LETO (AÑO) XLVII (41) Štev. (No.) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 3. marca 1988
LUDVIK PUŠ
(2)
Pismo v Argentino
Umrl je dr. Juraj Krnjevic
predsednik Hrvatske seljačke stranke
B.	Narodova bodočnost
Po. sedanji poti ne pridemo nikamor, razen v narodno pogubo. Ni videti rešitve drugje kot v složnem sodelovanju celokupnega naroda za zgraditev — ob svojem času — popolnoma samostojne narodne države Zedinjene Slovenije. Sedanji jugoslovanski okvir vodi v narodni pogin, kar je vsak dan bolj jasno. Nova država, ki po svoji .svobodni odločbi more ostati v konfede-rativni zvezi južnoslovanskih držav, naj bo članica in del združene evropske skupnosti, ki ima svoj sedež v Strasbourgu.
Država Slovenija bodi osnovana na zapadnoevropskem temelju pristne, evropsko pojmovane in prakticirane demokracije in na duhovni bazi krščanske kulture, nesporni vodnici svetovne kulture. Ven moramo iz Balkana, ki nas vanj pogrezajo! Bodočo republiko Slovenijo moremo u-pravičeno gledati glede na zemljepisno lego in naravne lepote ter potencialne možnosti njenega razvoja z velikim optimizmom in jo primerjati s Švico z dodatkom, da ima Slovenija tudi morje, dočim ga Švica nima, pa je za napredek dežele o-gromne važnosti, čez Slovenijo teko vse naravne trgovske poti iz celotne Srednje Evrope na Jadransko morje. Izboljšanje in pomnožitev teh poti skriva v sebi gospodarski razmah in napredek slovenskega naroda, ki mu rezultatov iznajdljivosti, sposobnosti in pridnosti ne bo odžiral zanemarjeni in lenobni Balkan.
V znatno povečanem pomorstvu leži za bodočo Slovenijo važen vir napredka in blagostanja. „Morja široka cesta“...je slovenski podjetnosti odprta tudi mimo Trsta, ki so nam ga sedanji oblastniki zapravili.
BEGUNCI
Po poročilih iz Bonna živi trenutno v Nemčiji čez 700.000 beguncev, ki so prišli iz vseh delov sveta. Vzdrževanje teh oseb stane nemško državo okrog 3 milijarde mark letno. Okrog 160.000 ljudi trenutno čaka v Zapadni nemški republiki, da bi jim priznali azil. Registriranim 700.000 pa je treba prišteti še deset tisoče beguncev, katere je Nemčija sprejela zgolj iz humanističnih vzrokov, kot npr., ko je nemška ladja reševala Vietnamce. Poleg tega je treba še prišteti mnogo došlih družinskih ■članov azilantov in predvsem še veliko število pribežnikov, katerim je Nemčija sicer izdala dovoljenje za bivanje, ne da bi jih priznala za a-zilante.
Načrtna melioracija in osuševanje sedaj zamočvirjenih delov dežele bo ne samo dvignila žlahtne pridelke dežele, ampak tudi napravila iz njene lepote pravi vrt za bodoče letovišče izletnikov iz srednje Evrope in od drugod.
Za težki korak v lastno državnost, kadar napoči pravi trenutek, so potrebne skrbne in obširne priprave. V narodu samem, in na mednarodnem področju. O tem je treba mnogo razmišljati in planirati v zavesti, da mednarodna politična atmosfera takim preobratom nikdar ni naklonjena, nikjer, posebej pa ne politično in gospodarsko tako edinstvenem o-zemlju kot ga predstavlja Slovenija. Razumevanje in podporo odločujočih mednarodnih faktorjev je treba ustvarjati z načrtnimi akcijami, kar ni lahka stvar. V prvi vrsti velja navezati stike z obstoječo evropsko skupnostjo — evropskim parlamentom v Strasbourgu — in te stike skrbno vzdrževati in jih širiti. Trenutno gre za zavezo s predsednikom evropskega parlamenta Louisom Jungom in slovenskim posredovalcem, bančnim strokovnjakom Emilom Žagarjem. S tem se začne razvoj odnosov z evropsko skupnostjo. Od tod se utegne razviti plodonosno sodelovanje s širšo evropsko politično stvarnostjo. Slovenski izseljenci imajo pri tem zgodovinsko nalogo seznanjati javnost v svojem območju o aspiracijah svojega naroda in pripravljati razumevanje in podporo javnih oblasti za uresničenje nameravanega cilja.
Načrtovani politični sistem v bodoči slovenski državi naj bi bil parlamentarna ljudska vlada in opozicija, bistvena sestavina demokracije, z enodomnim parlamentom in politično neodvisno sodstvo. Volitve v
V NEMČIJI
Seveda je tak dotok brezdomcev veliko breme za nemško državo, ki spada med najbolj gosto naseljene dežele na svetu. Pa tudi gospodarska kriza, ki vlada v svetu, Nemčije ni obšla! Zato nemške oblasti že pripravljajo nove predpise, ki bodo znatno omejili možnosti ilegalnega naseljevanja razseljenih oseb. Prav tako bodo omejili možnost spremeniti začasno bivanje, kot na primer dovoljenje za študij, v trajno dovoljenje za naselitev. Predvsem naj bi novi predpisi otežkočali naseljevanje političnih beguncev, zlasti tistih, katerim se lahko dokaže, da so obdolženi kakih nasilnih dejanj.
D-ova.
IDEOLOŠKI STEM
V Sloveniji se vedno bolj širijo želje, da bi se priključili oziroma da bi sodelovali s članicami Skupnega evropskega trga (EGS), da bi po skupnem načrtovanju potekalo svobodno gibanje blaga in kapitala ter delovne sile. Te misli mnogih Slovencev pa so naletele na odklonilno stališče jugoslovanskih ekonomistov, ki se bojijo, da bi vključitev v „kapitalistični svet“ ogrožala njihovo socialistično samobitnost, in zato menijo, da je za Jugoslavijo še najbolje, če sodeluje z republikami ob Sredozemskem morju, z zahodnoevropskimi državami pa le pod „določenimi pogoji“.
Odgovor Slovencev pa je, da je takšno mišljenje le posledica „balkanskega nerazumevanja dinamičnega razvoja Zahodne Evrope“. Opominjajo, da so države kot Španija, Portugalska, Grčija, pa tudi Turčija le spoznale važnost evropskega po-
enotenja transporta brez carinskih ovir, o enotnih predpisih o pridelavi prehrane itd., itd.
Emil Lahse pa se vprašuje, zakaj se Jugoslavija še predaja „političnim sanjam“, da jih bo Zapad lepo zaprosil za sodelovanjem ter da bodo -Jugoslovani za takšno sodelovanje postavili „jugoslovanske pogoje“. — Pri tem pa ne opazijo, da EGS nima prav nobenega zanimanja za sožitje z državo, ki ima letno 200% inflacije in da z njo ne želi imeti nikakih odnosov. In zaključi: „...A kaj, ko Balkanci ostajajo Balkanci, pa če si napredne sile pri nas še toliko želijo, da ne bi bilo tako... Ideološki strah pred izkoriščanjem kapitalistov in pred večstrankarskim sistemom pri zahodnih sosedih in zahodno ideologijo še vedno prevladuje v jugoslovanskih političnih logih...“
vse javne ustanove na podlagi svobodne večstrankarske izbire kandidatov in splošne, enake volivne pravice obeh spolov omogočajo svobodno tekmovanje za dosego vodilnih mest v narodnem organizmu. Tako izvoljena oblast skrbi zlasti za gospodarski razvoj dežele in pa za socialno varnost in zaščito državljanov v smislu in besedi čl. 6 Programa Slovenske ljudske stranke. Ta pro-gr'm sem izdelal kot glavni tajnik stranke jaz s sodelovanjem dr. Miha Kreka in široko pomočjo povojnih političnih emigrantov; objavljen je bil 23. aprila 1954 v New Yorku, vsebuje pa ukrepe, vabljive in privlačne za zamejske Slovence, in bodo služili kot magnet za sodelovanje z matičnim narodom in netili težnjo po združitvi ter preprečevali potujčevanje.
Skrbno izvežbana narodna vojska bo skrbela za varnost dežele in kot sestavni del evropskih oboroženih sil za mir in red na tem prostoru. Na ta način bo slovenski narod prispeval svoj delež k splošni blaginji človeštva.
Konec
Dne 9. januarja 1988 je v Londonu umrl dr. Juraj Krnjevic, predsednik Hrvatske seljačke (kmečke) stranke in podpredsednik begunske vlade v Londonu. Bil je izrazita politična osebnost, izredno delaven in borec za svobodo in samostojnost hrvaškega naroda.
Dr. Juraj Krnjevic se je rodil 19. februarja 1895, umrl pa je letos, star 93 let. Že zgodaj se je začel pečati s politiko. V HSS je pristopil kot mlad študent. Ustanovitelj HSS, Stjepan Radič, je takoj spoznal velike sposobnosti mladega' fanta. Pri prvih volitvah po prvi svetovni vojni v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ga je stranka kot mladega odvetnika postavila za poslanskega kandidata za mesto Zagreb. Pri volitvah je dobil velike večino glasov in je bil poslanec za mesto Zagreb vse do leta 1938. Na predlog predsednika HSS Stjepana Radiča je postal najmlajši poslanec v Hrvatskem saboru — odvetnik dr. Juraj Krnje-vič — glavni tajnik HSS. To je bil do leta 1964, ko je umrl drugi predsednik HSS dr. Vladko Maček in je bil dr. Krnjevic izbran za predsednika HSS in je to dolžnost vršil do svoje smrti.
