XV. letnik.
V Gorici, 12. decembra 1907.
50. števjika.
lihaja Tiaktatrtrk
ob 4. ari popoldne. Rokopisi le ne Trajajo. Nefrankovana piama »o ne spre-jemajo
Cena liitu inala ta eelo leto i krone, ta pol leta I kroni. Za manj premolile aa eelo leto B krone, aa pol leta K 1BO. Za Nemdijo je cena l ita 6 K, xa druge d stele iiven Avstrije 6 K.
Rokopise sp-rjema »Harodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-tanui It. 9.
—*
jf
£
Naročnino in na mamin apr oj e m a upravniSlvo, Gorica Semcniškn ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu llaumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se račtmijo pp polit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
'V
Idajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
TiBka »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) t Gorici.
Kmetje, pozor! j
Pogodba je zagotovljena I Nad 400 poslancev jo glaaovao za nujnoBt pogodbe; nad 400 poslancev ve, kako važna j je pogodba za kmečki in delavBki stan. ; Le 40 poslancev je glasovalo proti in s tem hotelo preprečiti važne pridobitve za kmeta. Med timi 40 poslanci pa seje nahajal tndi liberalni Štrekelj, zastopnik kriških in vipavskih kmelov. Ne ve- ! rujeme, da bi on sam iz svoje volje kot kmet glasoval proti pogodbi ; v to so ga prisilili goriški liberalci.
Naši (oslanci so bili kot Ijad. poslanci za nujnost pogodbe. S stališča našega krnela in delavca ne moremo želeti, da bi se podražilo žito in moka. Pri nas se setev že več ne izplača, zato kmetje žito večinoma kupujejo. Če se zapre meja na Ogrsko, se žito gotovo podraži v škodo kmetu. Tudi kraški in vipavski kmet kupujeta žito; tudi njima bi ae žito podražilo, če te ločimo popolnoma od Ogrske.
S tem, da je Štrekel glasoval proti nujnosti pogodbo, je glasoval za ločitev od Ogrske in s tem za podražitev mo-ke in ži ta I To je eno I
Drugo je, da po novi pogodbi naša država sme znižati davek na Bladkor. Kaj pomeni sladkor za ljudstvo ve vsak. Če pogodba pade, tudi Bladkor ne postane cenejši I Kdor glasuje proti nsgodbi, glasuje proti znižanja sladkornih cen I Stre-kelj je glasoval torej proti temu, da postane sladkor cenejši I
Tretjič! Vsi smo z veseljem pozdravljali n o v i v i n s k i za ko n, ki je stopil ta mesec v veljavo. Saj se s tem zakonom zabranjuje ponarejanje vina in se brani pravo, pristno vino. Vendar, sedaj ko smo zvezani z Ogrsko, smejo odtam uvažali k nam vsakovrstno, tudi slabo vino. Vse kmečke stranke so bile edine v tem, da je tudi na Ogrskem treba takega vinskega zakona kakor je pri nas sicer naš vinski zakon nima prave veljave. V pogodbi je določeno, da bodo Ogri tudi sprejeli tak zakon proti ponarejanju vina. To je|važna pridobitev za našega kmeta. A poslanec kraških in vipavskih kmetov, ki jim je
LISTEK.
Gospod „nadkomisar“.
(Konec.)
Videl je, da je financar. Zvezde na ovralniku so mu naznanjale veliko čast. Jezen je stresel z glavo in šel k oknu. Videlo se je na ozko dvorišče — vse
tuje. —
Kovač je pričel rentačiti.
„Jaz, ali sem res financar?... Kakor se me zdi, sem bil po poklica do sedaj kovač — ali se mi samo sanja.*
Zopet se je ozrl po sobi in zagledal en ženski klobuk.
»Devet miljonov mačkov, pa ja nisem nazadnje še s kako gosposko trlico oženjen... To bi bilo najlepše... Kakor se meni še majhno dozdeva, sem enkrat vzel eno močno kmečko bunko; seveda toliko pa spet ni bila močna kakor Bern jaz; ker bi to moglo postati za me slabo... Morebiti so pa to samo sanje... Pa ja nisem nazadnje na onem svetu in k financarjem obsojen... Še tega se manjka ! Kar potrka nekdo hitro na vrata.
največ na tem, da se zahrani ponarejanje vina, ta poslanec Štrekelj je glasoval proti vpeljavi vinskega zakona na Ogrskem s tem, da je glasoval proti pogodbi.
Četrtič I Vemo da se je z Ogrskega doslej uvsžala k nam cgrska živina ne glede na to, ali je bolna ali zdrava, dostikrat je zanašala tako k nam živinsko kugo. Po pogodbi bo živina ne bo več Brnela brez nadzorstva naših živinozdrav-nikov spravljati čez mejo. To je važna pridobitev za našo živinorejo. A Št reje glasoval proti tej važni pridobitvi naše živinoreje, ker je glasoval proti pogodbil
To so glavne točke I Nekaj jih omenjamo še med novicami. Povdarjamo, da za Štrekljevo glasovanje je soodgovorna liberalen stranka ! Iz tega pa je tudi razvidno, da s takimi ljudmi naši poslanci niso megli sedeti skupaj v enem klubu. Če bi se skupni klub ne bil razbil prej, bi se bil razbil ob tem glasovanju.
Liberalcem paoBtane dvomljiva slava, da so nasprotovali najpoglavitnejšim kmečkim in delavskim koristim 1
Politični pregled.
Državni zbor.
Dne 6. decembra se je zbornica bavila z nujnim predlogom češkega radikalca o znižanje davka na sladkor.
V	ponedeljek se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu, da se takoj začne razpravljati nagodbs.
Pesi. Pogačnik je v imenu »Slovenskega kluba" izjavil, da bode »Slovenski klub“ v interesu pravočasne parlamentarne rešitve nagodbe glasoval za nujnost predloga in tudi za nagodbo, češ, da Slovenci hočejo imeti urejene razmere. Vkljub temu ostajajo na stališču : ali popolna ločitev ali pa razbitje dualizma in ustanovitev nove Avstrije na federalistični podlagi. Ta zadnja alternativa bi bila v interesu cele Monarhije najbolj pravilna rešitev. Slovenci I polagajo važnost na to, da se obrani čim večjo skupnost, dokler ne bo reše-
Š6no hrvatsko vprašanje, ker hočejo najtesnejšo zvezo skupne države. Omenivši stremljenje Madjarov po neodvisnosti je izjavil, da v dosego razbitja dualizma stoje Madjari na naši strani, ob novi uredbi naše monarhije pa bodo oni naši naljutejši sovražniki.
V	torek je bilo glasovanje o nujnosti pogodbe. Z nad 400 glasovi večine so je zbornica izrekla, naj se pogodba nujno obravnava. Le 40 poslancev je gla-tcvalo prot'. Iz stresu pred našimi poslanci je celo Hribar glasoval za nujnost. Drugi slovenski liberalci pa vsi proti. N, to se jo vršila razprava. Govoril je ti.di Šukljp. Tudi včeraj se je nadalje-v tlala debata.
Sladkor. Potrebno je, da se zniža duvek na sladkor in s tem poceni sladkor. Pogodba z Ogrsko določa, da imata obe državi g>ed na vžitninske davke proste roke.
