Primorski
dnevnik
ČETRTEK, 18. FEBRUARJA 2016
št. 40 (21.580) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339
GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS	9
na ¡Padu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
italija - Na 3. strani
»Omara sramote« sedaj tudi na spletu
Pobuda poslanske zbornice
trst - Na 5. strani
Priprave na primarne volitve
Renzo Tondo medtem podprl Dipiazzo
gorica - Na 16. strani
Usoda Pokrajinskih muzejev zapečatena?
Gherghetta in Romoli napovedala vsak svoj boj
prebežniki - Zaradi napovedanega avstrijskega omejevanja prihodov
Slovenija v skrbeh
turčija - Na desetine mrtvih v Ankari
Razneslo je vojaški konvoj
ANKARA - V eksploziji avtomobila bombe v središču turške prestolnice Ankara je umrlo najmanj 28 ljudi, 61 je bilo ranjenih. Tarča silovitega atentata je bil vojaški konvoj, ko je stal pred semaforjem, a so med žrtvami tudi civilisti.
Eksplozija je odjeknila nedaleč od generalštaba turške vojske in parlamenta. Na televizijskih posnetkih je bilo videti steber dima, ki se dviga nad mestom, visoke ognjene zublje in avtobus v ognju,a so turške oblasti medijem, kot vedno, prepovedale dostop do kraja atentata.
Do zaključka redakcije ni bilo znano, kdo je izvedel napad, so pa turške oblasti krivdo za vrsto napadov od sredine lanskega leta pripisale skrajni skupini Islamska država. Najhujši se je zgodil prav v Ankari, kjer sta se oktobra v množici mirovnih aktivistov razstrelila dva samomorilska napadalca in ubila 103 ljudi.
Turški premier Ahmet Davutoglu je po današnjem napadu odpovedal obisk v Bruslju, kjer naj bi se danes udeležil mini vrha enajstih članic unije s Turčijo, ki ga bo gostila Avstrija.
LJUBLJANA - »Vse države se strinjamo, da je pot v EU treba omogočiti samo tistim, ki so upravičeni do zaščite,« je včeraj dejala slovenska notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar. Dodala je, da bo Slovenija sprejemala prebežnike v okviru kvot, ki jih je postavila Avstrija. Ta država bo od jutri dalje naprej na svoji južni meji s Slovenijo sprejemala le še do 80 prošenj za azil dnevno. Obenem bo preko meje dnevno spuščala do 3.200 oseb, ki bodo izrazile namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav, je sporočila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.
Očitno so se na Dunaju odločili za dvojno omejitev - tako prosilcev za azil v Avstriji kot števila tistih, ki bodo Avstrijo le prečkali na poti v drugo ciljno državo. Glede na, to da je Mikl-Leitnerjeva glede slednjih izrecno omenila katero od sosednjih držav Avstrije, je jasno, da bodo preko meje - tako kot že sedaj - spuščali le tiste, ki želijo za azil zaprositi v Nemčiji.
Na 2. strani
schengen
Brandolin proti širjenju lažnih novic
RIM - »Na meji med Italijo in Avstrijo se ne bo spremenilo ničesar.« To je včeraj v parlamentarnem odboru za nadzor nad izvajanjem schengenskih sporazumov izjavil avstrijski veleposlanik v Italiji Rene Pollitzer. Diplomat je demanti-ral pisanje nekaterih dnevnikov, ki že nekaj dni opozarjajo na nevarnost zaprtja ita-lijansko-avstrijskih mejnih prehodov. »To niso časnikarske novice, to so laži. Temu se pravi dezinfomacija,« meni goriški poslanec DS Giorgio Brandolin.
Na 2. strani
dolina - »Srečanje« z dvoživkami
Žabje migracije pod Dolgo krono
fotografija
Tina Modotti, med vrtnicami in človečnostjo
VIDEM - Tina Modotti je leta 1929 o sebi zapisala, da je »le« fo-tografinja. A v isti sapi tudi priznala, da so njene fotografije za tisti čas neobičajne, saj želi z njimi pošteno, brez olepšav in manipulacij dokumentirati realnost. Fotografija je zanjo predvsem sredstvo, ki naj objektivno dokumentira življenje in pripomore k družbeni revoluciji.
Vznemirljivi življenjski zgodbi Tine Modotti je posvečena razstava, ki je tačas na ogled v videm-skem muzeju Casa Cavazzini.
Na 12. in 13. strani
Kras v Unescu!
Na 3. strani
Renzo Mattelig: »Še se izseljujejo«
Na 4. strani
Goriški policisti prijeli trojico torbičarjev
Na 14. strani
Števerjan spreminja prostorski načrt
Na 14. strani
Rim 2024: predstavili kandidaturo za OI
Na 20. strani
nova gorica - Četrti in zadnji člen zgodovinske učne poti
Jeseni muzej tihotapstva
Po več let trajajočih birokratskih postopkih bo umeščen v nekdanjo carinarnico na Pristavi (Rafutu)
NOVA GORICA - Mreža štirih mini muzejev na slovensko-italijanski meji bo, kot kaže, končno zaokrožena še to jesen. Zgodovinsko učno pot, ki bo osvetljevala zgodovino nekdanjega režima na meji med Goricama, bo po muzeju ob novogoriški železniški postaji, muzeju v stražarskem stolpu na Vrtojbenskem polju in muzeju na mirenskem pokopališču dopolnil še muzej v nekdanji carinarnici na Pristavi (Rafutu), ki bo posvečen tihotapstvu. Po več let trajajočih birokratskih postopkih, ki jih je začel že nekdanji direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič - objekt (na fotografiji) je od ministrstva za javno upravo bilo treba najprej prenesti na novogoriško občino, z nje pa na Goriški muzej -, se končno obeta srečen konec.
Na 15. strani
9771124666007
2
Sreda, 17. februarja 2016
AKTUALNO	/
zakon cirinnä
Aleksander Koren
aleksander.koren@primorski.eu
Blamaže ne sme biti
21. julija lani je Evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo Italijo zaradi nespoštovanja pravic istospolnih parov. Zapisalo je, da je italijanska zakonodaja nezanesljiva, da ne zavaruje ključnih potreb dveh oseb istega spola, kiju veže stabilno razmerje.
Civilna zveza ali registrirano partnerstvo sta najboljši rešitvi za pravno priznanje istospolnih parov, so tedaj zapisali. Ministrica Maria Elena Boschi je obljubila, da bodo problem rešili do konca leta, včeraj v senatu pa je odobritev ustreznega zakona zašla na mrtvi tir. Formalno je bila obravnava preložena na prihodnji torek, vendar jejasno, da predlagatelji zakona nimajo dovolj moči, da bi ga spravili pod streho. Najprej seje »razbila« vladna večina. Nato se je uprl del katoliške komponente Demokratske stranke. Naposled pa je dokončno zmanjkala podpora Gibanja petih zvezd, ki je še do včeraj priseglo, da bo zakon podprlo v njegovi celoti. Vendar je nato povsem očitno prevladala zgolj politična računica: po eni strani želja, da postavi Renzija v kot (vlada ni predlagatelj zakona, ga pa odkrito podpira), po drugi pa strah pred anketami, po katerih večina Italijanov nasprotuje posvojitvi biološkega otroka partnerja. Kar je tudi sicer člen, ki povzroča največ trenj. Ker je tudi laikov iz vrst desnice premalo in so premalo zanesljivi, da bi se lahko z njihovo pomočjo izognili pastem tajnega glasovanja, ni vodji senatne skupine Demokratske stranke včeraj preostalo drugega, kot da zaprosi za »minuto odmora«.
Ker pa je skoraj vsem jasno, da si Italija pred drugimi evropskimi partnerji ne more privoščiti nove blamaže, je še vedno možno, da bi zakon nadaljeval svojo parlamentarno pot na podlagi kompromisa. Vendar ta ne more biti tak, da bi iz zakona preprosto izločili člen o posvojitvah. Ker zaradi tega ne bi bilo na italijanskih domovih nič manj otrok z mamo in njeno partnerico ali očetom in njegovim partnerjem. Le da bi lahko kot noji še naprej tiščali glavo v pesku, kot da jih ni. A so. In potrebujejo zaščito. Takšno ali drugačno.
ljubljana - Slovenska vlada se pripravlja na ukrepanje
Avstrija bo omejila sprejem prebežnikov Slovenija v skrbeh
LJUBLJANA - »Vse države se strinjamo, da je pot v EU treba omogočiti samo tistim, ki so upravičeni do zaščite,« je včeraj dejala slovenska notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar. Dodala je, da bo Slovenija sprejemala pre-bežnike v okviru kvot, ki jih je postavila Avstrija. Ta država bo od jutri dalje naprej na svoji južni meji s Slovenijo sprejemala le še do 80 prošenj za azil dnevno. Obenem bo preko meje dnevno spuščala do 3.200 oseb, ki bodo izrazile namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav, je sporočila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.
Ministrica je tako končno razkrila, kakšne dnevne kontingente za sprejem beguncev na meji s Slovenijo bo uvedla Avstrija. Očitno so se na Dunaju odločili za dvojno omejitev - tako prosilcev za azil v Avstriji kot števila tistih, ki bodo Avstrijo le prečkali na poti v dru-
Avstrija bo odjutri naprej sprejemala največ 3.200prebežnikov na dan, le 80 jih bo lahko zaprosilo za azil
go ciljno državo. Glede na, to da je Mikl-Leitnerjeva glede slednjih izrecno omenila katero od sosednjih držav Avstrije, je jasno, da bodo preko meje - tako kot že sedaj - spuščali le tiste, ki želijo za azil zaprositi v Nemčiji.
Glede prošenj za azil je ministrica dejala, da jih v Avstriji trenutno beležijo nekje 200 dnevno, zato nova dnevna meja predstavlja precejšnje zmanjšanje. Ta dvojna omejitev sicer vstopa v veljavo jutri in bo veljala do nadaljnjega. Na osnovi dnevnih bodo uvedli urne kvote za lažje izvajanje omejitev v praksi. Ko bo ena od obeh določenih omejitev presežena, bodo prehajanje meje začasno ustavili. Kot je priznala še avstrijska ministrica, morebitnih zastojev in pritiska na meji s Slovenijo ni mogoče izključiti. Obenem je zatrdila, da je sodelovanje s Slovenijo zgledno. Ponovila je, da je Avstrija med z begunci najbolj obremenje-
nimi državami EU in da je dosegla meje svojih zmožnosti.
Včerajšnji ukrepi slovenske vlade se delijo na tri sklope. Prvi je intenziviranje nadzora schengenske meje, tako da bo dovoljen le vstop prebežni-kom, ki imajo formalne možnosti za vstop v Slovenijo. Policija bo zavračala vse ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in ne bodo zaprosili za mednarodno zaščito v Sloveniji. Slovenska policija je že radikalno zaostrila nadzor in od sobote natančneje preverja dokumente, baze podatkov, državljanstva, jezikovne posebnosti pri prebežnikih. Drug ukrep bo aktivacija vojske. Vlada bo Državnemu zboru predlagala, da bi vojska lahko izvajala posebna pooblastila od 22. februarja naprej. Vojaki bodo pomagali pri nadzoru meje skupaj s policisti, po načrtu, ki ga bosta skupaj pripravili vojska in policija.
Slovenska ministrica za notranje zadeve je opozorila, da je treba vse tiste prebežnike, ki samo izkoriščajo prebež-niški tok, a do zaščite v EU-ju niso upravičeni, čim prej izločiti. Ob tem je poudarila, da je Avstrija zato že v preteklih dneh napovedala zaostritev meril za vstop prebežnikov, o katerih je bila po besedah notranje ministrice Slovenija pravočasno obveščena.
Hrvaška je medtem preteklo noč v Srbijo vrnila 217 migrantov, ki jih je pred tem Hrvaški vrnila Slovenija. Po navedbah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) gre večinoma za družine z otroki iz Afganistana in Iraka, nekaj pa je tudi Sircev, poročajo tuje tiskovne agencije. Zakaj so migrante vrnili v Srbijo, ni znano. UNHCR si, kot je za srbske medije povedala tiskovna predstavnica Mirjana Milen-kovski, prizadeva pridobiti podatke o razlogih za vrnitev migrantov.
Kot je poročala beograjska televizija N1 je vrnitev beguncev v Srbijo potekala ob glasnem protestu migrantov, a brez izgredov. Tiskovna predstavnica srbskega notranjega ministrstva Biljana Popovic Ivkovic je napovedala, da bo Srbija v skladu z veljavnimi sporazumi in postopki migrante vrnila v države, od koder so prišli. Kot je pojasnila, gre za ekonomske migrante in ne begunce z območij, kjer divja vojna. (sta)
zda - Republikance opozarja, da je svet zaradi njih zaskrbljen
Obama je prepričan, da Trump nikoli ne bo predsednik
LOS ANGELES - Ameriški predsednik Barack Obama je v Kaliforniji komentiral kampanjo pred predsedniškimi volitvami in opozoril republikance, da je svet zaskrbljen zaradi njihovih izjav o muslimanih, imigraciji in podnebnih spremembah. Republikance je oštel tudi zaradi napovedi blokade imenovanja novega vrhovnega sodnika ZDA.
»Ni le Trump tisti, ki daje zaskrbljujoče izjave glede muslimanov, imigracije in podnebnih sprememb. To ni vodenje resničnostne oddaje. Tuji opazovalci so zaskrbljeni nad retoriko republikanskih kandidatov. Svet pričakuje, da se bodo ZDA postavile na stran zdrave pameti in znanosti,« je dejal Obama.
Newyorški milijarder in vodilni predsedniški kandidat republikancev Donald Trump mu ni ostal dolžan in je sporočil, da je lahko Obama vesel, da je imel leta 2012 za nasprotnika Mitta Romneyja in ne njega, sicer bi bil predsednik le z enim mandatom. Obama sicer meni, da Trump ne bo nikoli predsednik ZDA in je prepričan, da bodo volivci na koncu izbrali razumno.
Glede imenovanja naslednika ali naslednice nedavno preminulega konservativnega vrhovnega sodnika Antonina Sca-lie pa je Obama opozoril republikance, naj »poslušajo sami sebe«, še posebej tisti, ki se sklicujejo na ustavo. Nikjer v ustavi namreč ne piše, da se predsednikovo delo konča leto dni
pred koncem mandata.
Vodja senatnih republikancev Mitch McConnell je takoj po novici o smrti sporočil Obami, naj ne poskuša imenovati naslednika, ker mu ga senat ne bo potrdil. Podobno je menila tudi večina republikanskih predsedniških kandidatov. A pravni strokovnjaki poudarjajo, da ni nobenega dvoma, da mora proces iti naprej.
Obama je znova potrdil, da bo imenoval novega vrhovnega sodnika. »Delal bom do 20. januarja 2017 in enako pričakujem od senatorjev, ki bodo imeli na voljo več kot dovolj časa, da kandidatu zagotovijo pošteno zaslišanje in pošteno glasovanje,« je dejal.
Ob tem je napovedal, da bo ponudil osebo, v usposobljenost katere ne bo mogoče dvomiti. Na vprašanje, če potemtakem išče nekoga nekoga zmernega, je Obama na kratko odvrnil z »ne«.
Bela hiša naj bi taktizirala. Če bodo obstajale možnosti, da bo šel proces naprej, bo Obama predlagal zmernega kandidata, ki mu bodo republikanci težko kaj očitali. Če pa bo jasno, da bo blokada, bo imenoval levičarja in s tem skušal pomagati demokratskim kandidatom, ki bodo v predvolilni kampanji lahko republikancem očitali, da ne delajo drugega kot blokirajo normalno delo. (sta)
Arhivski posnetek s slovensko-avstrijske meje na Šentilju
rim - Poslanec Brandolin o avstrijski politiki
»Na meji se za nas ne bo nič spremenilo«
RIM - »Na meji med Italijo in Avstrijo se ne bo ničesar spremenilo.« To je včeraj v parlamentarnem odboru za nadzor nad izvajanjem schengenskih sporazumov izjavil avstrijski veleposlanik v Italiji Rene Pollitzer. Diplomat je de-mantiral pisanje nekaterih italijanskih in zlasti deželnih dnevnikov, ki že nekaj dni opozarjajo na nevarnost zaprtja italijansko-av-strijskih mejnih prehodov. »To so laži. Temu se pravi dezinfomacija javnega mnenja,« nam je povedal član omenjenega parlamentarnega odbora, goriški poslanec Demokratske stranke Giorgio Brandolin.
Veleposlanik Pollitzer je pojasnil kar piše v schengenskih dogovorih, »kar je čisto nasprotno od tega, kar poročajo nekateri dnevniki.« Brandolin navaja 26.člen, ki dopušča možnost izrednih ukrepov oziroma nadzora v primeru izrednih razmer, kar je nedvomno mi-grantska kriza. »Nadzor ne pomeni vračanja na nekdanje mejne kontrole, saj bi to pomenilo ne samo konec schengna, ampak tudi konec Evropske unije. »Če bi se ena od članic Evropske unije odpovedala schengenskemu dogovoru, bi za to morala dobiti soglasje vseh držav članic,« je pojasnil še goriški parlamentarec.
Schengen, kot je poudaril tudi avstrijski ambasador, po Bran-dolinovem prepričanju nikakor ni v nevarnosti in posledično ni v nevarnosti pretok ljudi in blaga na meji med Italijo in Slovenijo. Italijanske sile javnega reda že nekaj tednov nadzorujejo mejo z Italijo in Slovenijo. »V teh okoliščinah je to povsem normalno, zato me zelo motijo alarmistične novice, ki jih glede mej širijo nekatera občila in nekatere politične sile,« nam je še povedal Brandolin.
Na isti valovni dolžini je goriška senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo, ki je tudi posegla na včerajšnji poslanski avdiciji avstrijskega veleposlanika Pollitzerja. »Ambasador je pojasnil stališča in načrte avstrijske vlade, ki temeljijo na spoštovanju schengna in ne na njegovem zanikanju,« je poudarila senatorka. Skrbijo jo vsekakor poskusi za ošibitev schengenskih dogovorov, ki pomenijo ošibitev
Poslanec Giorgio Brandolin
arhiv
prostega pretoka ljudi, tovorov in idej v Evropski uniji. Slednja bi morala tudi glede migrantske krize delovati enotno, države bi se morale zato izogibati soliranju in nedogovorjenih pobud, ki vodijo le v kaos in v razkosanje evropske ideje.
Namere avstrijske vlade še bolj kot v Furlaniji-Julijski krajini odmevajo na Južnem Tirolskem. Predsednik bocenske pokrajine Arno Kompatscher je večkrat izrazil zaskrbljenost ne toliko nad ukrepi, ki jih še ni, kot nad napovedmi in govoricami. V Bocnu so mnenja o tem vprašanju precej deljena. Na eni strani je Severna liga, ki se zavzema za nadzor na mejah, na drugi Demokratska stranka, sindikati in organizacije civilne družbe.
Severna liga bo danes na Brennerju izvedla demonstracijo, na kateri bo izrazila solidarnost Avstriji in »njenemu legitimnemu boju za dobrobit avstrijskega naroda.« Ligaši na Južnem Tirolskem zagovarjajo podobna stališča kot v Fur-laniji-Julijski krajini, saj zahtevajo vzpostavitev strogega nadzora na mejah s Slovenijo. To zahtevo je med nedavnim obiskom podprl tudi državni vodja stranke Matteo Salvini.
Svetniška skupina DS v bo-censkem pokrajinskem svetu bo jutri na mejah z Avstrijo priredila čezmejno človeško verigo. Slednja ni naperjena proti Dunaju, ki se sooča z vse večjim številom mi-grantom, pravijo organizatorji, temveč bo izzvenela kot opozorilo Evropi, da pomenijo ovire, zidovi in nadzori znak šibkosti evropskih načel. (st)
/
AKTUALNO
Četrtek, 18. februarja 2016
3
zgodovina - Hvalevredna pobuda poslanske zbornice
Na spletu tudi Rižarna in pokoli v nekdanji Jugoslaviji
»Omaro sramote« so odkrili leta 1994 v rimski palači, kjer domujejo vojaške ustanove
V kraju S. Anna di Stazzema so nemški vojaki v začetku avgusta 1944 pobili 560 civilistov (v glavnem otrok in starcev)
RIM - V kletnih prostorih rimske palače Cesi-Gaddi, kjer domujejo nekatere vojaške ustanove, so leta 1994 čisto po naključju odkrili veliko omaro. V njej so našli na tisoče dokumentov, zapisnikov, obtožnic in pričevanj o italijanskih in nemških pokolih v drugi vojni. Gre za pokole, ki so jih pristojni italijanski organi (tajne službe, tožilstva in ministrstva) kratko malo skrili in zakrili. Z namenom, da bi pred javnostjo prikrili tako italijanske kot nemške odgovornosti pri pokolih ter s tem preprečili številne procese proti vojnim zločincem. Omaro so nato preimenovali v »omaro sramote« po istoimenski knjigi pokojnega novinarja Franca Giustolisija.
Ugotovili so, da so v »omaro sramote« leta 1960 shranili dokumente s pečatom »začasno arhivirano« po nalogu vojaškega tožilca Giorgia Santacro-ceja. 695 poročil o preiskavah in 2274 bremenilnih zapisnikov o vojnih hudodelstvih nemške in italijanske vojske (vsega skupaj okoli 13 tisoč strani) so namerno skrili z namenom, da bi onemogočili procese proti vojnim zločincem. Italija ni imela nobenega interesa, da bi sodila svojim zločincem, opustila je tudi sodne pregone do nemških vojnih kriminalcev, ker se ni hotela zameriti Nemčiji. To so bili časi hladne vojne, v katerih je takratna Zahodna Nemčija bila branik pred komunizmom.
Leta 1999 je rimsko vojaško sodišče označilo pobudo prikritja dokumentov kot nezakonito dejanje, kar je dve leti kasneje potrdil tudi italijanski parlament. Leta 1993 so v poslanski zbornici ustanovili preiskovalno komisijo o »omari sramote«, vojaški tožilci pa so medtem začeli sodno preganjati tudi nekatere še živeče vojne zločince. Ne v Italiji, temveč v Nemčiji, kjer so bili nekateri zločinci tudi obsojeni, a v glavnem niso obsedeli niti enega dneva v zaporu.
Poslanska zbornica je sedaj vse dokumente, ki so jih odkrili v kleti rimske palače, objavila na svoji spletni strani (naslov: https://archivio.camera.it/dese-cretazione-atti/commissione-parlamentare-inchiesta-sui-crimini-nazifascisti-leg-XIV/list). Postopek za pridobitev dokumentov je sicer nekoliko zapleten, a tisti, ki ga stvar zanima, bo gotovo našel marsikaj zanimivega. Kot poročajo italijanski časopisi so na spletu dostopni tudi dokumenti o tržaški Rižarni in o pokolih, ki jih je italijanska vojska zagrešila v Sloveniji in v drugih državah nekdanje Jugoslavije.