Dr. Krnjevic je odšel dvakrat v emigracijo. Prvič je odšel leta 1929, ko je kralj Aleksander razpustil parlament in uvedel kraljevsko diktaturo. Odšel je v Švico, kjer je bival deset let. Ko je bil napravljen med Srbi in Hrvati sporazum in so dobili Hrvati Banovino Hrvatsko, se je dr. Krnjevic vrnil v domovino, ker je smatral, da je ustanovitev Banovine Hrvatske prvi korak do hrvaške samostojnosti. Marca 1941 pa se je druga svetovna vojna približala zaradi puča v Beogradu tudi Jugoslaviji z vsemi znanimi posledicami. Dr. Krnjevic je odšel drugič v emigracijo, v London, kjer je pri jugoslovanski vladi in pri zaveznikih skušal varovati hrvaške koristi. Tudi po koncu druge svetovne vojne je ostal v Londonu in je od tam vodi! politiko HSS.
Slovenci smo vedno bili v dobrih odnosih z HSS in dr. Krnjevičem. Ko je prišel pred leti na obisk v Buenos Aires, sva ga Miloš Stare in podpisani obiskala in se z njim prijateljsko pogovorila o vprašanjih, ki zadevajo Slovence in Hrvate.
Velikega moža ohranimo v častnem spominu.
Rudlclf Smersu
Anschluss
Mala nemška republika Avstrija s svojimi 7.5 milijoni prebivalcev mi gotovo ni toliko pri srcu, da bi o njeni komaj pretekli medvojni zgodovini razpravljal, niti ob času, ko bo praznovalo petdesetletnico priključitve k Hitlerjevemu rajhu dne 11. marca 1938. Dobro so mi še v spominu vidni znaki presenečenja in skrbi slovenskih političnih pa tudi nepolitičnih ljudi, ko se je na vrhu Karavank pojavil kljukasti križ. Germanski preostanek mogočnega habsburškega imperija, k’teri je propadel 1. 1918 prav zaradi oholega nacionalizma, je kruto zatiral slovenski narod in mu ni dovolil svobodnega razvoja pod svojo komando. Spomnimo se samo na Majniško deklaracijo iz 1. 1917, ko je kot mrtvaški zvon udarila v svet in naznanila konec avstro-ogrske monarhije.
Ko bi znotraj meja sedanje Avtri-je ne ležala za slehernega Slovenca sveta zemlja nekdanje Karantanije, ideal srednjeveške države, in ko bi preostali naši narodni bratje še danes ne živeli na tem ozemlju pod zagrizeno7 nemško knuto, bi se o vsem ne splačalo pisati. Dejstva pa so drugačna, a v tem je smisel mojega pisanja za 50-letnico An-schlussa.
Avstrijski Nemci so bili po mojih lastnih izkustvih med vojno in nacistično okupacijo v ogromni večini navdušeni in bojeviti nacisti, ki so v nekaterih ozirih celo prekašali Pruse. Dobro mi je še v spominu, kako je bil kršni Prus (Prusi so bili najbolj nestrpna in bojevita skupina v nemškem rajhu), kako torej je bil pruski nacist mnogo strpnejši od avstrijskega, ko je ta imel v okupirani Sloveniji popolno oblast v svojih rokah. Gauleiter Rainer in njegova desna roka Roesener sta bila Avstrijca, kakor so to bili skoraj vsi drugi vodilni nacisti v okupirani naši domovini.
Kakšno divje navdušenje je vladalo v Avstriji dne 11. marca 1938, ko je bila uradno proglašena priključitev dotlej suverene države k nemškem rajhu! Skoraj bi človek, ki je te epizode sam doživel, mogel u-pravičeno reči, da so avstrijski Nemci ponoreli od vzhičenja in gromkega veselja. A kaj se je dogodilo komaj pet let pozneje? Amerika, Anglija in Sovjetija so 1. 1943 proglasile Avstrijo za prvo žrtev nemškega nacizma, ki jo je treba obravna-
vati kot tako s posebno dobrohotnostjo, da bi se netil med Avstrijci upor zoper nacizem in s tem pospešila zmaga zaveznikov nad Hitlerjem. Kakšna ogromna politična napaka! Ta izjava je služila avstrijskim Nemcem, da so se za njeno važne vsebino skrili, ko je bilo treba dajati račun za vojne zločine (Nürnberg) in nositi posledice teh zločinov, kot je to vzela nase Za-padnonemška republika. Avstrijci pa so izšli kot nedolžne device iz onega pekla, brez sleherne odgovornosti in brez vsake obveznosti, da bi plačevati reparacije.
Dogodki okrog Anschlussa so pahnili tiste patriotične Avstrijce, ki so se priključitvi odločno upirali, a so bili v komaj vidni manjšini, v težke čase. Med nje spada avstrijski kancler tistega časa (imena se ne morem spomniti), ki je junaško branil suvereno neodvisnost svoje dežele. Po postavi majhen mož, a velik v volji in dejanju pri vodstvu svoje domovine, je moral svoje prepričanje plačati z golim življenjem. Nacisti so ga enostavno v uradu u-morili. Sledil mu je Kurt Schuschnigg, tudi nasprotnik Anschlussa, katerega so prisilili, da je od svojega mesta odstopil in nato pobegnil v inozemstvo in živel dalj časa tudi v Ameriki.
Mnpgo huje je priključitev prizadela koroške Slovence. Bojeviti avstrijski nacisti so jim pobrali vse njihovo narodno premoženje in ga proglasili za lastnino nemškega raj-ha. Uničili so vse kulturno delovanje in prepovedali uporabo slovenskega jezika, pa jim tudi to še ni bilo dovolj. Odvlekli so v nacistična taborišča Cele družine in jih tam maltretirali. So to znane stvari, o katerih se je že veliko pisalo. Vso gonjo proti koroškim Slovencem so imeli v rokah avstrijski naciji, pa jih nihče nikoli ni poklical na odgovor zaradi one trapaste izjave zaveznikov o „prvi žrtvi“.
Ponacistična Avstrija po petdesetih letih še vedno javno nakazuje nacistično mentaliteto zlasti tiste skupine svojih državljanov, ki se zbirajo v Freiheitspartei. Njihov voditelj Haider, zagrizeni sovražnik vsega kar je slovensko, pa ne da miru in se stalno zaletava v pravice Slovencev na vseh področjih javnega življenja, zlasti v dvojezično šolstvo. In je ni oblasti v sedanji Av-
striji, ki bi temu nestrpnežu pristrigla nacistične peruti. Po svetu, tudi med vodilnimi krogi svetovnega javnega mnenja še vedno prevladuje teza, da je bil Anschluss „žrtev“, na pa navdušena volja avstrijskega ljudstva. Avstrijo imajo za zgled svobodoljubne, ljubke in prijetne državne enote (gemütlich), kjer vladata. najvišja narodna svoboda in pravičnost, kakor je kodificirana v državni pogodbi iz 1. 1955:
Ob 50-ietnici Anschlussa velja pribiti, da je takšno ocenjevanje te alpske dežele zelo daleč cd resničnega stanja glede razmerja med državnim nemškim nemškim narodom in narodnimi manjšinami, v prvi vrsti Slovencev na Koroškem. Svetla točka v tem sklopu ni izvolitev Kurta Waldheima za državnega poglavarja, marveč v izvolitvi slovenskega poslanca za dunajski parlament v o-sebi dr. Karla Smoleta, ki bo — tvko upajmo — po 70 letih brezpravja sposoben podirati ostanke nacistične filozofije in graditi most pravičnega sodelovanja med Nemci in Slovenci na zgodovinskem ozemlju slavne Karantanije.
L, P.
© SLOVENSKIH ZAPORIH
Po poročilih strokovnjakov s področja penalogije je v slovenskih zaporih letno približno šest tisoč ljudi, kar je v sorazmerju s številom prebival nižja številka kakor v Italiji, Franciji ali celo v Avstriji. Tretjina teh zapornikov je kaznovanih z do 60 dni zapora pri sodniku za prekrške. Kot primer navajajo stavbo zaporov, ki stoji v središču Maribora v Vošnjakovi ulici in ki je bila zgrajena, v začetku stoletja. V teh zaporih je 405 ležišč, vendar je bilo lani v zaporu dnevno od 200 do 260 ljudi, ki so bili ali že obsojeni, ali upravno kaznovani, priprti ali pridržani. Letos pa je ta številka še nižja. Povprečna starost obsojencev je 24 do 30 let. Največ jih je v zaporu zaradi premoženjskih prekrškov ali nasilniškega obnašanja. Zaradi droge je zaprta ena oseba! Med obsojenci, ki so zaposleni v domu, ima 87 srednjo izobrazbo, 34 višjo in 9 visokošolske študije. V tej mariborski jetnišnici vlada red in popolna snaga. Sicer je pa dejstvo, da slovenski penološki uradniki uživajo velik ugled, ker sega njihovo delo nad evropski vrh.
Tone Brulc
MED KN3I9RMI IN REVI3RMI
llijl
IZ ŽIVLJENJA V AREENTM
Žalostno je, da nam Slovencem morajo izhajati dokumentarne knjige v tujini i— celo v daljnem Buenos Airesu, Tokrat ni debela knjiga na komaj štiridesetih straneh je nanizano pripovedovanje že umrle sestre duhovnika Alfonza Jarca, župnega upravitelja v Dragatušu, ki so ga. usmrtili komunisti nekje sredi let’ 1945.
Danes, ko se toliko govori o rehabilitaciji žrtev medvojnih in povojnih procesov in ekscesov, bo ta knjižica zgovoren dokaz in zadosten protest proti njim, obenem pa tudi pojasnilo, kako sp se ti procesi vrnili, proti komu so bili naperjeni, kdo so bili sodniki, kdo priče, kakšne kazni, kako in kje so jih izvrševali.