Vlada predlaga, naj bo davek od sladkorja zniža za 12 kron pro 100 kg in sicer v treh obrokih, od 1. septembra 1908 počenši za 6 kron. od 1. septembra 1914 dalje za 8 krone in od 1. septembra 1917 daljo še za 3 krone. Ako se davek zniža za 6 kron, iznaša izguba za državne finance okroglo 21 milijonov. To primanjkljaj pa se zravna in pokrije z večjim konsumom cenejšega sladkorja. Poslanec Ghoc pa zastopa, naj ae sladkorni davek takoj zniža za 18 kron, iorej do 38 na 20 kron. To je vse lepo, toda misliti je treba tudi na posledice. Ako bi vlada vstregla Čhocovi zahtevi, izgubi takoj 63 milijonov. Kje pa naj vlada vzame milijone, b katerimi mora priskočiti na pomoč deželnim financam? To. kar vlaea ponuja deželam, namreč 20 milijonov je udarec v vodo, ker bi n. pr. Češka sama potrebovalh to svoto. Zato prevladuje mej poslanci mnenje, naj se sladkorni davek zniža za 12 kron in sicer s t. septembrom 1908 za 8 kron, pozneje še za štiri krone. Ker pa je nemogoče to preporno vprašanje rešiti v zbornici, naj bi se vladna predloga in Chocov predlog izročila proračunskemu odsekn z naročilom, da že v osmih dneh zbornici predloži svoje nasvete. Kakor
»Noter", zavpije jezno Kovač.
Skozi vrata se prikaže mlad financar in dela kompliment na kompliment: »Dobro jutro g. nadkomisarl Ali so dobro" spali? Imajo li kakšno žoljo? Morda jim diši črna kava? Ali morda še želijo počivati?11
„Vrsg vzemi tebe in nadkomisarja" zareži Kovač.
»Ali jim je slabo g. nadkomisar? »Molči o nadkomisarju, če ne —“ in Kovač je pokazal svojo trdo pest.
»Ali, za božjo voljo, g. nadkomisar?" »Ja, od kedaj pa sem nadkomisar?* zarentači Kovač
»To bodo pa že sami bolj vedeli kakor pa jaz.“
»Jaz prav čisto nič ne vem."
»Ali čem poklicati tovariša, ki jim bo to povedal.“
»Pokliči, kogar hočeš.4*
Kmalu je prišel drugi tovariš, ki je poznal nadkomisarja in ki Kovača ni videl, ker je bil ponoči v službi. Ker pa tega »nadkomisarja" ni poznal, zato je dejal:
»Gospod nadkomisar so najbrže iz sosednega okraja?"
»Samo to vem, da Hem na svetu11, se odreže Kovač.
»Ja, gospod nadkomisarl"
»Jas nisem nadkomisar I"
»Dovolite, kaj pa ste vendar?
»Jaz sam ne vem!"
„Naj nikar ne zamerijo; kako pa pridejo sem?"
»Povejte mi rajše, kje sem I"
,,G. nadkomisar so v Solčavi v poslopju finančne straže."
»Tako? Solčava... Tu sem^ bil pa jaz časih doma, če se ne motim."
Fmsncar je pričel nekaj slutiti; zato je praša.l: »Prosim, na povedo, kdo
so vendar?"
Kovač je pogledal na uniformo na
stolu in dejal: »Ne vem!"
Financar prične vihati brke; kovač pa se obrne in gleda skozi ckno, kar se
obrne in reče:
»Pojte doli v vas h kovača in pra-šajte, če gospodarja ni doma.	Ce je
doma, potem ne vem, kdo sem	če ga
pa se govori, finančni minister preti z demisijo, ako se mn spremeni njegova predlog«. Dr. Koiytovski pa je preresen mož, da bi mislil na demisijo v trenotku, ko pride pogodba v razpravo. Branil je s pretnjo le Bvojo zahtevo, a se bode brez dvoma ndal splošni zahtevi.
V	imenu »Slovenskega kluba" je posl. Hočevar izjavil v teji dne 6. dec. sledeče:
Z veseljem pozdravljamo namero, da se zniža sladkorni davek. Sladkor je dandanes tudi v mnogih revnih družinah vsakdanje živilo. Naša dolžnost je torej, da omogočimo znižanje sladkornemu davka, ki je hudo breme za revno prebivalstvo. In mi zastopamo večinoma revno prebivalstvo na deželi, kateremu hočemo olajšati življenje. Zato pa odločno odklanjamo očitanje, da smo nasprotniki ljudstva, ker nismo glasovali za nujni predlog socialnega demokrata dr. Rennerja glede na draginjo živil. (Pritrjevanje.) Govornik je tedaj kmete imenoval »oderuhe". Kako pa more biti naš revni kmet oderuh, ako navadno niti toliko ne pridela, da bi plačal davke in pošteno preživljal svojo družino I (Pritrjevanje.) Naše ljudstvo je prisiljeno, da si v tujini išče kroha. Zato je naša dolžnost, da podpiramo naš narod v boju za obstanek in glasujemo proti predlogom, ki morejo le škoditi našemu kmečkemu prebivalstvu. Danes pa je prilika, da glasujemo za predlog, ki meri na to, da se zniža previsoki davek od sladkorja. (Pritrjevanje.)
Zbornica je soglasno pritrdila nujnosti predloga, s katerim se že bavi proračunski odsek.
Proračunski odsek je v svoji seji 11. t. m. sklenil, naj se sladkorni davek od 1. septembra 1908. zniža z a 8 k r o n ler v zakon sprejme kazenska določba proti nmetnemn proizvajanju sladkorja.
Na Portugalskem. — Anlvverpol-ski listi poročajo, da so vkrcali 500.000 pnšk za Portugalsko po naročilu republikancev. Iz Hamburga so pa že na potu druge velike pošiljatve orožja za Portugalsko. Revolucija kmalu izbruhne.
pa ni, potem bi jaz lahko bil nazadnje kovač.
Financar, ki je prvi pozdravil kovača, je tekel na njegov dom. Tam je dobil prestrašeno ženo, ki je po celi vasi popraševala po možu, pa ga ni bilo nikjer. Da je šla ž njim, je umevno. — Ko je kovač ugledal svojo ženo, skočil ji je nasproti in dejal:	»Vidiš, Franca,
kmalu bi me bili tebi ukradli I Oh, kako je svet hudoben I"
»Oh, Jože, kako pa prideš v to maškarado?... In brada?... Kje si jo zgubil ? Si ga pa že zopet imel par litrov preveč ?“
Kovač ni znal dati pojasnila. — Žena je šla domov in poslala možu njegovo obleko in »nadkomisar* se je prelevil v navadnpga človeka...
In konec? Iskali so pravih tičev a zastonj I Kovač je dobil od Bahača en cekin za lepo brado; dragega ni bilo nič, le financarjem je ostal dolg nos.
Prosta kmečka zveza državnih poslancev ho je v sredo v zbornici pod predsedstvom posl. Povšeta posvetovala o predlogu dr. Stein\vjnderja, ki priporoča: Agrarna zveza naj odpošlje k finančnemu ministra »roje predsedstvo, ki naj izve, kedaj in v kateri meri hoče dovoliti dežplnim financam državno pomoč. Po daljši [razpravi je ta predlog obveljal soglasno. Naj se pozivlje poljedelsko ministeratvo, da brez odlogi izvrši izdani odlok glede na povzdigo živinoreje in pridelovanje krme. Poljedelsko minibter.itvo naj v ta namen od državnega zbora tadi zahteva potrebne kred.te, ker z odlokom samim brez denarnih sredstev je vsa akcija padla v vodo. Obveljal je tadi predlog, da so poseben odbor agrarne zveze posvetuje, kako naj država priskoči deželam na pomoč, da bodo v istini kmeta olajšana bremena. Predsednik Povše pozivlje zbrane, da se mnogoštevilno vdeležojejo sej, v katerih se bode razpravljajo o važnih vprašanjih. Do Božiča bodo vsak torek in četrtek ob 9. ari dopoldne seje agrarne zveze.