»Povezava Trst - Koper alternativa do izgradnje drugega tira«
KOPER - Ob vse pogostejših zastojih vlakov, namenjenih v in iz koprskega pristanišča (olje na ogenj je prilila odločitev nemškega Daimlerja, ki je nedavno večjo pošiljko avtomobilov preusmeril v nemško pristanišče), so v Luki Koper komentirali tudi namige o umestnosti preusmeritve tovora proti Trstu. Glede možnosti vzpostavitve železniške povezave Ko-per-Trst so v Luki spomnili, da je ta zamisel »zaradi pasivnosti države pri izgradnji drugega tira« najprej prišla prav z njihove strani. Hkrati pa poudarjajo, da zanje ostaja prioriteta drugi tir, »povezava Koper - Trst pa bi lahko služila kot alternativa do izgradnje drugega tira«. Ob tem se po njihovem sicer postavlja vprašanje o potrebnem času za izgradnjo, saj umeščanje v okolje ter vsa ostala dokumentacija in dovoljenja običajno zahtevajo nekaj let.
Stanje v železniškem prometu se sicer še ni umirilo, v Luki pa intenzivno komunicirajo z vsemi vpletenimi in dnevno iščejo konkretne operativne rešitve. Kot so pojasnili v Luki, se je odločitev Daimlerja o začasni preusmeritvi pošiljke avtomobilov v Nemčijo nanašala na avtomobile, proizvedene v tovarni na Madžarskem. »Od železniških prevoznikov smo sedaj dobili zagotovila, da bodo v bodoče zagotovili nemoten dovoz tovora v Luko Koper in potrebne kapacitete za izpeljavo posla,« so poudarili.
pokoli
Giustolisi bi bil zelo zadovoljen
RIM -»Omara sramote« (Larma-dio della vergo-gna) je dobila ime po knjigi, ki jo je leta 1994 napisal novinar Espressa Franco Giustolisi. Umrl je lani, ne da bi dočakal javne objave dokumentov o italijanskih in nemških zločinih nad civilnim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Giusto-lisi je o teh sramotah in prikrivanjih napisal vrsto reportaž, znamenito je tudi delo Italiani brava gente? (Italijani dobri ljudje?) novinarja in zgodovinarja Angela Del Boce. Marsikaj o teh zamolčanih pokolih so seveda razkrili tudi italijanski, slovenski in nemški zgodovinarji.
Del Boca je napisal spremno besedo h knjigi Gas in Etiopia (Plin v Etiopiji), v kateri italijanski zgodovinar Simone Belladonna piše o italijanskih pokolih v Afriki, omenja pa tudi zločine na tleh nekdanje Jugoslavije. Povojna Italija je skrbno ščitila svoje vojne zločince, Jugoslavija pa jih ni dovolj učinkovito preganjala. Zlasti ne po resoluciji In-formbiroja leta 1948, ko je Beograd tako ali drugače »prestopil Rubikon« in ni imel več interesa za procese proti nemškim in italijanskim vojnim zločincem. (st)
Predlog za čezmejni Kras v Unescov seznam
TRST - Slovenija in Furlanija-Ju-lijska krajina bi lahko skupaj kandidirali Kras za Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Ta želja je izstopala na včerajšnji seji delovne skupine za prevoze, okolje in energijo v sklopu mešanega odbora FJK-Slove-nija. Deželo je zastopala odbor-nica Sara Vito, medtem ko je slovensko delegacijo vodil Klemen Potišek, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Na sestanku so potrdili tudi podporo čezmejni železnici Trst-Diva-ča in izrazili potrebo po boljših železniških povezavah med sosednjima državama. Beseda je tekla tudi o morskih povezavah med Trstom in Istro. To bi zelo-koristilo razvoju turizma v širšem okolju, je bilo slišati na zasedanju. Slovenska delegacija ni skrivala zadovoljstva, ko je odbornica Vito potrdila nasprotovanje deželne vlade plinskemu terminalu pri Žavljah. Na sestanku so pozitivno ocenili tudi projekt FJK za čezmejni kraški geeopark. Slovenija potrjuje obveze, ki so izstopale na nedavnem strokovnem posvetu o prometnih povezavah z evropsko komisarko Violeto Bulc. Na njem sta sodelovala tudi predsednica tudi predsednica Dežele in slovenski državni sekretar Klemen Grebenšek.
Trg dela in »doping«
TRŽIČ - Veliko povečanje zaposlovanja za nedoločen čas, ki so ga v letu 2015 zabeležili v Furlaniji Julijski krajini, je prav gotovo spodbuden signal. Vendar je rast tako velika, da je najbrž jasno, da jo je treba povezati predvsem z davčnimi olajšavami za delodajalce, ki jih je določil zakon o stabilizaciji javnih financ za leto 2015, kot pa stabilni okrepitvi števila delovnih mest,« je povedala deželna predstavnica sindikata CGIL za delo in socialo Orietta Olivo. Po njenem mnenju je trg dela »dopingiran« in bo končno oceno o učinkih ukrepov mogoče podati šele, ko bodo po treh letih zapadla davčne olajšave.
slovenija - Slovenski paviljon na Expu bo najbrž odkupila občina Murska Sobota
Iz Milana v Prekmurje
Postavili naj bi ga ob avtocesti in v njem uredili rekreacijsko-turistični center in arheološki muzej
MURSKA SOBOTA - Vse kaže, da bo paviljon Slovenije na svetovni razstavi Expo v Milanu krasil Mursko Soboto. Čeprav imajo le ustno zagotovilo z gospodarskega ministrstva, da bodo k njim preselili paviljon, v glavnem mestu Prekmurja pripravljajo vse potrebno za njegovo umestitev v prostor. Zanj so že rezervirali tudi denar v občinskem proračunu.
Projekt je sredi januarja prvič predstavil župan mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek in ob tem dejal, da so se za paviljon zanimali že v prvi polovici lanskega leta, z vsebinami, ki naj bi bile umeščene v njem, pa bi Pomurje nagovarjalo 12 milijonov potencialnih obiskovalcev v krogu 300 kilometrov.
Ob njem bi zraslo turistično, kulturno in športno središče in kot pomurska zgodba predstavljalo vrata v Pomurje. Vključeno bi bilo tudi Porabje, morda celo čez-mejna območja Hrvaške in Avstrije, s čimer bi se, tako Jevšek, iztrgali iz povprečnosti in ustaljenih modelov funkcioniranja.
Kot je še povedal soboški župan, je za paviljon nazadnje kandidiralo 12 občin in nekaj drugih organizacij. Po neuradnih informacijah naj bi agencija Spirit sicer v kratkem objavila javni poziv za oddajo zavezujočih ponudb za paviljon.
V Murski Soboti so paviljon umestili v projekt So-boško jezero ob avtocesti in gramoznici, kjer je občina lastnica 11-hektarskega zemljišča. Paviljon ob avtocesti bi po njihovem prepričanju pritegnil turiste, ki bi se sicer odpeljali mimo, v njem bi predstavljali pomurski turizem, v lokalu ponujali kulinarične posebnosti, del paviljona pa bi bil namenjen za že pred leti načrtovan arheološki muzej, kjer bi bile razstavljene bogate najdbe z
Slovenski paviljon v Milanu
arheoloških izkopavanj ob gradnji pomurske avtoceste.
Če bo vse po načrtih, bo objekt postavljen do poletja, v drugi polovici leta in na začetku prihodnjega bodo vanj umeščali vsebine, v okolici uredili parkirišča in še kaj. Za postavitev paviljona načrtujejo letos milijon evrov iz občinskega proračuna.
Na tem območju, ki naj bi bilo nekaj podobnega,
fotodamj@n
kot je znani turistično-športno-kulturni center pri Gradcu, bodo prevladovale športne vsebine, ki jih bodo umeščali postopoma do leta 2018, ko naj bi bil projekt Soboško jezero končan. Njegovo vrednost ocenjujejo na okoli 10 milijonov evrov.
Regijski promocijski center je največja naložba občine v tem letu.
4
Četrtek, 18. februarja 2016
ALPE-JADRAN
/
naš pogovor - Renzo Mattelig, ravnatelj zveze Slovenci po svetu
Izseljenci: premoženje, ki ga ne smemo odpisati
Renzo Mattelig
Naročnike, ki so izgubili ali niso prejeli kupona prosimo,
naj se oglasijo v naših uradih
v Trstu ali v Gorici.
Vsi naročniki Primorskega dnevnika lahko s kuponom, ki so ga prejeli po pošti, dvignejo darilo, zbornik: Primorski dnevnik »Okno v svet Slovencev v Italiji«
na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ali v
Tržaškem knjižnem središču TS 360, Trg Oberdan 7;
v Katoliški knjigarni v Gorici, Travnik 25;
v knjigarni Terčon v Nabrežini, Nabrežina 103
Zveza Slovenci po svetu s sedežem v Čedadu ima pred seboj intenzivne mesece aktivnosti. Njen program za leto 2016 predvideva več pobud, med drugim občni zbor, ki se po pravilih sklicuje vsake štiri leta. Pravi generator zveze in vseh njenih aktivnosti je njen ravnatelj Renzo Matte-lig, ki je iz svojega čedajskega urada stalno povezan z več celinami in državami, kjer tradicionalno delujejo posebno društva beneških izseljencev. Mattelig je tudi tisti, ki slovenske organizacije in našo javnost nasploh, pa tudi pristojne deželne oblasti opozarja na problematiko, ki je (pre)pogosto odrinjena na rob interesov politike in družbe. Ne zamudi priložnosti, da ne bi opozoril, kako je veliko Benečanov razseljenih že po Furlaniji in Vidmu, a zanje norme zaščitnega zakona ne veljajo.
»O tem vprašanju najbolj zgovorno pričajo številke. Kakih sto milijonov ljudi je po svetu tako ali drugače vezanih na Italijo. Od teh je približno tri milijone vezanih na našo deželo, kar zadeva Slovence videmske pokrajine in druge slovenske izseljence naše dežele pa gredo številke v nekaj deset tisoč. Govorimo o zgodovinskih izseljencih in njihovih potomcih. To pa je neko pomemebno premoženje, ki ga ne gre odpisati in zanemariti.«
Matteligu se kar pogosto dogaja, da ga iz evropskih in prekooceanskih držav obiščejo mlajši ljudje, ki slovenskega morda le še kaj malega razumejo, a vseeno iščejo stike s svojo pradomovino. »Hočejo vedeti, od kod so prišli njihovi predniki, želijo si ogledati Staro Goro, ki je za Benečane nekakšen simbol. Kot vemo, je identiteta ljudi večplastna in tudi za mlajše, ki so rojeni v tujini, slovenski izvor nekaj pomeni. Govorimo že o drugi in tretji generaciji, s katero ohranjamo in razvijamo stike. Na našo zvezo se ljudje obračajo za najrazličnejše informacije, želijo povezave. Kaj več tudi ne moremo nuditi, za to bi potrebovali veliko več sredstev in želeli bi, da bi bilo pri pristojnih oblasteh za tovrstno problematiko več zanimanja.«
Na posvetu, ki ga je deželna uprava sklicala lanskega oktobra, je bil govor o tem, da izseljevanje doživlja generacijske spremembe in prelomen trenutek. Pojavljajo se nove potrebe, poleg tega pa se je treba soočati s posledicami gospodarske krize, ki v Italiji in naši deželi spodbuja mlade generacije, da za zaposlitev in življenje iščejo priložnosti v tujini.
»Pojav dobiva množične razsežnosti,« pove ravnatelj zveze, »samo v zadnjem letu se je za iskanje dela v tujini iz naše dežele izselilo pet tisoč mladih. To velja še zlasti za gospodarsko nerazvita gorata območja, v katera sodijo tudi obmejni kraji videmske pokrajine. Tu ne govorimo o študentih, ki bi se po izkušnji na tujem vra-
čali, gre za izseljence v pravem pomenu besede. Seveda bi radi videli, da bi se mladi s pridobljenimi izkušnjami prej ali slej vrnili domov, toda realnost tega ne dopušča,« ugotavlja Mattelig.
V tekočem letu je najzahtevnejša naloga zveze Slovenci po svetu sklic občnega zbora, ki se ga bodo, tako kot narekuje statut, udeležili predstavniki društev iz evropskih držav in drugih celin. To bo velik zalogaj organizacijske in finančne narave. »Ob občnem zboru pa bo posvet, na katerem bodo predstavljene skupnosti Slovencev po svetu, a teh je danes veliko več, kot je Slovencev v Beneški Sloveniji. Ob tej priložnosti pa bodo predstavljeni tudi rezultati raziskave, ki jo vodi zveza s fi-
»Samo v zadnjem letu se je za iskanje dela v tujini iz naše dežele izselilo pet tisoč mladih. To velja še zlasti za gospodarsko nerazvita gorata območja.«
nančnim prispevkom Dežele FJK in katere namen je zbrati in ohraniti zgodovinsko in kulturno dediščino izseljenstva iz Benečije,« napoveduje Renzo Mattelig.
Kot poudarja ravnatelj, bo zveza poleg tega tudi v letošnjem letu nadaljevala z rednim delom informiranja in pomoči izseljencem v okviru svojih možnosti. Redno bo izhajalo glasilo Emigrant, vzdrževali pa bodo tudi spletni portal, za katerega je v načrtu obogatitev. Kar zadeva društva v tujini bo posebna skrb namenjena mladim generacijam, ki marsikje zavzeto nadaljujejo z delom svojih staršev in dedov. Obenem bo zveza v deželnem okviru, tako kot sicer vsa leta doslej, vzdrževala stike in sodelovanje z drugimi sorodnimi ustanovami, ostala bo tudi aktivna pri vsedržavnih pobudah, ki zadevajo problematiko izseljeništva.
»Tako kot doslej bomo še naprej stali ob strani vsem, ki bodo zaprosili za našo pomoč, pa naj gre za reševanje birokratskih postopkov, vračanja v domače kraje ali nudenja informacij tistim, ki se danes, žal, v sicer drugačnih zgodovinskih okoliščinah, še vedno izseljujejo. To je neskončna zgodba, ki sodi v našo tradicijo, je sestavni del življenja naših ljudi. Izseljenci ostajajo sestavni del naše družbene stvarnosti, ne moremo se spomniti nanje samo ob Dnevu emigranta. Upam, da bodo ne le na našo, temveč tudi na pozornost pristojnih oblasti lahko računali tudi v prihodje,« je prepričan ravnatelj zveze Slovenci po svetu.
Dušan Udovič
Pospešeno zamenjujejo žarnice luči na avtocestnem omrežju
PALMANOVA - Autovie Venete je svoje avtocestno omrežje opremila s 4791 lučmi, ki so v povprečju prižgane enajst ur na dan, zato pa so v letu 20125 porabile kar 4.900 megavatov. Družba je že od leta 2012 začela zamenjati žarnice z energetsko varčnejšimi v skupni investiciji 1,7 milijona evra. Doslej so zamenjali že 970 žarnic, kar je prispevalo k zmanjšanju za 182 ton škodljivih emisij, stroški so se zmanjšali za 70.000 evrov glede porabe elektrike in za 65.000 glede vzdrževanja. Predsednik družbe Maurizio Castagna je tudi poudaril, da sodobnejše žarnice boljše osvetljujejo cesto, kar je pomembno tudi z vidika varne vožnje.
Pozor na plazove!
VIDEM - Stopnja nevarnosti plazov se je v hribih naše dežele zmanjšala (od 4. do 3. stopnje), ostaja pa visoka. Na nadmorski višini nad 1.500 metrov je v zadnjih dveh dneh zapadlo od 50 do 80 centimetrov snega, zaradi vetra pa je prišlo do akumulacije nekonsolidiranega snega, ki lahko predstavlja grožnjo tako kar zadeva kolovoze kot gozdne poti in ceste.
GORIŠKA	Četrtek, 18. februarja 2016	5
LT
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
trst - V pričakovanju volitev za izbiro županskega kandidata v levosredinski koaliciji
V SSk priprave na primarne, stranka SEL je s Cosolinijem
Po potezi senatorja Demokratske stranke Francesca Russa, ki je zahteval primarne volitve, češ da Roberto Cosoli-ni ni primeren županski kandidat, so se že začele priprave tako v DS kot v drugih strankah leve sredine. V začetku marca bodo vsekakor najbrž potekale primarne volitve levosredinske koalicije, ki se je predstavila pred nedavnim v kavarni San Marco, izbira pa bo zaenkrat med Russom in Cosolinijem.
Stranka Slovenske skupnosti je na primarne volitve načelno že pripravljena, kot je to včeraj dejal pokrajinski tajnik Marko Pisani. Ta je povedal, da je v teku dogovarjanje glede tehničnih pravil in da bosta o dokončni odločitvi »glede nastopanja stranke SSk na primarnih volitvah« odločali deželno oziroma pokrajinsko tajništvo, ki sta zasedali sinoči. Nekaj več o tem bo torej mogoče izvedeti danes. Pisani je še razložil, da je v SSk razprava okvirno o treh opcijah, na primarnih volitvah pa bo treba po logiki izbirati med Cosolinijem in Russom. Koga bo podprla stranka SSk? Stranka načelno podpira koalicijo, ki so jo predstavili v omenjeni kavarni, čeprav so pomisleki glede tega, kako se je zadeva razvila, je dodal Pisani.
»Te primarne volitve so nesmiselne,« je po drugi strani ocenila pokrajinska koordinatorka stranke Svobode, eko-
Marko Pisani
logije in levice Sabrina Morena in poudarila, da če so res potrebne, morajo zadevati vso levo sredino. Sicer stranka SEL ne namerava predstaviti svojega županskega kandidata, kajti že junija lani je odločila, da bo ob strani oziroma bo podprla zdajšnjega župana Cosolinija. SEL je ne nazadnje dobro sodeloval s Cosolinijevo občinsko upravo v zadnjih petih letih in je torej normalno, da dosledno podpira njegovo ponovno kandidaturo, je menila Sabrina Morena. Primarne volitve morajo zadevati vsekakor vso koalicijo, je ocenila in izrazila upanje, da se jih bo ude-
Sabrina Morena
ležilo veliko število ljudi. O tem in o pravilih za primarne volitve bo vsekakor znano kaj več v soboto na temu namenjeni skupščini. Kaj pa Russo? Za to se je odločil prepozno, njegova poteza pa je neprimerna, ker ruši namesto graditi, pravi ko-ordinatorka SEL. »Doslej smo gradili in nakazali pot: naenkrat se je vsilila spremenljivka, ki sloni samo na nekaterih jav-nomnenjskih raziskavah. Skratka, Rus-sova pobuda ločuje in ne združuje,« je še ugotovila Sabrina Morena, »to pa velja tako za stranko kot za ozemlje«.
Aljoša Gašperlin
trst - Vodja Demokratske stranke v mestni skupščini
Toncelli: »Poglavitno predstaviti mestu najboljšega kandidata«
Marco Toncelli je vodja Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu. Pred nekaj dnevi je »zagrozil« z odstopom, če ne bi stranka vzela v poštev zahteve senatorja Francesca Russa po primarnih volitvah.
Kaj se te dni dogaja v Demokratski stranki?
Nahajamo se pred nekaterimi elementi, o katerih so do pred nekaj dnevi vsi govorili in razpravljali, nihče pa ni imel korajže, da bi jih obelodanil.
Kateri so tisti elementi, o katerih govorite?
Podatki o všečnosti sedanje občinske uprave so dokaj žalostni.
Ali se nanašate na podatke ankete javnega mnenja družbe Ipsos, ki jih je »razkril« tržaški senator Francesco Russo?
Tista je bila zadnja anketa. Obstajajo pa tudi druge ankete, katerih rezultati. žal, niso bili javno objavljeni. Kar je, po mojem mnenju, zelo hudo.
Kaj je izhajalo iz tistih anket?
Opozarjale so na velikansko zamudo leve sredine v primeru, ko bi desna sredina kandidirala za župana Roberta Dipiazzo in obenem na nizko stopnjo priljubljenosti župana Cosolinija.
Kdaj so bile opravljene tiste ankete?
Kaže septembra lani. Konec poletja in v začetku jeseni.
Torej po srečanju v tržaškem kopališču Ausonia, na katerem je bil župan Cosolini dejansko potrjen za kandidata leve sredine na letošnjih občinskih volitvah ...
Gotovo pozneje. A to ni sedaj poglavitno.
Marco Toncelli
fotodamj@n
Kaj pa je poglavitno?
Predstaviti mestu najboljšega možnega kandidata. Ne glede na to, kdo bo zmagal na primarnih volitvah, tisti bo gotovo najboljši kandidat.
Ali obstaja možnost, da pride, prav zaradi primarnih volitev, sklicanih na tak način, do razkola v Demokratski stranki?
Ta nevarnost obstaja. Stranke, kot tudi vse druge organizacije in združenja, sestavljajo ljudje. Med ljudmi pa občutki mnogokrat prevladajo nad razumom. Ampak: stranka ne sme biti sama sebi namen, temveč mora biti v službi občanov. Volivci morajo povedati svoje, zato je prav, da to povedo na primarnih volitvah.
Na ta način pa je bilo pokrajinsko vodstvo stranke delegitimirano.
Eeh ... Recimo, da je bil župan, z aktom, ki mu ga je treba priznati ... Jaz, kot vodja skupine, nisem nikoli postavil v dvom njegovih sposobnosti in sem ga vedno podprl pri njegovem delu. A ni dovolj, da si mi pravimo, kar si pravimo v
naših sobah; ni dovolj, da se na strankarskih sestankih spominjamo, kako smo bili pridni. Mi moramo poiskati stik z tistimi, ki bodo šli 5. junija na volitve.
Teden prej se je leva sredina na javnem srečanju strnila ob kandidaturi župana Cosolinija. Ali ste vzeli v po-štev morebitne pomisleke koalicijskih partnerjev?
V prihodnjih dneh se bo vse razjasnilo. Zelo hudo bi bilo, ko bi Demokratska stranka podcenjevala izid primarnih volitev v Miljah in ko bi podcenjevala 4 tisoč ljudi, ki so protestirali zaradi železarne. Demokratska stranka mora vse to upoštevati in mora prejeti županski mandat od ljudi.
Ali se vam ne zdi čudno, da zahteva primarne volitve senator Russo, ki je postal senator, ne da bi sodeloval na primarnih volitvah?
Takrat je šlo za politične volitve. Njegovo kandidaturo sta podprla tako vsedržavno kot deželno vodstvo stranke. Russo je bil pripravljen sodelovati na primarnih volitvah, a odločeno je bilo drugače.
