, ki uspe na dražbi, izroči organizatorju javne dražbe še dokumente, iz katerih sta razvidni EMŠO in davčna številka za fizične osebe oz. matična številka ter ID za DDV za pravne osebe, ki sta potrebni za sestavo prodajne pogodbe ter telefonsko številko, na kateri je dosegljiv.
Podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom in ogledom nepremičnine lahko zainteresirani ponudniki dobijo pri organizatorju javne dražbe Sirius NEP, Posredniška družba d.d., PE Maribor, Loška ulica 8, Maribor ali na telefonu št. 02 / 22 999 22 (Andreja Ribač), vsak dan od pon. - pet. od 08:00 do 11:30 in 13:00 do 16:00 ure.
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNO premog, drva, pesek (sekanec) z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
POPRAVILO TV, video-, radioapa-ratov, servisiranje PC računalnikov, servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
PRODAJAMO vsak dan sveže svinjske polovice iz lastne reje, odojke ter belo in rdeče vino. Po naročilu sprejemamo tudi zaključne družbe za razna praznovanje do 60 oseb Naročila po telefonu 041 212 408 ali 031 321 708. Kmetija Požegar - Marjeta Jančič, Bišečki Vrh 30 a, 2253 Trnovska vas.
PTUJ, okolica 10 km, prodam gradbeno parcelo 1000 m2. Tel. 041 593 664 med 17.-20. uro.
INS A nepremičnine
PRODAM predsetvenik, 200-litrski, škropilnico in gumi voz za vprego. Tel. 031 873 598.
PRODAM nakladno Sip 22 in druge kmetijske stroje. Tel. 719 85 80
TELIČKO staro 9 mesecev prodam, vajeno paše. Tel. 041 317 367.
JAGODE domače, sveže in sladke prodajmo na stojnici v Ptuju pred blagovnico, pred vhodom v bolnišnico in na domu. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769 26 91.
PRODAM kozlička, starega dva meseca. Tel. 02 740 83 46.
PRODAJA svežih domačih jagod pri Zelenikovih v Stojnci 122 b (pri avtopralnici). Telefon 041 312 715.
PRODAM svinje domače reje, težke od 100 do 150 kilogramov. Telefon 041 579 080.
PRODAM traktor Zetor 77 45, letnik 1993, prvi lastnik. Telefon 031 764 384.
PIŠČANCE štiritedenske težke od 1 do 1,2 kilograma za nadaljnjo rejo po dva evra za žival. Naročila na telefon 688 1381, 040 531 246. Rešek Starše 23.
PURANE težke 2,5 do 3 kilograme za nadaljnjo rejo po 9,60 evrov za žival prodajamo. Telefon 688 13 81, 040 531 246. Rešek, Starše 23.
BELE kokoši - 4-kilogramske po 3,20 evra za žival. Naročila po telefonu 688 13 81, 040 531 246.
NEPREMIČNINE
CRES, prodam stanovanje in caffe bar v centru, 3 m od morja. Tel. 00385514 36 310.
PRODAM več parcel v različne namene. Tel. 031 798 300.
EUROPARK Maribor
tel.: 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00
PRODAMO samost. hišo v občini Hajdina, l. grad. 1998, povr. 181m2, zemljišče 781m2, etažnosti P+M (klet samo pod garažo), lepo urejena in vzdrževana, PRIPOROČAMO! CENA: 150.000 eur (35.946 mio sit), ID:1219
i ■ .
MOTORNA VOZILA
PRODAM ford eskort, letnik 95, bele barve. Tel. 051 233 464.
PRODAM renault clio 1,2 RL, letnik 95, ohranjen. Tel. 051 421 599.
PRODAM VOLVO 440 1,7 IGL, letnik 1993, klima, servo volan, električni paket, nove gume. Cena 750 evrov. Telefon 040 704 240.
DELO
NA STOJNICAH v Mariboru, Celju in Ptuju zaposlimo komunikativne, zgovorne, poštene osebe s smislom za prodajo. Zaželeno poznavanje knjig. Kličite dopoldan na tel.: 01 241 33 72. Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana.