Važen predlog za Primorsko.
—	V državnem zbora je bil stavljen sledeči predlog: Visoka zbornica naj sklene sledeči dve progi c. kr. istrskih drž. železnic: a) Zvezo med pripravno točko nove bohinjske železnice onstran Gorice in med Divačo ali med Opčinami (c. kr. drž. žel.) in postajo Harpelje na istrski železnici; b) stransko progo, ki se odcepi od drž. železnice vzhodno od Pulja ter pelje do zaliva Medolinskega v jažnem delu Istre.
To je za Primorje silno vežen predlog, ki bo brez dvoma sprejet, ker se zanj zanima tadi vlada in je bil celo stavljen na željo vlade. Splošni načrti za te nameravane zveze se v ministrstvu že izdelujejo.
Svod tki kralj Oskar je umrl r nedeljo dopoldne. Bil je dober vladar.
Boji v Maroku se nadaljujejo. Napada na Arbal se je udeležilo 500 francoskih vojakov. Arbal je branilo veliko Maročanov, ki jih je aničila francoska artiljerija. Francozi imajo dva ranjenca. Ro so zažgali Francozi hišo Kaid Mok-darja, so se povrnili v svoje taborišče. Beni Saasi bo pri povratka napadli Francoze, ki so jih vrgli nazaj. Boj je trajal od jutra do popoldneva. Iz Lalla Marnia dohajajo vznemirjajoče vesti. Maročani, proti katerim koraka general Liantey, dobivajo vedno nova ojačenja in jih je že zbranih nad 12.000 mož. Maley Hafid je zopet zasedel Masagan in koraka proti Casablanci, kjer vlada vsled tega poročila panika.
Vojska med Japonsko in Zjedi-njenimi državami? — Svet vznemirjajo zopet poročila, da izbruhne vojska med Japonsko in Z;edinjenimi državami. O načina, kako naj se postopa, ako nastane amenško-japonska vojska, so se baje že pečale vlade v Londona, Pariza, Beroli-na, in v Peterburga. Vznemirjajoča poročila niso posebno verjetna, ker sedanje finančno stanje ni prav nič ugodno za vojsko.
Več sto rudarjev mrtvih. — V Fairmonta (Zapadna Virginija) je bilo v premogovnika VBled eksplozije‘plinov zasutih več sto rudarjev. Več mrličev so že izvlekli iz jame.
S. K. S. Z.
Sinočnje predavanje tč. g. Lična je bilo jako lepo in globoko sestavljeno. Č. g. govornik je dokazal na podlagi vede bivanje Božje in da prava veda ne nasprotuje veri. Hvala gospodu prof. za lepo predavanje I
Prihodnje predavanje bo zopet v sredo 18. t m. Predava Fr. Kremžar o revoluciji.
Socialni kurz se prične v četrtek dne 2. januarja. Vsa bratska društva prosimo, da nam nemudoma naznanijo imena onih članov, ki se udeleže kurza!
Miklavžev večer ^Slovenske krščanskosocialne zveze" v dvorani »Central- je bil naravnost velikamiki. Mirno lahko trdimo, da je bilo navzočih mnogo nad 1000 oseb. Niti od daleč se ni pričakovalo takega navala. Ravno vsled silne gnječe tadi ni bilo mogoče darov tako razdeliti, kakor je bilo nameravano. Zato naj obiskovalci morebitne nerednoati oproste, drugič bo preskrbljeno, da Be ie ti nedostatki odpravijo. Kdor ima kako pritožbo, naj se obrne na naše uredništvo. — Moralni uspeh, ki ga je dosegla
z Miklavževim večerom „S. K. S. Z.M je velik in dokazuje, kako potrebno je bilo tako drnštvo v Gorici, kakor je „Zveza“ Poleg velike množice delavskega ljudstva so bili polnoštevilno zastopani naši obrtniki, posestniki in tudi jako mnogo inteligence, ki bo ne sramuje stati poleg bvo-jega preprostega delavskega brata. To je pravo nc.rodoiaštvo, to je praktičen demokratizem. Siriti demokratizem je tudi namen naše zveze, ki je torej tudi v tem oziru doBegla lep vspeh. Hrala „S. K. S. Z.“ za lepi večer 1
»Slovenska krščansko socialna zve/n* si šteje v svojo dolžnost, da izreka najtoplejšo zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je Miklavžev večer dne 5. t, m. obnesel nad vse pričakovanje sijaj no. PoBebno pa se zahvaljuje v prvi vrsti gospodu Teodorja H r i-barja, in g. Kopača; nadalje g. N. N., g. Draščeku, Gorjupa in Potazkemu ter vsem dragim gospodom trgovcem in zasebnikom, ki bo z darili tako bogato založili našega Miklavža v korist ubožai slovenski deci v Gorici; nadalje izrekamo iskreno zahvalo za požrtvovalni trud veleč. g. župniku Kokoš ar j n in gg. pevcem. Prav posebno pa se odbor za-h valja c. gospici Eli Abramovi, ki je res požrtvovalno vodila in oskrbela priprave, ter ki ima največ zaslug, da so goriški Slovenci videli Miklavža kakor-šaega še ni bilo. Hvala lepa tudi drugim gospem in goapicam. Iskrena hvala tudi g. Dugarju, ki si je jako prizadeval, za Miki. večer. Hkrati prosimo vsa udelfžence, naj nam blagohotno oproate, da nismo ob tolikem nepričakovanem navala ljudstva mogli vzdrževati potrebnega reda, kar pa gotovo Btorimo prihodnje loto s tem, da razdelimo Miklavževo veselico na dva večera. Še enkrat I Vsem, ki so pripomogli, da se je prvi javni nastop S. K. S. Z. tako sponesel Bog vrni I /j Bogom za ljudBtvo. OJbor S. K. S. Z.
Prihodnjo sredo ob 8h zvečer k
predavanju S. K. S. Z.
v ..CENTRHH Darovi.
Uprava »Prim. Lista“ je prejela za slovensko „SirotiščeH 3 K, A. Michl-stiidter-ja za poravnanje nekega računa iz Šempasa; Anton Breščak 2 K; Frančišek Klančič, Orehovlje 40 v.
Novice.