Dejstvo pa je, da takrat ni sodeloval na primarnih volitvah, ki pa jih sedaj zahteva. Zakaj je takrat lahko odločala stranka, sedaj pa morajo o kandidatu odločati volivci?
Za Russa ni bilo lahko, odločiti se za ta korak. Prepričan sem, da se bodo 5. junija vsi zahvalili senatorju Russu za to, kar je sedaj storil za mesto.
Vaša napoved?
Bolj kot napoved, izražam upanje: da bi se čim več ljudi udeležilo primarnih volitev.
Marjan Kemperle
trst - Ob 16.30
Skupščina o železarni bo 3. marca
Tržaški župan Roberto Cosolini je sprejel poziv Odbora 5. december, da se javno skupščino o škedenj-ski železarni priredi pred primarnimi volitvami in torej pred 6. marcem. Srečanje bo v četrtek, 3. marca, ob 16.30 v mali dvorani nekdanje ribarnice, ki jo bo dala na razpolago občinska uprava.
Cosolini je v ponedeljek sprejel predstavnike odbora, ki je 31. januarja priredil odmevno demonstracijo proti onesnaževanju železarne. Na srečanju so razpravljali o organizaciji javne skupščine, na kateri bosta Coso-lini in občinski odbornik za okolje Umberto Laureni odgovarjala na vprašanja občanov, zataknilo pa se je pri datumu. Vest, da bo skupščina 3. marca, je odbor ocenil zelo pozitivno, saj je to »velika zmaga vseh ljudi, ki so skupaj protestirali na trgu«.
APrimorski
~	dnevnik
trst - Zagotovilo
Russo: Prva točka programa je železarna
Senator Francesco Russo je že naznanil, da bo njegov volilni program slonel na škedenjski železarni. Sicer ni povedal, kaj namerava storiti, zagotovil pa je, da si bo prizadeval za rešitev težav, ki jih povzroča tovarna pod Škednjem.
Russo je včeraj v tiskovni noti poudaril, da je prva točka njegovega volilnega programa železarna in napovedal, da bo izbral (v primeru izvolitve) ime tržaškega občinskega odbornika za okolje v sodelovanju z občani. Russo je posredoval vsebino elektronskega sporočila, ki ga je naslovil na Odbor 5. december. V njem poudarja, da začenja volilno kampanjo »konkretnih dejanj« z enim izmed »velikih problemov, o katerih politika navadno govori malo in proti volji«. Russo vsekakor ne namerava »obljubiti nič, če obljube ne bom mogel držati«, pač pa je odboru posredoval tri predloge, in sicer srečanje z odborom pred 6. marcem, organizacijo srečanja med delegacijo odbora in lastnikom železarne (ne glede na izid primarnih volitev) ter že omenjeno skupno izbiro občinskega odbornika za okolje v primeru izvolitve.
Skratka, škedenjska železarna bo tudi tokrat ena izmed glavnih tem volilne kampanje za občinske volitve in vse kaže, da bo odločilna tudi za izid primarnih volitev.
Občanska lista No Ferriera!
Na sedežu krožka Miani bo v soboto, 20. februarja, ob 11. uri prva javna skupščina občanske liste No Ferriera! Si Trieste e Si Muggia!
trst - Podpora kandidaturi bivšega župana
Dipiazza-Roberti
Renzo Tondo na strani prvega, Severna liga za tandem
»Roberto Dipiazza je najboljši županski kandidat, na katerega lahko računa Trst. Dipiazza je član naše skupine in ga torej podpiramo, obenem pa pričakujemo, da bo prejel čim širšo podporo«. To je izjavil včeraj vodja liste Autonomia re-sponsabile (Odgovorna avtonomija) in nekdanji predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo, ki je spomnil na dolgoletno Dipiazzovo politično izkušnjo. Dipiazza je prej v Miljah in nato v Trstu v 20 letih dokazal svojo sposobnost, je povedal Tondo. Dipiazza je človek, ki ljubi svoje mesto, zato je potrebno delati na tem, da postane župan, je dejal Tondo in napovedal, da bo njegova lista AR sodelovala z občansko listo, ki bo podpirala Dipiazzo, medtem ko se bo v Por-denonu, kjer bo desnosredinski kandidat najbrž bivši predsednik pokrajine Ales-sandro Ciriani, predstavila samostojno.
Pokrajinski podtajnik Severne lige Radames Razza pa je prepričan, da je najboljša izbira za Trst politični tandem Roberto Dipiazza - Pierpaolo Roberti. To bo odločilen korak za Trst, ki bo na junijskih občinskih volitvah po njegovem mnenju ponovno prešel pod desnosredinsko upravo in bo tako konec »najslabše občinske uprave v tržaški zgodovini«. Severna liga bi lahko egoistično nadaljevala po svoji poti in vztrajala s svojim kandidatom Robertijem, je nadaljeval Razza, a iz čuta odgovornosti do Tržačanov in mesta se je odločila za sodelovanje v des-nosredinski koaliciji s skupnim programom, ki bo nudil odgovore potrebam občanov. Izbira para Dipiazza-Roberti (župan in podžupan) bi bila torej najboljša odločitev za prihodnost Trsta, je prepričan Razza.
Roberto Dipiazza
Renzo Tondo
Pierpaolo Roberti
6
Četrtek, 18. februarja 2016
TRŽAŠKA
trst - Trojica znanstvenikov zmagala na natečajih Evropskega raziskovalnega sveta
Šola Sissa - katalizator briljantnih umov
Od leta 2008 so si raziskovalci Mednarodne visoke šole Sissa zagotovili kar 15 nagrad ERC
Kaže, da niso čisto vsi odlični znanstveniki zbežali v tujino. Med tistimi, ki vztrajajo na italijanskih tleh, je tudi trinaj-sterica, ki je pred tednom dni skupaj z drugimi 289 evropskimi raziskovalci zmagala na natečaju Consolidator Grant 2015, ki ga vsako leto razpisuje Evropski raziskovalni svet (ERC). In če se še nekoliko poglobimo v to znanstveno trinajsterico, lahko zabeležimo, da sta dva (oziroma kar trije) zaposlena na mednarodni visoki šoli Sissa v Trstu. To sta profesorja Gianluigi Rozza in Domenica Bueti, katerima velja dodati še Davideja Crepaldija, ki je novembra lani zmagal na natečaju Starting Grant ERC.
V okviru evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so namreč v Bruslju odličnim znanstvenikom sredi poklicne poti dodelili skupaj 585 milijonov evrov. Posamezni zmagovalci bodo prejeli dotacije v vrednosti do največ 2 milijona evrov, s katerimi bodo lahko utrdili svoje raziskovalne skupine in razvijali inovativne ideje. Profesor Gianluigi Rozza bo s svojo ekipo raziskovalcev z dobrodošlim evropskim finančnim prispevkom razvijal metode za poenostavljanje in prilagajanje superračunalnikov prenosnim napravam - se pravi tabličnim računalnikom in pametnim telefonom; raziskoval-
ka Domenica Bueti pa se bo posvetila ne-vrofiziološkim mehanizmom percepcije časa. Rozza poučuje na šoli Sissa poldrugo leto že, pred tem pa je deset let delal v tujini (v Švici in Ameriki), medtem ko je Buetijeva, ki ima prav tako izkušnje v tujini (v Angliji in Švici), šele pred nekaj tedni zmagala na razpisu in bo s poučevanjem kot pridružena profesorica na tržaški mednarodni šoli začela v kratkem.
Ob njunemu uspehu velja opozoriti še na tistega, ki ga je dosegel pridruženi profesor mednarodne šole Davide Crepal-di novembra lani. S finančno podporo se bo lahko posvetil temu, kako delujejo kognitivni procesi pri branju.
Mednarodna visoka šola Sissa dokazuje iz leta v leto, da je vse bolj konkurenčna in da se lahko primerja z najznamenitejšimi mednarodnimi evropskimi
ustanovami. Od leta 2008 so si njeni raziskovalci zagotovili kar 15 nagrad ERC - pet s področja kognitivnih nevroznanosti, pet s področja matematike in pet s fizike. Skratka, lahko se ponaša z najvišjim številom nagrad ERC v primerjavi s številom svojih raziskovalcev. Ker se vse več študentov in raziskovalcev odloča zanjo, lahko zapišemo, da gre za pravi katalizator briljantnih umov. (sas)
:-/
Častno meščanstvo
Simoneju Cristicchiju
Tržaški občinski svet se bo jutri ob 12. uri v svoji sejni dvorani sestal na izredni seji, na kateri bodo podelili častno meščanstvo Simoneju Cristicchiju, avtorju predstave Magazzino 18, ki govori o istrskem eksodusu. Po uvodnem pozdravu predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča bo prisotne nagovoril župan Roberto Co-solini, ki bo prebral utemeljitev ter izročil pergament in medaljo častnega meščanstva Cristicchiju, ki bo tudi imel priložnostni govor. Pred tem se bo novi častni meščan ob 11.45 v modrem salonu predhodno sestal z županom Cosolinijem in se bo vpisal v zlato knjigo uglednih gostov. Ob tej priložnosti bo Cristicchiju v čast zapel zbor I Giocosi di Trieste.
Pavšič in Bandelj se bosta srečala z Giacominijem
Šolska vprašanja bodo v središču pozornosti na jutrišnjem srečanju predsednikov SKGZ in SSO Rudija Pavši-ča in Walterja Bandlja z vodjo Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu FJK Igorjem Giacominijem. Sestanek bo jutri ob 9.30 na tržaškem sedežu Sveta slovenskih organizacij (Ul. Coroneo 19).
V torek »Student Day« na visoki šoli Sissa
V	torek bo na visoki šoli za napredne študije Sissa pod Obeliskom potekal t.i. »Student Day«, ko bodo že tretje leto gostili več kot petsto dijakov četrtega in petega letnika višjih srednjih šol iz Furlanije Julijske krajine in drugih krajev Italije. Slednji se bodo lahko prosto gibali po prostorih šole ter sledili seminarjem in predavanjem na področju fizike, matematike in nevroznanosti, udeležili se bodo lahko interaktivnih delavnic in se srečali z raziskovalci.
Laser za očesno kliniko
V	prostorih očesne klinike v glavni bolnišnici na Trgu Ospedale 1 bodo danes ob 11. uri predstavniki Fundacije CRTrieste izročili očesni kliniki novi »femtolaser« oz. femtosekundni laser, ki predstavlja novo tehnološko pridobitev na področju kirurških posegov za odpravo sive mrene. Tržaška očesna klinika bo razpolagala z edino tovrstno napravo v Furlaniji Julijski krajini, ob priložnosti izročitve pa si bo mogoče neposredno ogledati kirurški poseg z novim laserjem.
Voden ogled razstave o prehrani v srednjem veku
V	Petrarkovem in Piccolominijevem muzeju v Ul. Madonna del mare 13 bo danes ob 17. uri in v soboto ob 11.
uri voden ogled po razstavi, ki je posvečena prehrani in zdravju v srednjem in modernem veku.
Dela za zboljšanje signalizacije v Rojanu
Občina Trst obvešča, da se bodo danes v Rojanu začela dela za začrtanje novih parkirnih mest, prehodov za pešce ter za izboljšanje signalizacije. Nova parkirna mesta za motorna kolesa bodo začertali v ulicah Saltuari, Sant'Ermacora in Tor San Piero ter pred predorom-zakloniščem na začetku Ul. Sara Davis. Prehode za pešce bodo uredili na odseku Ul. Tor San Piero med Ul. Santa Teresa in stopniščem za Reber za Greto, signalizacijo pa bodo izboljšali na območju, kjer se Ul. Tor San Piero priključi na Ul. Udine. Če bo vreme dopuščalo, bodo dela potekala tudi v prihodnjem tednu do zaključka.
rojan, grljan - Burja in dež razsajala tudi v noči na sredo
Večja in manjša škoda
Po torkovem popoldnevu je gasilce čakala še pestra noč, saj sta se burja in dež samo še okrepila. Sami so sicer pojasnili, da je šlo v glavnem za običajne posege - teh je bilo kakih dvajset: odstranjevali so zlasti vejevje, ki je tu pa tam po mestu oviralo promet, nepogrešljive prevrnjene zabojnike za odpadke in skuterje, obenem pa poskrbeli za zavarovanje številnih mestnih zgradb, s katerih so visele naoknice oz. je padal omet. Včeraj so v zgodnjih jutranjih urah napeli rdeče-beli trak okrog rojanske cerkve sv. Mohorja in Fortunata, saj sta burja in dež že v nočnih urah poškodovala zvonik: na pločniku so namreč ležali večji kosi ometa. Mestni redarji so poskrbeli za začasno zaprtje prometa na Trgu Tra i Rivi.
Precejšnje padavine so povzročile tudi usad na cesti, ki povezuje Grljan s Križem (v Ulici del Pucino). Slednja je namreč že nekaj dni zaprta zaradi del na vodovodni mreži; usad (kakih 100 metrov od Obalne ceste) so zjutraj opazili delavci in opozorili mestne redarje. Pod pritiskom vode je namreč kamniti zidek popustil in na cesto se je zvrnilo več kamenja in zemlje. Redarji so pojasnili, da gre za zaseben teren, tako da so opozorili lastnika na dogodek - sam bo moral poskrbeti za čimprejšnjo odstranitev usada s cestišča. Medtem so cesto (v obe smeri) zaprli.
Med čakanjem na začetek nogometne tekme v Križu (ki so jo naposled zaradi dežja odpovedali), pa je naš fotograf dočakal le točo. (sas)
Zgoraj usad na Ulici del Pucino, spodaj pa toča v Križu
fotodamj@n
/
GORIŠKA
Četrtek, 1B. februarja 2016
7
mačkolje - Prostovoljci pomagajo dvoživkam čez cesto
Žabje migracije pod Dolgo krono
Na območju med Dolgo krono, Mač-koljami in Dolino se v tem času seli na tisoče dvoživk. Žabe, krastače in pupki, ki so se pravkar prebudili iz zimskega spanja (ali točneje hibernacije), se po svojih poteh pomikajo proti vodi, kjer morajo odložiti mrest z jajčeci. Ko so svojo nalogo opravili, se po istih poteh vračajo nazaj v svoj habitat, v gozd in na polja. Med zimskim preseljevanjem pa so te živali močno izpostavljene nevarnosti avtomobilov, saj morajo obvezno prečkati tamkajšnje pokrajinske ceste. En sam avtomobil lahko po sončnem zatonu, ko so dvoživke na pohodu, povozi tudi po petdeset takih živalic, ne da bi se voznik tega zavedal, pravijo izvedenci. To lahko med drugim ogroža tudi same voznike, saj postane cesta spolzka.
V torek zvečer smo se v burji in dežju mudili ob križišču med cestama za Mač-kolje in Dolgo krono, ob ograjah družbe za čezalpski naftovod Siot. Dvoživke se množično selijo predvsem med 18. in 22. uro, ob vlažnih večerih pa še bolj. Obiskali smo predstavnike in prostovoljce deželnega združenja za zaščito mlak in mokrišč Tu-tori stagni, ki v tem obdobju vsak večer pomagajo žabam in krastačam varno prečkati cesto. »Te živali se pomikajo proti kalom in umetnim vodnim rezervoarjem onstran Siotove ograje, kjer so naftni rezervoarji. Tam odložijo jajčeca. Problem je, da zaradi ograje dolgo iščejo prehod skozi mrežo, zaradi česar so dalj časa izpostavljeni vozilom,« je povedala naravoslovka Gaia Fior, ki na teh cestah preživlja vse večere v tem obdobju. S predsednikom omenjenega združenja Carlom Fondo (sicer raziskovalcem centra za teoretsko fiziko ICTP) in prostovoljko Leilo so se v torek s svetilkami sprehajali po cesti za Dolgo krono, medtem ko je bila druga skupina na delu na cesti, ki povezuje Mačkolje z Dolino. Ko zagledajo žabo ob cesti, jo vzamejo in spravijo v vrečo, nakar jo varno prenesejo do najbližjega prehoda v Siotovi ograji. Konec tedna se je nabralo 20 ljudi, med njimi so tudi domačini in otroci, ki se ob spoznavanju žab seveda veselijo (za informacije je na voljo spletna stran www.tutoristagni.it).
Dvoživke se lahko selijo nekaj dni ali pa tednov, odvisno je predvsem od vremenskih razmer. »V teh dneh ene živali odhajajo, druge pa se že vračajo. Ko bomo ugotovili, da se samo še vračajo, bo migracije v bistvu konec,« je razložila Gaia Fior. Ob začetku poletja se bodo izlegli paglavci in ko jim bodo zrasli kraki, se bodo te živalce nagonsko odpravile po »žabji poti« k svojemu rodu. Zdaj so na pohodu predvsem rosni-ce (lat. Rana dalmatina), vitkejše žabe s tanko kožo, ki odlično skačejo: zaščititi te žabe je posebno pomembno, ker so se iz Istre razširile do tržaške pokrajine (tudi na Kras), v Laškem pa jih že ni več. Potem imamo krastače (Bufo bufo), ki so večje, debelejše, bra-davičaste in počasnejše. »Za krastače je značilno, da imamo za vsakih deset samcev le eno samico, tako da se včasih množično potegujejo zanjo ... « je povedala naravoslov-ka. Po dotiku krastače pa si moramo umiti roke, ker nas lahko opeče. Tu pa tam je opaziti še kakega pupka, v prihodnjih tednih bodo na vrsti še zelene rege.
Pred dnevi si je večerno dejavnost ogledal dolinski občinski odbornik za okolje Franco Crevatin, Občina Dolina je medijem poslala sporočilo, v katerem poziva voznike, naj se zvečer čim manj vozijo po omenjenih cestah. Carlo Fonda pravi, da bi bila optimalna rešitev začasno večerno zaprtje obeh »rizičnih« cest, ki pa sta pokrajinski. »Z Občino Dolina in vodstvom Sio-ta se vsekakor pogovarjamo, da bi izboljšali položaj. V ograji bi lahko bilo več majhnih, 10-centimetrskih prehodov za žabe, ki ne bi ogrožali varnosti naftnih rezervoarjev«, je še povedal.
Aljoša Fonda
Cesta in ograja ovirata množično preseljevanje žab, ki se pomikajo po svojih starodavnih poteh; levo Carlo Fonda spušča žabo k luknji v Siotovi ograji
fotodamj@n
dolina - Informativno srečanje karabinjerjev o zakonitosti
Pazimo na neznance
Z občani se je v Obrtni coni Dolina srečal poveljnik krajevne postaje Denis Burolo - Prihodnji torek novo srečanje
Tudi v Občini Dolina je vprašanje varnosti precej občuteno. O tem priča informativno srečanje, ki je v torek popoldne potekalo v lokalu L'Isola nella valle v Obrtni coni Dolina, kjer je poveljnik ka-rabinjerske postaje v Dolini, marešal Denis Burolo, prisotne občane seznanil s prispevkom karabinjerjev k ozaveščanju o kulturi zakonitosti. Ob tej priložnosti je prisotnim nudil tudi koristne nasvete za preprečevanje pojavov goljufij in drugih kaznivih dejanj, ki jih izvajajo lažni kara-binjerji ali lažni predstavniki kakega javnega podjetja, kot sta npr. Acegas ali Enel.
Prvi nasvet, ki ga sile javnega reda dajejo občanom, je ta, naj vedno zahtevajo službeno izkaznico oz. preverijo identiteto osebe, s katero imajo opravka oz. opozorijo sile javnega reda ali dotična podjetja oz. službe (v slučaju, da se nekdo predstavi npr. kot uslužbenec podjetja Enel, je treba to preveriti s telefonskim klicem na zeleno številko). Vsekakor karabinjerji svetujejo, naj ljudje v sumljivih primerih
Občanom je vprašanje varstva zakonitosti in varnosti zelo pri srcu
fotodamj@n
ne odprejo vrat in ne spustijo neznancev v stanovanje, temeljnega pomena pa je biti zelo pozorni do prisotnosti neznanih oseb, prav tako je zelo pomembno, da občani sodelujejo s silami javnega reda.
Torkovo ni bilo prvo tovrstno srečanje na temo varstva zakonitosti, pa tudi ne zadnje. Prihodnje srečanje bo namreč v torek, 23. februarja, med 17.30 in 18.30 vedno v Dolini, tokrat pri cerkvi sv. Urha.
dolina - Občina
Avdicija novega generalnega direktorja Siota
Danes se bo ob 10.30 na dolinskem županstvu sestal na izredni seji dolinski občinski svet, ki bo ob tej priložnosti opravil avdicijo z novim generalnim direktorjem družbe Siot Alessiom Lillijem in nadzornikom posegov Maurom Szalayem. V nadaljevanju bodo svetniki prisluhnili tudi poročilu župana Sandyja Kluna in obravnavali še druge točke dnevnega reda. Na sporedu bodo namreč med drugim odobritev enotnega programskega dokumenta za obdobje 2016-2018, odobritev variante za tretji poseg za izpopolnjevalna namakalna dela v kraju Mont, razpustitev in ponovno imenovanje druge stalne svetniške komisije ter sprejetje na znanje sporazuma med Deželo Furlanijo Julijsko krajino, občinami Trst, Milje in Dolina ter tržaško Pristaniško oblastjo.
trst - Včeraj Kava s knjigo v Tržaškem knjižnem središču
Študija »Prehodi« o geomorfološki
pestrosti območja Občine Dolina
Včerajšnje srečanje Na kavi s knjigo v Tržaškem knjižnem središču je potekalo v znamenju evropskega projekta »Roo-fOfRock« (»Kamnita streha«), katerega cilj je bil vzpostaviti skupno osnovo za rabo, zaščito in promocijo uporabe ploščastih apnencev ter oblikovanje smernic za njihovo upravljanje. Rezultat projekta, ki ga je vodil Geološki zavod Slovenije, sodelovala pa je tudi Občina Dolina, je strokovna publikacija »Prehodi«, ki so jo predstavili na včerajšnji Kavi s knjigo. Ob dolinskem županu Sandyju Klunu, podžupanu Goranu Čuku in odgovornem za evropske projekte Mitji Lovrihi so govorili še arhitektke Aleksandra Torbica, Nataša Ko-lenc in Katja Kosič ter geolog Igor Rižnar, ki so poudarili predvsem geomorfološko pestrost območja Občine Dolina s prisotnostjo različnih vrst kamnin, kar je vplivalo tudi na krajevno arhitekturo.