ZAPOSLIMO delavce v proizvodnji in prodaji. Mesarstvo Bračič, d. o. o, Ljubljanska cesta 17, 2327 Rače, tel. 030 600 691, kontakt Igor Bračič.
VOZNIKA C in E-kategorije, zahodna Evropa, zaposlimo. Lamot Zdravko, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 971 899.
ODDAJAMO apartmaje v Stari No-valji. Cena za njem petposteljnega apartmaja je 60 € na dan. V mesecu juniju in septembru nudimo 40 % popust. Kontaktna oseba Andreja, tel. 041 756 510.
V	NAJEM dam opremljeno stanovanje (za 3).Tel. 040 268 650.
V	PTUJU ODDAM v najem veliko dvosobno stanovanje, neopremlje-no. Tel. 782 88 81, zvečer.
ODDAMO v najem večje stanovanje na Ptuju. Tel. 041 730 818.
PTUJ - Čučkova, prodam stanovanje 60 m2, pritličje. Telefon 041 933 905.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM 50-litrski bojler, električni. Telefon 041 221 920.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner delukse 4 in diatonično harmoniko Melodija, zelo ugodno. Telefon 041 733 973.
UGODNO PRODAM usnjeno sedežno garnituro, kavč ter dva fotelja in klubsko mizo. Telefon 02 740 1683.
PRODAM avtoprtljažnik za forde, gorilnik za centralno kurjavo na olje ter knjige Enciklopedija Slovenije (6 kosov) in kuharsko knjigo (šola kuhanja). Telefon 041 500 224.
MLADI, dobri in pošteni družini podarim stanovanje v izmeri 80 m2 v Dragoviču. Telefon 031 567 619.
DOM IN STANOVANJE
VIR PRI ZADRU apartmaji za najem (novi), 30 m do plaže, vsi apartmaji imajo pogled na morje. Inf. 031 555 286, rezerv. 00385 9921 56072, 00385 335 63 091.
NA VOLKMERJEVI CESTI v Ptuju oddam v najem neopremljeno garsonjero. Informacije na telefon 041 764 395.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
Nova
Opel Antara
Spoznajte meje mesta.
Mesto je izzivov polno igrišče. Seveda, če sedite v pravem avtomobilu.
Odkrijte novo dimenzijo vožnje z novo Opel Antaro in v njej prepoznajte stil onstran običajnega, delovanje na najvišji stopnji ter tehnologijo, ki premika meje možnega. Popolno sožitje elegance in moči za vaš urbani način življenja. Čas je, da se pripravite na vožnjo po robu.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
KMETIJSTVO

PO KONKURENČNIH cenah odkupujemo govejo živino za zakol. Polje dom, d. o. o, Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 220 018.
PRODAM bukova in brezova drva, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270.
PRODAM kvalitetna bukova drva z dostavo. Tel. 041 914 263
NESNICE rjave, grahaste in črne pred nesnostjo, dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babince 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
Prireditvenik
Petek, 25. maj
9.00 do 18.00 Ptuj, Center Sonček na Osojnikovi 9, Dan odprtih vrat 17.00 do 20.00 Ptuj, v Termah, Z glavo na zabavo, največja in najboljša zabava za mlade spet na Ptuju 18.00 Dornava, v avli OŠ, koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora 18.00 Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama vikend 2
19.0 Lenart, dom kulture, koncert, moto koncerta »Pomagajmo letovati
osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju«, prireja varstveno delovni center Polž iz Maribora 19.00 Ptuj, Galerija FO.VI Prešernova ulici 12, otvoritev prodajne razstave grafik italijanske akademske slikarke Paole Meggiolaro »Kitami«, razstava bo na ogled do 15. junija 19.00 Sveti Tomaž, dom krajanov, koncert harmonikarskega orkestra pod
vodstvom Damjana Klenečiča z naslovom »Glas harmonike« 19.30 Markovci, telovadnica OŠ, tradicionalni koncert z gosti »Pesmi glas
-	družini nas, organizira KD Alojz Štrafela Markovci