Za kmeta! — Zadnjič smo po-vdarjali, da bo liberalci glasovali za to, da se cena živini zniža. Seveda, liberalci, ki vsako reč še le narobe za pravo spoznajo, ao pa rekli, da so naši poslanci glasovali proti kmeta, češ da kmet nič nima od tega, če je živina draga. Pa pojasnimo stvar natančno 1
Šlo se je naprej za glasovanje o socialno-demokraškom predloga, naj se odpro meje za tajo živino in za frišno meso iz Argentinije b drugod. Poslanec Demšar je v svojem govoru natančno povedal načela, ki na njih stoji naša stranka. Pri glasovanja so aeveda naii poslanci, glasovali proti. Liberalci, Hribar in Štrekelj so pa glasovali 8 socialnimi demokrati. Predlog je padel. Ko je predsednik to naznanil, so začeli socialisti v zbornici in na galeriji silno rjati in zmerjati; žogali so s pestmi, pljuvali in par ae jih je tudi osebno sprijelo. Da socialni demokratje porabijo vsako priliko za agitacijo v svoj prid, popolnoma razumemo, ne moremo pa razumeti, kako morejo kmečki poslanci Štrekelj, Koblek, Mandič glasovati z njimi. Šlo se je proti krnita. Cena živini je padla; meso ima še ravno tisto ceno, ko jo je imelo. Zdaj pa hočejo kmečki poslanci, naj kmet, ki je črez glavo zadolžen, ki so ga zlasti na Krasu letos zadele silno hude aime, še pri živini nič ne zasluži in naj t>e mu iz Srbije in Rumunije v njegove hleve pritihotapi še kuga. Hribarja se seveda ne čudimo. Po njegovem je kmet oderuh, proti kateremu je treba policajev, če si poiikuša, za en vinar več dobiti pri litra mleka, kakor je to storil v Ljubljani, kjer je župan. Ta človek in njegova stranka sta pri naših kmetih opravila za vedno. Trduo
smo pa tudi prepričam, da bo slovenski kmet pokazal vrata Štrekljem in R>-blekom, ki sta pa kruto izdala kmečke koristi. Pri ti reči se ne gre za libe-ralstvo ali klerikalatvo.
V	svojih kmečkih Btvareh bi mi-rali držati kmetje skupaj, naj si bod) kakršne koli narodnosti in vere. Tj smo tudi videli pri Namcih. Najhujši nasprotniki katoličanstva bo v lepi vzajemnosti s krščanskimi poslanci glasovali proti socialnim demokratom; Poljaki in Lahi so edino nastopili. Samo med nami bo se našli kmečki zastopniki, ki so v tako važn< reči zatajili koristi svojih vol leev. B )dite brez skrbi: tadi trdi, pošteni kraševski kmet bo vzdigiil svoje žaljave roko in bo brcnil oi sebe svoje izdajavc?. P.-i ti priliki še nekaj I Š.ra-kelj in Roblek pri svojih zborovanjih tarnata, zakaj nismo vsi hrvaški in slovenski poslanci združeni. Pojte se siliti Kdo pa more sodelovati s takimi ljulmi. Slovenski klub nastopa edino in slovenski poslanci ne marajo sedeti poleg mož, ki izdajajo kmečke koristi. Ko bi bili skapaj, bi se ob takem glasovanja razbili. Če torej kdo trii, da so poslanci S. L. S. krivi, da nhrno edini, vedoma laže. Elini nismo, kor nimamo skupnih načel ; edini nismo, ker zastopniki S. L. S. vedo kaj imajo storiti in po tem tndi delajo; Hribar in njegori pa brez cilja, kakor bi bili omoteni, tarnajo semintja in menda bolj iz omejnosti kakor iz zlobnosti delajo eno nenmnoBt za drugo.
Za vojaške begunce. — „Slo-venski klobu je po predsednika vojnega odseka poslancu Pogačnika izročil spomenico, v kateri se pritožuje, da se kljnb amnestiji pri raznih polkih, posebno pri 17. pešpolkn še zadržujejo vojaki begunci, ki so se že pred leti oglasili. Vojni minister je odredil, da bo naj take takoj izpusti.
P. n. tamburaši „Slov. katol. delavskega društva11 r Gorici so vabljeni, da se udeleže odborove seje v nedeljo dne 15. t. m. ob 111/2 predp. v društvenih prostorih.
Odborova seja društva „Skalnicau bo v nedeljo dne 16. t. m. ob 5. ari pop. v društvenih prostorih.
Z& ravnatelja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole je imenovan potovalni učitelj gosp. Anton Štrekelj. Čestitamo I
Smrtnu kosa. — Omrl je č. g. Franc Ceket, bivši karat v Štjaka. Pokoj njegori duši I R. i. p.l
Slovenska podružnica avstrijske družbe sv. RsiNela v varstvo katoliških izseljencev išče slugo za preč. g. družbinega poverjenika Josipa Tarobina r Ilarrn na Francoskem. Prosilec mora znati popolnoma slovensko in mora razumeti nemško. Oni, ki žele, da dobe službo, naj naznanijo svoj naslov Mihaelu Moškerca, t aredniitva „Slovenca“, Ljubljana.
Od meje. — Zelo veseli tndi nas kolone ob meji, da se je začelo v vrlem .Prim. Listu“ razpravljati kolonsko vprašanje. Saj je kolon zares naj večji trpin na svetu. Toda če se uže pritožujejo koloni v sredini Brd, kaj naj rečemo še ie mi koloni na meji, in ie posebno taki, ki imajo gospodarje onstran meje?
Gotovo je, da dandanes niso več časi robotanja. In vendar koliko robot v deln in koliko v vožnjah se od nas zahteva. A najhujše je za nas to, da ko gremo čez mejo robotarit, se nas tam ie zmirja s patatnči (krompirjevci). Z robotami moramo gospodarjem spraviti vse pridelke domu. S kolikimi stroški in sitnostmi je to v zvezi, vemo le mi na meji. Najemnino moramo zraven robot plačevati z vsemi mogočimi pridelki; navadno 2/s v'n<*> dajati moremo pšenico, kokoši, pure, kapune, jajca in še mnogo drngih prostih in neprostih darov ter tndi v denarju. Ali je tedaj čidno, da moramo ob koncu lata še slišati, toliko in toliko znaša pri gospodarju še naš dolg, potem, ko Brno se celo na koloniji trudili in potili I
la kakšna so naša kolonska stanovanja? Največ da se Bogu nsmili. Navadno je le ena soba, pod streho, ki je več brlogu, kakor sobi podobna. Ta soba je spalnica za vso družino, naj je družina majhna ali velika. To gotovo ni prav, da morajo v eni sobi spati zakonski ljudje, dorasli in nedorasli otroci obojega Bpola. In da bi hoteli gospodarji vsaj kaj popraviti. A ne, prosi jih kolikor hočeš in ponnjaj jim tadi obresti od denarja, ki bi ga za popravo hiše porabili. Dokler * so vsi v družini zdravi, je ie nekaj, a
če kdo zboli, je li čadno, če se ubogi kolon sramaje v tako podrtijo klicati zdravnika ali duhovnika?
Čeravno ao nam pa kolonom hudo godi, vendar so moramo bati sv. Mirtina. Saj niamo nikdar gotovi, da nas gupo-dar ne odslovi. Mala stvar od Btrani kakega oskrbnika zadostuje ia misliti js treba: kam sedaj ? Posebno hudo je it, če umrjejo stariši in ostanejo nedorasli otroci. Kako rad bi kak ntric skrbel za obdelovanje zemljišča, da bi le sirote oatale skupaj pol streho. A začno so ponujati drugi, največkrat Italjan', in otroci še nedorasli se morajo razkropiti in iskati dobrih Ijadi, ki j h sprejmejo pod streho, ker tadi občiie se branijo priznati otroke-airote za svoje občane, ker so njihovi stariši-koloni sedaj r tej, Bedaj v oni občini bivali. A tudi v narodnem oziru ikodnje veliko kolonizem. Kako zelo se morajo vklanjati nbogi koloni pred gospodarji. Kolikokrat morajo svoj materni jezik gospodarja na Ijabo zatajiti in svoje otroke r tujem jezika izgojevati, da zgodilo se je vže, da je moral nbogi kolon gospodarju, oziroma oskrbniku na Ijnbo iskati nevesto, da bo zamogla z oskrbnikom po njegovo govoriti, in kolikokrat se zgodi, da gospodar Italijan zapodi kolona Slorenca, da ga nadomesti z Italijanom.