Na srečanju so sodelovali predstavniki Občine Dolina in izvedenci
fotodamj@n
prosek
Srečanje o velikem pajesnu
Po Vzhodnem bo tudi na Zahodnem Krasu govor o velikem paje-snu, znanim tudi z latinskim imenom Ailanthus altissima. Novembra so o njegovi vse večji in zadušujoči prisotnosti na Krasu razpravljali na javnem srečanju na Opčinah, danes ob 18. uri pa bo v središču pozornosti srečanja v Kulturnem domu na Pro-seku.
Pobudo zanj je dal zahodnokra-ški rajonski svet. Njegov predsednik Roberto Cattaruzza je sporočil, da se bodo javnega srečanja udeležili predstavnik Dežele Valter De Monte, slovenska deželna svetnika Igor Gabro-vec in Stefano Ukmar, docenta in raziskovalca tržaške univerze prof. Lucia Muggia in prof. Giovanni Bacaro ter predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič.
8
Četrtek, 18. februarja 2016
TRŽAŠKA
/
repen - Praznovali jubilej Restavracije Križman
110 let v središču vaškega življenja
Več fotografij na naši facebook strani
primorskiD
Desno trojica slavljencev -Tiziana in Elvis Guštin z mamo Danilo Žagar; levo zdravica moškega pevskega zbora Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin
fotodamj@n
16. februarja 1906 je Anton Križman odprl v Repnu živilsko prodajalno - »b'te-go«. Družine se je pozneje oprijel vzdevek »pr Jepaukne«, ker je bila njegova soproga Marija Benko Vipavka. 16. februarja 2016, predvčerajšnjim zvečer, sta Antonova potomca Tiziana in Elvis Guštin, predstavnika pete generacije gostincev, z mamo Danilo Žagar in s kakimi 150 gosti praznovali 110-letnico obrata, ki se je z leti razširil in razvil. Danes je to cenjena kraška restavracija s hotelom, eden stebrov kulinarične pobude Okusi Krasa. »Stoletnica je šla mimo, ne da bi jo primerno obeležili, zato smo hoteli to nadoknaditi,« nam je povedal Elvis Guštin.
Gostilna je že 110 let pravo vaško središče, dober del vaškega življenja se je dogajal v senci dreves »pr Jepaukneh«. Zgodovino gostilne je ob pevskih vložkih moškega pevskega zbora Kraški dom obnovila Maruška Guštin: Antona in Marijo sta nasledila sin Anton in Amalija Milič s Poklo-na, v letih 1946-1979 pa Dolfo in Olga (leta 1951 sta kupila prvi televizor v Repnu: vaš-čani so tam strmeli v sanremski festival in druga čudesa). Olga je po moževi smrti vodila gostilno s sinom Brankom in hčerko Ljubico, leta 1987 pa je krmilo prevzel Branko z ženo Danilo: ponudbo je obogatil in posodobil, leta 2000 pa se je žal prezgodaj poslovil. Takrat sta prišla na vrsto Tiziana in Elvis, ki restavracijo uspešno vodita še danes, ko se med mizami že potikajo mali predstavniki šeste generacije.
Župnik Anton Bedenčič je blagoslovil restavracijo, župan Marko Pisani je Gu-štinovim izročil spominsko plaketo, zahvalili so se jim predstavniki SDGZ, športnih in drugih društev. Ob bogato obloženih mizah so jim vsi skupaj voščili: »Še na mnoga leta!« (af)
milje - Jutri v gledališču Verdi
Solcejeve Srečne kosti
Nastop priznanega slovenskega glasbenika, režiserja, igralca in lutkarja
Priznani slovenski glasbenik, režiser, igralec in zlasti lutkar Matija Sol-ce bo jutri nastopil v Verdijevi dvorani v Miljah s svojo predstavo iz kovčka Srečne Kosti - Happy Bones.
Matija Solce velja za enega najbolj inovativnih slovenskih lutkarjev, za svoje predstave je tudi prejel veliko nagrad, naj omenimo le predstavo za mladino in odrasle Proces ali Žalostna zgodba Josefa K., ki jo je po motivih Franza Kafke postavil za Lutkovno gledališče Maribor, za katero je leta 2013 na 7. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije ULU prejel nagrado za najboljšo uprizoritev, lani na 8. biena-lu pa nagrado za najboljšo režijo predstave Časoskop, ki jo je Lutkovno gledališče Maribor postavilo v sodelovanju z Mednarodnim centrom lutkovne umetnosti MCLU Koper in s Pokrajinskim muzejem Maribor. Vsekakor je Matija Solce svet lutk spoznal doma, saj sta mama in oče ustanovitelja priljubljene skupine Papilu, ki ima dom na Hrvatinih. Poleg tega je Matija Solce zaljubljen v glasbo, zlasti etno glasbo, s katero se je udeleževal festivalov po vsem svetu in nato tudi sam ustanovil festival EtnoHist(e)ria.
Kakorkoli že, s svojimi predstavami iz kovčka in harmoniko je Mati-
Matija Solce v predstavi Srečne kosti
ja Selce prepotoval svet. Predstava Srečne kosti - Happy Bones pripoveduje o smrti, ki gre vsak dan mimo nas in reče: »Lep dan, kajne?«, mi pa nikoli ne odgovorimo in gremo dalje svojo pot ter se delamo, da nismo slišali. Sicer predstava ne sloni ga zgodbi, temveč na glasbi, na kateri Matija Solce gradi vse elemente.
Začetek ob 20.30. (bov)
trst - Skupina Oblivion od jutri v gledališču La Contrada
Človeški jukebox
Petčlanska skupina bo ponudila celo vrsto melodij v nenavadni in nepričakovani izvedbi
Priljubljena skupina Oblivion, ki se duhovito in mojstrsko poigrava s popevkami, a tudi z neštetimi zgodbami naloženimi v italijanskem kolektivnem spominu, bo od jutri do srede, 24. februarja, spet gostovala v Trstu, in sicer v gledališču La Contrada v Ghir-landaiovi ulici. Tokrat bo peterica nastopila z novo predstavo The Human Jukebox (na sliki), v kateri se dejansko njenih pet članov spremeni v človeško glasbeno skrinjo, ki na prošnjo gledalcev iz svoje notranjosti potegne zahtevane melodije v nenavadni nepričakovani izvedbi. Ker njihov bogati repertoar vsebuje nešteto žanrov, od popa do rapa, rocka in gospela, in ker so zmožni kakršnekoli kombinacije, njihova predstava kot valjar zdrobi vse, od sanremskega festivala do talent showov
in X-factorjev ter opernih romanc. Ker spored sloni na namigih občinstva, je predstava vsak večer drugačna.
Avtorja besedil sta Davide Cala-brese in Lorenzo Scuda, Scuda je tu-
di skladatelj glasbe. Pri režiji je sodeloval Giorgio Gallione. Poleg Cala-breseja in Scude nastopajo še Grazia-na Borciani, Francesca Folloni, in Fa-bio Vagnarelli.
mackolje
Obzorja ustvarjanja
Februar je v slovenskem prostoru mesec kulture. Njenim različnim oblikam in ustvarjalnemu zanosu je posvečena prireditev, ki jo Slovensko prosvetno društvo Mač-kolje prireja v soboto, 20. februarja, ob 20 uri, v dvorani vaške Srenj-ske hiše. Gost večera bo slikar De-ziderij Švara. Spregovoril bo ob svojih likovnih stvaritvah (nekaj jih bo priložnostno razstavljenih ter o svoji bogati slikarski poti, ki se vije že skoraj šest desetletij.
Program prireditve bodo sooblikovale pevke Ženske vokalne skupine Jezero iz Doberdoba, ki jo vodi Dario Bertinazzi. Lepota slovenske besede bo izzvenela v recitalu po izboru Lučke Peterlin in v izvedbi mladih članov gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba Jasmine Gruden in Nejca Kravosa. Utrinki literarnih ustvarjalcev, ki jim je skupna ljubezen do lastnega kraja, predstavljajo povsem prenovljeno podobo in bogato vsebino prve številke 60. letnika revije Mladika. Uvodni pevski pozdrav pa bo podal še društveni zbor pod vodstvom Mateja Lazarja. (nt)
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 18. februarja 2016
SIMEON
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.35 - Dolžina dneva 10.32 - Luna vzide ob 13.35 in zatone ob 4.41.
Jutri, PETEK, 19. februarja 2016
JULIJAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje C, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 25/110 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C.
iu Kino
AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.00 »Zootropolis«.
ARISTON - Dvorana je rezervirana.
CINEMA DEI FABBRI - 21.00 »1981: In-dagine a New York«.
FELLINI - 15.50, 20.30 »L'ultima parola«; 18.00 »Revenant - Redivivo«; 22.30 »Il sentiero della felicita«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.50, 21.15 »Il caso Spotlight«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.15, 21.15 »The hateful eight«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Fuocoammare«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 16.00, 17.00 »Alvin in veverički: Velika Al-vintura«; 18.15, 20.30, 21.15 »Dead-pool«; 19.10, 21.00 »Dedek uide z vajeti«; 17.30, 20.40 »Palme v snegu«; 19.00 »Petdeset odtenkov črne«; 18.30, 20.50 »Razgibano življenje samskih«; 14.30, 16.20 »Robinson Crusoe«; 13.30, 15.30, 17.20 »Robinson Crusoe 3D«; 14.55, 18.00, 20.10 »Zoolander 2«; 13.45, 15.45 »Čas za sneg«; 14.45, 16.30 »Čas za sneg 3D«.
NAZIONALE - 16.30, 18.45, 21.00, 22.00 »Deadpool«; 21.30 »50 sbava-ture di nero«; 16.15, 18.10, 20.00, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 20.00 »Single ma non troppo«; 17.50, 22.00 »Zoolander n. 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »The Danish Girl«; 16.45, 18.30, 20.20 »Il sentiero della felicita«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00, 21.20 »Zootropolis«; 18.10, 22.10 »50 sbavature di nero«; 16.45, 19.10, 21.35 »Deadpool«; 16.30, 19.05, 21.40 »Il caso Spotlight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Perfetti scono-sciuti«; 16.00, 20.00 »Single ma non troppo«; 16.40, 21.00 »The hateful eight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Zoolander n. 2«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.15 »Deadpool«; Dvorana 2: 17.00, 19.30 »Zootropolis«; 21.30 »The hateful eight«; Dvorana 3: 17.50, 20.20, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; Dvorana 4: 16.45, 20.30 »Onda su on-da«; 18.40 »Zoolander n. 2«; 22.20 »Zootropolis«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »The Danish Girl«.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA
Salež 46, je odprt vsak dan do 21. februarja.
Tel. 040-229439.
Id Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
/
TRŽAŠKA
Četrtek, 18. februarja 2016
9
9 Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnasti-ca 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD.
RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča vsem, ki se mislijo vpisati na našo šolo, da je št. me-hanografske kode TSPM02000T in da je tajništvo na razpolago vsak dan za pomoč pri vpisu preko spleta. Vpisovanje se zaključi 22. februarja.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.vesnabrezina.it.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini).
OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it.
POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@di-jaski.it ali www.dijaski.it.
□ Čestitke
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Pordenonu. Vpisovanje in info na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. št. 040-360072.
S Poslovni oglasi
Danes praznuje 95. rojstni dan naša draga mama, nona in pranona ALBINA MOŽE. Še mnoga zdrava leta ji voščijo pravnuki Daniel, Carol, Matteo, Giulia, Noemi in Gabriel.
Ob prejemu Bloudkove nagrade za življenjsko delo na športnem področju, iskreno čestita dr. RENATU ŠTOKLJU Društvo Rojanski Marijin dom.
[1] Lekarne
Od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 -040 414304, Opčine - Nanoški trg 3/2 -040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto
(tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Brunner 14 - 040 764943, Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmau-ra 11 - 040 812308, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Ul. Oriani 2 - 040 764441.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
□ Obvestila
H Mali oglasi
MLADA GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot čistilka, kuharica in negovalka starejših oseb išče resno zaposlitev. Tel. št.: 377-1845001.
PRODAM anteno za satelitsko predvajanje po dobri ceni. Tel. št. 040814212 (v večernih urah).
RESEN MOŠKI išče delo kot izdelovalec aluminijastih oken in vrat ali kot varilec železa. Tel. št. 327-7409432.
PRAVLJIČNA GOSTJA ANAMARIJA KALC - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu danes, 18. februarja, ob 16.30 obiskala pravljična gostja, babica Anamarija Kalc. Prisotnim bo podala izvirno pravljico, ki jo je za radovedne otroke zapisal njen mož in dedek Duško Kalc. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni!
RAJONSKA SVETA za Zahodni in Vzhodni Kras prirejata javno srečanje o velikem sovražniku Krasa Ailant-husu danes, 18. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
FOTOVIDEO TRST80 organizira tečaj fotografije za začetnike. Več na www.trst80.com ali info@trst80.com. Prijave na tel. št. 329-4128363. Vabljeni!
ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK
obvešča, da bo v petek, 19. februarja, popoldne v Narodnem domu stekel niz osmih likovnih delavnic za osnovnošolce, ki jih bo vodila ilustra-torka in grafična oblikovalka Dunja Jogan. Info in obvezna predhodna prijava na jogan.dunja@gmail.com ali na tel. št. 040-9896153.
SEKCIJA ANPI-VZPI za Naselje Sv. Sergija - Sv. Ano - Kolonkovec vabi člane in prijatelje na 13. kongres, ki bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v Ljudskem domu P. Togliattija, Ul. Di Peco 7, pri Sv. Sergiju.
SKD SKALA IN SKD ANAKROUSIS vabita na plesne zabave. Prvi večer bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v prostorih gospodarske zadruge Skala v Gropadi št. 82, z glasbeno skupino »Piccolo Orchestra«. Info in prijave na tel. št.: 331-1711096 (Egon) ali 3356387134 (Saško). Vabljeni!
SEKCIJA VZPI ANPI ZGONIK prireja sekcijski kongres v soboto, 20. februarja, ob 17.00 na sedežu KD Rdeča zvezda, Salež št. 66. Vljudno vabljeni člani in prijatelji. Info: 3483968222 (Miloš.)
SEKCIJA VZPI-ANPI Trebče vabi člane, da se udeležijo 13. kongresa, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 14. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na Praznik včlanjevanja v soboto, 20. februarja, ob 18. uri. Na sporedu mala in velika presenečenja.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo 21. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča na krožišču na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 340-5814566 (Valentina).
RAVNATELJSTVA VEČSTOPENJSKIH ŠOL na Tržaškem, Humanistični licej A.M. Slomška in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije sklicujejo javno srečanje za organizacijo prireditev na temo »Dediščina okoli nas« v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2016. Prikaz načrtovanja aktivnosti bo imela glavna koordina-torka Nataša Gorenc (ZVKDS) s sodelavci. Srečanje bo v prostorih Humanističnega liceja A.M. Slomška v Ul. Caravaggio 4 v Trstu v sredo, 24. februarja, ob 16. uri.
SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg vabi svoje člane, da se udeležijo sekcijskega kongresa, ki bo v sredo, 24. februarja, v društveni dvorani Valentin Vodnik v Dolini ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju.
SEKCIJA VZPI-ANPI za Gropado, Pa-driče in Bazovico sklicuje sekcijski kongres v petek, 26. februarja, ob 20. uri v mali dvorani doma Skala v Gro-padi. Vabljeni člani in prijatelji.
DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -SKD I. Gruden obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje potekalo v Nabrežini triurno srečanje z A. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu.
SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah.
SKD I. GRUDEN obvešča, da se bo s 1. marcem pričel tečaj »Vadba somat-skih gibov« pod vodstvom Mateje Šaj-na. Potekal bo enkrat tedensko ob torkih od 17.00 do 18.00 ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih od 17.00 do 18.00. Za info in predvpis na tel. št. 349-6483822.
PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00.
KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repentabor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repentabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agricoltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Mon-tane/Riscaldamento domestico.
ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626.
0 Prireditve
ALEKSANDER PECA - Vloga podob. Razstavo v miljskem muzeju Cara prirejajo Občina Milje, DSMO K. Ferlu-ga in društvo Juliet. Otvoritev bo v petek, 19. februarja, ob 18.15. Razstava bo na ogled do 13. marca med 17.00 in 19.00 od torka do nedelje, med vikendi pa tudi med 10.00 in 12.00.
OBČINA DOLINA, SKD France Prešeren iz Boljunca in Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela vabijo ob priliki Prešernovega dne na koncert novomeškega simfoničnega orkestra glasbene šole Marjana Kozine, ki bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu.
SKD I. GRBEC, OŠ I. Grbec - M.G. Ste-pančič in Škedenjsko kulturno društvo vabijo na Dan slovenske kulture, ki bo v petek, 19. februarja, ob 18.30 v prostorih SKD I. Grbec, Škedenjska ul. 124. Večer bodo oblikovali OŠ I. Grbec - M.G. Stepančič, gledališki igralec Gregor Geč, ZPZ I. Grbec z dirigentko Silvano Dobrilla ter slavnostna govornica Tatjana Rojc.
DSMO K. FERLUGA, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvatini vabijo na skupno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v gledališču Verdi v Miljah.
SPD MAČKOLJE vabi ob kulturnem prazniku na prireditev »Obzorja ustvarjanja«. Ob petju ženske vokalne skupine Jezero in društvenega pevskega zbora ter ob misli in slikah Deziderija Švare se bomo srečali v soboto, 20. februarja, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z GM in Klubom prijateljstva vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 21. februarja. Nastopili bodo učenci Glasbene Matice, reci-tator Tomaž Susič, MlPZ Emil Komel iz Gorice pod vodstvom Davida Band-lja, tenorist Marko Kobal ob spremljavi citer in MlVS Anakrousis, ki jo vodi Jari Jarc. Priložnostno misel bo podal dr. Renato Štokelj. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29) ob 16. uri.
L'ARMONIA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel vabita na ogled gledališke komedije v tržaškem narečju »Scondariole« v izvedbi skupine I Zer-canome, v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v nedeljo, 21. februarja, ob 10.30 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma »Pogum« (Brave, sinhroniziran v slovenščino, 2014). Vabljeni člani in člani društev Zskd. Vstop prost.
DSI vabi v ponedeljek, 22. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, ob 20.30 na srečanje s publicistom Julijem Bertoncljem na temo Odkrivajmo preteklost, da gradimo prihodnost.
S PUŠKO IN KNJIGO - predstavitev knjige ob prisotnosti avtorja Boža Repeta bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi 14 na pobudo Narodne in študijske knjižnice, Vsedržavnega združenja partizanov Italije A.N.P.I in Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Predstavil jo bo Gorazd Bajc.
TS360, ZTT IN MLADIKA vabijo v sredo, 24. februarja, ob 10. uri v Tržaško knjižno središče, Trg Oberdan 7, na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo pisatelj Tone Frelih, ki bo predstavil svoj zadnji kriminalni roman »Umor v galeriji«.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na četrto predavanje iz ciklusa »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Naslov predavanja je »Radikalna in uspešna pomoč ljudem v različnih stiskah«. Psiholog in psihoterapevt Andrej Perko bo govoril o tem, kako pomagati psihosocialno prizadetim ljudem, npr. alkoholikom, narkomanom in posebej mladim, ki želijo svoje življenje urediti ali pa zgolj doseči višji nivo svojega delovanja. V četrtek, 25. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu (Dunajska cesta 35).
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita v Finžgarjev dom na Opčine v petek, 26. februarja, ob 20. uri na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) »Srečna, draga vas domača« (ob srebrni obletnici slovenske države). Oblikovali ga bodo zbori Vesela pomlad, MPS Stane Ma-lič, CPZ Sveti Jernej ter gledališka skupina Tamara Petaros. Slavnostna govornica bo prof. Maja Lapornik.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 28. februarja, ob 20.30 v sve-toivansko cerkev na koncert Komornega zbora Dekor: »Na ramenih velikanov - Bahove partiture«. Nastopata še Domen Marinčič (violon), Tomaž Sevšek Šramel (orgelski pozitiv), dirigent Sebastjan Vrhovnik.
KRIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo obveščata, da bo razstava slikarskih del Krištoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič na ogled do 28. februarja, ob petkih in sobotah od 17.00 do 19.00 ter ob nedeljah od 11.00 do 12.00, popoldne pa od 16.00 do 18.00.
OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi v društveni bar n' G'rici na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan - Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva.
Prispevki
V	spomin na Marijo Pirc darujeta Gi-gi in Neva 30,00 evrov za SLPZ Doberdob.
V	spomin na Marijo Pirc (Milič) in na Milana Miliča darujeta Ivan in Tanja 60,00 evrov za SLPZ Doberdob.
V	spomin na gospo Hedviko Kavcic vd. Kandut darujejo Markovi sodelavci 170,00 evrov za Sklad Mitja Čuk -vzgojno zaposlitveni center.
V	spomin na Vero Košuta darujeta Nadia in Peter 30,00 evrov za Športno društvo Mladina.
V	spomin na Bogomilo Doljak darujeta Nadia in Peter 20,00 evrov za SKD Igo Gruden.
V	spomin na mamo in taščo Marijo (Milko) Micali vd. Rapotec daruje domača družina 50,00 evrov za cerkev na Pesku.
Namesto cvetja na grob Milke Rapotec darujeta družini Mihalič in Gregorič 30,00 evrov za cerkev na Pesku.
Namesto cvetja na grob Milke Rapotec daruje Marija Brnetič 20,00 evrov za cerkev na Pesku.
Namesto cvetja na grob Milke Rapotec daruje Sonja z družino 10,00 evrov za cerkev na Pesku.
1 0 Četrtek, 18. februarja
2016
TRŽAŠKA
rojan - Glasbena matica in glasbeniki ob dnevu slovenske kulture
Zgodba Janka Bana in skladbe mladih
Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture je pobuda, ki jo je letos Glasbena matica razdelila na tri sklope in drugo srečanje je v Gallusovi dvorani združilo nastope gojencev z gostom, ki je pred kratkim dobil srebrno priznanje JSKD. Janko Ban, ki je svojo glasbeno izobrazbo začel na GM kot učenec harmonike pri prof. Milanu Per-totu, je v sproščenem pogovoru z Rossano Paliaga orisal okoliščine, ki so začrtale ne ravno premočrtno, zato pa še bolj zanimivo pot. Po treh letih harmonike je začel študirati violino pri prof.Oskarju Kjudru, ni pa dokončal študija, ker se je zaposlil na RAI kot glasbeni urednik, zato je v prostem času izbral nekoliko manj zahtevno specializacijo ter diplomiral iz tolkal, nato iz solopetja. Povedal je, da je v skupnem muziciranju - takrat v orkestru GM - našel več zadoščenja kot pa v samotnih vajah, in užitek ob harmonijah ga je kmalu pripeljal na področje zborovskega petja, ki ga je sicer spoznal že kot otrok, ko sta starša pela v zboru pri Sv. Jakobu. Med mentorji, ki so igrali pomembno vlogo v njegovem razvoju, je poleg Kjudra omenil Ubalda Vrabca, ki mu je začel razkrivati veščine zborovodstva, in Pavleta Merkuja, ki mu je odprl vpogled v intelektualno razmišljanje o glasbi. Na univerzi v Parmi je študiral glasbeno zgodovino, vedno bolj jasno pa je čutil, da bo njegovo življenje tesno povezano z zborovskim petjem in na tem področju je dosegel vrsto uspehov, ki so se z leti nakopičili v bogat curriculum in mu zdaj prislužili priznanje, ki se ga veseli tem bolj, ker pomeni tudi splošno priznanje kulturnemu delu zamejskih Slovencev, ki je v matični domovini vse premalo poznano in cenjeno.