Knjige ni spisal 'pravnik — sestra duhovnika Jarca jo je, zato je še toliko več vredna. Pisana je na preprost, poljuden način, ki bo bralcu še po petinštiridesetih letih obudil spomin na leta stalinske revolucije, morebiti še bolj točno, kot če bi jo spisal pravnik. Jarc je paradigma tisočerih, ki so umirali na e-nak način: vdano, z globoko vero in zaupanjem, mučeniško!
Knjiga „Alfonz Jarc“ je življenjepis preprostega duhovnika iz Suhe krajine, ki je dala v zadnjem stoletju čez petdeset duhovnikov slovenskemu narodu. Preprosto kmečko dekle Marija popisuje življenje svojega brata Alfonza, kako se je kot mlad kmečki fant odločil za duhovniški poklic, študiral večkrat lačen kot sit, da je ta poklic dosegel.
Lik mladega kaplana je bil že večkrat obdelan v slovenski literaturi, vendar ne na tak realističen, priče-valski način. Marija niti ne skuša staviti svojega brata za zgled drugim, vendar bo to ostal.
Težka, s pomanik°njem zvezana študijska leta niso bila še nič v primeri s tem, kar ga je čakalo. S povojnimi leti, 'ko so drugod že mirno živeli, se je začel križev pot slovenskih duhovnikov in Alfonz Jarc je bil samo eden iz mnogih, ki so stopili nanj. Zmagovalci so iskali sovražnikov v njihovih vrstah in so jih po svoji marksistični dialektiki tudi našli.
Alfonz Jarc je bil obtožen hujska-kanja, obrekovanja nove oblasti, organiziranja „bele garde“ kljub temu, da med revolucijo ni gledala desnica, komu daje levica. Izjave so mu, k kor je bilo takrat v navadi, izsilili z mučenjem, kar je Jarc povedal v obraz sodnikom. Sterorizirano ljudstvo je moralo molčati v ljudski demokraciji, kaj šele da bi poskusilo pričati zanj, ker je bil obsojen po komunistični partiji, še preden se je proces sploh začel.
Sestra in pričevalka Marija pove z besedami o k’planu Vinku Save-lliju, kar so mislili tudi o Jarcu: „Mama, ako bom padel, vedi, da po
nedolžnem!“ „Padel“ je izrak tistega časa, ki ni poznal procesov s sodniki, ki bi sodili.
Tako za Jarca kot Savellija ni točnega datuma usmrtitve, ne kje so komunisti to storili, ne kje sta pokopana.
Vsa moč vere, vdanosti v usodo in odpuščanja se pokažejo v besedah Marije: „Menda je že tako prav, ker je Bog dopustil!“ Menda! Ne dvomimo o tej božji skrivnosti, za nas je važno, ker nam je Jarc dal primer, kako naj se obnašamo v času skušnje, Marija pa nam je zapustila pisan dokaz, kaj so takrat počenjali z, vernimi ljudmi.
Tako župnija Dragatuš, kjer je Jarc deloval, kot Ajdovec, kjer se je rodil, nista še prišli po štirih desetletjih do svojih cerkva. Cilj partije je bil zaenkrat dosežen: Raz-kristjanjenje!
Udaril bom pastirja in razkropila
se bo čreda!
Vendar zmaga ni popolna —- novi Jarci, Gnidovci, Grivci in Murni, potomci krajinskih krnečkih uporni-kcy, ki so zahtevali svobodo in z njo tudi svobodo verovanja, rastejo iz skope zemlje Suhe krajine. Kot je preroško pisal Jarc svoji sestri Mariji pred smrtjo: „Tako kot on, moramo tudi mi do konca izpolniti božjo voljo. Taka naj bo naša velika misel in prošnja: da bi mogli biti ‘dobra’ glina v rokah (božjega) Lončarja,“ .
Je bil Jarc pesniška duša? Ne, saj je misel vzeta iz sv. pisma, iz poslanice sv. Pavla Rimljanom. Tako Jarc kot sv. Pavel sta živela po nauku Kristusa, bila sta pričevalca vsak svojega časa, pričala in izpričala sta njegov nauk s smrtjo.
Knjigo je pripravil za tisk dr. Franc Gnidovec, izšla je v samozaložbi pri Talleres Vilko SRL. Opremil jo je arh. Jure Vombergar in prinaša poleg slike Jarca, njegove tri poslednje dopisnice ih eno fotokopirano stran iz njegovega življenjepisa. Dobi se v Slovenski hiši,
R.	Falcon 4158, Buenos Aires.
PRVI KORAKI
Čeprav smo že končali s to rubriko, ki je — upajmo — lani vse leto zabavala bralce — smo dobili še eno anekdoto-, ki je vredna, da jo objavimo :
Ko je pok. ravnatelj Jože Košiček
1.	1947 prišel v Argentino, da bi nato v Rim poročal o svojih vtisih glede naseljevanja naših ljudi tu, je med prvimi sporočili poslal tudi razglednico, ki je kazala Av de Mayo, gledano z Majskega trga proti Kongresu. Kratko sporočilo pa je nekako takole govorilo: „Vse v redu. Tu je dobro, vsega dovolj, zlasti kruha in mesa. V restavraciji naročiš zrezek
Ta teden se v turističnem kompleksu v okraju Embalse, v kordob-ski provinci, odvija državno zborovanje takoimenovanega pedagoškega kongresa. Otvorjen je bil v ozračju svečanosti. Nahajali so se tam, poleg kakih 300 delegatov, predsednik di'-‘žave dr. Alfonsin, glavni direktor UNESCO, Mayor Zaragoza, vzgojni minister Sâbato, kordobski guverner Angeloz, itd., itd. V dolgih govorih sq opevali važnost vzgoje za sedanjost in za bodočnost in dokazovali pomembnost tega zborovanja „za bodočih sto let“. Komaj pa je bil zaključen svečani del otvoritve, se je pričela debata, ki je v veliki meri ponazoritev sedanje Argentine. Kaj malo odprtih ušes, pač pa mnogo polemike in hud boi za nadvlado. V takem ozračju je težko načrtovati pot vzgoje za bodočih sto let. A kot mnogi drugi pojavi argentinske družbe ima tudi to svojo razlago.
TAKO SO SE OPEKLI
V tej zadevi je pravzaprav izredno količine politike. In iz dogodka bi lahko posneli precej pouka za bodočnost. Za boljše razumevanje se moramo v.miti dejansko v leto 1983. ko so presenetljivo in prepričljivo zmagali radikali. Tedaj jih je precej številčno podpiiala intelektualna levica in cena te podpore je bila ta, da je dejansko vzgojna struktura države prišla v roke levičarskih elementov.
Dolga desetletja je geslo te levice: boj privatnim šolam, in še posebej, boj verskim šolam. In kako je enostavno uničiti privatne šole? Odvzeti jim denarne podporo, ki jim jo daje država, pt eni strani, po drugi pa organizirati učne programe na tak način, da prodro z lastnimi elementi globoko v um in dušo učencev. Ekstremni elementi pa enostavno zahtevajo sploh ukinitev vsake privatne iniciative na vzgojnem področju in uvëdbo „laične in zastonjske šole“.
Za kaj takega pa je nujno potrebno pedvzeti ne le administrativne ukrepe (vč"sih je to težko tudi zaradi političnih činiteljev), temveč tudi prilično podlago zakonodaje. Vloga parlamenta je tukaj temeljne važnosti. Pa levica tudi ni zaupala normalnemu kongresnemu razvoju. Zato so izumili to kar sedaj imenujemo „Pedagoški kongres“, ki naj bi pripravil na podlago ljudske udeležbe vzgojni načrt ¿a bodočnost, tega predstavil poslancem in senatorjem, ki bi potem v okviru predloženih smernic izglasovali nov vzgojni zakon — po volji in okusu levice.
Organizatorji „pedagoškega kon-
in ti prinesejo tolikšnega, da na vseh straneh visi s krožnika. A preden se ga lotiš, ga moraš zaklati, da mu kri odteče.“
Jože Melaher 75 - letnik
Naš v vsej emigraciji dobro znan javni delavec Jože Melaher, je te dni doživel svoj petinsedemdesetni rojstni dan (rojen je bil namreč 26. februarja 1913 na Pobrežju pri Mariboru).
Težko je pisati o človeku, ki ni vse življenje nič koristnega napravil za skupnost, še težje pa se zdi pisati o možu, ki je od mladih nog v službi skupnosti. In tak je Jože Mehi her. Še prav mlad se je že začel udejstvovati v katoliških mladinskih organizacijah. Kmalu pa je zašel na politično področje in začel pridno letovati v Slovenski ljudski stranki. Krepko je pomagal strankinemu tajniku za Štajersko Marku Kranjcu z obiskovanjem posameznih strankinih edinic, z govori in predavanji na članskih sestankih in zborovanjih. Posebno važno dele je opravljal, ko je na sestankih po društvih pred Irugo svetovno vojno razkrinkaval ielo nemških petokolon"šev, katerim 30 se že zgodaj pridružili komunisti, ki so Gestapu ovajali protinem-ske usmerjene ljudi.
Ko so Nemci okupirali Štajersko, pa se je Melaher takoj zavedel, da
je prišel čas, ko je proti okupatorju treba organizirati oborožen odpor. Zbral je može in fante, ki so enako mislili in bili pripravljeni iti z njim v boj z nasilnim okupatorjem. Te može in fante je imenoval četnike in jih smatral za sestavni del jugoslovanske armade pod vodstvom generala Mihajlovica, čeprav ni imel tedaj nobenega stika ne s četniki ne z jugoslovansko vojsko niti z generalom Mihajlovičem. Kot poveljnik teh četnikov si je nadel ime Zmagoslav.