„Prim. List1* je poročal, da se je nailo r zapadaih Brdah 400 .ljudi, ki bolehajo na pelagrl. Poglejmo, ktere vrste ljudje bo td. Ali so morda bogati gospodarji, ali njih oskrbniki? Morda je med 400 na pelagri bolnih kak bolj nbožni svojak, a velika večina jih je vendar kolonov. Zato pa je opravičen nai glas, ko kličemo, proč s koloaiznom. Vlada naj nam, — vsaj svojim podanikom, pomaga, da se rešimo kolonizma. Ali naj ona odkupi kolonije, da jih bodemo mi potom letnih prispevkov /. davki reševali, ali naj vBaj ona doloii stalno najemnino r denarja.
— Goriško kmetijsko društvo bode imelo svoj občni zbor r pondeljek dne 16. t. m. ob 10. predpoludne v hotela „pri zlatem Jelenu".
— Izgubila je na Miklavžev večer v gnječi pred vrati „CentraIa“ gospa Katarina Kljun lepo mantiljo. Gospa stanuje v ulici Trieste 3. Najditetlj se prosi, da ji vrne gospej 1
— Umrl je dne 3. decembra t. I. I ob 5. uri popoldne g. Štefen Habe posestnik na Gočah na Vipavskem v 84. letu. Bil je zgleden gospodar, veren katoličan, gostoljuben in zvest pristaš S.
L. S. Od cesarja je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Pogreb se je vršil 6. decembra ob 9. nri dopoldne.
N. v m. p.!
— Nagla smrt. — V petek zvečer okoli 6. nre je iel iz Gorice v dražbi še z nekaterimi domačini domov v So-vodnje trgovec in gostilničar Franc Devetak po domače France Ušar. Ko pridejo v Šl. Andrež se nakrat zgrudi Devetak na tla. Zadela ga je kap. Kmala na to pa je izdihnil. Prenesli so ga koj v mrtvainico v Št. Andrež. Pokojni Devetak je bil dobro znan v naši okolici, zlasti kot voznik peBka. Bil je jako delaven ter si s pridnostjo ie precej opomogel. N. p. v m. I
— V kočah „Slovenskega planinskega društva1* je bilo letos itevilo turistov sledeče: V Triglavski koči 650 (lani 361), v Orožnovi koči 438 (lani 296), v Kadilnikovi koči 878 t Aljaževem domu v Vratih 784 (lani 324.)
— Važna razsodba o nemški šoli v Sv. Jakobu na Koroškem. — Ko je občina Sv. Jakob v Rožni dolini prešla v slovenske roke, je Bklenila ustanoviti čisto slovensko šolo. To pa ni ugajalo c. kr. šol. oblastim in dež. šol-Bkemn svetu v Celovcu, ki je pred dvemi lati otvoril v Sv. Jakobu utrakvistično (nemško-slovensko šolo). Občina se je proti temu pritožila na ministerstvo za uk in bogočastje, ki je pritožbo občine odbilo. Na to se je občina pritožila na upravno aodiiče, ki je o stvari razpravljalo dne 6. t. m. Občino je zastopal odvetnik dr. Sežun. Upravno sodišče je pritožbo občine vsprejelo ter proglasilo postopanje c. kr. šolskih oblastnij kakor v zakonu neutemeljeno. Kakor glavni razlog te razsodbe se je navedlo, da bi se morala vršiti komisijonalna razprava za ustanovitev šole, a da ni bila sklican«.
— Navidezno mrtev. — V draž-dansko mrtvašnico so prinesli te dni nekega mesarskega pomočnika, ker so mislili, da je umrl. Ponoči se je pa moi prebudil iz krča in se stegnil, ker je
mislil, da leži v svoji postelji. Zadel je pa na lice nekega m liča in se nato popolnoma zavedel. Pričel je razgrajati in je priklical nadzornika mrtvašnice, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer je pa umrl vsled straha.
— Nesreča ali Hamoumor? — V Gradišči ho naili te dni računskega podčastnika Emanuela Modrickega in njegovo ljubimko v sobi nezavestna ležati. V sobi je bilo goreče oglje. Podčastnik je umrl, ljubimko se je pa posrečilo spraviti k zavesti. Dosedaj še ni dognano, če se je zgodila nesreča ali izvršil eamoumor.
— Delavsko zavarovanje. — V doželuozborski seji z dne 7. novembra 1905 je bil deželni zaBtop sklenil resolucijo, s katero se je pozvala cesarska viada, da sprejme v zakonski načrt, ki ga je imela predložiti državnemu zboru in ki zadeva zavarovanja za starost in
o	n t moglost delavcev, tudi lastnike malih obrti. To resolucijo je bil odposlal deželni odbor takoj c. kr. namestništva, katero je naznanilo deželni opravi avgusta meseca pr. 1., da je bilo predložilo resolucijo ministerstvu notranjih zadev že decembra meseca 1905. Rešitev zadeve je deželni odbor pospešil septembra meseca t. I.; do danes pa ni še došel nikak odgovor. K tema pristavljamo še, da zahtevamo tudi zavarovanje našega kmeta.
— Ogromno izseljevanje iz Amerike. — Izselievanje iz Amerike vedno bolj narašča. Evropski delavci se vračajo v desettisoč v staro domovino; vsi parniki bo prenapoljeni in na stotine jih mora v New Yorka čakati na drugo priliko potovanja Vsak teden iz zapadnih krajev odpotuje nad 25.000 evropskih delavcev, o katerih se račana, da vsak teden odneso 5 milijonov dolarjev. Vsako
■ nro prihajajo v Ne\v York posebni vlaki polni inozemcev, prenočišča so polna. Velike parobrodne dražbe so povišale cene za vožnjo iz Amerike v Evropo za 10 dolarjev in več, a to prav nič ne npliva na izseljevanje. Vsi ti ljudje bo se napotili v domovino, ker so na za-padu zaprli mnogo tovarn radi finančne krize in ker je United States Steel Cir-poration sklenita odsloviti vse italijanske in slovenske delavce, katere bode nadomestila z angleškimi delavci. .Mnogo delavcev prihaja tadi iz premogovih okrajev, kjer se bode delo tadi znižalo, ker se sedaj ne potrebuje toliko premoga, kakor v časih, ko se v vseh tovarnah noč in dan dela. Največ vračajočih bo inozemcev je videti v Hobo-kenn, kamor prihajajo vlaki iz zapada vsako aro. Vsa prenočišča so prena-poljena in na stotine ljudi prenočuje v parkih. Do 28. novembra je zapaBtilo Ameriko 447.000 oseb. Izseljevalni oradi sodijo, da zapasti Ameriko še 500000 oseb. —
Listnica uprave. — Naš naročnik je dne 8. t. m. oložil na pošti Štanjel 3 krone za nPrimorski List* brez podpisa. Prosimo naj se dotični oglasi.