Pogovor med Banom in Paliago so povezovale glasbene točke, ki so jih prispevali mladi učenci iz klavirskih razredov profesoric Hanne Nazaren-ka (iz goriške podružnice), Nede San-cin, Verenke Terčelj in Beatrice Zonta. Kot je že ustaljena navada, so ob Prešernovem prazniku učenci igrali izključno skladbe slovenskih avtorjev:
gSfo H glasbe m matica
slovensko stalno gledališče teatra stabile sloveno
Slavko Grum
DOGODEK V MESTU GOGI
režiser Igor Pison
DANES, 18. februarja, ob 20.30 v petek, 19. februarja, ob 20.30 v nedeljo, 21. februarja, ob 16.00 m
v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 28. februarja
Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti!
I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
Lucijana Marije Škerjanca, Pavla Mi-helčiča, Igorja Dekleve, Majde Bonsack Kalan, Tomaža Štruklja in Gojmirja Kreka so dale malim pianistom lepe možnosti, da preverijo svoje dosežke,
kot so jih po vrsti prikazali Lara Veronese, Giacomo Turturiello, Matilde Bertolini, Agatha Možina, Letizia Turturiello, Julija Cante, Elisa Zotter, Tia Jurinčič in Kristina Vizintin, zadnji
Levo nastop mlade pianistke; desno Janko Ban in Rossana Paliaga
fotodamj@n
sklop pa sta oblikovala klarinetist Anton Jazbec (prof.Marko Štoka), ki je ob spremljavi Beatrice Zonta zaigral Adamičevo Tinkarin rojstni dan ter violinistka Alida Shahrazad Igbaria
(prof.Jagoda Kjuder), ki je ob spremljavi Claudie Sedmach pokazala svoj talent v Srebotnjakovem Rezijanskem plesu.
Katja Kralj
sv. ivan - V Marijinem domu predzadnja predstava sezone Gledališkega vrtiljaka
Kako je mali tiger premagal strah
Predstavo »Veliki strah malega tigra«je odigralo gledališče Ku-Kuc iz Lendave - Zadnje srečanje bo 13. marca z gostovanjem Lutkovnega gledališča Rado Mužan z Bleda
Pri poteku predstave so aktivno sodelovali tudi nekateri mali gledalci
fotodamj@n
trst - Projekt ob slovenskem kulturnem prazniku
Dijaki Stefana pri SDGZ
Predstavniki združenja in podjetja Servis so prikazali mladim svoje storitve
V okviru projekta, vezanega na obeležbo slovenskega kulturnega praznika, so pred dnevi dijaki DIZ Jožef Štefan obiskali sedež Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega
združenja in storitvenega podjetja Servis so mladim prikazali celostne storitve, ki jih podjetjem nudi SDGZ s povezanimi strukturami ter jim posredovali še številne druge informacije o delovanju ustanove na gospodarskem področju.
Strah je od znotraj votel, okoli pa ga nič ni: s to preprosto ugotovitvijo so se mali obiskovalci Gledališkega vrtiljaka že nekajkrat seznanili v teku preteklih sezon, a očitno ne škodi, da se od časa do časa osveži spomin nanjo. V nedeljo popoldne je za to dvakrat poskrbelo gledališče Ku-Kuc iz Lendave, ki je v dvorani Marijinega doma uprizorilo prisrčno in zabavno predstavo z naslovom »Veliki strah malega tigra« avtorja Luke Slavica.
Kot že sam naslov pove, je protagonist zgodbe mali tiger, ki ima, čeprav pripada rodu strašnih zveri, veliko težavo: neizmerno ga je namreč strah, predvsem zdravniškega pregleda, zato zelo nezaupljivo zapusti dvorano, v kateri sedi skupaj z občinstvom, in se napoti do ordinacije, v katero pa si ne upa vstopiti. Strah je namreč prevelik, pri čemer zdravnica skupaj s pomočniki, ki jih dobi kar med malimi in odraslimi gledalkami in gledalci v dvorani, skuša ugotoviti, kje se skriva strah: morda v kolenih, ki se tresejo kot šibe, ali v grlu, zobeh, ali pa v želodcu, ki ga zvijajo krči? Vsakokratni zdravniški pregled pokaže, da strahu ni nikjer, k njegovi dokončni odpravi pa zdravnica pripomore s čudežnim zdravilom: potem ko se tigrček pomiri in zaspi ob poslušanju utripa srca, mu s pomočjo dežurne asistentke nariše črne črte, tako značilne za tigra, s katerimi se do pred kratkim zelo plašni tigrček otepe strahu in počuti tako pogumnega, kot je njegov tata. Za prijetno vzdušje v dvorani, kjer je mala publika zavzeto in aktivno sledila dogajanju na odru ter se izjemno zabavala ob smešnih pripetljajih, sta poskrbeli igralki gledališča Ku-Kuc Urška Raščan in Miša Gerič v ličnih kostumih Urške Polanc in Anje Sanabor.
Nedeljska predstava je tudi naznanila, da se 18. sezona Gledališkega vrtiljaka, ki jo prireja Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto, bliža koncu. Na sporedu je namreč ostala samo še ena predstava, ki bo prihodnjega 13. marca, kot vedno v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, kjer bo v gosteh Lutkovno gledališče Rado Mužan z Bleda z delom »Kača na-očarka«. Ob tisti priložnosti bo tudi na ogled razstava likovnih del malih abo-nentov v okviru natečaja »Moj najljubši gledališki junak«. (iž)
KULTURA
intervju - Mara Žerjal
Petje je moje življenje in pri Gallusu je bilo najlepše
Altistka izhaja iz izjemne pevske družine in je pela še z Ubaldom Vrabcem
Mara Žerjal ob prejemu Gallusove značke leta 2002 v luteranski cerkvi v Trstu
/-
Na koncu pevske sezone 20142015 se je od MePZ Jacobus Gallus poslovila Mara Žerjal, ki je bila skoraj 25 let steber zbora in ključna opora v al-tovski skupini. Mara Žerjal je bila še zadnja pevka iz Gallusovega pevskega sestava, ki je še pela pod taktirko Ubal-da Vrabca.
Izhaja iz pevske družine, ki je zborovski dejavnosti na Tržaškem dala ogromen doprinos. Mara si je s svojo večdesetletno glasbeno in pevsko dejavnostjo nabrala veliko notranje bogastvo in neprecenljive izkušnje. Pričujoči razgovor želi biti skromna zahvala in obvezna oddolžitev pevki in zborovski kolegici, ki je s svojo osebnostjo zgledno zaznamovala Gallusovo pevsko družino in pustila v zborovskih vrstah dragoceno dediščino.
Kdaj si se začela ukvarjati z glasbo?
Odkar pomnim. Zrasla sem v taki družini, v kateri so bili vsi pevci ali glasbeniki. Z mamine strani so vsi peli pri Komornem zboru in potem pri Gallusu z Ubaldom Vrabcem. Prav tako oče, ki je bil najprej član Komornega zbora, nato Gallusa. Teta Nada (Žerjal Zaghet, op. p.) je pri Sv. Ivanu vodila več zborov, nazadnje MePZ Marij Kogoj.
K MePZ Jacobus Gallus sem pristopila leta 1974 kot osemnajstletno dekle, ki pa je imelo za sabo že bogato pevsko dejavnost od otroškega do mladinskega zbora. Takrat je zbor Gallus še vodil skladatelj Ubald Vrabec. Žal se je zbor na koncu sezone razšel, tako da sem pela samo pol leta, a me je tisto kratko obdobje z Vrabcem močno pevsko in človeško zaznamovalo.
Kakšni spomini te vežejo na Mae-štrota? Kakšna je bila Vrabčeva šola? Kakšen pristop je imel do pevske dejavnosti? Kako je oblikoval vajo, kakšna je bila priprava na koncert? S kakšnimi prijemi se je lotil interpretacije neke skladbe? Kakšen odnos je imel do pevcev? Morda kakšna anekdota.
Vrabec je bil zelo markantna osebnost. Bil je živahen in duhovit, kot dirigent zelo natančen. Zame je bil prava »inštitucija«. Veliko sem slišala govoriti o njem, ko sem bila še zelo mlada, pravzaprav od otroštva naprej. S svojimi starši-pevci sem ga tudi kdaj srečala, tudi izven pevskega okolja. Bil je izredno glasbeno razgledan. Na vaji je od pevcev zahteval najvišjo koncentracijo in brezpogojno podrejanje njegovim pevskim navodilom. Ni prenesel vtikavanja v svoje delo, kakor tudi ni prenesel zamujanja na vajo, klepetanja med vajo ali nezbranosti.
Če je bil pri kakšni skladbi kakšen prehod posebno zahteven, je vztrajal, a samo do neke mere; nikoli ni kazal nejevolje ali da bi se ujezil, če pevci niso takoj osvojili partiture. Se je pa razkačil, če pevci niso bili z glavo pri stvari in so k vaji pristopali površno ali brez prave zavzetosti. Takrat je znal biti zelo energičen; večkrat je udaril po klavirju, tudi razbil »leggio« (leseni podstavek za parti-turo) in meseno zaklel! Ja, prav tako!
Ko smo jemali novo skladbo, nam je najprej objasnil čim več o skladatelju, nato je uokviril skladbo v njegov opus in v obdobje, v katerem je nastala. Za tem smo začeli skladbo študirati glas po glasu po koščkih, samo par taktov; na tak način smo še posebno obdelovali pesmi, ki so bile dolge po več strani.
Kar pa je zanimivo in za pevca sploh presenetljivo - z Vrabcem nismo pred vajo opravljali nobenih tehničnih vaj, nismo se ukvarjali z vokalno tehniko, ni bilo upevanja, ampak smo šli naravnost na študij partiture. Menim, da zato, ker je imel že odlično formirane pevce, ki so imeli dobro nastavljen glas. Tudi nikoli nobenih intenzivnih vaj nismo imeli. Samo sistematično ponavljanje.
Kar pa zadeva interpretacijo skladb, je Vrabec zelo upošteval besedilo, pri partituri pa agogiko (spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju, SSKJ, op. p), tako kot je bila napisana; redkokdaj je kaj spremenil po svojem občutku. Kar pa me je pri Vrabcu presenečalo, je bilo to, da je včasih prikrojil kakšno noto tuje partiture po svoje, ampak to vedno v dobro partiture. Spominjam se, da je nekaj takega naredil pri skladbi Poljska pesem Janka Ravnika.
Sicer pa je Vrabec kot dirigent izbiral skladatelje, ki so ustrezali njegovemu čustvenemu naboju: Vilko Ukmar, Janko Ravnik, Anton Lajovic in podobni.
Pa še to je bilo značilno za Vrabca: vse pevce je vikal, sistematično. Držal je vedno malo distance. Sicer je imel do pevcev vedno spoštljiv odnos, je pa tudi povedal po resnici, če je bilo potrebno. Šel je naravnost do pevca, pokazal proti njemu s prstom in rekel: »Vi faliste!«
Anekdot o Vrabcu pa je še in še, znotraj in izven zbora. N. pr.: ko je zbor pel njegovo skladbo Prihod, na Grad-nikovo besedilo, je zapihal skozi nos in siknil: »Tu pesem je treba zapet z nuš-čen med zobmi!« Med učenjem njegove pesmi Kraška gmajna na besedilo Alberta Miklavca je pevce hotel motivirati s slikovito prispodobo: »Kraška gmajna je bila ustvarjena za nas, ne za Lista per Trieste (sočna kletvica)!«
Najbolj poznana pa je severa njegova klasična prispodoba: »Moraste pet mehko kome merda fuši!«
Nepozabno obdobje, nepozaben človek in umetnik.
V zboru si pela alt. Do kod so segle tvoje pevske zmogljivosti? S katerimi dirigenti si se bolj ujela, kateri načini vadenja in vodenja zbora so te manj pritegoval? Kaj si najbolj cenila pri dirigentih in kaj te je najbolj odbijalo?
Pri moji pevski dejavnosti mi je zelo pomagalo, da sem nekaj let študirala solo petje pri prof. Majdi Hercog, in obžalujem, da študija nisem nadaljevala. Kot alt sem imela precej širok razpon, od spodnjega fa do zgornjega mi. V dobrih letih mi je širok razpon dovolil celo mezzoso-pranske višine do zgornjega si b. To mi je dajalo občutek gotovosti in sem na lastni koži ugotovila, do kod lahko prideš z vajo. Če se potrudiš in vztrajaš, prideš lahko zelo daleč, ali bolje rečeno visoko. Ob tem pa moram tudi povedati, da, pri katerem koli zboru ali pevskem projektu sem sodelovala, sem vedno dajala vse od sebe. Nikoli nisem pela ohlapno, površno ali samo, da je. Vsak nastop, na koncertnem odru ali v najbolj preprostem okolju, sem jemala s polno resnostjo in predanostjo. Zato sem vedno stremela po tem, da kar pride glasovnega iz mene, je »poslušabile«. (Opomba: izraz je skoval eden od Gallusovih zborovodij, Matjaž Šček, Mara Žerjal ga je povzela in je zelo prisrčen in zelo nazoren.)
Na drugi strani pulta pa so mi bili všeč temperamentni dirigenti, ki so istočasno znali upoštevati zmogljivosti ljudi, ki jih imajo pred sabo, da se ne zahteva od njih več od tistega, kolikor so zmožni dati, in da so do njih spoštljivi. No in če se dotaknem nekaterih imen, bom rekla, da je bil Matjaž Šček najbližji mojemu pojmovanju glasbe. Z njim sem se dobro »ujela« in me ni motilo, če je kdaj kaj zafrknil. Zelo všeč mi je bil tudi Janko Ban - je velik gospod in je zelo predan zborovstvu in zborovodstvu, in tako je tudi delal. Stojan Kuret je izredno delaven, pravi garač. Ima velik
smisel za izbiro programa; pri delu je pikolovski. A za moj okus preveč oster ... Tudi Marko Sancin mi je kot zborovodja ustrezal. Marko se zelo potrudi, zelo dobro zna interpretirati skladbe in tudi tehnično glasovno zna ustrezno pokazati, kaj želi od posameznih pevskih skupin in od zbora v celoti. Mislim pa, da bi moral biti bolj zahteven. Ni dobro biti predober ...
Z zadoščenjem pa lahko rečem, da so bili vsi dirigenti, s katerimi sem pela, pravi profesionalci, odlično pripravljeni in predani svojemu delu. Po moji uvidevnosti mora biti dirigent vodja, v nobenem primeru ne more biti prijatelj. Takrat je konec.
O čem si se največkrat pogovarjala s svojimi sopevkami in sopevci v času tvoje zborovske dejavnosti?
Najbolj dražljivo se mi zdi, da so bili moji nekdanji dijaki potem tudi moji sopevci. Sicer je veliko skupnih pevskih spominov, v taki pisani družbi kot je zbor pa se več ali manj pogovarjaš o vsem, o aktualnosti, o »puhlih« argumentih, kdo je s kom, o otrocih, o krajih skupnega obiskovanja in običajni »babeci« ...
Ko se spominjaš svojih pevskih začetkov, kakšne razlike opažaš z današnjim časom?
V letih mojih pevskih začetkov so bili ljudje bolj vestni; če so sprejeli obveznost, so se ji potem tudi posvetili; bili so skoraj vedno prisotni na vajah in so se potrudili, da so od vaje odnesli kar največ. Posebno pri Gallusu smo imeli pevci navado, da smo se skušali naučiti vse glasove. Med vajo na primer niso obstajali telefončki.
Četrtek, 18. februarja 2016
Zdaj so razmere drugačne, vse je bolj razpuščeno v smislu: če bom imel čas, bom prišel na vajo, če ne pa nič. Je že res, da je danes več priložnosti za različne dejavnosti, vendar se ljudje niso več pripravljeni žrtvovati ali predati z dušo in srcem neki dejavnosti.
Kako vidiš zborovsko dejavnost pri nas na Tržaškem?
Vse skupaj je preveč razdrobljeno. Je že prav, da ima vsak kraj svoj zbor, ker se na tak način kalijo novi pevci, člani zborov se pevsko izobražujejo. Vendar opažam, da iz te pretirane razdrobljenosti ni konkretnih razultatov, ni učinka. Mislim, da bi moral v naši sredini obstajati en zbor na visoki ravni, ki bi omogočil pevcem, da dosegajo boljše rezultate. Cilj vsakega pevca bi moral biti sodelovanje v izbranih vrstah takšnega zbora; to bi bila potrditev, da je pevec dober in vreden reprezentativnega zbora, s katerim potrjuje kakovost zborovskega ustvarjanja, ki utrjuje ugled celotni naši skupnosti.
Dobri pevci bi morali biti v dobrem zboru, ki ga vodi dober dirigent.
Katere so odlike in katere pomanjkljivosti današnjega Gallusa? Tvoja zapažanja dolgoletne pevke bodo zelo dragocena.
Pozna se, da večina pevcev nima izdelanih glasov in mnogi nimajo pevske priprave, niso na višini, ne znajo peti. To je posledica razmer, ker se v sodobni družbi ne poje več, mladi pa se do tridesetega leta udejstvujejo v športu, potem se morda pridružijo vaškemu zboru. Gallus iz teh razmer ni izvzet. Kar me je malo motilo, pa je bilo dejstvo, da so mnoge pevce vključili v zbor preveč na lahko, potem pa so pustili zbor na cedilu in izginili. Tudi na račun prisotnosti na vajah bi imela kakšno pripombo. Da člani ne zahajajo na vaje, je velika napaka in je do so-pevcev naspoštljivo.
Sicer pa se moramo sprijazniti s tem, kar imamo in iz tega skušati nekaj narediti. Poglavitno je, da pevci vaje obiskujejo, kar je seveda pozitivno, in da na vajah delajo zbrano, da se ne motijo z drugimi stvarmi, beri tele-fončki, i podi in sličnimi motečijami. Pač, tudi Gallus je izraz današnjega življenja. Občutek imam, da je tam preveč ljudi zaradi drugih razlogov in ne zaradi petja. Edini razlog, da sodeluješ v zboru, pa je petje in nič drugega.
Pri zboru si bila steber in pojem; zakaj si se odločila, da obesiš note na cvek?
Opazila sem, da so se medsebojni odnosi v zboru poslabšali. Določenih načinov reševanja problemov tudi nisem odobravala. V prvi vrsti pa sem opazila, da moje osebne zmogljivosti pešajo: krhanje glasu, manjša zdržljivost prepone, krajši dih, povrh pa tudi družinske težave. Najbolj me je motilo, da nisem bila več miselno dovolj prisotna in fizično zmožna za zdrževanje nivoja, za katerega sama menim, da je dober.
Kaj boš počela sedaj med časom, ki si ga posvečala vajam, nastopom, koncertom in gostovanjem?
Zbor in vso to dejavnost zelo pogrešam, ker je bilo vse to del mojega življenja. Zdaj sem v glavnem doma, obenem pa lahko bolje razpolagam s svojim časom: gledališče, kakšna knjiga več, kakšen boljši film po televiziji - priložnostno pa tudi še kaj zapojem.
Sklepno misel prepustim kar
tebi.
Petje je moje življenje. Od vedno je bilo tako in tako bo tudi ostalo za zmeraj. Najlepše obdobje je bilo prav obdobje, ki sem ga preživela pri MePZ Jacobus Gallus - tam sem dosegla še več kot sem sploh kdaj pričakovala, da bom lahko dosegla.
Boris Pangerc
»Kot alt sem imela precej širok razpon, od spodnjega fa do zgornjega mi. V dobrih letih mi je širok razpon dovolil celo mezzosopranske višine do zgornjega si b. To mi je dajalo občutek gotovosti in sem na lastni koži ugotovila, do kod lahko prideš z vajo. Če se potrudiš in vztrajaš, prideš lahko zelo daleč.«
»Vse skupaj je danes preveč razdrobljeno. Je že prav, da ima vsak kraj svoj zbor, ker se na tak način kalijo novi pevci, člani zborov se pevsko izobražujejo. Vendar opažam, da iz te pretirane razdrobljenosti ni konkretnih razultatov, ni učinka.«
1 2 Četrtek, 1B. februarja
2016
KULTURA
/
nova gorica - Izvrsten večer tango glasbe
Bolj strast kot ljubezen
Uspešno sodelovanje srbskega violinista Stefana Milenkovica in idrijskega harmonikarja Marka Hatlaka
Vrhunski glasbeniki so na novogoriškem odru izvedli strasten koncert
NOVA GORICA - Tango izraža bolj strast kot ljubezen: glasba, ki se je rodila v zakajenih plesnih dvoranah Buenos Airesa, je dolgo let veljala za drugorazredno, če ne naravnost pohujšljivo, postopoma pa je zrasla v žanr, ki so ga obogatili, oplemenitili in tako rekoč prečistili izvrstni skladatelji in interpre-ti, med katerimi nedvomno izstopa Astor Piazzolla.
Strast ali ljubezen, pa tudi mešanica obojega, je bilo darilo, ki ga je Kulturni dom iz Nove Gorice podaril svojim zvestim obiskovalcem za Valentinovo: nadvse dragoceno darilo, ki so ga na odru oblikovali vrhunski mojstri, med katerimi svetovno znani srbski violinist Stefan Milenkovic. Šarmantni umetnik se že nekaj let rad občasno umika s klasičnega področja, da bi svoj talent preizkusil tudi v drugačnih žanrih in srečanje s harmonikarjem Markom Hatlakom je bilo res srečno naključje, ki je pomenilo začetek izredno plodnega in uspešnega sodelovanja: vrsta koncertov, pa tudi CD
z naslovom Tango Compas, so navdušili občinstvo in kritiko, zato nič čudnega, da se je dvorana novogoriškega Kulturnega doma do kraja napolnila.