O junaškem delu teh štajerskih četnikov smo ponovno brali v Vestniku, v Svobodni Sloveniji in zlasti obširno v Zborniku Svobodne Slovenije 1965. Ne bomo tega ponavljali. Hočemo poudariti samo to. da so ti štajerski četniki PRVI nudili oborožen odpor proti Nemcem v času, ko ni bilo še nikjer nobenega odpora. Šele mnogo pozneje so se pojavili partizani. So pa bili do Zmagosla-vovih četnikov ne samo nelojalni, ampak celo izdajalski in zahrbtni. Če so zvedeli za kakega četnika, so ga ovadili Gestapu, da bi se tako znebili zavednih Slovencev in uniči-
gresa“ so očividno delali račun brez krčmarja. Dejansko so računali na pasivnost verskih krogov, ali še bolje, računali so na hud odpor, na kritike in — na izolacijo. Katoliška plat naroda bi po njihovih računih morala ta. postopek narodnih zborovanj ostro kritizirati in potem u-žaljeno oditi „v zakristijo“.
AKCIJA IN REAKCIJA
Treba je poudariti, da bi katoličani skoraj nasedli na te limanice. Kritik na pedagoški kongres je bilo res izredno in predlogi za bojkot so kar deževali. A bolj številni in bitri krogi katoličanstva, tako med hierarhijo kot med verniki, so podvzeli drugo pot: čim bolj številčnega in bolj pozitivnega sodelovanja pri krajevnih zasedanjih. Tako je pripadnikom privatne šole (kot so jih kmalu začeli imepovati) uspelo zaustaviti delo levičarskih agitatorjev in osvajati vedno važnejša mesta, kakor je razvoj pedagoškega kongresa rastel v svojih inštancah.
Že na okrajnih zborovanjih se je pokazalo, zlasti v odločilnih predelih, da je levica doživljala težke poraze. Njihovi upi, pričakovanja in načrti so pričeli padati v vodo. Pro-vincijska zborovanja so dokončno pokazala premoč katoliških krogov, in kljub temu, da so v nekaterih provincah dosegli levičarji svoje cilje, se je tehtnica končno jasno nagnila na stran zmernih elementov na vzgoinem področju. O tem in o izidih kongresa v Cordobi bomo še pisali. Zaenkrat le politični zaključek teh let delovanja: le aktivno sodelovanje more biti garancija za pravo demokratično življenje. V sedanji družbi nihče ne more zahtevati privilegijev, kot nihče ne more pričakovati pravic, če si jih sam- ne pribori.
O KANDIDATIH IN POVEZAVAH
Življenje v strankah medtem mirno (ali nemirno) teče naprej. Trenutno izgleda, da je vsa pozornost posvečena odločitvi kandidatnih mest. A to je le navidezno. Pretekli teden se je pozornost opazovalcev obrnila na skupno izjavo, ki so jo podale štiri stranke. Peronisti, demokristjani, intransigenti in ljudski sociadisti so skupno , ostro kritizirali vladno politiko na gospodarskem in socialnem področju in zahtevali spremembo vladnih ukrepov.
Izjava sama po sebi ne vsebuje
Tone Miz.erit nobene novosti. Zanimivo je to soglasje z vidika politične bodočnosti. Mnogi razlagajo to ket spočetje povezave, ki jo skuša Cafiero doseči, najprej da zagotovi svojo predsedniško kandidaturo med peronisti, potem pa da zbere okoli sebe čim več manjših političnih formacij,, da tako zagotovi peronistično nadmoč in pozitiven rezultat volitev.
Povezava pravzaprav ne bi bila nič novega. Skupno nastopanje peroni-stov in demokristjanov postaja že navada, 'ki je po drugi strani dosegla, da je argentinska krščanska demokracija domala izgubila svojo i-dentiteto. Kar se tiče intransigen-tov, so že za guvernerske volitve skušali doseči povezavo s peronisti. Njihove prevelike zahteve pa skrajnost levičarskih elementov v tej stranki so potem izjalovili poizkus. Sedaj kaže, da je povezava možna, zlasti potem, ko so intransigenti na volitvah hudo pogoreli. Kar se pa socializma tiče, je tukaj udeležena frakcija, ki ji načeljuje Estevez Boero. To je preostanek stare socialistične garde, ki pa nima nič opraviti z novimi socialističnimi strujami skrajnih maoističnih ali trockističnih elementov. A številčna važnost skupine, navdušene za povezavo s peronisti, je kaj majhna. Gre bolj za propagandni blesk kot pa za količino glasov, čeprav kaže, da bo prihodnje leto vsak glas lahko postal odločilen.
Podobne težave in skrbi pa se pojavljajo na desni strani argentinske politične pozornice. čete inženirja Alsogaraya bodo že meseca maja dokončne odločile, kakšne narave naj bo povezava z raznimi liberalnimi, konservativnimi in demokratskimi skupinami, 'ki so raztresene' širom države. Nekaj je jasno: predsedniški kandidat bo Alsogaray sam. Tudi druga važna odločitev je že padla: zaenkrat bo šilo le za volilno povezavo, ne za kakšno spojitev raznih strank in skupin, čeprav ta cilj nikdar ne zatone na obzorju argentinske desnice, je tako zapleten in problematičen, da kratko razdobje do volitev nikakor ne zadostuje niti za prve korake do enotne stranke. Precej vode bo moralo še poteči pod mostovi in marsikatera osebna žrtev bo potrebna, predno bomo prisostvovali rojstvu močne in enotne liberalne stranke.
Kar se skrajne levice tiče, trenutno še ni videti znakov, kam se bo tok usmeril. Tu seveda ni govora o kakih uspehih, če liberalci računajo na dejstvo, da bodo lahko postali razsodniki bodoče argentinske politike, more levica upati le na kako mesto v parlamentu in še to pod pogojem, da nastopi enotno. Kaj več res ne zmorejo, hvala Bogu.
Mladina je taborila
li konkurenco na terenu.
Naj omenimo to značilnost, da so Angleži in Amerikanci smatrali Zmagoslava in njegove četnike za svoje zaveznike in so jih kot take tudi sprejeli na Koroškem in jih nato odpeljali v Italijo.
Drugo poglavje Melaherjevega delovanja pa se je začelo, tedaj, ko se je izselil v Združene države Amerike. Bil je od začetka zvest pomočnik dr. Mihe Kreka in mu pomagal pri njegovem obilnem narodnem delu. Tudi je bil v lepih, prijateljskih odnosih s senatorjem Frankom Lau-shetom in drugimi vodilnimi Slovenci. Takoj je začel sodelovati pri Ameriški domovini in v raznih slovenskih organizacijah. KmHu je posta.l urednik slovenskega dela Amerikan-skega' Slovenca. Bil je izvoljen za člana Slovenskega narodnega odbora in za podnačelnika SLS za Združene države Amerike. Dmes vodi Slovensko pisarno, ki je središče slpvenskega organiziranega dela. Lahko rečemo, da je'na njegovih ramenih slovensko politično delo v ZDA.
Ko mu čestitamo k njegovi 75-let-nici, prosimo Vsemogočnega, da ga nam ohrani še mnogo let.
Srn R
Tudi letos se je skupina mladih navdušila za taborjenje v Bariločah.
Nekateri smo imeli prekrasne spomine še od lanskega leta, pridružili pa so se še drugi in tako se je število povečalo kar na osemnajst mladih.
Priti do Bariloč je bila za nas skoraj neverjetna dogodivščina, čeprav smo imeli letos Več udobnosti, kar se tiče prevoza: tri „kamionete“ in dva čolna.
Po poti smo se neštetokrat ustavili: ko smo menjali kolesa, kadar smo zaslišali kak poseben ropot in ugibali, kaj se dogaja z avtomobili, ko je sredi pampske noči in puščave zavrela voda, ko je zmanjkalo bencina .. .
Kar oddahnili smo se, ko smo dospeli do cilja. Ob jezeru Gutiérrez, kjer naj bi postavili šotore, so nam zasedli prostor, zato smo si kar v Stanu uredili prijetno bivališče.
Naš prvi vzpon na Cerro Otto je bil neizogiben trening za naslednje ture. Jezero Mascardi z okolico nam ie s svojo lepoto omogočil, da smo preživeli prekrasen, dan. Za spremembo pa smo nazaj grede kar na lepem ostali brez zadnjega kolesa. Avto se je nagnil in obstal na cesti, dokler se nas ni nekdo usmilil in nas pbtegnil do Stana. Dobro, da smo imeli s seboj dosti praktičnih rok, ki so se kmalu znašle, kako pritrditi na Z" j izgubljeno, kolo.
Nadaljevali smo z izletom na Península San Pedro, kjer smo poromali do votline, kjer smo se Mariji
Pomočnici priporočili v varstvo.
Ogledali smo si hotel Llao-Llao ter izrabili prekrasen sončen dan za vožnjo po jezeru. Seveda so morali biti to pot naši fantje bolj previdni, da niso kakšnega dekleta prevrnili v vodo.
Pot na Cerro López nam je ostala še pesebno v spominu, saj so avtomobili tako poskakovali, da bi o-stali skoraj brez njih.
Po nedeljski sveti maši smo se odpravili pod Tronador, čez dan smo si ogledali zanimivosti v okolici Pampe Linda. Proti večeru smo pripravili taborni ogenj, se razgovarjali in prepevali. Po kratkem počitku nas je čakala pot do koče Meiling, ki nas je presenetila z mogočnimi ledeniki, lomečimi se z močnim grmenjem.
Za zaključno turo smo izbrali mogočni greben Catedrala in prelepi gozd s Pod skalco, kjer smo se sredi narave zopet zahvalili Bogu za vse, kar nam je nudil skozi počitnice.