19.30 Maribor, SNG, drama Za nacionalni interes, StaDvo, za izven 20.00 Miklavž pri Ormožu, gledališka igra »Vse, razen hotela -	Ptuj, CID, možnost letovanj v Poreču, udeležba na mladinskem taboru v
Veržeju, na taboru Robinzon v bližini Term, telefon 780 55 40
Sobota, 26. maj
5.00 Ormož, pred gradom, Plezalni vikend na Raduhi, organizira PD Maks
Meško Ormož, izlet traja dva dni 6.15 Ormož, iz železniške postaje, Po haloški planinski poti 9.00 Cvetkovci, v gostišču pri Marti, 3. Putarski praznik vina 9.30 Podlehnik, pred krajevno dvorano, 9. rekreacijski kolesarski maraton Podlehnik 2007
10.00 do 14.00 Slovenska Bistrica, vrtec Otona Župančiča, Dan odprtih vrat
-	pristop k državljanski vzgoji v vrtcu
18.00 Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama
sobota in izven 19.00 Ptuj, CID, Stop the Pollution - start the evolution 19.00 Majšperk, telovadnica osnovne šole, 10. srečanje pevskih zborov 19.00 Ptuj, na parkirišču na Osojnikovi 9, predstavitev projekta naslikanega grafita »Stop the pollution - start the Evolution«, mentor projekta je Sašo Fenos
30.30 Maribor, SNG, drama Za nacionalni interes, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven
19.30 Markovci, cerkev sv. Marka niže Ptuja, orgelski koncert »Pozdravljene, ve orgle nove«
21.00 Ptuj, na Ranci, predstavitev projekta Projekt music box, mladi bodo
cel teden sestavljali glasbeno instalacijo iz odpadnega in gradbenega materiala pod mentorstvom Marka Korošca in Marka Soršaka
Nedelja, 27. maj
9.00 Ormož, pred gradom, spust po Muri 10.00 Ormož, cerkev sv. duha, Grabe, žegnanje
Ponedeljek, 28. maj
10.00 do 12.00 Ptuj, na gradu, zbiranje vzorcev vin za 4. Grajsko ocenjevanje vin iz Srednje Slovenskih goric, vzorec predstavlja najmanj 3 steklenice po 0,75 l, ocenjevanje bo 30. maja 15.00 Žamenci, dan gasilcev občine Dornava ter 10. obletnica GZO Dornava
in otvoritev novega vaško-gasilskega doma v Žamencih 18.00 Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama dijaški
18.00 Skorba, dom krajanov, predstavitev novega CD ljudskih pevk iz KD Skorba z gosti
Kino Ptuj
26. in 27. maj, ob 17.30 Spoznajte Robinsonove. Ob 19.00 Art program: Divje modro onostranstvo. Ob 20.30 Spider-Man 3.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA PTUJ
OBVESTILO
Bliža se čas počitnic in letnih dopustov, zato občanom priporočamo, da ob načrtovanju dopustov v tujino pravočasno preverijo ali imajo ustrezen in veljaven dokument za potovanje v tujino, saj v prihodnjih mesecih izteče veljavnost večjemu številu osebnih izkaznic in potnih listin, predvsem z veljavnostjo petih let, izdanim otrokom. Izdelava dokumentov traja do 7 delovnih dni.
Ob tem vas seznanjamo, da lahko vlogo za dokumente podate:
-	na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, v času uradnih ur, in sicer
v ponedeljek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure v torek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure v sredo od 8. do 12. in od 13. do 18. ure v petek od 8. do 13. ure
in vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure.
-	ali v krajevnih uradih Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Vitomarci, Zavrč in Žetale. Uradne ure krajevnih uradov so tedensko objavljene na portalu Upravne enote Ptuj: http:// upravneenote.gov.si/ptuj.
-	ali na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji.
Opozarjamo, da prioritetna izdelava osebnih dokumentov traja 2-3 dni in je prej izjema kot pravilo. Možna pa je samo v primerih zdravljenja, bolezni oziroma smrti ožjega družinskega člana ter nujne službene poti, za kar pa je potrebno predložiti dokazila.