Idrijski harmonikar Marko Hatlak je čistokrven umetnik, ki uživa veliko ugleda širom po Evropi, in takoj je bilo zaslutiti visoko napetost, ki je harmonikarja in violinista povezovala v predanem muziciranju. Ansambel sta odlično dopolnjevala pianist Marko Črnčec, ki se je tudi solistično izkazal v improvizacijah, ter kontrabasist Luka Herman Gai-ser, izvrstna harmonska in ritmična opora. Ne samo dopolnilo, temveč prava poslastica je bil ženski element, ki je z lepoto in šarmom začinil nekaj točk: Ana Bezjak, strastna temnolasa inter-pretka, je v ansamblu zablestela s pristopom, ki je segel v globino tangovske glasbe.
V siju rdečih luči, ki so se okusno spajale z rdečim metuljčkom Milenko-viceve črne obleke, so nam mojstri nanizali vrsto klasikov, pa tudi avtorskih ko-
matej vidmar
madov (pretežno Hatlakovih) in priredb: Astor Piazzolla, Richard Galliano, Gerardo Matos Rodriguez, Francisco Ca-naro in drugi mojstri tanga so zazvene-li v sosledju, ki mu je harmonikar vlil strastne odtenke, lahko pa smo tudi občudovali Milenkovicevo fleksibilnost, ki se sicer ni dodobra otresla klasične matrice, je pa očarala z brezhibno igro, nepričakovano sposobnostjo improvizacije in sproščenim, pa tudi suverenim nastopom, ki je značilen za srbskega vir-tuoza.
Navdušenje občinstva je bilo na višku, koncert je bil kar prekratek, zato pa so se mojstri v foajeju rade volje zadržali z občudovalci: Milenkovic je prisrčno sprejel mnogo violinistov, ki so lani obiskovali njegov mojstrski tečaj v organizaciji Glasbene matice ter obljubil, da bo tudi letos julija prišel v Devin kot docent, še prej (11. marca) pa bo v goriškem gledališču Verdi igral Mendelssohnov koncert z orkestrom Mitteleuropa.
Katja Kralj
slikarstvo - Znanstveniki preučili znamenito Van Goghovo Spalnico
Vijoličaste stene
AMSTERDAM - Kemična analiza fragmentov barve na eni izmed treh znamenitih Spalnic nizozemskega umetnika Vincenta van Gogha je pokazala, da so bile originalne barve drugačne od današnjih. Stena sobe, ki je danes modra, je bila v izvirniku vijoličasta. Van Gogh je na sliki Spalnica, ki je nastala v treh različicah, upodobil svojo sobo v Rumeni hiši v Ar-lesu, kjer je vse do drastičnega poslabšanja duševnega zdravja prebival s prijateljem, umetnikom Paulom Gauguinom. Postopoma je med njima prišlo do osebnih nesoglasij in decembra 1988 mu je Van Gogh celo grozil z britvijo. Pozneje si je z njo odrezal košček ušesa.
Stene v sobi so bile bele, vijoličasta barva je bila tako plod umetnikove domišljije, s katero je verjetno želel poudariti počitek misli ali pa svojo ustvarjalnost, ugotavljajo znanstveniki. O tem, da je stene upodobil v bledi vijoličasti barvi, je umetnik pisal tudi svojemu bratu Theu. Ob tem je opisal tudi dejanske barve spalnice, ki pa jo je želel polepšati in obenem izraziti svoj čustveni svet, piše britanski časnik Independent.
Tri slike spalnice v Arlesu nakazujejo njegovo željo, da bi se končno ustalil in ustvaril nekaj, kar bi lahko imenoval dom. Umetnik se je namreč v 37 letih kar 37-krat preselil. Prva slika spalnice, ki jo
hranijo v Amsterdamu, je nastala oktobra 1988, dve pa je naslikal leto pozneje in se danes nahajata v Parizu in Chicagu.
Van Gogh (1853-1890) velja za enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega slikarstva. Sprva je slikal temne slike, kot so Jedci krompirja iz leta 1885. Leta 1886 pa je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste; družil se je z umetniki, kot so bili Gauguin, Henri de Toulouse-Lautrec, Emile Bernard, Camille Pissarro in John Russell. Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlejša, po-
teze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev. Ker ga je zanimal predvsem portret, modelov pa si ni mogel privoščiti, se je obrnil k lastni podobi. V Parizu je ustvaril vsaj 20 avtoportretov. Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. Maja 1890 se je iz Saint-Re-myja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je na pšeničnem polju ustrelil. (sta)
videm - Do 2B. februarja je v muzeju Cavazzini na og
»Le« foto
VIDEM - O sebi je nekoč zapisala, da je »le« fotografinja. A v isti sapi tudi priznala, da so njene fotografije drugačne, neobičajne, ker za razliko od večine svojih sodobnikov z njimi ne želi ustvarjati, temveč pošteno, brez olepšav in manipulacij dokumentirati realnost. Fotografija je bila zanjo predvsem sredstvo, ki naj objektivno dokumentira življenje in pripomore k družbenim spremembam, revoluciji.
Življenjska zgodba Tine Modotti zadnja desetletja navdušuje in navdihuje ljubitelje fotografije in ne. Leta 1896 v Vidmu rojena fotografinja je s svojim vznemirljivim življenjem, ne-konvencionalno lepoto, političnim angažmajem in fotografskim talentom za marsikoga prava ikona. Tej ikoni se v teh mesecih poklanja tudi njeno rojstno mesto z razstavo Tina Modotti: nova vrtnica. Umetnost, zgodovina in nova človečnost. Na ogled je v muzeju moderne in sodobne umetnosti Casa Cavazzini v središčni Ulici Cavour do 28. februarja (vsak dan razen ponedeljka med 10.30 in 17. uro). Postavitev bogate razstave bi resnici na ljubo lahko bila racionalnejša in nekoliko manj kaotična, obiskovalcu pa nedvomno ponudi zanimiv vpogled v Tinino življenje. Od otroških let v Vidmu (s fotografijami iz osebnega arhiva Tinine sestre Jolande) do smrti v Mehiki leta 1942, predvsem pa v vmesno obdobje, v dvajseta in trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je Tina Modotti postala Tina Modotti. Poudarek je zlasti na njenem političnem angažmaju.
Tina se je rodila 17. avgusta 1896 v Vidmu v številni delavski družini, v kateri se je po zaslugi strica Pietra Modottija seznanila tudi s fotografiranjem. Rada je obiskovala tako njegov atelje kot šolo, pri dvanajstih letih pa se je že zaposlila v tekstilni tovarni. Poklic je nadaljevala tudi po letu 1913 v San Franciscu, kamor se je družina Modotti preselila v iskanju boljših življenjskih pogojev. Istočasno je obiskovala razstavišča in gledališča ter tudi sama nastopala v amaterskih predstavah, ki so nastajale v Little Italy. Njena prva velika ljubezen je bil pesnik in slikar Roubaix del'Abrie Richey - Robo, s katerim se je preselila v Los Angeles. Tu so jo zamikali hollywoodski studiosi, leta 1920 je nastopila v nemem filmu The Tiger's Coat režiserja Roya Clementa, a ta svet kmalu zapustila, saj je bila razočarana nad njegovo pretirano komercialno naravo.
Ekspresivnost obraza in lepota sta privlačili mnoge fotografe, ki so Tino radi ovekoveči-li v svojih fotografijah. Med njimi je izstopal Edward Weston, s katerim je po Robojevi smrti začela tudi ljubezensko razmerje. Weston je avtor
nekaterih njenih najlepših portretov, ki jih je mogoče občudovati na videmski razstavi, a tudi izkušen fotograf, s katerim je Tina poglobila svoje poznavanje fotografije in pridobila dovolj znanja in samozavesti, da je lahko stopila na samostojno fotografsko pot. Skupaj sta se preselila v Mehiko, živela v kulturno in politično živahnem okolju, prijateljevala z umetniki, na primer s slikarjem Diegom Rivero, in komunisti, ki so se zbirali okrog časopisa El Machete.
Tina je tudi sama pristopila v mehiško komunistično partijo, njene fotografije so vse bolj postajale sredstvo družbenega raziskovanja in političnega delovanja: vrtnice, kaktuse in kale so zamenjale kompozicije s srpi, koruznimi storži in naboji, vzljubila je roke delavcev in mater, otroške obraze, berače na mehiških ulicah. Tako ene kot druge so kustosi vključili v videmsko razstavo, obenem pa posebno pozornost namenili političnemu okolju, v katerem so nastajale fotografije Tine Modotti, ki je medtem svojo življenjsko pot prepletla s tisto kubanskega revolucionarja Julia Antonia Melle. Iz tega obdobja so tudi doslej v Evropi nepoznane fotografije, ki jih je furlanska fotografinja posvetila gibanju »Svobodnih kmečkih šol Emiliana Zapate« (na videmsko razstavo so prepotovali iz Mehike). Njuno ljubezensko in politično zvezo je kmalu prekinila njegova nasilna smrt, Tina se je še bolj poglobila v svojo politično fotografijo, leta 1930 pa so jo nove oblasti izgnale iz Mehike. Na parnik, ki jo je peljal v Evropo, se je vkrcala s tržaškim revolucionarjem Vittoriom Vidalijem. Po krajšem berlinskem obdobju, med katerim so njene fotografije objavljali glavni levičarski časopisi, mu je sledila v Moskvo: tu je postavila svojo zadnjo razstavo, nato pa vse sile posvetila komunistični partiji in Mednarodni rdeči pomoči. Živela je med Moskvo, Varšavo, Dunajem in Parizom ter pomagala političnim preganjancem. Ob izbruhu španske državljanske vojne sta z Vi-dalijem odšla v Madrid: ona pod tajnim imenom Maria, on pa kot komandant 5. regimenta Carlos Contreras. Tu je pomagala ranjencem in prijateljevala s fotografoma Robertom Capo in Ger-do Taro, pisateljem Hemingwayem in drugimi intelektualci. V Italiji jo je medtem iskal fašistični režim (na razstavi je na ogled tudi dokumentacija videmske policije), z Vidalijem sta se vrnila v Mehiko, kjer je njeno bogato življenje 5. januarja 1942, med nočno vožnjo s taksijem, prekinil infarkt.
Ampak kot je zapisal pesnik Pablo Neru-da, sestra Tina Modotti kljub vsemu ne spi, kajti ogenj ne umre. Tako kot njena fotografija.
Poljanka Dolhar
Ena redkih fotografij, na kateri ima Tina Modotti (tu s kolego in partnerjem Edwardom Westonom) v rokah
fotografski aparat; desno vhod v videmski muzej Casa Cavazzini
/
KULTURA
Četrtek, 1B. februarja 2016
1 B
lied razstava o Tini Modotti
)g rafi nja
Edward Weston je Tino Modotti ovekovečil v številnih čudovitih portretih (zgoraj), desno Tinina fotografija Roke lutkarja
trst - Jutri v Mieli koncert tango pank skupine España Circo Este
»Le ljubezen do bližnjega
lahko privede do končne revolucije«
Argentinsko-itaiijanska zasedba je iani izdaia prvenec La revoiución dei'amor
TRST - Italijanska tango pank zasedba España Circo Este se vrača v Trst. Bend bo po enem letu jutri spet nastopil v tržaškem gledališču Miela in sicer v sklopu glasbenega niza Miela Music Live.
España Circo Este je mlad glasbeni projekt, ki ga je pred tremi leti ustanovil argentinski glasbenik Marcelo. Skupino je kmalu »poitalijančil« vstop treh italijanskih glasbenikov, to so harmonikar Missi, basist Ponz in bobnar Jimmy. Bend spaja v svojih komadih hitre pank ritme z zapeljivo, argentinsko tango glasbo. V samih treh letih je zasedba nastopila na več kot štiristotih koncertih, med katerimi je delila oder tudi z znamenitimi svetovnimi glasbeniki, kot so Manu Chao, Gogol Bordello, Shaggy, Dubioza Kolektiv ipd. Lani pa je zagledal luč tudi album z naslovom La revolución del'amor. Gre za prvenec, ki ga sestavlja enajst pesmi in s katerim nas skupina opozarja, da bomo revolucijo udejanjili samo s pomočjo ljubezni ...
Vstopnice za petkov koncert si lahko nabavite pri blagajni gledališča Miela, stanejo pa 8€. Pred tango pank glasbeniki bosta ob 21.30 stopila na oder tržaška kantavtorja Cortex in Giovy. Oplošč-ku, nastanku benda in še marsičem smo se pogovorili z Marcelom, pevcem in kitaristom benda España Circo Este.
Kako je nastal mednarodni glasbeni projekt España Circo Este?
Skupino sem v bistvu pred tremi leti ustanovil sam, z mano pa sta takrat igrala še dva Argentinca. Fanta sta se kmalu naveličala, v Emilii Romagni pa sem takoj našel nove, izredne glasbenike in s to postavo se vam bomo predstavili tudi na jutrišnjem koncertu v tržaškem gledališču Miela.
Svojo glasbo ste sami definirali kot tango pank, kako pa pravzaprav zgleda ta glasbena zvrst?
Tango pank radi igramo na ves glas na svojih nastopih! Gre za posrečeno glasbeno mešanico »zahodnega« panka in živahnih ritmov latinskoameriškega tanga. S to glasbeno zvrstjo se zelo zabavamo in prepričani smo, da se bomo še za nedoločen čas.
Svojemu prvencu ste dali naslov La revolución del'amor - zakaj pa?
S ploščo želimo na nek način fotografirati sodobnega človeka. Predstavljal sem si osebo, ki apatično leži na svojem kavču in buli v televizijo, nenadoma pa se odloči, da bo odreagirala. Prepričani smo, da nas lahko le ljubezen do bližnjega privede do končne revolucije. Iz tega začetnega koncepta je počasi zrasel naš album La revolución del Amor!
Dandanes ostaja ljubezen, tako kot demokracija, pogosto v ozadju. Pesmi vašega ploščka pa so vseeno dokaj optimistične ...
Prav gotovo, ampak med svojimi glasbenimi potovanji smo spoznali cel kup
izrednih ljudi in odkrili zanimive glasbene scene. Underground scena je na primer ena izmed teh. Že tri leta živimo v tem glasbenem kontekstu, ki ni ravno »pod reflektorji«, je pa vseeno poln življenja in ljudi, ki stremijo po kulturi. Vedno bolj nam je jasno, da je na svetu veliko nespečih skupin, ki bodo prej ali slej počile ... in to v pozitivnem smislu.
V	teh treh letih ste nastopili na številnih koncertih, večkrat pa ste si delili oder z mednarodnimi glasbenimi zvezdami. S kom ste se najbolj zabavali?
V	srcu nam bodo nedvomno osta-
li nastopi s Shaggyjem in skupiname Gogol Bordello ter Will and the People. Dan pred koncertom z Manujem Chaom pa smo se obnašali, kot bi to bil zgodovinski dogodek ... in res, nastop s tako legendo je bil gotovo najpomembnejši v naši kratki glasbeni karieri.
V Evropi ste že marsikje koncerti-rali, na Balkan pa se še niste podali ...
Balkan je eden izmed naših prihodnjih glasbenih ciljev. Prepričani smo, da lahko s svojo glasbo očaramo balkansko publiko!
Rajko Dolhar
fiimi@primorski.eu
GREMO V KINO
The Danish Girl
Velika Britanija, Belgija, ZDA 2015 Režija: Tom Hooper
Igrajo: Eddie Redmayne, Alicia Vikander, Ben Whishaw, Amber Heard Ocena: ★★★
Einar Wegener je slikar, ki je živel dve življenji: najprej tisto moškega, ki se je tudi poročil in nadaljeval svojo pot ob ženi Gerdi, nato pa tisto ženske Lili Elbe, v katero se je preoblekel, ko mu je bilo jasno, da mu je veliko ljubše biti ženska kot moški in se je tudi zato odselil v Pariz. Najnovejši film oskarjevca Toma Hooperja je resnična zgodba slikarskega para, se pravi zakoncev Wegener, ki ju spoznamo leta 1926 v lepem Ko-penhagnu. Tam Einar kot krajinski slikar uživa ugled v umetniških krogih, medtem ko se njegova žena Gerda s svojimi portreti uglednih državljanov postopoma uveljavlja.
Nekega dne pa prav Gerda zaprosi moža, da bi si nadel žensko obleko, ker mora dokončati sliko, na kateri je upodobljena dama. Einarju je žensko oblačilo tako domače, da mu je kar prijetno v njem in se zato odloči, da se bo v ženski preobleki udeležil tudi zabave s prijatelji.
A situacija mu kmalu zbeži iz rok, saj v dekle preoblečeni Einar pritegne zanimanje postavnega Henrika in to v mladem slikarju prebudi nepoznane občutke. Spoznanje seveda zelo prizadene njegovo ženo Gerdo, ki pa se kljub vsemu odloči, da mu bo stala ob strani in ga celo spodbujala pri iskanju nove identitete. Einar se tako, kot prvi v zgodovini, odloči za spremembo spola, pa čeprav gre za nadvse tvegan kirurški poseg. Za Gerdo postane Lili prava muza, ki ji celo pomaga, da se s portreti uspe prebiti v sam vrh umetniške elite.
Hooperjevemu celovečercu o gotovo zanimivem umetniškem in tudi zgodovinskem liku pa ni uspelo priti junakom do bistva, saj sledimo na velikem platnu estetsko zelo dopolnjenemu filmu, ki pa ne uspe prepričljivo ponazoriti nadvse razburkane življenjske zgodbe Einarja Wegenerja in njegovega alter ega, Lili. (Iga)
1 4 Četrtek, 18. februarja 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorski.eu
Avtomobil z nemško registracijo so policisti izsledili in ustavili med Trgom Saba in Korzom Italia v Gorici
V enem samem dopoldnevu so okradli tri osebe. Denar, ki so si ga nezakonito prilastili, pa so nekaj ur kasneje zasegli goriški policisti, ki so tri spretne tor-bičarje odpeljali v vojašnico Massarelli pri Rdeči hiši in jih nato ovadili zaradi tatvine in zlorabe ukradene bančne kartice.
Trojico bolgarskih državljanov je osebje goriške kvesture prijelo v torek okrog poldneva. Nekaj ur prej je pripadnik goriške mejne policije, ki je sicer imel prost dan, srečal svojo znanko v Tržaški ulici v Gorici. Goričanka mu je izročila denarnico, ki jo je nekaj minut prej v koš za odpadke odvrgla neznana ženska. Policistu je znala ob sumljivem dogodku podrobno opisati tudi neznanko in avtomobil, iz katerega je izstopila, da bi se znebila denarnice: šlo je za avtomobil znamke Volkswagen passat bele barve in z nemško registracijo.
Policist je nemudoma poklical kolege, kmalu zatem je več policijskih patrulj po mestu iskalo omenjeni avtomobil. Dva avtomobila letečega oddelka goriške kve-sture in patrulja železniške policije so vozilo z nemško registrsko tablico izsledili in
Trem torbičarjem je policija zasegla 1700 evrov, 44 dolarjev in več bančnih kartic, s katerimi so že dvignili denar na bankomatu
ustavili med Trgom Saba in Korzom Italia. V njem so sedeli trije Bolgari, dve ženski in en moški. Eno izmed dveh žensk so posedli v policijski avtomobil ter jo odpeljali v vojašnico Massarelli, kamor so pospremili tudi druga dva pajdaša.
Policisti so ugotovili, da je imela trojica za sabo že več ovadb zaradi tatvin. Denarnico, ki jo je ena izmed dveh Bolgark odvrgla v Tržaški ulici, so v torek zjutraj v trgovini Ins na Korzu Italia ukradli ženski iz Fare, ki je nekaj ur kasneje podala ovadbo zoper neznance. Torbičarji so istega dne obiskali še trgovino Lidl v Ulici Terza Arma-ta in trgovino Eurospin v Tržaški ulici, kjer so iz torbice ukradli denarnico slovenski državljanki in ženski iz Gradeža.
Policisti so Bolgarom zasegli okrog 1700 evrov, ob teh pa še 44 ameriških dolarjev: tudi ti so bili po vsej verjetnosti plen tatvine. Zasegli so jim tudi nekaj ukradenih bančnih kartic, s katerimi so že dvignili nekaj gotovine na bankomatu. Denar in kartice so vrnili lastnicam, trojico pa so prijavili goriškemu tožilstvu zaradi tatvine in zlorabe bančnih kartic. (ale)
gorica - Karabinjerji opravili osebno in hišno preiskavo
Ovadili razpečevalca
30-letni slovenski državljan z bivališčem v goriški občini je pri sebi imel 44 gramov marihuane
Nekaj mamila je imel v žepu, ostalo pa so našli na njegovem domu. Zato so goriški karabinjerji v prejšnjih dneh ovadili mlajšega moškega, ki je osumljen posedovanja prepovedanih drog, namenjenih preprodaji.
Na 30-letnega slovenskega državljana A.R., ki ima stalno bivališče v Gorici, so karabinjerji naleteli v prejšnjih dneh na Verdijevem korzu. Moški je pritegnil njihovo pozornost, ker se je sredi noči taval po mestnem središču. Karabinjerji operativnega oddelka so ga ustavili v bližini ljudskega vrta: pregledali so njegove osebne dokumente in ga vprašali, zakaj se je odločil za nočni sprehod. 30-letnik ni našel prepričljivega odgovora, zato so ga karabinjerji odpeljali na sedež poveljstva na Verdijevem korzu, kjer so opravili osebno preiskavo. 30-letnik, ki je že stari znanec sil javnega reda, je imel pri sebi dve celofanski vrečki, v katerih je bilo 44 gramov marihuane. Karabinjerji so nato preiskali še mladeničev dom v Gorici, kjer so
Zasežena marihuana
našli še nekaj mamila. Prepovedano snov so karabinjerji zasegli, 30-letnega A.R. pa so ovadili na podlagi 73. člena enotnega zakonskega besedila št. 309/90 oz. posedovanja mamila, namenjenega preprodaji. Mladenič ostaja na prostosti.
Boju proti drogam posvečajo goriški karabinjerji veliko pozornost. V lanskem letu so zaradi preprodaje mamil aretirali štiri ljudi in jih ovadili 49; skupno so v dvanajstih mesecih zasegli 11,5 kilograma droge. (ale)
gorica - Zaradi obnovitvenih del
Zapore in omejitve
V torek so zaprli del Verdijevega korza, od ponedeljka bo Ulica Oberdan enosmerna
Prometna zapora na Verdijevem korzu
bumbaca
Kot napovedano bosta v teh dneh družbi AcegasAmga in Iri-sacqua začeli obnavljati nekatere ceste goriškega mestnega središča, ki so zaradi posledic vzdrževalnih del na vodovodnem, električnem in plinskem omrežju že dalj časa v slabem stanju. Obnova cest bo s seboj prinesla tudi več prometnih omejitev.