Zadnji dan smo se po gozdu, v katerem je prevladoval zlatorumeni a-mancay, pomaknili do jezera Cha-luaco. Za slovo smo pa preživeli ne- , kaj ur na Campanario.
Lepo se zahvalimo vsem, ki so ; pripomogli k uspehu našega taborjenja, posebno še Franciju Cukjatiju, k nas je zopet spremljal, ter vsem Bariločanom, ki so priskočili na pomoč, kadar smo kaj potrebovali.
Obenem pa želimo, da bi se mladinska taborjenja ohranjala še mnogo let.	Anka
NOVICE IZ SLOVENIJE
Ä SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice !MÊD\flO®Zfi)
LJUBLJANA — Slovenski železničarji se pritožujejo, da s sedanjimi tarifami ne morejo zagotoviti prevoza, saj so izgube v letu 1987 dosegle 56 milijard din. Zaradi pomanjkanja dohodkov fei tudi zeleni vlaki, (ki so do minute točni in zelo udobni) mogli izgubiti svoj ugled, ker težko pridejo do uvoženih rezervnih delov, posebno za klimatske naprave.
LJUBLJANA — Intimni dnevnik je
ime knjige hrvaškega pravnika Vladimirja šeksa, ki je proti koncu ieta izšla v slovenščini. V njej opisuje grozote osmih mesecev v sedanjem zaporu Stara Gradiška. Zaenkrat knjiga v originalu še ni mogla iziti.
VRHOVO — Novo hidroelektrarno so
že začeli graditi. Je prva izmed verige elektrarn, ki jih mislijo postaviti na spodnji Savi. Mora biti zgrajena v 37. mesecih; naslednji naj bi bile Boštainj in Blanca, a v načrtih jih je še precej več. Zagotovila naj bi 138 milijonov kw ur na leto.
J K SRNICE — Zadnji plavž jeseniške železarne so ugasnili 26. novembra. Stara jeklarna z visokima pečema je odslužila in jo bo nadomestila elektroje-klarna, ki je šele v poskusnem obratovanju. Do konca novembra lani so izdelali 88 tisoč ton „novega“ jekla. Kdaj pa bo v polno stekla produkcija nam ni znano.
KOP ER — Letošnji pridelek oliv v
slovenski Istri se suče okoli 600 tom. To predstavlja komaj polovico povprečne letine pred pozebo, ki je poškodovala precej hektarov: mislili so posaditi deset hektarov oljk, v resnici so jih mogle le dva.
KOFEIR — škocijanski zaliv zasipavajo z nasipnim materialom, ki ga bager črpa iz pristaniškega morskega dna. Potem ko so preusmerili strugo Bada-Ševice, je zaliv bil povezan z morjem le z majhnim prelivom. To je povzročalo predvsem v poletnih mesecih smrad zaradi gnitja alg. Od zaliva bo ostal le majhen rezervat za prezimovanje ptic selivk.
LJUBiLJANA, MARIBOR — Na o-beh slovenskih univerzah so ugotovili v prvih letnikih več učencev, kot jih je bilo v lanskem šolskem letu: 580 študentov več je. Pa tudi v prvih letnikih srednjih šol jih je več kot lani. Obratno pa se dogaja s študenti, ki tudi delajo: tako v srednjih šolah kot na univerzah jih je v primeri z lanskim letom manj.
LJUBLJANA — Seizmograf na Golovcu je zabeležil 3. decembra potresni ■sunek zmerne jakosti, !ki so ga začutili prebivalci iz Bele Cerkve, šmarjeških Toplic in okolice. Sunek je povzročil le nekaj preplaha med ljudmi.
'LJUBLJANA —- Cene v mesecu januarju so se povišale za 3,2%, medtem ko je bila inflacija v zadnjih dvanajstih mesecih 171%.
MARIBOR — Hlapec Jernej in njegova pravica, scenski pasijon skladatelja Nikole Hercigonje, je doživel prvo odrsko dramatizacijo. V Beogradu so ga leta 1984 koncertno predstavili, zdaj pa mu je režiser Franjo Potočnik vdihnil življenje. Delo je kvalitetno, kot pravijo kritiki, tako v zamisli kot v izvedbi. Glavne vloge so peli Nikola Miti, Jože Kores, Janez Perman in An-tonios Filippatos.
MURSKA SOBOTA — Slovensko-romski slovarček so izdali za uporabo v prekmurskih šolah. Obsega 1.350 izrazov, ki izhajajo iz narečja, ki ga govorijo v romskem največ jem naselju Ouše pri Murski Soboti. Izdelovalci so pri pripravljanju našli samo na Prekmurske šest narečij, ki so že precej drugačna od romskih narečij na Dolenjskem. Zanje bi morali pripraviti že nov slovar.
MUENCITEN, ZRN — Prešernove poezije v nemščini je izdala založba dr. Rudolfa Trofenika. Izbor poezij je naredil in tudi spremno študijo napisal dr. Jože Pogačnik. Nekaj pesmi je prevedel sam Prešeren.
HRUŠICA — Karavanški predor je
bil v začetku decembra globok kilometer in pol. Prišli so do karboniziranih slojev, kar pomeni tudi pojavljanje plina metana.
LJUBLJANA — Oboist Bine Rogelj
je dobil nagrado Društva slovenskih skladateljev kot najzaslužnejši izvajalec slovenskih skladb, žirija je upoštevala njegovo delo, s kom in kje je izvajal slovenska dela in predvsem njegovo afiniteto do sodobnega skladateljskega ustvarjanja.
LJUBLJANA — Skupina Pankrti,
začetniki potoka med Slovenci, je prenehala nastopati in za to priliko pripravila skupni rock koncert, na katerem so nastopali še drugi (Lačni Franz, Martin Krpan, Lublanski psi, Jani Kovačič, Komakino in sarajevska skupina Zabranjeno pušenje). Razložili pa so, da to ni klasičen razpad rock skupine,
ampak demonstrativni odstop, s katerim hočejo dati zgled njihovim višjim avtoritetam,, kot je rekel njih pevec Peter Lovšin.
UMRLI SO od 30. dec. 87 do 12. jan. 88:
LJUBLJANA — Fani Planinšek; Jože Verbič; Marija Zore roj. Kočevar, 92; žpk. dr. Alojzij Rant; Zlatica Mu-llered; Tone Grandovec; Frančiška Sitar roj. Pestotnik; inž. arh. Niko Bezek; Zlata štor roj. Vojska; Baldorhir Geiger; Anica Prešeren roj. Jenko, 78; Ludvik Longer; Vida Počovnik roj. Bregar; Vladislav Jeglič; Anica Vrbovšek; Valentin Einspieler, 63; Jože Kastelic; Albina Mankoč roj. Kljun; Ivan Suvorov, 91; Olga Košir; Jože Škulj; Marija Štrukelj roj. Kofol, 81; Emil Drašler; Mira šepic, 78; Florjan Planinšek, 55; Kristina Ovsenik roj. Zavratnik; A-lojz Saje; Lojzka Domitrovič roi. Divjak; Alojzij Požeš, 81; Franja Gulič roj. Muhvič, 82; Ivan Virant; Pavla Peterc; Albin Kirn; Iva Irt; Frane Urbanija; Ana Biškič; Agata Breznik roj. Zalckar; Anton Kregar; Marica Vujič roj. Modrič; Lojze Cimperman, 82; Antonija (Jenčič; Stane Kompare, 79; Kristina Fine, 69; Božidar Mafcše; Tončka Pečirer roj. Lazar, 86; Jože Belina; Janka Bergant, 86; Ludvik Vovk; Marija Mrhar roj. Malovrh; Ivan Vidmar; Silva Sever' ro'j. Rothi; Anton Poženel; Ivana Turk; Jože Pungereič; Josipina Lazar roj. Železnik; Oton Ojstriž; Ana Golčar; Lovro Primär; Jožica Šimic roj. Tiringer; Josip Jambrošič; Alojzija Ramšak roj. Brecelj; Rudolf Breceljnik; 79; Marija Vodušek roj. Kodrič, 8'4; Ciril Krmelj; Jožefa Razhoršek roj. Kro-pič; Bojan Nagode; Frančiška Majdič; Franc Gruden, 67; Marija Ambrož roj. Končar; Viktor Bračun; Zorana Mlakar; Stanislav Barbo; Hermina Čebular; Tončka Rozman Zirkelbach roj. Zupan.
RAZNI KRAJI — žpk. Franc Premrl, Podraga; Terezija Rojc roj. Kuder in Adolf Vasle, Žalec; Otilija Zalaznik, Celovec; Franc Glavan, Soteska; Marija Piškur, Krka; Anton Bizjak, 89 in Peter Vovk, Borovnica; Terezija Beuc, Pilštanj; rane Pleterski, 61, Mozirje; Ana Pifar, Žmirije; Janko Oblak, Verd; Sonja Bekeš roj. Močnik, Grahovo ob Bači; Tomislav Kneževič in Anton Lo-patec, 87, Sevnica; Veronika Mlakar, Mokronog; Angel Vremec, Opčine; Ku-nigunda Leskovšek roj. Podbregar, Oj-strička vas; Franc Rus, 92, Dobrova; Cilka Trohej, Podkraj; Anton Narobe, Homec; inž. Kozma Ahačič, švedska; Frančiška Velkavrh roj. Bukovec, Sora pri Medvodah; Ivanka Didič, Idrija; Metka Pangršič roj. Smolnikar, Zalog; Vili Kuhar, Dol pri Hrastniku; Mita Gologranc, Justina Jarh roj. Černoga, Mira okan, Ema Blažon roj. Burdian in Ana Zorko, Celje; Janez Bremšak, 87, Komenda; Tone Kastelic, 78, Šmihel pri Novem mestu: Jože Beškovnik, Vojnik; prof. Viktor Rom, 85, Šmarje pri Jelšah; Jožica Habič roj. Lovše, Sostro; Milan Arko, Kočevje; Nieves Tavčar, Sesana; Stane Jerman, Moravče; Malči Majcen roj. Golob, Ptuj; Robert Godec, Piran; Tatjana Hacin in Marija Plav-sak, Trbovlje; Miroslav Kopač, Laško; Franc Gruden, 67 in Franc Iskra, BI. Dobrava: Francka Peternel, Lipica pri Škofji .Loki: Ernest Rojc in Marija Černigoj, Ajdovšina; Mirjam Dekleva, II. Bistrica; Alojz Purkhauiser, Bled; Milena Žbogar in Peter Dacar, Kamnik; Frančiška Burja, Domžale; Frančiška Kralj, 81. Zagorje oh Savi; Ivanka Brenčič roj. Masle in Anica Vučič roj. Gostiša, Logatec.