Mag. METOD GRAH NAČELNIK
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, od 7. do 12. ure Cvetka Potočnik, dr.dent.med v Trstenjakovi ulici, na Ptuju
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIŽNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obrežnega odplačila_
PIMililiM'JiMiWIIIi
C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor
1
ior I

II
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
Ivan Arnuš «.p.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 17, Fax: 02 788 54 18, GSM: 041 390 576
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
KREDITI!
DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti
niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560, 041 331-991.
VOLAN
VELO
poslovalnica Vinarski trg 6,2250 Ptuj, tel. 02/749 37 39
SERVIS IN PRODAJA KOLES www.velo.si
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega brata, svaka, strica in botra
Franca Petroviča
Z RAJŠPOVE ULICE 6, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Nove KBM, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in mu izkazali spoštovanje. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in za izražena ustna in pisna sožalja. Posebej zahvala gasilskim društvom Podvinci, Kicar, Ptuj in g. Lužniku.
Iskrena zahvala župniku g. Kmetcu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govorniku PGD Podvinci, govornici ge. Veri za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala.
Žalujoči: sestra Marija, svak Mirko, nečaka Vlado in Marjana z družinama
Odkar utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pa pot nas vodi tja, kjer duša tvoja mir ima. Tam v tišini mirno spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SLOVO
dragemu vnuku
Sandiju Predikaku
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 96
Hvala za vso dobroto, za vedno nama boš ostal v spominu.
Žalujoča: stari ata in mama
iPoJhiajts. naí
na íüztounzm. íjitztul
RADIOPTUJ
tta áfiletu
www.radio-ptuj.si
Želite spoznati nove izzive v novem okolju? V Gostilni Ribič bomo sprejeli
2 osebi na področju pomoči pri izvajanju streženja jedi in napitkov.
Če želite svoje znanje, želje in izzive uresničiti v prijetnem okolju priznane turistične lokacije, vas vabimo, da se oglasite v Gostilni Ribič, oziroma na	'Ji
tel. 051 333 630.	Perutnina Ptuj
B€lCONT „„o
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80, www.belcont.si
Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami:
NAŠA IZVEDBA ■ VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu:
poslovila skupina
•	ZAMONTAŽO PVC OKEN IN VRAT
•	ZA PROIZVODNJO
r okna	r
r vrata	r
r garažna vrata	r w industrijska vrata
senčila zimski vrtovi izolacijske steklene fasade
DANA BESEDA OBVEZUJE
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a v srcu ostala globoka je bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Rozalije Kvar
IZ GRLINCEV 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za izrečena sožalja.
Posebna hvala sodelavcem Veolia, d. d., Ptuj ter Gorenje servisa, govornikom g. Zvonku, g. Ignacu ter ge. Marti, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru ter pevcem iz Vitomarcev, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem, Društvu upokojencev Juršinci za darovane sveče in tolažilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene vse storitve.
Žalujoči vsi njeni
Nekaterih stvari ne morete razumeti, cejih ne preizkusite.
Občutite Fordovo vozno dinamiko in preverite, kako prepričljivi so Fordovi TDCi motorji. Preizkusite lahko različne izvedenke Fieste, Fusiona, Focusa, Mondea, S-MAXa in Galaxya.
Pokličite na 080 88 76 in se prijavite na testno vožnjo ter sodelujte v nagradni igri s številnimi nagradami in glavno poslastico: 3 x trening preživetja s terenskimi vožnjami.
V času Ford flote še posebne ugodnosti:
-	omejene serije odlično opremljenih vozil po prijaznejši ceni,
-	4-letna garancija za modele Fiesta, Fusion Focus, Mondeo,
-	izjemno konkurenčne cene dizelskih TDCi motorjev.
Več informacij na www.ford.si.
Feel the difference
podaljšane testne vožnje 6 modelov, 19 vozil od 7. 5. do 29. 6. 2007 v 16-ih krajih posebne ugodnosti ob nakupu vozil
Ford flota
rrw J i/¥i fj CT
Podravska:
Murska Sobota:
Hvaleč, Ptuj, Mariborska c. 68,
tel. 02/788 54 00	28. - 29. maj
Avto Rajh, Ljutomer, Jeruzalemska 1,
tel. 02/584 99 60	30. - 31. maj
Avto Rajh, PE M. Sobota, Pri trgovskem centru BTC,
tel. 02/522 39 40	1.- 2. junij
V naših srcih
je neozdravljiva rana skeleča, s teboj odšla je sreča.