V torek so zaprli odsek Verdijevega korza med hišno številko 12 in križiščem s Semeniško ulico, kjer bodo najprej položili nov električni kabel, nakar bodo pretlakovali odsek med križiščema z Mamelije-vo in Semeniško ulico. Zaradi gradbišča so premaknili postajo mestnega avtobusa, saj bo ulica zaprta za promet predvidoma do aprila. Od ponedeljka do 12. marca bo gradbišče zasedalo Ulico Oberdan, ki jo bodo na novo tlakovali s porfirnimi kockami. Promet bo potekal enosmerno, in sicer v smeri proti Ulici Roma. Takoj zatem bo na vrsti Mo-rellijeva ulica med križiščema s Crispijevo in Garibaldijevo ulico, kjer naj bi se dela zaključila maja. Spomladi bodo tlakovali še odsek Mo-rellijeve ulice med križiščema z Oberdanovo in Crispijevo ulico. Zaradi obnove vodovodnega omrežja je od včeraj prepovedano parkiranje na prehodu med ulicama Brigata Casale in Leopardi. (ale)
steverjan
Dodatnih dvajset hektarjev vinogradov
»Zaradi tehničnih težav se je v prejšnjih mesecih postopek nekoliko zavlekel, tokrat pa gre zares,« pravi Marjan Dru-fovka, občinski odbornik občine Števerjan, ki bo na nocojšnji seji občinskega sveta dokončno sprejela večkrat napovedano spremembo prostorskega načrta. Glavni novosti, ki ju predvideva, sta povečanje površine kmetijskih zemljišč in zmanjšanje obsega zazidljivih območij.
Uprava županje Franke Padovan je prilagoditev prostorskega načrta novim stanovanjskim in poslovnim zahtevam obljubila občanom že v prejšnji mandatni dobi. Postopek je bil dolgotrajen. Pri pripravi variante je občina upoštevala tudi prošnje, ki so jih v zadnjih letih vložili občani. »Prejeli smo jih okrog 30.
Vsako smo preučili, nismo pa vsem ugodili. Preprečiti smo hoteli morebitne špekulacije s spremembo namembnosti zemljišč,« je pojasnil občinski odbornik Marjan Drufovka, po katerem je glavna novost variante regulacijskega načrta v tem, da so povečali površino kmetijskih zemljišč in zmanjšali obseg zazidljivih območij.
Več zemljišč z oznako E2, ki so vin-kulirana, čeprav so bili v preteklosti tam vinogradi, so vključili med zemljišča z oznako E4. Na njih bodo vinogradniki lahko spet sadili trte in razvijali svojo dejavnost; površina uporabnih kmetijskih površin v šte-verjanski občini se bo po zaslugi nove variante povečala za približno 20 hektarjev. Z varianto bodo ugodili tudi nekaterim občanom, ki so vložili prošnjo za zazidljivost, na splošno pa se bo površina zazidljivih zemljišč v občini skrčila za 1200 kv. metrov. Med nezazidljiva zemljišča so vključili tudi območja, ki so izpostavljena hidrogeo-loškim tveganjem, poleg teh pa tudi nekatera zemljišča v lasti zasebnikov, ki so vložili prošnjo za spremembo namembnosti.
»Skupaj s spremembo regulacijskega načrta bomo sprejeli tudi nov pravilnik za njegovo izvajanje, ki bo prispeval k ohranjanju značilne briške arhitekture. Tudi to je zelo pomembno v vidiku turistične promocije naše občine,« je poudaril pristojni odbornik Drufovka in pristavil, da je morala občina sprejeti novo spremembo prostorskega načrta tudi zaradi potrebe po njegovi uskladitvi z nekaterimi javnimi deli, zlasti s krožiščem na Jazbinah, ki so ga zgradili v prejšnjih letih, in širitvijo števerjan-skega pokopališča. (ale)

■■tm
JEZERO
DÜBLWÜIS
1, svtlOVNA VOJNA
PEKEL NA DOBERDOBU
MtfUX» BiHU: HfPtoillMf
VASJA KLAVORA
idbtf liiHuriii Olm*
VALENTIN PEČENKO
Danes, četrtek J 3.2.2016
ob 20.00 uri
Sedež K.D Jezero DG&EHDOB (Go)

GORIŠKA
Četrtek, 18. februarja 2016
15
nova gorica - Muzej tihotapstva naj bi zaživel jeseni
Kako so čez mejo nekoč »švercali« kavo in kavbojke
Stražarski stolp na Vrtojbenskem polju
Mreža štirih mini muzejev na slo-vensko-italijanski meji bo, kot kaže, končno zaokrožena še to jesen. Ideja o zgodovinski učni poti, ki bi osvetljevala zgodovino nekdanjega režima na meji med Goricama, se je več kot pred desetletjem utrnila tedanjemu direktorju Goriškega muzeja Andreju Malniču, ki je žal preminil, preden je mreža zaživela v celoti.
Prvo zgodbo o meji pripoveduje muzej ob železniški postaji v Novi Gorici, posvečena je mejnim policistom in carinikom. Muzej v stražarskem stolpu na Vrtojbenskem polju osvetljuje zgodbo vojaka, ki v njem varuje mejo. Naslednja zgodba je postavljena na mirensko pokopališče in ori-suje čase, ko je bilo le-to razdeljeno med
V objektu carinarnice bi radi uredili »escape room«: obiskovalec, se bo moral s pomočjo odgovorov na zastavljena vprašanja dokopati do ključa, da bo lahko izstopil
dve državi, posvečena pa je tudi vsem, ki so bili ubiti na meji: bodisi beguncem, bodisi vojakom. V mozaiku štirih muzejev manjka še zadnji, posvečen tihotapstvu, ki bo umeščen v nekdanjo carinarnico na Pristavi (Rafutu). Po več let trajajočih birokratskih postopkih, ki jih je začel že Mal-nič - objekt je od ministrstva za javno upravo bilo treba najprej prenesti na novogo-riško mestno občino, z nje pa na Goriški muzej -, se končno obeta srečen konec.
Nekdanja carinarnica na Pristavi je bila s pogodbo o upravljanju v prvi polovici lanskega novembra vendarle prenesena še z mestne občine Nova Gorica; dober mesec pred smrtjo jo je podpisal tedanji direktor Goriškega muzeja Matjaž Brecelj.
Objekt nekdanje carinarnice na Pristavi je bilo treba najprej prenesti od ministrstva za javno upravo na novogoriško mestno občino, z nje pa na Goriški muzej
fotok.m.
DOGOVOR Z LASTNIKI
Ko je posle vršilca dolžnosti Goriškega muzeja pred kratkim prevzel Vladimir Peruničič, se je zelo zavzel za uresničitev muzeja na Pristavi. »Ta muzej mi je prirasel k srcu že od prvega dne, ker vem tudi, koliko je bil za to idejo zagret Andrej (Malnič, op.n.). Z uresničitvijo muzeja tihotapcev bo zgodba o meji končno zaokrožena,« pravi Peruničič, ki je od predhodnikov »podedoval« tudi zaplete okrog objekta. Ob pregledu dokumentacije je bilo namreč ugotovljeno, da objekt ne stoji v celoti na občinskem zemljišču. Košček ozemlja, gre za okrog 6 kvadratnih metrov, je bil v lasti družine Leban, ki prebiva v neposredni bližini, a že na italijanski strani meje. »Osebno sem stopil v stik z njimi, dobili smo se na licu mesta, poklicali geodete in izvedli izravnavo v naravi. Družina Le-ban nam je teh nekaj kvadratnih metrov odstopila, za kar sem jim zelo hvaležen. Nasploh so bili ves čas izjemno kooperativni,« poudarja Vladimir Peruničič. Družini se namerava posebej zahvaliti tako, da ji bo posvetil enega od eksponatov bodoče muzejske zbirke v objektu na Pristavi, ki bo lepo dopolnil vsebino: iz časov zarisovanja meje na tistem območju obstaja namreč fotografija družinske hiše Lebanovih. Pred hišo je na fotografiji njihova krava, ki s prednjima nogama stoji v Jugoslaviji, z zadnjima pa v Italiji, vmes pa je vidna z apnom zarisana mejna črta.
ŠE VELIKO BIROKRACIJE
Dogovori okrog lastništva zemljišča so torej sklenjeni, vendar administrativnih postopkov še ni konec. Goriški muzej mora urediti še spremembo namembnosti objekta. »Tudi prostorski akt je bil v tem delu popravljen, sedaj v njem piše, da je v opuščeni carinarnici na Pristavi dovoljena dejavnost gostinstva, turizma in druž-
benih dejavnosti. S stališča prostorskega akta torej ni nobenih težav. Upravni enoti v Novi Gorici, ki izdaja gradbena dovoljenja, moramo dokazati, da je objekt, takšen kot je danes, bil postavljen že pred letom 1967, kar po zakonu o graditvi objektov pomeni, da ima gradbeno in uporabno dovoljenje. Bil je, a ne moremo dobiti otipljivih dokazov za to. Imamo sicer geodetski posnetek iz leta 1964, kjer je objekt že vrisan, in dve priči. Še pred tem pa čakamo še na dokončno ureditev nove parcelacije na geodetski upravi,« pojasnjuje Peruničič. Ko bodo na geodetski upravi potrdili in zabeležili nastanek nove parcele - gre za omenjeni podarjeni košček zemljišča družine Leban - bo muzej lahko za-
Muzej v stavbi železniške postaje v Novi Gorici (levo) in mirenskega pokopališča (desno)
fotok.m.
čel s postopkom na novogoriški upravni enoti. Ko bo ta zaključen, čaka muzej še sprememba namembnosti objekta, a tukaj Peruničič ne pričakuje težav, saj gre za relativno hiter postopek. »Če bo teklo, tako kot pričakujem, bi junija morali imeti gradbeno dovoljenje. Poleti bi nato objekt uredili, v jeseni pa bi začeli s postavljanjem razstave,« napoveduje Peruničič. Ureditev objekta, ki zajema okrog 60 kvadratnih metrov površin, bo bolj vzdrževalne narave, saj v gabarite ne smejo posegati. Zamenjali bodo okna in vrata, uredili instalacije, tlake in sanitarije, ki bodo primerni tudi za gibalno ovirane osebe. »Poseg bomo financirali s sredstvi iz muzeja,« zagotavlja sogovornik.
TIHOTAPLJENJE PO GORIŠKO
Kako pa bodo v objektu prikazali tihotapljenje čez mejo? »Prostor ni velik, zato ne dopušča umestitve veliko stvari. Gradivo bo slikovno s teksti, imeli bomo seveda tudi predmete. Iščemo ideje, kako bi zadevo naredili interdisciplinarno, da bi obiskovalce animirali oz. vključili v zgodbo. V zadnjem delu objekta bi, na primer, radi uredili "escape room": obiskovalec se bo moral s pomočjo odgovorov na zastavljena vprašanja dokopati do ključa, da bo lahko izstopil ...,« niza ideje sogovornik, ki tudi opozarja, da je »muzej tihotapstva« delovni naslov projekta. Za poimenovanje muzejske zbirke še iščejo ustrezen naziv. »Gre za tisti droben 'šverc', ki ni ogrožal ne imetja ne države. Mi, ki izhajamo iz tega prostora, točno vemo, za kaj gre. Za nekoga, ki prihaja od drugod, ima pa besedna zveza "muzej tihotapcev" lahko drugo perspektivo, ki nakazuje na nekaj čisto drugega: tihotapljenje ljudi, orožja, droge ... A to s kavo in kavbojkami nima nič opraviti,« zaključuje Vlado Peruničič.
Katja Munih
tržič-gorica - Rožnati sobi za žrtve nasilja
Pomoč poiskalo 35 žensk
Najmlajša je bila stara 20 let, najstarejša 90 - Služba deluje od leta v urgencah tržiške in goriške bolnišnice
Od odprtja so nudili pomoč 35 ženskam, v glavnem italijanskim državljankam. Najmlajša je bila stara 20 let, najstarejša 90. Skupno jim je, da so bile žrtve nasilja in da so našle zatočišče v »rožnatih sobah«, ki sta ženskam, mladoletnim, otrokom, starostnikom in Žrtva m nasilja drugim šibkejšim članom družbe že od pomagajo	leta 2014 na voljo v urgencah tržiške in
v urgencah	goriške bolnišnice.
splošne	Tržiška in goriška bolnišnica sta
bolnišnic	prvi v Furlaniji-Julijski krajini, ki sta se
v Gorici (levo)	opremili s tovrstno službo. Le-ta omo-
i n Tržiču	goča žrtvam nasilja, ki jih sprejmejo na
urgenci, da poiščejo nekaj miru in nasvet bumbaca	v nekoliko odmaknjeni rožnati sobi - na
varnem, daleč od indiskretnih oči in ob podpori strokovnjakov. Z osebjem urgence namreč sodelujejo tudi predstavniki družinske svetovalnice, pediatri, ginekologi, kirurgi in drugi zdravniki, v naslednjih fazah lahko nastopijo še sile javnega reda in centri proti nasilju. Rožnati sobi sta odprti 24 ur dnevno, vsak dan in vse noči v letu. Zdravstveno podjetje za Posočje in južno Furlanijo načrtuje, da bo rožnati sobi odprlo še v bolnišnicah v Palmanovi in Latisani.
Žrtvam nasilja pomagata tudi društvi SOS Rosa in Da donna a donna, ki imata v Gorici in Ronkah svoji svetovalnici. Število žensk, ki so se nanju
obrnili v lanskem letu, jasno govori o tem, da je pojav tudi pri nas zelo razširjen. Leta 2015 je društvo SOS Rosa v Gorici obravnavalo 129 primerov nasilja. 53 žensk se je že leta prej zateklo v center, 76 pa je bilo novih obrazov. Našteli so 105 italijanskih in 24 tujih državljank, ki so stare v povprečju 47 let. Podobne številke beleži tudi ronško združenje Da donna a donna, ki je lani sledilo 179 ženskam, od katerih je bilo 80 odstotkov italijanskih državljank. Te so bile v povprečju nekoliko mlajše v primerjavi z goriškimi (40,4 leta), najbolj razširjena oblika nasilja pa je bila tudi v njihovem primeru psihično nasilje.
1 6 Četrtek, 18. februarja 2016
GORIŠKA
/
goriška - Usoda Pokrajinskih muzejev na deželi vse bolj zapečatena
Skoraj sto milijonov zaklada Gherghetta: Ne bom podpisal
Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti je izrazil zadovoljstvo nad včerajšnjim izglasovanjem osnutka zakona o ustanovitvi kulturne in muzejske ustanove ERPAC (Ente regionaleper ilpatrimonio culturóle) v pristojni deželni komisiji. Za so glasovali člani večine, proti stranka Forza Italia, Gibanje 5 zvezd se je vzdržalo. Osnutek, po katerem bo nova ustanova s pravnim sedežem v Gorici »podedovala« tudi goriške Pokrajinske muzeje, naj bi že prihodnji teden šel v obravnavo in odobritev v deželni svet. Kritična do izglaso-vanega besedila pa sta tako predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki napoveduje, da pod sedanjimi pogoji ne bo podpisal akta o predaji premoženja muzejev, kot župan Gorice, ki pa še računa na zadovoljiv dogovor o lastništvu in upravljanju premoženja.
Torrentijevo zadovoljstvo je posledica hitrega postopka in tudi sprejetih amandmajev, ki so v zakonski osnutek vnesli pomembne spremembe. Po oceni Gherghette in Romolija pa besedilo nikakor ne upošteva zahtev Goriške predvsem, kar zadeva lastništvo premoženja Pokrajinskih muzejev. Znano pa je, da sta glede tega na diametralno nasprotnih bregovih. Oba sta včeraj dopoldne zagovarjala svoji stališči na avdiciji v deželni komisiji.
Romoli:»Usoda muzejev je odvisna predvsem od tega, ali je Gorica pripravljena dovoliti, da jo dežela dodatno osiromaši - Mnenja sem, da je dogovor še vedno mogoč«
»Ne strinjam se s formulacijo besedila. Presplošna je in ne ustreza vrednosti premoženja Pokrajinskih muzejev. Po najnovejšem izračunu ta znaša 94.400.000 evrov. Takšnega zaklada ne bomo kar tako spustili iz rok, saj ne more biti obravnavan kakor katera koli razstavica. Pravno jamstvo, ki naj bi ga priznala državna uprava in na osnovi katerega naj bi muzejsko premoženje ostalo vezano na goriški teritorij, ni dovolj. Prevzem takšnega zaklada zasluži poseben zakon. Ključna zadeva je lastništvo. Če bo osnutek ostal pri današnji formulaciji, akta o predaji premoženja ne bom podpisal,« je sinoči povedal Gherg-hetta, ki pa priznava, da je omemba medobčinske zveze UTI in EZTS -ja v zakonskem osnutku vsekakor korak naprej.
»Ne bomo odstopili od zahteve, da premoženje Pokrajinskih muzejev podeduje goriška občina,« je včeraj dejal Romoli in napovedal, da bo občinski odbor danes sprejel uradni sklep s takšno zahtevo. »Usoda muzejev bo odvisna predvsem od tega, ali je Go-
štandrež
Vzpi-Anpi zaseda in poziva
V Štandrežu so so pred kratkim na občnem zboru zbrali člani krajevne sekcije partizanskega združenja Vzpi-Anpi. Odborniki in člani bodo ponovno zasedali danes, 18. februarja, z začetkom ob 20. uri v prostorih kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu.
Pri krajevni sekciji Vzpi-An-pi si zelo želijo novih sil, zato vabijo tiste, ki so jim pri srcu ideali odporniškega gibanja, naj se včlanijo. Zato vabijo vse, ki menijo, da je ohranitev sekcije Vzpi-Anpi v Štandrežu velikega pomena, da se jim danes pridružijo na sestanku.
rica pripravljena dovoliti, da jo dežela še dodatno osiromaši. Če ni, potem mora v boj. Torrentijeva poteza pomeni korak nazaj: odpiranje novih in potratnih ustanov brez prave identitete je skregano s časom,« je še izjavil župan, ki pa meni, da je dogovor z deželo še vedno mogoč.
»Romoli naj se vda: premoženje ne bo nikoli last goriške občine, saj pripadajo muzeji vsem 25 občinam pokrajine,« je sinoči znova zatrdil Gherghetta. (ide)
E. Gherghetta
E. Romoli
Palača Attems v Gorici, sedež Pokrajinskih muzejev
tržič - Inovativni projekt MonBlock
gorica-tržič
Okence za
v težavah
Skupina Terziario Donna iz goriške pokrajine, ki jo sestavljajo podjetnice, včlanjene v zvezo Confcom-mercio iz Gorice in Tržiča, ponuja članicam novo storitev. Gre za okence oz. informativno in posvetovalno točko, ki bo skrbela za širjenje informacij o storitvah in ugodnostih za podjetnice. Obenem se bodo lahko nanj obračale s težavami, ki bremenijo podjetja in ki so povezane tudi z zasebnim in družinskim življenjem.
»Zamisel je preprosta: deliti podobne izkušnje in težave lahko odganja občutek neprimernosti, ki predstavlja dodatno breme, in odpira pot rešitvam,« pravi predsednica skupine Claudia Mion in dodaja: »Povezati se v skupino povečuje motiviranost in torej tudi možnost podjetniške in osebne uspešnosti.«
Okence bo na voljo od ponedeljka, 22. februarja, dalje na sedežih Confcommercio v Gorici (16.3018.30, referentki Paola Cappussotto in Raffaella Fioretti) in Tržiču (9.3011.30, Claudia Mion), informacije na td@confcommerciogorizia.it.
Usposabljajo delavce
Potrebujejo cevarje in varilce - Zasebni in javni sektor sta združila moči in priredila osemmesečni tečaj
Združevanje moči med zasebnim in javnim sektorjem s ciljem, da se ustvari nove priložnosti za zaposlitev in hkrati zadosti potrebam lokalnih podjetij, ki potrebujejo primerno usposobljeno delovno silo. To je po besedah deželne odbornice za delo Loredane Pa-nariti prednost projekta MonBlock, v okviru katerega bodo v prihodnjih mesecih v Tržiču za poklic varilca in cevarja usposobili okrog 40 brezposelnih delavcev ali mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Pri projektu sodelujejo goriška pokrajina, dežela FJK, tržiški industrijski konzorcij, konzorcij BlueLine Group in zavod ENFAP.
50.000 evrov sta po besedah pristojne pokrajinske odbornice Ilarie Cecot prispevali pokrajina in dežela, ključna pa je bila vloga konzorcija BlueLine, ki je poskrbel za ureditev inovativne učilnice: osemmesečni tečaj bodo udeleženci opravili v prostoru, ki je zgrajen kot pravi trup ladje. Tečajniki bodo namreč imeli dobre možnosti za zaposlitev ravno v ladjedelniškem sektorju, kjer varilcev in cevarjev primanjkuje. »Poudarek bo na kakovosti, a tudi na varnosti,« je dejal Domenico Gentile iz konzorcija BlueLine. Prvi tečaj se je že začel, za naslednja dva pa je še nekaj prostih mest. Za dodatne informacije se
lahko zainteresirani obrnejo na urad za zaposlovanje. Za uresničitev projekta ima zasluge tudi predsednik pokrajinskega sveta Gennaro Falanga. »Gentile je pred enim letom stopil v stik z mano in s predsednikom Gherghetto. Predlagal je, naj mu pokrajina pomaga ustvariti pogoje, da lahko zaposli nove delavce: s pomočjo dežele nam je uspelo. Menim, da je tokrat politika dobro opravila svojo nalogo,« je dejal Falanga. Projekt bodo v soboto v Tržiču predstavili javnosti ob navzočnosti predsednice dežele FJK Debore Ser-racchiani in pooblaščenega upravitelja družbe Fincantieri Giuseppeja Bona. (ale)
tržič - Danes
Shod proti okoljskemu dovoljenju za centralo
Termoelektrarna v Tržiču
Okoljsko dovoljenje AIA za termoelektrarno v Tržiču, na podlagi katerega bo uporaba premoga omogočena še do leta 2025, povzroča številne in pričakovane reakcije tako predstavnikov politike in javnih uprav kakor tudi občanov in okolje-varstvenih organizacij.
Odklonilna drža županje Silvie Altran uživa podporo deželne odbornice Sare Vito, medtem ko je opozicija v tržiškem občinskem svetu zahtevala županjin odstop. Altranova pa se bo morala soočiti še s protestom skupine občanov, ki se bodo nocoj ob 19.30 zbrali na Trgu Repubblica, zato da bi njihovo zavračanje premoga upoštevali na današnji seji občinskega sveta. Skupina si je nadela naziv Gruppo San Valentino, v kolikor so se predstavniki različnih krajevnih sredin prvič zbrali ravno na valentinovo, zato da bi se dogovorili o pobudah proti podaljšanju dovoljenja AIA in za opustitev uporabe premoga do konca prihodnjega leta. Občane pozivajo, naj se jim drevi množično pridružijo na shodu.