Iz goriške okolice.
g Ljudski shod v Mirno. — V nedeljo ob 3h popoldne, po blagoslova, bo v Mirna v Badihnovi dvorani 1 j o d s k i h h o d.
g Shod „Kmečke zvezeM bo v nedeljo ob lOh dopoldne po sv. maši v ISovodnjah v prostorih g. V a k a.
g »Kmečka zveza“ za goriški okraj je v nedeljo priredila mal shod v Solkana. Govoril je dr. D er mast ia in g. kaplan Za m ar. Skliče se še večji Bhod „K. Z.“
g Še enkrat: „Tri cvetke s trnovske planote". — Z ozirom na razne hudomušne govorice naj se pojasni notica v „Pr. Listu* z dne 28. nov. t. 1. tako-le: Ta aotica se ne tiče oseb, ampak stvari; gre se zato, kaj je ples? Ples je namreč res trnje, ki trga nedolžnost iz srca; je osat, ki brani človeku, da ne more bili hvaležen Boga za prejete dobrote; je slednjič goba možatosti, ker na plesa celo možje znore in se dajo zmehčati, kakor gobe...
Botanik b trnovske planote, g Kje je morilec iz Itavnice ?
—	Eai pravijo, da je ptiček ušel, in ma žele srečno pot... Dragi mislijo, da se skriva kod p>> trnovskem gozdu, in se ga — boje...
g Tatvina. — V noči od sobote do nedelje so neznani tatovi vlomili pri posestnika Maksa B e I č i č Podsabotinom
v Brdih ter mu ukradli več svinjskega mesa, okrog 5 I žganja, eno suknjo in
1	par črevljav. Po trudapolaam delu so popili še nekaj mleka in snedli polento, ki so jo našli. Pravijo, da bo v nekem vinograda pod Kojskem našli ostanke prešičeve pojedine. Čudno, da mati in Bin, ki stanujeta v hiši, nista slišala U-tov. Morala sta imeti presneto trdno spanje. S cer je zdravo, če človek trdo spi; a za preganjanje tatov to ni dobro.
Iz ajdovskega okraja.
a Ajdovska ,,Kmečka zveza" je priredila v nedeljo popoldne pri „Rebku“ na Goričici posvetovanje svojih odbornikov in zaupnikov. Posvetovanja se je udeležilo okrog 100 mož Navzoča sta bila dež. poslanca gg. prof. Berbnč in župnik Grča tpr dr. Brecelj. Shod je otvoril predsednik .K. Z*, g. župan Vodopivec. Predsedoval pa je g. župan Pavlica. V enomernem lepem govora je g. posl. Berbač razpravljal
o	verski šoli, o potrebi omnega gospodarstva, o potrebi posojilnic, o uravnavi voda, posebno Vipave; ter o splošnih potrebah Vipavske doline. Povdarjal je, kaj naj „K. Z1*, stori, da se izvrše najpotrebnejša obrambena dela ob Vipavi. Govoril je o napravi vodovodov, napajališč in vodnjakov, o skrčenja vojaške službe, o deželni zavarovalnici, o ureditvi dež. doklad. K sklepa je priporočal kmetom združitev po „Kmečkih zvezah", ker le združenim kmetom bo mogoče kaj doseči. Med govorom in po govoru g. poslanca so zborovalci glasno pritrjevali. — Nato je govoril dr, Brecelj o kmečkem združenju. Le mimogrede je omenjal nove takozvane agrarne stranke, ki pravi, da ima enak program ko mi. Če jim je kaj za Blogo, naj se zdražijo z nami (odobravanje), čd pa nočejo, gremo preko njih naprej I (Barno odobravanje.) Na vprašanje kamenskegs nadučitelja, zakaj niso naši poslanci združeni v enem kluba, odgovarja govornik, da načela ločijo stranke. Dokler bodo na Dunaju 2 slovenski Btranki, bot* dva načelno ločena kluba, bodo poslanci needini. Treba je, da se ljudstvo složno združi v skupno Slovensko Ljudsko Stranko, potem ne bo več dveh strank in tudi ne dveh klabov. Zs to delajmo vsi, da se ta misel uresniči I (Odobravanje.) V lepih besedah ponovi predsedujoči g. Pavlica glavne misli govornikov, se zahvali vsem skupaj ter zaključi zborovanje.
a Slov. lzobr. druStvo za Batuje-Selo. — V nedeljo 8. t. m. je predaval g. dr. Brecelj o alkohola in njega vpliva na zdravje. Vsi poslušalci so ga pazljivo poslušali, ker g. govornik je vse pojasnjeval z izgledi iz vsakdanje skašnje. Res, alkoholične pijače so velika rana na telesu naiega narod«. Bog daj, da bi se vsaj zmernost dosegla v tem obziru.
a Vodovod. — V Ajdovščini so začeli napravljati novi vodovod. Čas je bil, da se je to preskrbelo za lepi trg.
a Nova zakristija v Črničah. — Že 40 let se je premišljevalo, kako bi Be napravila nova zakristija pri cerkvi v Črničah. Letos se je to izvršilo, in delo je prav krasno vspelo.
a Živio Slov. Ljudska Stranka.
—	V našem okraju je ljudstvo z velikem zadovoljstvom sprejelo novo organizacijo naše stranke.
a Alkohol. — V nedeljo, ko je bilo predavanje v Batujah, je nekega Štrola z Malovš, ki sedaj biva v Selu, prinesel alkohol blizo izobr. društva, tu nekaj zakriči, potem ga je alkohol zopet brž odnesel. Brrrr.... Druge nesreče ni bilo. Ubogi liberalček I
Iz kanalskega okraja.
ki Lokovški gospod župan Jožef Winkler je bil v našem uredništva in nam je podal sledečo izjavo: Vesti iz Lokovca o moji osebi v ^Primorskem Listu“ so neopravičene in mi delajo krivico. Jaz niBem nikdar deloval tako, kakor se mi očita. Dokaz, da niBem liberalec in nasprotnik krščanske stranke je, ker ne napada tudi »Primorec*. Slišim, da se mi očita, češ ua sem agitiral proti g. dr. Gregorčiču. Izjavljam, da zoper g. dr. Gregorčiča in za dr. Gruntarja nisem naredil niti enega koraka. Srojo slnžbo, katerosibodi, opravljam vestno in natančno. Kdor pa ima, kako pritožbo, naj se oglasi na pristojnem mestu I
Jožef VVinkler.
ki S Kanalskega se kmetje zahvaljujejo cestnemu odboru zlasti gg. Z“gu, Malniču in Kristjanu Velu-ščiku, da bo skrbeli za podporo za ceste v kanalskih hribih.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkljanske novice. — Dne 11. t. m. vršila so je tu volitev županstva,
—	županom izvoljen je prejšnji župan A. Kosmač; podžupani so pa: Andrej Kobal, Filip Peterneli, Frnnce Tavčar vHi iz Cerkna, Ivan Obid, Hakovo, Ivan Mlakar Dol. Novake, Andr^i Peternelj, Labuje, Peter Podobnik, ČepleB, Jože Mavri, Orehek, Ivan Bišelj, Jazne, ban Brejc, Otalež.
