Ptuj in okoliea. Slovenci se sicer gibljeino in potegujemo za svoje pravice, vendar smo vse prenialo dosledni in vstrajni v svojem delovanju, od katerega je odvisna sreča in blaginja našega ljudstva. Od tod prihaja, da v nekaterih krajih napredujemo, v nekaterih pa vidno nazadujemo, dočim si tujci in domači odpadniki pridobivajo vedno vee tal. Tako nekako je tudi v Ptuju ter v njegovi okolici. Mesto Ptuj je pre nemško mesto, ali kakor je lani rekel zagrizeni Aleman ravnatelj Tschanet pri učiteljskem zborovanju, nemška trdnjava in ptujska tla so nemška tla. Vendar tudi Slovenci bivajo v Ptuju in sicer v velikem številu. Ako človek natančneje preuči ptujsko prebivalstvo glede na narodnost, najde le raalo pravih Nt_cdv; Ftuj je namreč pravo posilinemško gnezdo, kakoršna so skoro vsa južnoštajarska mesta. Tu vam tvorijo nemški element posilinemci starejšega in novejšega kroja. Da jih je slovenska mati rodila, pričajo najjasneje njih slovenska imena, ki s svojimi nemškimi »punčuhi« vsakemu zvestemu Slovencu že od dalee pravijo, da so njih nosilci izdajalci slovenskega rodu in jezika. Takšni ljudje gospodujejo v Ptuju; a mesto še jim ne zadostuje, še v okolico trosijo svoje pogubne nauke. Sicer so se občine v soseščini mesta na levem obrežju  Drave že osvobodile več ali manj njihovega jarma, ali  tem oblastneje postopajo verni pristaši ptujskih laži-  nemcev na Bregu. Tako pa se ni čuditi, da je brežka občina všolana v Ptuj, da-si spada v hajdinsko župnijo.  Obžalovanja vredni so brežki Slovenci, ki morajo svojo cdeco pošiljati v ptujsko nemško šolo, kjer se ji mesto , maternega jezika vbija nemščina v glavo. Ali sami so si krivi, ker se puste voditi od teh za blagor Slovencev toli (?) vnetih glavačev. Splob pa še je marsikak Slo- venec v okolici tako zaslepljen, da misli, da je dosti boljše in koristnejše, ako da otroka v nemško šolo, kjer se le neinški podučuje, kakor pa v slovensko, kjer se lahko  poleg maternega jezika nauči tudi toliko neraščine, ko-  likor je potrebuje. Da bi že vendar ljudje enkrat to  sprevideli! I Tudi na Hajdinju ni, ako se ne motimo, vse v redu  v narodnem oziru. Posebno pa se odlikuje s svojim nem štvom Sv. Vid niže Ptuja, kjer zapovedujejo veliki Nemci  Schoschteritsch, Illofschegg, Krainz in dr., ki so menda  ysi pribežali iz tevtoburškega hrastja. Še marsikje drugje  Je dosti enakih polunemcev. V teb krajih pa tudi ni  lobenega slovenskega društva, kakor ga tudi v celih I Halozah ni. Seveda potem takem ljudje niso ravno preI več zavedni. — Nedavno ustanovila se je v Ptuju žen1 ska podružnica zloglasne »Siidmarke« poleg obstoječih ¦ftfiSkih podružnic »Siidmarke« in »Schulvereina«. Kako. naj bi Slovenci še dalje dremali pri toliki delavnosti in požrtvovalnosti nasprotne stranke? (iotovo §e je tudi v tem mestu in okolici nekaj rodoljubnih gospa in gospodičen, v katerih srcih še krepko tli iskra goreč e ljubezni do slovenske domovine. Zato se naj osnuje* prej ko mogoče, tudi na Ptuju ženska podružnica sv. Cirila in Metoda, kakoršna že obstoji v Ormožu ter se snuje v Mariboru. Bodi ustanovitev ženske podružnice naše toli važne šolske družbe začetek nove dobe narodne zavesti in navdušenosti do narodnega dela po geslu: vse za vero, dom, cesarja! Bog in sreča junaška!