SPOMIN Franci Pihler
IZ TRNOVSKE VASI 15 B
Dragi Franci, 26. maja mineva 6 let, odkar te več med nami ni.
Spomin nate pa ostaja večen.
Hvala vsem, ki postojite in prižigate svečke ob njegovem grobu.
Tvoji: žena Cvetka in hčerka Mateja z Milanom
Že leto dni v grobu spite, a v naših srcih še živite, ni ure, dneva, ne noči, povsod ste v srcu z nami vi. Solza, žalost, bolečina vas zbudila ni ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar ste nas zapustili, draga žena, mama, babica in prababica
Alojzija Bezjak
IZ BUKOVCEV
Hvala vsem, ki se je spominjate in se ustavite ob njihovem grobu ter ji prižgete svečko v spomin.
Njeni najdražji
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 93 letu zapustila naša draga mama, omica praomica in teta
Frančiška Štalcer
IZ OREŠJA 90, PTUJ
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na ptujskem pokopališču.
Žalujoči: vsi njeni
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja
spomin na 26. maj 2001,
ko si nas nenadoma in za vedno
zapustil, dragi mož, oče, tast in dedek
Jožef Kostanjevec
CESTA 8. AVGUSTA 24
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in s prižgano svečo ohranjate spomin nanj.
Tvoji najdražji
Čas neusmiljeno beži, izgublja se v daljavi, le na pretekle srečne dni, ko skupaj smo še vsi bili, ostanejo spomini.
SPOMIN
26. maja mineva 15 let, odkar nas je zapustil dragi sin, ati in brat
Jožek Kos
roj. 22. 1. 1961, umrl 26. 5. 1992.
Čas mineva, žalost in bolečina ostajata. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob mnogo preranem grobu.
Tvoji najdražji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka, sedaj v tišini groba spiš, a v naši srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, svaka, strica in botra
Izidorja Cafuta
IZ SEDLAŠKA 2, PODLEHNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje.
Hvala duhovniku za molitev in opravljen cerkveni obred, pihalnemu triu orkestra Podlehnik za odigrane melodije, g. Janiju in Mateju za odigrane in pevcem Feguš za odpete žalostinke, govorniku g. Petru Fegušu za poslovilni govor in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, hčerke Manica, Dragica in Jožica z družinami ter vnuki in pravnuki
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
SPOMIN Franc Merc
IZ FLEGERIČEVE 1
2007. mineva 15 let
Dušan Merc
IZ HAJDOŠ 110
2007. minevajo 4 leta
Vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke, iskrena hvala.
Njuni najdražji
Oh, kako boli,
ko tebe več med nami ni.
Ostali so spomini tvojih pridnih rok,
ki jih cenil bo poznejši rod.
Ponos, ljubezen, sebe si nam dal.
Spomin na tebe večno bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina, brata, zeta, svaka in strica
Ivana Kelca
Z MEJ 21, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalje, cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala bolnišničnemu osebju, Ivanovim sodelavcem, kolektivu iz ADK, Moto Tradu, gospodu Solinu ter gasilskemu društvu Cirkulane, hvala podjetju Mir za opravljene storitve, duhovniku Emilu, pevcem, zastavonoši ter sosedu Francu za poslovilne besede. Vsem iz srca hvala.
Njegovi najdražji
Svečke ti v spomin gorijo, rožice tvoj grob krasijo, naše solze jih rosijo.
V SPOMIN
27. maja minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek
Anton Gabrovec
Z MESTNEGA VRHA 26
Za tabo ostajata bolečina in lep spomin.
Tvoji najdražji
Čas hiti
potiho, a neizmerno nam korak hiti tja, kjer lučka ti v spomin gori.