Iz sežanskega okraja.
s Iz Sežane. — Tu se je, hvala Bogu, razcvetela po dolgem trudu cvetka, prva cvetka svoje vrste na vrtu Marijinem. Ni god brezmadežnega Spočetja se je namreč vršil v Sežanski cerkvi sprejem deklet v novo ustanovljeno dekliško .Marijino Dražbo", ki je prva na našem Krasa. Slovesnost se je vriila po blagoslovu. Cerkev je bila izvanredno natlačena — deloma pobožnega, deloma ra-dovednegi ljudstva — bili bo celo taki, ki se jih drugače ne vidi v cerkvi. Najprej je bil govor, ki ga je držal č. g. Ukmar od starega sv. Antona v Trstu. Govoril je kakor zna le on, o zgodovini M. Drnžb in o namenu, o koristi, ki jo imajo dekleta in farani, čestital je dekletom, in jih spodbujal k molitvi in delu. Nasprotnikom Mar. družbe je tudi marsikaj povedal. G Ucmarju najsrčnejša hvala I Seve, da so dekleta tndi pele primerne koščeke — in ob tej priliki je marsikdo •ipoznal, da v Mar. družbi ni samo molitev doma, ampak tudi izobrazba. Pogovoru se je vršil sprejem v družbo po g. Ukmarju ob azistenci domače duhovščine. Maraikatoro oko je bilo rosno in marsi-kak pomislek proti družbi je izginil v tein trenotka.
Liudstvo je kar gledalo. To je bilo nekaj novega. Dekleta so od strani nasprotnikov Kristusovih hudo trpela. Čas poskušnjo je bil kratek, a hud. A kdor je dobre volje in je slišal pridigo ne more več nasprotovati. Kdor pa je slabe volje in božje besede ne posluša naj le nasprotuje — na take nasprotnike ni treba se ozirati. Dekleta so zdaj vsa srečna in zadovoljna in pošteni stariši tudi.
Sprejetih je bilo 35 deklet. Malo — a za sežanske razmere je dovolj in pomisliti ireba, da so Bamo take, ki so šolo dovršile. Marija naj to prvo svojo cvetko ki je zrastla na kraških tleh, blagoslovi Bog daj, da bi v kaki žnpniji zrastla druga taka cvetka Mariji v čast in slovenskim mladenkam v korist, izobrazbo in tolažbo I
S tržaškega ozemlja.
ta Iz sv. Ivana pri Trstu. — Dne 15. t. m. to je v nedelje bode slavilo „Obrtno in konsumno društvo1* pri cerkvi slavnost otvoritve novih društvenih prostorov. ^Zjutraj bode blagoslovljenje, popoldne koncert, pri katerem sodelajejo popolni orkester pešpolka štev. 97, sv. Ivanska godba in »Cerkveni pevBki zbor*. Pri koncertu bode banket. Udeležijo se tudi nekateri poslanci S. L. S. kluba. K obilni udeležbi vabi	odbor.
ta Slovensko krščansko socialno izobraževalno društvo pri Sv. Ivauu pri Trstu dobro napreduje. Sedaj je dobilo krasne prostore za predavanja in čitalnico v hiši obrtnega in konsumnega društva pri cerkvi. Sedaj je ustanovilo svojo čitalnico v katero bivši društveni člani jako pridno zahajajo. Javno ljudsko knjižnico otvori s 1. januarjem 1908. V pondeljek dne 16. t. ra. bode predavanje pri katerem bode govoril g. državni poslanec dr. Krek iz Ljubljane. Mladeniči in možje udeležite se v obilnem številu.
Gospodarske vesfi.
= Za spremembo zemljiškoknjižnih zadev je sklenil preteku mesec nižjeavstrijski deželni zbor vplivati na vlado, da se bolj prilagodijo modernim prometnim in gospodarskim razmeram.
—	Koujerejski svet. — Poljedelsko minis' jrstvo je razglasilo nova pravila za osrednji konjerejski avet na Du-najn. Ta svet je prideljen poljedelskemu
ministerstvu v svrho, da se strokovno pravilno vpliva na pospeševanje in izboljšanje konjereje. Poleg povečanega števila članov je konjerejski svet sedaj tako preurejen, da se večina članov ne imenuje več, ampak voli po glavnih kmetijskih korporacijak.
= Poučno potovanje na Tirolsko.
—	Kakor smo poročali je dne 3. nov. šlo več udov živinorejske zadruge iz Horjula in Selc na Gorenjskem z gospodom deželno mlekarskim nadzornikom J. Legvartom na poučno potovanje na Tirolsko. Neki posestnik kmetovalec v „Slovencuu piše: Kakor vsaka taka potovanja je bilo tudi to jako poučno za vse udeležence. Na lastne oči so se prepričali, kolikega pomena bo za našega kmeta živinorejske zadruge. Bil sem že tretjič na takem potovanju na Štajerskem, Silnograškem, to pot na Tirolskem in Koroškem, pa sem zopet sklenil, da se takih potovanj vsikdar udeležim, ker povsod vidiž kaj novega, zi naše razmere prepotrebnega. Predvsem bi opozoril naše mlekarne in ne samo živinorejske zadruge, da preskrbe prav vse od prve do zadnje Bvojim udom vpisovalne pole za mleko. Vsake mlekarne odbor zahtevaj, da zapisuj vsakteri ud najmanj enkrat na teden množino dnevnega mleka od vsake krav« posebej. Ni ta način imamo pri prodaji io kupčiji krav najboljšo pričo o dobrih molznicah po celi deželi. Ko so udeleženci kupovali krave in zbirali dobre molznice, smo šli v hleve b knjigami z rodovnikom, z molzno in dragimi. U/ideli umi že iz knjig, da dobre molznice niso nikdar prepla-čene in da imajo vkljub temu, da je cena živine padla, vseeno visoko ceno ravno zaradi mleka, ki ga dajo 3000 do 4000 litrov, da celo 4400 litrov na leto. Gotovo ne bi verjel, ako ne bi Bam videl, da je dal kmet za 5, reci za pet tednov starega bička 500 kron, dajal mu mleko do sedem mesecu in ga prodajal v devetem mesecu za 1000 kron I Kje smo še mi?! Potom zadrug je to tudi pri nas mogoče, ker se udje kakor drugod kosajo med seboj, kdo vzredi boljše in lepše. Treba je le spočetka nekaj žrtvovati in v dveh, treh letih se pokažejo ž 3 krasni aspehi. Na tem potovanja smo tadi spoznali, zakaj hodijo tirolski, sol-nograški in bavarBki mesarji k nam po klavno živino. Doma je ne dobe, vkljab tema, da redi večji kmet do atp glav in še več. „Mesar ne plača nič“, pravi Tirolec, „pitanje je predrago za nas!* Zatorej kličemo: Vsak večji kraj osnuj ži-vinorejskd zadrugo b čistim plemenom. Vsaj nekaj odbornikov si oglej dragod nekaj enakih zadrag in tadi naša dežela bode v nekaj letih privabila veliko tojih kupcev, podvojila mlečne izdelke, po-množila današnje pičle kmetove doh idkei
= Jesensko gnojenje vinogradov in travnikov. — V svrho, da se razširi uporabljanje umetnih gnojev za jesensko gnojenje vinogradov in travnikov, stavi deželni odbor malim posestnikom na razpolago gotovo množino superfostata, kalijeve soli in solitra. Posestniki, ki bi želeli uporabljati ta gnojila, se vabijo, da se prijavijo tekom 8 dni neposredno pri deželnem odbora, ali potom županstev, pri čemar morajo navesti obdelovalno vrsto in površino zemljišča, ki se ima gnojiti. Deželni odbor bode odposlal gnojila brezplačno in bo izdal potrebna navodila glede uporabljanje istih.