Rojstvo: V družini Renata Jerončiča in ge. Ane roj. Pergar iz San Mi-guela se je 2. februarja rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Evange-lina. čestitamo!
Smrt: V Villa Devoto je umrl industrialec Francisco Kandus ('57 let). Naj počiva v miru.
Nova slovenska redovnica: Dne 11.
februarja je v Argentini napravila prve redovniške zaobljube sestra Anica Burjek iz Mendoze. Vstopila je v kongregacijo Marije Brezmadežne, Misijonarke, Klaretijanke.
V	San Martinu je dne 31. januarja 1988 umrl vsem rojakom Velikega Buenos Airesa dobro znani in priljubljeni Pavle Čibej. Bil je stalni o-biskovalee vseh slovenskih prireditev v Buenos Airesu. Toda ni bil samo obiskovalec prireditev. Kjer je le mogel, je tudi prirediteljem pomagal. Saj so bili znani „Čibejevi' čevapčiči“.
Rajni Čibej je bil rojen 29. decembra 1908 v žapužah pri Ajdovščini. Bil je vpoklican v italijansko vojsko. Po vrnitvi od vojakov je odšel v Ljubljano, nato pa v Maribor, kjer si je tudi ustvaril družino. Po nemški okupaciji Maribora je bil izgnan v Srbijo. Iz Srbije se je vrnil v Ljubljano in vstopil v vrste Slovenskega domobranstva, kjer bil do konca vojne, nato pa je z domobranci odšel v Vetrinje, kjer pa se je čudežno rešil in ni bil vrnjen v domovino. Nato je odšel v Italijo, kjer je bil v begunskih taboriščih. Od tam so ga prepeljali v Nemčijo in bil nato prepeljan v Argentino.
V	Argentini je bil ves čas do upokojitve'zaposlen pri ’Obras Sanitarias de la Nación. Takoj se je vključil v slovensko društveno življenje. Bil je član raznih slovenskih društev in naročnik slovenskih publikacij. Zlasti je bil delaven v Slovenskem domu v San Martinu, kjer je bil nekaj časa tudi odbornik.
Umrl je po kratki, težki bolezni. Pokopan je bil na pokopališču v San Martinu. Dobri Bog naj mu njkloni večni mir in pokoj, njegovi družini pa izrekamo globoko sožalje.
SmR
PUSTNA VESELICA
Naše Društvo je tudi letos poživilo staro tradicijo pustovanja.
Povabilo' je vse rojake v soboto,
13.	februarja ob 21 v Dom na skupno večerjo in pustno zabavo.
Imeli smo letos neko posebnost! V prvem hipu bi človek vzel novico- za „pustno šalo“. Pa moramo reči resnici na ljubo, da je bila zamisel zelo posrečena! Tokrat je bil namreč vstop v kuhinjske prostore našega Doma ženskemu svetu — prepovedan. Vso kuho in pripravo večerje so imeli na skrbi — naši možje! čisto prav je bilo-, da so vsaj enkrat naše ženke in mamice lepo sedele pri mizah in so jim stregli naši mladi. Pa moramo reči, da so se novi „kuharji“ — odlično obnesli! Večerja je bila zares nadvse okusna. Možje so se izkazali; da se znajo —• tudi v kuhinji „zasukati“. Bili SO' ob pojavu v dvorani z belimi kuharskimi čepicami deležni dolgotrajnega in glasnega odobravanje.
Pa je bilo tudi dovolj poskrbljeno za zabavo, ki so je bili deležni tudi in zlasti naši mali. Na sporedu je bila vrsta šaljivih iger, ki so vse navzoče spravile v živahno razgibanost.
Prirejen je bil tudi srečolov prostovoljnih dobitkov, čigar dohodek je določen za ureditev stropa v naši dvorani.
Seveda so pa po večerji miza in stoli kar brž „izginili“ in — pusta ni brez „vrtenja“! Sledil je zabaven ples v veseli' druščini.
Bb
SLOVENIJA V SVETU Brazilija
JOŽEF MESTNIK ml. - doktor
Na državni univerzi v Sao Paulu v Brazilu je Jožef Mestnik ml. branil doktorsko dizertacijo „Estudo das vibragoes e movimentos localizados rapidos do hidrogehio no composto armazenador 'Ti 0,8 Zr 0,2 Cr Mn H3“ in prejel najboljšo oceno-. Mlademu doktorju v znanosti jedrske energije čestitamo kakor tudi staršem Jožetu Mestniku st., bivšemu domobrancu iz Stične, ter ge. Mariji roj. Marn iz Device Marije v Polju.
(■■■■■■■■■■■■■■■■■i

Poletje ob Nahuel Huapiju
IZLET V SPOMIN TONČKA IN SCHMOLLA
Čudovit dan poznega poletja. Zjutraj se po gorah že čuti mraz, a popoldne je skoraj preveč gorko. Dolgotrajno lepo vreme je izsušilo . patagonsko zemljo in cvetovi aman-caya, še vedno povsod pričujoči, so radi suše dokaj revni in ubogi.
Pot po grebenu Katedrale je v takem sončnem dnevu izredno slikovita. Večja slovenska družba je izkoristila priložnost in prečila zgornja pobočja do Schmollovega jezera in potem sestopila k Tončkovi laguni in k Freyevi koči. Tam so že pričakovali vsi tisti, ki so odrinili na pot v soboto ali pa so se zjutraj to lepo nedeljo povzpeli preko Skalce do notranje katedralske 'krnice, kjer se v gladini Tončkovega jezerca blestijo katedralski stolpi.
Spomin na planinca, ki sta pred 34 leti izgubila svoje življenje v ledenem plazu na Cerro Paine je ta dan navzoč med skalami Osrednje Katedrale. Po dolgih letih smo se vendar odločili, da. postavimo bronasti plošči na obe jezerci. Saj dosti izletnikov prav nič ne ve, odkod ta za španska ušesa razmeroma čudna imena: Laguna Schmoll in Laguna Tonček. Že lansko zimo je Anton Cerar izdelal obe bronasti plošči v svoji livarni San José (Adrogué). Za letošnjo novo leto p1’ je stari „šumski brat“ Jožko Simčič opravil težaško delo in cbe plošči, ki sta ju pritovorila do Freyeve koče dva naša
fanta, pritrdil na obrežne skale obeh jeizerc. V nedeljo, 21. febr., na obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva in za obletnico Fre-yeve koče smo plošči slovesno „odkrili“, bolje rečeno smo se ob lepem izletu spomnili obeh preminulih to-varišev-planineev.
Ob Tončkovem jezeru je velika slovenska skupina ob sodelovanju neslovenskih planinskih prijateljev poslušala nekaj besed o obeh andini-štih, ki počivata v Francoskem ledeniku Velikega Paina. Odprl je slovesnost predsednik SPD Dinko Bertoncelj, plezalski sodrug pokojnega Tončka. Potem je natrosil nekaj biografskih podatkov Vojko Arko. Kot zadnji je spregovoril predsednik ba-riloškega Ciuha Andino Victor Ene-voldsen, ki se je spomnil Tončka kot sotekmovalca v smuškem teku. Med občinstvom je prisostvoval govorom Heinzi Kaltschmidt, eden soudeležencev odprave iz leta 1954. On in Otte Meiling, najmlajši in najsi" rejši član odprave iz leta 1954. sta takrat prav v dneh nesreče na Velikem Painu dosegla edini vrh, ki ga je usoda ekspediciji namenila.; Paine Este, Vzhodni Paine.
Debro uro po prireditvi ob Tončkovem jezeru, je ob Rozmanovi, kapelici pri Skalni Branko Jan daroval sv. itpšo za pokojna planinca. Tudi tam je sodelovala številna družbica in maši sta prisostvovala Kaltschmidt in Enevoldsen, ki sta sicer protestanta, a sta hotela izkazati svojo pozornost slovenskim prijate-
ljem planincem.
Med izletniki na Katedrali so ta dan sodelovali bariloški in buenos-aireški Slovenci, mladi in stari. Najmlajši je bil pač Marko Magister (2 in pol meseca), najstarejši Lovro Jan (74 let). Zadnji je skupno z ženo in Nacetom Glinškom opravil res temeljito delo, saj je enodnevno prečenje Katedrale za njihova leta vsekakor izredno planinsko dejanje.
CERRO CAPILLA 1988
Premetaval sem zoprne papirje in sešteval na stroj, ko me je poklical uslužbenec. .
„Dinko vas kliče po radiu.“
Dinko? Kaj ni šel na Capillo', mar je ostal doma?
Pograbim slušalko in se javim. Jasno zaslišim znani glas in nepričakovano sporočilo;
„Pozdravljamo te z vrha Capille, izpod križa. Vemo, da si z nami, zato smo te poklicali.“
Resnično sem se razveselil. Nisem vedel, da je udarna; planinska družbica vzela s seboj mali radijski od-.dajnik. Tako smo lahko izmenjali nekaj stavkov, slišal sem, da so vsi srečne prispeli, da na kočljivih mestih sploh niso uporabljali vrvi in da zdai uživajo bajen razgled.