V SPOMIN Jožetu Pihlerju
IZ PODVINCEV 21/A
Tihi in samotni so nam postali dnevi od 28. maja 2006, ko smo ostali brez tebe, naš najdražji.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo ali prižgano svečko počastite spomin nanj.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Štefana Gregorca
ORMOŠKA 62, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v takem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. patru, govornici, pevcem, godbeniku in pogrebnemu zavodu Komunale Ptuj.
Z žalostjo v srcu: njegovi najdražji
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, dedka in pra-dedka
Avguština Brleka
1918 - 2007 IZ POBREŽJA
nazadnje oskrbovanec Doma upokojencev Muretinci
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo zaposlenim Doma upokojencev Muretinci za njihovo skrb in nego v času bivanja v domu. Iskrena hvala govorniku g. Francu Kodermanu, g. župniku od svetega Vida za lepo opravljen obred in ge. Katarini Selinšek za molitev. Prisrčna hvala tudi pevcem za zapete pesmi, Društvu upokojencev Videm za prisotnost ob slovesu in podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Vsem in vsakemu še enkrat hvala, ki ste prišli od blizu ali daleč ter pokojnika z lepo mislijo v srcu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi domači
Spomin na mater komu ni drag, komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, četudi sto užije let. Sedaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja
ZAHVALA
Stanislava Zupanič
(Rožmarinova Slavica)
IZ MARKOVCEV 28 A
V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste našo mamico, babico, sestro, taščo in teto pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za številno darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za mnoga izrečena sožalja, sočustvovanja z nami, ko nam je bilo najbolj hudo.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornici Mariji Prelog za besede slovesa, Urošu Sagadinu za odpeto pesem, zastavonoši, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, zdrav. osebju nevrokirurškega intenzivnega oddelka mariborske bolnišnice. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Zdravko z družino in hčerka Stanka
z družino
Ptuj • Nadaljevanje procesa po eksploziji na Mariborski cesti
Še vedno ni jasno, kje je bil ob eksploziji obtoženi
Kot smo poročali, so po dobrih dveh mesecih premora v nadaljevanju glavne obravnave zoper Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji hiše na Mariborski cesti februarja 2000 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, v ponedeljek, 14. maja, pred senatom Okrožnega sodišča v Ptuju pričali novi sodni izvedenci in predstavili nove ugotovitve in trditve o tem, kje je bil obtoženi v trenutku eksplozije.
Potem ko je v nadaljevanju glavne obravnave svoje strokovne ugotovitve tričlanskemu senatu Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu predseduje okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, predstavila sodna izvedenka kemijske stroke za eksploziva Alenka Verbek Gar-bajs, sta pred sodiščem pričala izvedenca za sodno medicino Borut Štefančič, dr. med., in Tomaž Jančar, ki sta o svojih ugotovitvah skupaj izdelala pisno izvedeniško mnenje v imenu Inštituta za sodno medicino v Ljubljani, zato sta tudi pred sodišče stopila in pričala oba hkrati.
Okrožna državna tožilka So-
nja Erlač ju je vprašala, kaj sta menila, ko sta v izvedeniškem mnenju zapisala, da je bil obtoženi Borut Erhatič ob eksploziji v hiši na Mariborski cesti zelo blizu lesenih in zastekljenih vrat. Izvedenec Borut Štefan-čič je pojasnil, da je bilo mnenje Inštituta za sodno medicino izdelano na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije, ter dodal, da so stekleni delci, ki so bili najdeni v vratu in desni strani podkožja glave obtoženega Erhatiča, nedvomno posledica udarnega vala ob eksploziji. Poškodovanec je po njegovem mnenju moral biti zelo blizu steklenega dela, saj do razpršitve delcev še ni prišlo, obenem
Foto: M. Ozmec
Ugotovitve Inštituta za sodno medicinov Ljubljani sta izdelala in pojasnjevala sodna izvedenca dr. Borut Štefančič in Tomaž Jančar.