Za smeh in kratek čas.
Adamova kazen. — Katehet je vprašal v šoli nekegi dečka: „Kako je Adam grešil v paradižu?* — Odgovor: „S tem, da jo sedel od Boga prepovedan sad*. — Vprašanje: .Kdo je Adama zapeljal k temu grehu?4 — OJgovor: „Eva. Era pravzaprav ne, pač ne, temuč kača“.
— „In kako je Bog kaznoval Adama ?“
— Odgovor:	„B:g je Adama kaznoval s tem, da “	—	dalje	ni	de-
ček znal. Tedaj pa vzdigne roko osemletna deklica. — Katehet: .No, pa nam ti povej, kakšno kazen je izrekel pravični Bog nad nopoBlušnim Adamom ?u — „Evo je moral vzeti za žeuo“, je bil odgovor.
Skrajna raztresenost. —Profesor (zase): „Vraga, danes v jutro sem vrgel pismo v poštno nabiralnico za tovariša Razredoviča in zdaj se spomnim,
I	da sem pozabil nanj zapisati naslov. No, pa jaz mislim, da bo pismo vzlic tema dobil, saj je mož itak po vsem mesta znan lu
Otvoritev nove krojačnice!
Podpisani vljudno naznjam spoštovanemu občinstvu. da sem otvo-ril v ulici Vetlurini št. t), (v hiši „Narodiic Tiskarne1') v Gorici kro-jnisko delavnico. Zagotavljajoč točno in pošteno postrežbo se naj-ulndneje priporočam posebno prečastiti duhovščini v mestu in na deželi /a obilna naročila in bilježini z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet
krojač.
Loterijske številke.
7. decembru.
Trsi . Line .
61 43 76 79 51 85 73 87 60 31
?Nezaslišano po ceni!
zz 600 komadov le za 1Z5 fl.----------
Ktio krasno enrnnt. ilobro idočo prncizijsko uro /. ]iozl!i{eim verižico, I krasno po/.liiicno knivalno i«lo s ponarejenim briljantom; I prs/.vn v ojinjii |ioslniien s |ioimrejeiiim lianienekoiii za i;os|ioile ali iliinie: 1 krasen obesek i/. 150 kras-nili orieiilalskili biserov, iiajnuMleruejSi ženski lišp. I krasilo carnituro, gumlm /.a manšeti', ovratnike in nn|isnike par. 3% rtmible zlato; ti komaili.v litiili platnenih robcev, I elegantno pisalno opravo i/. niklja v žep: 1 krasno žepno ngleilalce. I ilobro dišeče milo. I I do/., notes: 72 komadov angleških peres; L'0 piiprav za pisanji' in Se 3!)5 družili predmetov, ki se v gos-podinjslvn nujno rabijo. Vse skupaj /. uro vred ttane le 1(5 tl.
Po povzetju pošilja trgovina II. SI'I\(iAli\, Krakali št. L’0tl C.e se naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. Pri več ko 'J paketih, dodam še vsakemu en tak no/.iček.
Če vam no ugaja, vam vrnem denar.
Delavnica cerhenih posod in cerkvenega orodja
j Fr. Leban J
Gorica, Magistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
		 - . 	 J					
1		estavraci	ja	,,Centra	111	nn ^ ,«^h}' B ' & ' č, ; ..........
Naznanilo.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl novo restavracijo „CčTlCRflL“ Corso G. Verdi št. 32, v hiši »Cent. posojilnice" v kateri bode točil pristna bela in črna vina kakor tudi dobro pivo iz slavtioziinnih Drelierjevili in plzenskih pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen jedilni salon, kakor tudi veiiko dvorano za veselico, plese in raznovrstne druge zabave, lepo kegljišče, katero je krasno razsvetljeno iu po zimi zakurjeno.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Pavel Honsch,
restarater.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gtroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje knpovalšči* nirnlierškeKa In drobnega liana ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine Ba krojačo in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci maSne knjižice.
Mia obuvala za n letne čase.
Posobnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Mujboljo oskrbljena zaloga za kramarje, krožnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Saunig in Dekleva
ulica Mimicipio št. 1. Gorica.
Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za Šivilje, krojade irevljarje in tudi za umetno vezanje (roka-niranje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa »Helical Premier« in slnmorozni stroji, samokresi in razne puSke. laslna inehaniSka popravljalo ica.
Za Božič in Novo leto
ima v zalogi
S. Likar v Girici Scmišta ulica št. 10
mnogo lepili jaslic in razglednic; okraskov in lioJ.ič. a drevesa; skladno koledarje s svetimi iu drugimi podobami, elegantno kasoro pisemskega papirja za darila, raznovrstno pisarniške iu šolsko potrebščino, molitvene iu vpisov alne knjige, nožiče, cvetlične delo i. t. d.
Vse zanesljivo po najnižjih cenah.
rj i
JUekarna Cristofoletti (gorica na Jravrciku.
Lk	Trsklno (štokfiJevol jetrno olje.
Posebno siedstvo proti prsnim /ft*-ahiirr i miiiu*	bole. mm In sploirl telesni
slabosti.
*	-	Vj!0!lv9BK.	Izvirna steklenica tega olja
naravnormene barie po K I'40, bele barve K 2. Trsklno ie-leznalo jetrno olje
Raba tega olja je sosehno priporočljivo otrokom in dečkom, ki so nervozni Iu nežne narave.
Trskino jetrno olje z jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vso kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. Itd.
Opomba. O je. katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče so vedno v mc-,, Jem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svo-jim čč. odjemalcem glede čistoto in stalne sposobnosti za zdravljenje.
[Hj CriHtftfoleltijcvii pijača iz kine in železa }3
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskiniin oljeni.
Ena steklenica stane I krono 60 vinarjev. . ....
na
Najnovejša trgovina
z jestvinami, moko, žitom in cementom drobno in debelo
Rafael Vuga
4» or i ca — nn Kornju št. O — (»orica
priporoča zasebnikom in trgovcem v mestu iu na deželi, kavo, riž, ogrski iu domači ječmen, sladkor, olje, petrolej, pšenično moko domačo in ogtsko, turšično, ajdovo in rženo moko, pšenični in turšični zdrob, belo iu rudečo sol, otrobe, oves, turšico, pšenico, rež najboljši Portland cement itd. po nizkih cenah.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M
•mr**
m
******
M*************
M*
M
! Otvoritev velike nove trg ovne!
Otvorihi s<* je velkanska m a nuf n k turna 11 modna trgovina
„PRI ZLATI ZVEZDI
korso G. Verdi 32 — 60RICA.
Priporočam velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo zelo bogato novo zalogo vsakovrstnega volnenega in manufak-turnega blaga po najnovejši modi in zagotavljam ločno in najsolidnejšo postrežbo. — Ob enem si dovoljujem opozoriti na veliko izvanredno božično proda jo najlepših novosti, katera so začne že prihodni teden. — l/.bera /.aren nedosegljiva! Cene Htalnc lire* konkurence!! Priporočam m: najvljudneje ztt blagohotno naklonjenost, z odličnim spoštovanjem
ANTON B0HINSKI, nova trgovina „Pri zlati zvezdi*4.
t*
M
r
<Ž>
<3£i
<9E> *** >&> i|W