„Pa veter “ vprašam, saj po mestu nekam viharno veje.
„Malenkost vetra imamo, a nič izrednega.“
Tako — torej je vse v redu. Že peti pohod mladine na hudo goro v strogi sedanjosti in pod Dinkovim strokovnim vodstvom je lepo uspel in sedemnajst planincev — med njimi številni novinci — je znova po-
novilo zahtevno turo. Resnično an-dinski vzpon, v nasprotju s planinskimi potmi na López, Catedral ali do črnega jezera, ki se že bolj približujejo alpinističnim vzorom. Veselim se, da bo 26. januar 1988 ostal zapisan kot pomemben datum v zgodovini bariloškega slovenskega planinstva in da se bo tako pridružil drugim večjim izletom našega društva.
Uro kasneje spet kliče radio.
„Ali'ste še zmeraj na vrhu?“
„Seveda. Nobenemu se kaj dosti ne zljubi sestopiliti, ko je zgoraj tako lepo. A mislili smo, da si ti v helikopterju, ki je prav zdaj krožil okrog vrha.“
Poleg radia še helikopter! Tehnika vdira vse bolj v samotni andski svet, kjer so preje gospodarili le ‘kondorji.
„Beži, beži,“ se smejem v slušalko. „Prav gotovo nisem tisti, ki bi trošil denar za helikopter,“ pravim in si živo predstavljam, kako kroži jekleni ptič okrog poznanega in zaželenega vrha.
„Na aparatu smo spoznali Petra Arnška,,“ poročajo s Capille, „in z njimv je bil Branko Jan.“ (Pozneje ■sem izvedel, da je na poletu sodeloval tudi Marko Oukjati.) „Vrgli so nam. škatlo čokolade, ki je v redu pristala, in mladina si pravkar to darilce razdeljuje.“
Predstavljam si' strmi vrh, obdan s prepadi, in v mislih čestitam letalcem, da so po spretnosti ali po sreči zmogli nerodni odmet.
„Torej še enkrat lepe pozdrave,“ odmeva s Capille, „in ponovno ti povem, da smo se te stalno spomin-
jali, tako da si ves vzpon z nami odpravil.“
Živahno odobravanje mladine je zaključilo zanimivi in topline polni prenos.
Na letošnjem izletu so sodelovali in dospeli na vrh težavne gore, ki jo je lansko leto požar oropal lepih gozdov, sledeči planinci: Dinko, Bogdan in Andrej Bertoncelj, Damjan Eiletz, Mikica, Alenka, Ivan in Andrej Arnšek, Rezika Škulj, Tone KcviČ, Martin, Sandi in Tomaž žužek, Andrejka Drajzibner, Milan Magister, Sebastijan Duh.
SLIKARSKA RAZSTAVA SESTER DOLINAR
V dneh 7.—21. januarja sta v ba-riloškem razstavnem salonu pokazali svoje slike sestri Andreja in Marjeta Dolinar. Andreja se je predvsem odlikovala v novi grafični tehniki, medtem ko se je predstavila Marjeta z akvareli. Prav tako sta razstavili poslikane keramične krožnike. Andreja je svojo zbirko naslovila „Južne pokrajine“, Marjeta pa „Slike z Nahuel Huapija“ — torej je vsa razstava podajala naravo, ki nas od vseh strani obdaja in v katero moderni svet s svojo nasilno industrializacijo vse globlje vdira.
Močna skupina bariloških in bue-nosaireških Slovencev je prisostvovala otvoritvi razstave, številni drugi so si ogledali slike naslednje dni. Tudi med. neslovenskim občinstvom so bila dela povoljno sprejeta in zato upamo, da bomo v bodoče spet kdaj videli umetnine obeh slikark v našem mestu.	VA
MALI OGLASI
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
PREGELJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 35 - Tablada - T. E. 652-8157.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664^1656.
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-seo 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucn-mán 1455, 9. nadstr. E - Tel. 46-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Verniet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Lobodi, — Sar-
mienio 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E.
312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. «68-6574, 654-6438. Od pcned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure. T. E.- 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in oh nedeljah od
9.30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
•otbbbbsi ■■«■■■■a■■■■■■■■ ■■■■■«■■■■ bbbbbbbbbbi
MIRKO VASLE
Slovenci
SMUČANJE
V	moškem alpskem smučanju je letos nedvomno nova zvezda 21-letni Italijan Alberto Tomba. Velja za ta čas kot najboljbši tekmovalec v tehničnih disciplinah v vsej karavani svetovnega pokala, ki je od začetka sezone nepremagljiv. Veliko kronistov ga že primerja z velikim Švedom I. Stenmarkom. Med drugimi je v tej sezoni zmagal v Italiji (La Vi-lle) v veleslalomu (Madonna di Com-piglio) v slalomu. Tudi v slalomski disciplini je zmagal v Sloveniji, tokrat v Kranjski gori. Za Slovence letošnja sezona ne obeta prav nič dobrega. če pogledamo nekaj rezultatov bomo videli, da Slovenci letos niso v najboljši formi. Od letošnjega prvenstva imamo samo vesti od petih tekem. Najboljšo slovensko uvrstitev je dosegel v Madonna di Com-piglio Bojan Križaj, ki se je uvrstil na. 3. mesto, Grega Benedik pa je bil 11. v veleslalomu.
V	Kranjski gori je bil najboljši Slovenec R. Petrovič, ki je dosegel
5.	mesto. Benedik je bil 7. v slalomski disciplini. V isti disciplini, avtokrat v La Ville, je bil najboljši Slovenec čižman šele na 13. mestu; 25. je bil Bergant.
Pri ženskah imamo komaj štiri re-
OB ROBU
IMilan Meden je v „Nedeljskem dnevniku“ zapisal:
„Naša (slovenska) prenova se lahko prične z etiko. In se je že začela. Veliko bi opravil kakšen programski nastop, za katerim bi potem stali kot en mož. Ker mi moramo najprej stisniti uvele roke ženam, ki jih je nekoč milica razganjala, ko s» tavale okrog kočevskih gozdov ini prižigale svečke. Mi moramo povedati, kje smo prekoračili pooblastila socializma in zašli v egalitarno socialo brez dela...“
V Sloveniji se je v zadnjih petih letih število zavarovanih delavcev povečalo približno za en odstotek letno. Število upokojencev pa se je povečalo z letno stopnjo rasti —4,3 odstotka. Lani je prišlo na 1000 zavarovancev 341 upokojencev, to se pravi, da manj kot trije zavarovanci delajo oz. skrbijo za enega upokojenca.
Po zbranih podatkih iz Slovenije baje lahko samo 20 odstotkov slovenskih gospodinjstev krije povprečne življenjske stroške, 60 odstotkov minimalne, 20 odstotkov pa je pod tako imenovanim minimumom. Eden najuglednejših sociologov v Jugoslaviji, prof. dr. Josip Županov, je izjavil : „če izvzamemo socialistične milijarderje iz zasebnega sektorja in visokoplačene partijske in državne funkcionarje, vsem drugim osebni
dohodki padajo... Ponovno se vračamo k tistemu ozkemu modelu: široka množica, ozka elita... V času inflacije ozek krog ljudi dobro živi, medtem ko drugi, mnogo večji, pada v revščino.“ ...
Ljubljanski tednik „Komunist“ je priobčil:
Kaj reči ob tem, da je toliko komunistov izkoristilo svoje položaje? Njega dni so metali ogenj in žveplo na buržujske izrodke, če so počeli kaj takega, kar zdaj sami počenjajo... Komunisti so opozarjali „vera je opij“ .Zdaj so sami izgubili „svojo vero“, ‘ki bi tudi morala biti opij. Verjamejo samo še v obPst in denar, druge razlage ni, kajti samo o-blast lahko tako pokvari človeka... Uživajo v oblasti, pijani so od nje, ne vedo več, kaj delajo.. .
Režim, ki vlada v Jugoslaviji, se nahaja v veliki krizi — tako gospodarski kot politični. Slovenske komuniste pa najbolj skrbi upadajoče število članov komunistične partije. So predeli, kjer ni bilo vse leto niti enega novega člana, pač pa jih je veliko zaprosilo za izstop. Vzrok naj bi v glavnem bilo razočaranje nad obljubami, katere je partija med in posebno še po vojni širila med ljudstvo in so se po štiridesetih letih izkazale kot prazne besede.
Zbrala D-ova.
PRIDOBIVAJTE IVOVE NAROČNIKE!
OBVCSTILG
NEDELJA, 6. marca:
Tombola na Pristavi.
ČETRTEK, 10. marca:
Izredni občni zbor Zveze slovenskih mater in žena ob 17. uri. Zbor bo sklepčen ob vsakem številu udeleženk.
Seja upravnega sveta ZS ob 20. uri v društvenih prostorih.
NEDELJA. 13. marca:
Začetna šolska prireditev v Slovenski hiši ob 16.
PETEK, 18. marca:
Medorganizacijski svet bo pa 18. marca oib 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 20. marca:
V Slomškovem domu tradicionalna tombola.
Občni zbor Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši oh 9.30.
SOBOTA, 26. marca:
Redni letni občni zbor Kreditne zadruge SLOGA oh 21. uri v Slomškovem domu.
NEDELJA, 27. marca:
V Rozmanovem domu ob 11.30 blagoslov oljk, sv. maša nato skupno kosilo.