Njiverce • Mojca Sagadin bo operirana v Ljubljani
Zavarovalnica bo plačala le operacijo
Mojca Sagadin te dni zaključuje šolanje v 9. razredu devetletke OŠ Gustava Šiliha v Mariboru. Že prvega junija pa odhaja v Ljubljano, da jo bodo pripravili na operacijo, ki jo bo v Kliničnem centru 4. junija izvedel priznani ameriški zdravnik Leland Albright, ki se ukvarja z zdravljenjem bolnikov, kakršna je Mojca; ta že 12 let bije bitko z mitohondrijsko encefalopatijo, bolezen pa so šele lani diagnosticirali v Milanu.
Po prvotnih načrtih naj bi ameriški strokovnjak Mojco operiral v Ameriki, za kar bi morali plačati 62 tisoč ameri-
ških dolarjev. Na prvo prošnjo Mojčinih staršev za zdravljenje v tujini je zavarovalnica odgovorila negativno. Zahte-
vali so dodatne preiskave, ki jih je Mojca pogumno prenesla, a želenega pozitivnega odgovora za operacijo v Ameriki
Predsednica ptujskih soroptimistk Ptuj Lijana Valentin je Mojci predaja 3500 evrov, ki so jih zbrali na prodajni humanitarni razstavi in koncertu, in sliko ptujske slikarke Rozine Šebetič, ki je na njeno željo na razstavi niso prodali, ker ji je najbolj ugajala. Z njo so ji soroptimistke zaželele vse najboljše ob bližnji operaciji.
ni bilo. Razveseljivo pa je, da bo Mojca kljub temu operirana, ker dr. Albright prihaja 2. junija v Slovenijo, operiral pa jo bo 4. junija. Zavarovalnica bo plačala le operacijo, vse druge stroške bodo morali poravnati Mojčini starši. Pogovarjajo se sicer še o eni operaciji Albrighta v Sloveniji, otroka s cerebralno paralizo, vendar še ni nič dokončnega. Tudi v tem primeru se glede plačila njegovega bivanja, ki v celoti bremenijo Sagadinove, ne bo nič spremenilo.
Sagadinovi so hvaležni vsem, ki so jim pomagali, da so zbrali potreben denar. Za vse pa bo največje darilo, če bo operacija dala želene rezultate. Mojca je edina bolnica s to boleznijo v Sloveniji, bolezen pa je tudi v svetu še precej neraziskana.
Po operaciji se bo dr. Albright nekaj časa zadržal tudi v Sloveniji, na Ptuju naj bi ga sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
pa so ti delci imeli dovolj energije, da so prodrli v kožo. Z zanesljivostjo je zatrdil, da delci tedaj od poškodovanca niso bili oddaljeni več kot pol metra.
Na podvprašanje tožilke Sonje Erlač, ali bi poškodba črevnice lahko ustrezala udarcu obtoženega Boruta Erhatiča v betonsko korito za rože pred lokalom, kjer so bili najdeni tudi krvni sledovi obtoženega, sta izvedenca odgovorila, da je navedena poškodba v zdravstveni dokumentaciji evidentirana le v zapisu operaterja ob oskrbi vreznine na tem delu ter da trditev ni bila verificirana z rentgensko preiskavo. Ker je opis poškodbe skop, ni možno vedeti, kako je nastala, lahko pa bi nastala tudi ob udarcu v betonsko korito. Tožilko Erlačevo je nadalje zanimalo, ali bi lahko taka poškodba nastala ob udarcu obtoženca na ravno steno, sodna izvedenca pa sta odgovorila, da bi v primeru udarca ob ravno steno prišlo tudi do razpočnine kože na tem delu poškodovančevega telesa. Tožilko Erlačevo je zanimalo še, kaj pomeni izraz "izven prostora", izvedenca pa sta odgovorila, da se to nanaša na predpostavko, ali bi kot posledica udarnega vala ob eksploziji v lokalu take poškodbe nastale tudi, če bi obtoženi stal zunaj hiše pred vhodom v lokal. Ob tem sta dodala, da glede na poškodbe, ki so bil ugotovljene, te ne bi nastale, če bi se obtoženec nahajal kjerkoli izven stanovanjskega ali gostinskega dela prostora, saj gre za rane, ki so nastale z veliko stekla od blizu. Ob ogledu vi-deoposnetkov s kraja dogodka, ki so nastali po eksploziji hiše, sta izvedenca Borut Štefančič in Tomaž Jančar ugotovila tudi, da manjkajo vrata v pisarno in skladišče poslovnega prostora. Glede na to sta zaključila, da obtoženi tedaj ni stal zunaj tik za vrati ob vhodu v gostilno, saj bi ga v tem primeru vrata, ki jih je odneslo, morala poškodovati, pa tudi poškodbe bi bile v tem primeru drugačne.
Kje je stal Erhatič
Na vprašanje predsednice senata Katje Kolarič Bojnec, kaj
pa menita, ali je obtoženi Bo-
rut Erhatič ob eksploziji stal tam, kjer sam zatrjuje, ob pralnem stroju za predelno steno v predprostoru, pa sta izvedenca menila, da pralni stroj ni mogel biti med steklom in obtožencem, o čemer pričajo poškodbe na delih telesa v višini pralnega stroja. Ob ugotovljenih poškodbah na obrazu obtoženca je do osmoditve obrvi in trepalnic po njunem mnenju prišlo v zelo kratkem času delovanja pri temperaturi nekajkrat 100 stopinj Celzija. Sodna izvedenka za eksploziva Alenka Verbič Gar-bajs, ki je pričanje spremljala, je ob tem pojasnila, da je bil to in-direktni ogenj, tako imenovani "goreči oblak" hlapov bencina, ki je obtoženca oplazil in nanj deloval hipno. Oba izvedenca medicinske stroke Štefančič in Jančar sta menila, da je to sprejemljivo, ob ogledu fotografij, ki prikazujejo poškodbe obtoženega Boruta Erhatiča od blizu, pa sta dodala, da so opekline poškodovale in prizadele le povrhnjico kože ter ustnice, zato je potekalo zdravljenje brez zapletov in hujših posledic oziroma brez brazgotin.
Zagovornika obtoženega Boruta Erhatiča, odvetnika Stanislava Klemenčiča, je nato zanimalo, ali je v medicinski dokumentaciji razvidno, ali je bilo v ranah obtoženega Boruta Erhatiča razen prahu tudi kaj umazanije ali lesa, izvedenca medicinske stroke pa sta mu odgovorila, da v izvidih ni nikakršnega opisa poškodb, da bi poleg opeklin obtoženemu čistili rane, ter da ni zabeleženo, da bi obtoženi bil tudi umazan od peska. Zagovornika Klemenčiča je nadalje zanimalo, ali je mogoče potrditi ali zanikati, da se je tako poškodovani obtoženec ob eksploziji kotalil po asfaltu ali drugi trdi podlagi. Izvedenca sta menila, da je pri takem načinu poškodb možen le nastanek tope telesne poškodbe, na fotografijah poškodovanega pa je vidna le majhna odrgnina, ki pa ni mogla nastati ob kotaljenju; medicinska dokumentacija tudi ne nakaže na to, da bi obtoženi padel po tleh, saj površine poškodovanih delov telesa niso bile umazane.
Več pa prihodnjič. M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Če se Urbanu (25.) sonce zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.
Danes bo zjutraj precej jasno, čez dan pa spremenljivo oblačno. Že proti poldnevu bodo začele nastajati nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju do 18, najvišje dnevne pa od 24 do 30, na Primorskem do 31 stopinj C.
V soboto bo zapihal jugozahodni veter. V zahodnih in osrednjih krajih bo spremenljivo oblačno. Predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Na severovzhodu bo deloma sončno in večinoma suho. V nedeljo bo na zahodu pretežno oblačno z občasnim dežjem, ki bo čez dan zajel vso Slovenijo.
UZANCAj HABA
d.o.o.:
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
© BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)
S tem kuponom
15% POPUST
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
p t u j	Štuki 26a >«—■»«—>
I Bott|aiAiMis.|L Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
'VMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
Učinkovita raba energije:
-	vgradnja toplotnih črpalk
-	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
-	zmanjšanje stroškov ogrevanja do 70% Elektrotehnika:
-	instalacije - avtomatizacija
-	meritve - videofoni
Foto: MG