Vse slovenske rojake lepo vabimo na veliko
TOMBOLO SLOMŠKOVEGA DOIMA. Letos bo v nedeljo
20. MARCA
Glavni dobitek:
BARVNI TV
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
O « o S W 2 c ’S	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N9 5775
«H O) U O M4J Ut.?	TARIFA REDUCIDA
* o	Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1988; Za Argentino A 100; pri pošiljanju po pošti A 120; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TAT.I.ERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 425, U01 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215
V nedeljo izide
mladinska vee
Celoletno naročnino si zagotovite z A 15.-
? nedeljo, na Pristavi, Tombola
istotine bogatih dobitkov!
V predprodaji dobite za 5 tablic eno brezplačno. Darujte dobitke, kupujte tablice v predprodaji.
Podprite SLOMŠKOV DOM.
Slovenski srednješolski tečaj
“RAVNATELJ MARKO BAJUK”
sporoča vsem dijakom, da bodo v soboto, 19. marca 1988
9 ob 14.30 popravni in dopolnilni izpiti;
• ob 15.30 sprejemni izpiti za-1. letnik;
9 ob 17.00 vpisovanje za vse razrede ;
9 ob 18.00 sveta maša.
Profesorski zbor bo imel istega dne ob 9. zjutraj začetno sejo.
Za veljaven vpis v tečaj mora dijak predložiti na dan vpisovanje naslednje dokumente:
za prvi letnik spričevalo o končani slovenski osnovni šoli in potrdilo o vpisu na državno priznani srednji šoli; za drugi in tretji letnik: spričevalo o opravljenem prejšnjem letniku tečaja in potrdilo o vpisu na državno priznani srednji šoli ter počitniško nalogo;
za četrti in peti letnik pa spričevalo o opravljenem tretjem oz. četrtem letniku tečaja' in počitniško nalogo (povzetek pre-prebrane knjige).
Vpisnina A 10.- za prvega dijaka iz iste družine, A 5,- iza drugega; ostali so vpisnine oproščeni.
Dijaki, ki še niso vrnili izposojenih si knjig v zadnjih treh le-naj to store še pred tern dnem in si tako omogočijo vpis.
aBBBBB*aBQaBBaBBaaBaBBBBBBB«»BaBBBB»aBijaBeBBBaBi
SURGA SPOROČA
V petek, 4. marca, od 18.—19. ure bo v pisarni Mutuala SLOGA pričela poslovati pravna posvetovalnica (vodi dr. Jože Dobovšek ml.). Posveti bodo vsak petek ob isti uri v inf. pisarni SLOGE,
Moreno 129 (pritličje), R. Mejia.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 10. decembra odšla k Bogu v večno domovino naša predraga sestra, teta in nečakinja
Marija Cerar
profesorica zgodovine
V petek, 11. decembra, smo jo položili k večnemu počitku na pokopališču Chacarita. Najlepša zahvala dr. Juriju Rodetu za molitve ob krsti, Franciju Cukjatiju za vodstvo pogreba in molitve. Hvala vsem, ki ste jo prišli kropit in jo spremili na njeni zadnji poti.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
sestra Ani z družino, brata Jožko z ženo Sonjo, in Franci z družino.
Nečaki: Fernando, Diego, Andrej, Ramiro, nečakinji Patricija in Jimena, svakinji Sonja in Pavla, svak Raul.
Buenos Aires, Miramar, Boulogne, Cleveland, Idrija
iaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«bbbubbbbbbbbbbbbbaaiaaaaauaaaa ...........................................................................................
(15)
In šport
zultate. V Piancavallo, Italija, je zmagala v veleslalomski disciplini Francozija Quittet, Mateja Svet je dospela na cilj na 4. mestu. V isti disciplini, a tokrat v Tigris, je zmagala Švicarka Schneider. Mateja Svet je bila 6. V drugih dveh tekmah ni bilo uvrščenih Slovenk.
Pri moških je lestvica za svetovni pokal sledeča; skupno: 1. Tomba (I-talija), 125 točk; 16. Križaj, 21 točk;
20.	Benedik; 33. Petrovič; 57. čižman.
'Lestvica svetovnega pokala za ženske nam skupno pokaže sledeče: 1. Figini (Švica), 104 točk; 8. Svet, 62 točk.
SMUČARSKI SKOKI
V uvodni tekmi v Thunder Bayu, Kanada, na 90 m. skakalnici je zmagal vele prvak Finec Nykanen. Na peto mesto se je uvrstil najboljši Slovenec, tokrat Primež Ulaga; 6. je bil Tepeš, 18. Debelak. Potem so skakali v ZDA in sicer v Lake Pla-cidu. Na veliki skakalnici je zmagal Čeh Ploc, 6. je bil Tepeš, 16. U-laga, 21. Debelak. Na srednji skakalnici je tudi zmagal Čeh Ploc; 8. je bil Ulaga, 9. Debelak, 10. Tepeš.
Potovali so potem v Sapporo, Japonska. Tam je na srednji skakalnici zmagal Finec Nykanen; 14. je bil
Kopač, 18. Dolar. Na veliki skakalnici je zopet zmagal Nykanen; 8. je bil Kopač, 12-. Dolar.
V	Innsbrucku, Avstrija, je bil zopet prvj Nykanen; 10. je bil Tepeš.
Na lestvici za svetovni pokal je
I.	Nykanen, ki ima 170 točk. Na sedmem mestu je Tepeš, ki ima 54 točk;
II.	pa Ulaga, 31 točk.
KOŠARKA
V	1. A zvezni košarkarski ligi se je končal prvi del turnirja. Ljubljansko moštvo Smelt Olimpija je ta prvi del prvenstva odlično odigralo. Dobilo je 8 iger; 4 jih je pa izgubilo1. V Ljubljani so izgubili samo z beograjskim Partizanom in to šele v zadnjih sekundah; v gosteh .pa po podaljšku v Zadru, gladko izgubili v Splitu z vodilno Jugoplasti-ko ter v Zagrebu s Cibono. Po desetletju so se Ljubljančani vrnili s točkami iz- Sarajeva, prvič v zgodovini sploh so premagali Budučnost v Titogradu in beograjski IMT prvič sploh. Zmage, igra in uvrstitev v prvem delu v Jugoslaviji že odmevajo. Ljubljanskemu moštvu so tudi sodniki začeli dobro soditi, kar je na gostovanjih še kako pomembno. Počasi se vrača z ugledom tudi vpliv in mimo Ljubljančanov nihče ne bo mogel kar tako odločati o pomembnih zadevah v jugoslovanski košarki. Gotovo je posledica dobre igre tudi povabilo Juretu Zdovcu, članu Olimpije, ki je te dni igral kot član A jugoslovanske reprezentance v
Španiji in Franciji in je tudi kandidat za selekcijo, ki bo konec junija igrala na kvalifikacijskem turnirju na Nizozemskem.
V	1. B ZKL pri moških je celjski Merx na zadnjih mestih, čeprav je v zadnjem odigranem kolu premagal drugo uvrščenega Kvarnerja z Rije-ke.
V	1. A zvezi ženske košarkarske lige ljubljanska Iskra Delta Ježica deli prvo mesto z beograjsko Crveno zvezdo. Od 14 iger jih je dobila 13, ostalo pa izgubila.
V	1. B ŽZKL so slovenska moštva Kors Rogaška, Sava Commerce in Marles Branik na zadnjih mestih, I-lirija pa deli zadnje mesto.
NOGOMET
Kot vemo Slovenija nima že dolga leta nobenega moštva v 1. ligi. Igra pa Slovenec Srečko Kotanec pri Partizanu iz Beograda, ki trenutno deli tretje mesto v državnem prvenstvu. Katanec igra običajno tudi v jugoslovanski reprezentanci.
V	prvi B ligi igra ljubljanska Integral Olimpija. Deli, po pričakovanju, zadnja mesta. Ima 14. točk. I-grala je v prvem delu prvenstva 17 iger, dobila jih je 5, izenačila jih je 4, ostalih osem pa izgubila. Zabila je 19 golov, dobila pa jih je 23.
ROKOMET
Na Rijeki se je vršilo 6. Mladinsko svetovno prvenstvo v rokometu za meške. Po hudih in borbenih spopa-
dih so se proglasili za nove mladinske svetovne prvake Jugoslovani. I-grali so sedem iger. V finalni tekmi so premagali Španijo 28:26. Španci so se nepričakovano povzdignili v finale. Tekma je bila proti pričakovanju silno borbena. V prvem polčasu so zmagovali Španci 13:12. Šele v finišu so modri prišli do zmage. A Jugoslovani so odigrali „resnično“ finalno tekmo v polfinalu, ko so premagali Sovjetsko zvezo 19: 18. Omeniti je treba, da sta v Jugoslovanski reprezentanci igrala dva Slovenca, kapetan, 21-letni Velenjčan Iztok Puc, ki je proti SZ dosegel kar 12 golov ter Celjan, 19-let-ni Tomaž Jeršič. Nove mladinske svetovne prvake so si vsi najbolj zapomnili po sijajnih finiših, to pa pomeni, da pri njih ne gre le za talent, ampak tudi za moč, vzdržljivost in koncentracijo, odlike, ki so v sodobnem rokometu pogosto celo bolj pomembne kot nadarjenost.
V II. zvezni rokometni ligi - ženske, se Velenje, kot je že navada, bori na zadnjih mestih v prvenstvu.
Jugoslovanske rokometašice so v finalu ženskega svetovnega rokometnega prvenstva, skupina B, premagale Romunijo 23:20 in se s tem u-vrstile na olimpijski turnir v Seulu, Južna Koreja. Prvenstvo se je odigralo v Sofiji, Bolgarija.
Jugoslovanski rokometaši so osvojili naslov balkanskega prvaka, potem ko so v odločilni tekmi premagali Romunijo 28:26. Turnir se je vršil v Nišu, Jugoslavija.