»V zadnjih mesecih so se vrstile pomirjevalne vesti s podatki o čistem zraku, po drugi strani pa so v javnost prišli izsledki epidemiološke študije, na osnovi katere je v goriški pokrajini naraslo število obolelih za rakom, zlasti za rakom dojke, mehurja in pljuč. Od decembra 2012 obstaja omizje predstavnikov tržiške centrale ter dežele, pokrajine in občine, rezultat pa je na dlani: centrala hoče še eno desetletje uporabljati kot gorivo premog, krajevne uprave pa trdijo, da s tem niso bile seznanjene ... Nedopustno je, Tržič je že plačal previsok davek,« pravijo v omenjeni skupini.
Istega mnenja je tržiški krožek organizacije Legambiente, ki zahteva od dežele FJK, da takoj skliče omizje z družbo A2A in poišče pot do dogovora o opustitvi premoga. Obenem odklanja podaljšanje okolj-skega dovoljenja AIA za termoelektrarno. S tem v zvezi pri krožku opozarjajo, da je ohranitev premoga skregana z deželnim energetskim načrtom, po katerem se mora termoelektrarna odreči premogu. S tem v zvezi je krajevni krožek angažiral tudi državno vodstvo Legambiente.
gorica - Denar za tečaja
Slovenski jezik za osebje prefekture
»Manjšinci se bodo obračali na upravo v lastnem jeziku«
Oddelek za deželne zadeve, avtonomije in šport pri predsedstvu italijanske vlade je pred kratkim sporočil goriški pre-fekturi, da bosta na osnovi državnega zakona za manjšine 482/1999 financirana dva izobraževalna tečaja slovenskega jezika. Organizirala ju bo ustanova ENFAP iz dežele Furlanije-Julijske krajine.
Prefektura je prošnjo za pridobitev finančnega prispevka poslala na vlado v lanskem letu in jo utemeljila s potrebo, da se slovenščine učijo uslužbenci prefekture. Ker je bil denar nakazan, bodo zanje priredili tečaj za usvajanje osnov jezika in še tečaj naprednega znanja za tiste, ki osnove že obvladajo.
»Tečaja bosta omogočila prefekturi, da bo lahko zagotavljala navzočnost osebja, ki bo znalo odgovarjati na potrebe javnosti v jeziku, ki je zakonsko zaščiten, kot predvideva zakon 482/1999. Postopno se bodo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti lahko obračali na državno upravo v lastnem jeziku tako pisno kakor ustno,« so včeraj sporočili z goriške prefekture.
tržič - V mestu praznično
V nedeljo dan maternih jezikov, slovensko društvo soudeleženo
»Novi« Tržičani
bonaventura
Tudi društvo Tržič bo med udeleženci Mednarodnega dneva maternih jezikov, ki ga bodo priredili v nedeljo ob 11. uri na tržiškem Trgu Falcone-Borsellino in ob 14.30 v Ulici SantAmbrogio. Dopoldne bodo položili cvetje k spomeniku neodvisnosti Bangladeša, sledilo bo nagrajevanje literarnega natečaja Materni jezik. Popoldne bosta na vrsti sprevod in kulturni program.
S prireditvijo želi mestna uprava spomniti, da je Unesco leta 1999 razglasil 21. februar za dan maternega jezika v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Ob društvu Tržič bodo sodelovali še društvo Bangladešev-cev iz Gorice, bezjaško kulturno društvo, društvo bengalskih staršev, društvo Fogolar Furlan iz Tržiča, kulturno društvo Istro-Veneta Istria, rekreacijsko društvo Trullo, odbor občanov tržiškega mestnega središča, občinska konzulta kulturnih društev, skupina Incontri Bisiachi, večstopenjska šola Giacich-Duca d'Aosta, župnija sv. Ambroža in Zavod združenega sveta iz Devina. »V Tržiču živijo ljudje iz 83 držav. Vsak izmed njih nosi v srcu svoj jezik,« opozarjajo mestni upravitelji.
/
GORIŠKA
Četrtek, 1B. februarja 2016
17
GORICA
Proslava za oba pola
Tehniški in licejski pol goriškega višješolskega središča prirejata jutri, 19. februarja, ob 11. uri v Kulturnem domu v Gorici skupno Prešernovo proslavo. Gostji bosta tržaška pisateljica Vilma Purič in prof. Loredana Umek; srečanje z njima je omogočila tržaška založba Mladika. Ob tej priložnosti bo potekalo tudi nagrajevanje najboljših prispevkov literarnega in likovnega natečaja »Pot do človeka«, ki je posvečen spominu na dijakinjo Živo Srebrnič.
MIREN-ŠTANDREŽ
Krasna si, hči planin
Proslava ob dnevu slovenske kulture skupaj prirejajo Prosvetno društvo Štandrež ter kulturni društvi Stanko Vuk Miren-Orehovlje in Zarja iz Bilj. Pod naslovom »Krasna si, hči planin ...« ob 110-letnici smrti Simona Gregorčiča bo potekala jutri, 19. februarja, ob 19.30 v dvorani Miren-skega gradu in v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Sooblikovali jo bodo glasbene in pevske skupine, solisti in recitatorji, govornik bo umetnostni zgodovinar Saša Quinzi. Režiser je Božidar Tabaj s strokovno pomočjo Jožeta Hrovata.
GORICA
Maša pred srečanjem
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič bosta na današnjem »Srečanju pod lipami« gostila mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla. Še pred srečanjem, ki bo v mali dvorani centra Bratuž z začetkom ob 20. uri, bo nadškof maševal ob 18. uri v cerkvi Sv. Ivana v Gorici.
SOVODNJE
Karnivalova loterija
Nocoj ob 20. uri bodo v Sovodnjah žrebali zmagovite srečke Karnivalo-ve pustne loterije; objavili jih bomo tudi v našem dnevniku.
GORICA
Iščejo uslužbenca
Višješolski zavod Cossar-Da Vinci iz Gorice je pripravil projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo začasno zaposlil dve osebi. Sodelovali bosta pri organizaciji delovnih praks za dijake, konvencije z raznimi ustanovami, pripravi dokumentacije in preverjanju rezultatov projektov. Pogodba bo trajala 52 tednov; projekt je namenjen osebam v dopolnilni blagajni ali vključenim v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost. Pogoj za prijavo sta višješolska diploma in poznavanje računalniških programov. Prijave zbirajo v uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri do 2. marca.
TRŽIČ
Varčujmo z energijo!
V že tradicionalno akcijo »M'illumi-no di meno«, s katero radijska oddaja Caterpillar (Radio2) spodbuja energetsko varčevanje, se bo letos vključila tudi občina Tržič. Jutri bo v sodelovanju s posoškim združenjem Scienza Under 18 priredila niz delavnic, namenjenih otrokom in najstnikom; potekale bodo v dopoldanskih urah v mladinskem središču na Drevoredu San Marco. Najmlajši bodo prisluhnili animiranim pravljicam o svetlobi in temi, medtem ko bodo otroci in najstniki (9-14 let) spoznavali luči, barve in razne nizko cenovne energetske naprave. Delavnice so brezplačne, potrebno pa se je treba predhodno prijaviti na in-fo@scienzaunder18isontina.it.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
ä Gledališče
fl Razstave
diofaganel.com, www.goriziaphoto-graphyweek.org.
V	NOVI GORICI: v OŠ Milojke Štrukelj, Delpinova ul. 7, bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 17. uri odprtje potujoče razstave mednarodnega projekta »Ana Frank - zgodba za sedanjost«; več na www.anafrankslo.eu.
V	GORICI: v galeriji A. Kosič v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava Marina Beroviča iz Ljubljane; do 20. februarja, ob odprtju trgovine.
V	GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 je na ogled razstava »Flash Trash« umetnika Colina Deana; do 18. februarja 11.00-12.30 in 17.00-19.30.
U Kino
16. FESTIVAL FURLANSKEGA KOMIČNEGA GLEDALIŠČA v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) ob 20.45: v soboto, 20. februarja, »Comedies in famee Ursule - I doi amans e lacjavalle« (El Tendon, Rožac); v soboto, 27. februarja, »Puare Talie ... Vi-paris in famee« (Drin & Delaide, Ri-vignano). Brezplačna vabila v knjigarni Antonini na Korzu Italia ali pri blagajni Kulturnega doma; informacije po tel. 0481-33288.
AŠKD KREMENJAK vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled komedije »Svakinja da te kap« (režija Anja Ška-bar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah.
V	KULTURNEM DOMU DESKLE bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri komedija »Art« v priredbi SNG Drama Ljubljana; več na www.kd-deskle.si.
V	NOVI GORICI v Kulturnem domu bo 26. februarja ob 20. uri komedija »Moški so z Marsa, ženske so z Venere« nastopa Denis Avdic; informacije po tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 20. februarja »Quattro buffe storie« (»Cecè« in »La patente« Luigija Pirandella in »Domanda di matrimonio« in »Fa male il tabacco« Antona Čehovega), nastopajo Glauco Mauri, Roberto Sturno, Mauro Mandolini, Laura Garofoli, Amedeo D'Amico, Lorenzo Lazzarini, Paolo Benvenuto Vezzoso; informacije po tel. 0481-532317 ali na info@arti-stiassociatigorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 18. februarja, ob 20. uri »Grenke solze Petre von Kant« (Rainer Werner Fassbinder); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici za otroke od 5. leta starosti: v soboto, 20. februarja, ob 16.30 »Berta è scappata«, gledališka skupina CTA; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it.
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Zootro-polis«; 20.00 - 22.15 »Perfetti scono-sciuti«.
Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.00 »Il caso Spotlight«.
Dvorana 3: 17.50 »Perfetti scono-sciuti«; 19.45 - 21.45 »Zootropolis«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.15 »Deadpool«. Dvorana 2: 17.00 - 19.30 »Zootropo-lis«; 21.30 »The Hateful Eight«. Dvorana 3: 17.50 - 20.20 - 22.15 »Per-fetti sconosciuti«.
Dvorana 4: 16.45 - 20.30 »Onda su onda«; 18.40 »Zoolander N.2«; 22.20 »Zootropolis«.
Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 20.10 »The Danish Girl«.
~M Koncerti
V	SOLKANU: v Galeriji TIR na Mo-stovni bo danes, 18. januarja, ob 20. uri odprtje razstave Nine Čelhar »Bivanjska vzdušja«; na ogled bo do 5. marca, več na www.mostovna.com.
V	AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji bo v petek, 19. februarja, ob 19. uri odprtje razstave »Lirika črte« (dela na papirju iz likovnih zbirk muzejev na Gorenjskem); v soboto, 20. februarja, ob 16. uri »Od črte do slike«, delavnica za otroke od 5. leta. Informacije po tel. 00386-53689177.
V	GORICI: v zaporih gradu v grajskem naselju bo od sobote, 20. februarja, do nedelje, 28. februarja, na ogled razstava fotografij Maurizia Frullanija z naslovom »Massawa«; v ponedeljek 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.00-19.00. Razstavo sta uredila Sara Occhipinti in Marco Fa-ganel v sklopu niza »Gorizia Photography Week 2016«; več na www.stu-
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Goriščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevm-skega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Piloš-ču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.).
Obvestila
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo v soboto, 20. decembra, ob 21. uri koncert Alberta Blasizze in Ambre Drius; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 19. februarja, ob 20.45 »Da Bach a Piaz-zolla« (Anna Serova & Tango Sonos); informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
KOZB DESKLE vabi na koncert ob 71. obletnici pobitih krajanov na desnem bregu Soče pri visečem mostu, ki bo 20. februarja ob 19. uri v Kulturnem domu v Desklah. Nastopil bo ženski pevski zbor Kombinat. Prodaja vstopnic (izkupiček gre v dobrodelne namene) od 9. februarja dalje ob torkih in četrtkih med 16. in 18. uro v knjižnici Deskle, rezervacije po tel. 0038640-996911 (Marta Bitežnik).
V	TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov »Jazz in Progress«: danes, 18. februarja, ob 21. uri koncert dua Vo-cione. 25. februarja, ob 21. uri koncert skupine Malkuth 5et; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861.
V	NOVI GORICI v športni dvorani OŠ Milojka Štrukelj, Delpinova ul. 7, bo v soboto, 12. marca, ob 18. uri glasbeni spektakel »Mamma mia!« v organizaciji društva Prospot iz Radovljice v sodelovanju s KD Nova Gorica. Predprodaja vstopnic na vseh bencinskih črpalkah Petrol v Sloveniji ali na www.eventim.si.
9 Šolske vesti
SLOVI K: program pol - oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na spletni strani www.slovik.org; dodatna pojasnila info@slovik.org. Pred-prijave zbirajo do 15. marca.
S Izleti
SPDG prireja v nedeljo, 21. februarja, izlet na Poldanovec (1299 m). Za informacije in obvezno prijavo po tel. 349-3887180 (Gabrijel).
PARTIZANSKA KNJIŽNICA sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, bo odprta vsako soboto od 17. do 19. ure.
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sporoča, da je Carinska uprava objavila nov program Intr@Web 2016 za periodične prijave Intrastat vezane na nakup in prodajo blaga in storitev na območju EU. Novo verzijo programa je mogoče sneti s spletne strani Carinske uprave. Dodatne informacije na spletni strani SDGZ www.sdgz.it, www.ures.it.
SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE (SGGZ) in Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje (SDGZ) v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob Sovodnje prirejata poslovni dogodek z naslovom »Sodobni podjetnik: v koraku s časom in napredkom za boljše poslovne rezultate« v petek, 26. februarja, ob 18. uri v prostorih Zadružne banke Doberdob Sovodnje, Prvomajska ul. 120/a v Sovodnjah. Prijave na naslov sggzgorica@gmail.com ali na bo-rut.sardoc@servis.it.
KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 v Trstu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
0 Prireditve
V DOBERDOBU: na sedežu društva Jezero bo danes, 18. februarja, ob 20. uri večer o prvi svetovni vojni s projekcijo dokumentarnega filma »Pekel na Doberdobu«. Gosta večera bosta slovenski zgodovinar Vasja Klavora iz Nove Gorice in režiser Valentin Pečenko iz Ljubljane, avtor oddaje TV Slovenije iz serije »V Focusu, Pekel na Doberdobu«; vstop prost.
SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI ob 18. uri: v torek, 23. februarja, bo gost večera Jože Šušmelj, ki bo v pogovoru s Petro Kolenc predstavil svojo knjigo »Andrej baron Winkler 1825-1916«. V torek, 1. marca, bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tap-kanjem.
KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ in
Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na »Srečanje pod lipami« danes, 18. februarja, ob 20. uri. Gost bo mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, večer bo vodil goriški rojak in duhovnik mariborske nadško-fije Franček Bertolini.
NIZ »NATURA & CULTURA« v galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour v Tržiču: danes, 18. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »Una nuova terra - Speranza legreme e fagoti. Espe-rienze di emigrazione« (Gasparini, Cecotti, Spanghero); ob 18.30 predstavitev knjige »Le ultime 18 ore di Gesu« Corrada Augiasa; ob 20.45 bosta Franco Toso in Roberto Valenti predstavila delovanje tržiškega CAIa »Montagne ed emozioni in multi-visione«.
KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ
prireja ob dnevu slovenske kulture prireditev z naslovom »Oblaki so ru-
deči« v petek, 19. februarja, ob 20. uri v kulturnem domu na Bukovju v Šte-verjanu. Sodelovali bodo Vili Prinčič, ki bo predstavil svojo knjigo »V Bruc-ku taborišču ... 1915 - 1918«, Ana To-roš, pevka Tatjana Mihelj, pianist Anže Vrabec, otroški pevski zbor Mali briški slavčki in recitatorji Odra mladih.
SLOVIK obvešča, da bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici tretje srečanje iz ciklusa »Islamska civilizacija, arabska kultura in Evropski razum«. Prof. Svetlana Slapšak bo predavala na temo »Evropa: Konec obdobja razuma?«; vstop prost.
V	GORICI v cerkvi v Podturnu, Ul. Ve-nerio 1, bo v petek, 19. februarja, ob 20.30 predstavitev knjige »Gesù e la misericordia«, sledil bo ogled prvega dela filma »Il decalogo: Io sono il Si-gnore Dio tuo«, režiser Kirzysztof Kieslowski.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Carduccijevi) 2 bo v petek, 19. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »La biblioteca ritrova-ta - Saba e l'affaire dei libri di Michel-staedter«. Spregovorila bosta Fabrizio Meroi in Antonella Gallarotti.
V	KC LOJZE BRATUŽ v Gorici, Drevored 20. septembra 85, bo v nedeljo, 21. februarja, ob 18. uri spominski večer »Silvanu ... z ljubeznijo - Glasbeni po-klon dragemu ravnatelju«. Na večeru bo podelitev štipendij iz Sklada Ker-ševan učencem SCGV Emil Komel. Informacije po tel. 0481-832163.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ulici San Giovanni 9): v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri Erika Brajnik »Na-turopatija in krepitev telesa«; v četrtek, 3. marca, ob 20. uri Bogdan Po-lajner »Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok?«; v soboto, 12. marca, ob 20. uri Christian Gostečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«.
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI na Travniku v Gorici bo v četrtek, 25. februarja, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo« z Jasno Tuta. V pogovoru z Jurijem Palj-kom bo avtorica predstavila svoje najnovejše delo »Moj svet sredi oceana - 32 dni jadranja čez Pacifik v soncu in dežju, v strahu in smehu«.
»PRAZNIK PRIJATELJSTVA« bo v soboto, 27. februarja, ob 19. uri v vili Vi-polže na Dobrovem. V glasbeno scenski predstavi bodo nastopili Sara Ambrož, Lorena Bassi, Andreja Benede-tič, Luka Bilič, Virginia Cisillino, Stella Crasnich, Astrid Di Bon, Rok Ga-šparin, Kris Jug, Fiona Pahor, Sara Pahor, Giada Perabo, Hana Prinčič, Sarah Compassi, Anna Notomista, Davide Ostinelli, skupine Društvo Briških žena, Danzerini di Lucinico, Elever - Contatto danza iz Krmina in IDAS Neblo, zbori ŽPZ Vinika, MepPZ F.B. Sedej iz Števerjana, MePZ San Marco iz Moša, Nonet Brda. Na ogled bo likovna razstava osnovnih šol, sodelovalo bo društvo likovnih ustvarjalcev Dablo, sledila bo zabava s skupino Briški Kvintet.
V	ŠTANDREŽU bo v soboto, 27. februarja, v gosteh francoski prosvetni delavec in duhovnik Jean-Philippe Chauveau, ki skrbi za ljudi na robu in še zlasti za prostitutke. Javno srečanje z njim bo z začetkom ob 19.45 v župnijskem domu Anton Gregorčič.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 11.30, Orietta Macorini vd. Mania (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Rom-janu in na pokopališču v Ronkah.
DANES V KRMINU: 14.00, Zenit (Gi-no) Giustizieri (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču.
DANES V VILEŠU: 11.00, Sergio Toso (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
18
Četrtek, 18. februarja 2016
MNENJA, RUBRIKE
/
GLOSA
Fojbe izničujejo intelektualno zrelost italijanskega naroda
Jo2e Pirjevec
Vsaka dežela ima svoje probleme. V listu India Express berem na primer članek nekega Sukuma-rana, ki pripoveduje, kaj pomeni pripadati nižji kasti. Že v šoli se mu je dogajalo, da so bili tisti, ki so bili višje kaste pred njim, čeprav jih je on intelektualno prekašal. Poročil se je z mlado vdovo iz višje kaste, pri čemer ji ni povedal, da spada v nižjo. Čeprav je skrbel za otroka, ki ga je imela iz prvega zakona, se je njuna zveza porušila, ko je žena izvedela, da po rojstvu ni »na višini«. »Ne moremo izničiti kast«, resignirano ugotavlja Suku-maran. »One bodo še dalje uničevale nas«.
Pri branju novic iz Italije, ki poročajo o »dnevu spominjanja« 10. februarja, pa se ne morem odtegniti misli, da je eden od velikih problemov te dežele njen nerazčiščen odnos do zgodovine. Ta odnos je delno posledica kulturne zaostalosti velikega dela italijanske družbe, za katero pomeni »Sanre-mo« višek intelektualne angažiranosti, delno pa Katoliške cerkve, ki je ljudem odvzela dolžnost do izpraševanja vesti in jo nadomestila z obredom spovedi. Namesto, da bi krivdo, ki so jo zagrešili, očistili skozi proces zavestnega razmisleka, je bilo dovolj iti v cerkev, zaupati duhovniku svoje grehe, odze-brati nekaj očenašev in nato še dalje grešiti. Danes jih gre sicer k spovedi bolj malo, način lahkotnega odpuščanja pa je ostal trdno zakoreninjen v kolektivnem razumevanju morale.
Kar zadeva eksodus in fojbe je pogosto slišati, da se o njih desetletja ni govorilo, ker je to preprečevala Komunistična partija. Nihče se ne spomni na to, da je tančico pozabe nad novejšo zgodovino razgrnil Palmiro Togliatti, njen generalni sekretar, ko je leta 1946 kot pravosodni minister razglasil am-nistijo za fašistične zločine pa tudi za grozodejstva, ki so zaznamovala državljansko vojno v Salojski republiki.. V nasprotju z Nemci, ki so jim zavezniki organizirali Nurn-berški proces in jih s tem prisilili, da se soočajo s svojo nacistično preteklostjo, sta v Italiji fašizem in druga svetovna vojna bila oproščena vsakega greha, kar pomeni, da ni prišlo do tiste katarze, brez katere se narod ne more dvigniti na višji nivo zavesti o sebi.
Rezultat je na dlani. Kar zadeva fojbe in ekzodus se je uveljavila lažna resnica, ki je nobeno sklicevanje na zgodovinske vire ni kos. Če jo izpoveš, si »negacionist« in s tem a priori brez verodostojnosti. Ko sem pred dobrim mesecem na kongresu ANPI v Milanu povedal svoje mnenje o omenjenih temah, se si zaslužil grajo ezulskih združenj. »Kar zadeva Pirjevčev poseg«, piše v enem od njihovih blogov »pollice verso«. Če bi bil premagan gladiator v areni, bi me obsodili na smrt.
Letošnje pisanje časopisov ob »dnevu spominjanja« je zgovorno pričalo zagato časnikarjev, ki se lovijo med »uradno« in zgodovinsko resnico. Prijatelj, Guido Franzi-netti je na primer dal za list »Il Fat-to Quotidiano« intervju, v katerem je pošteno povedal, kako je s foj-bami. Časnikarka, s katero se je pogovarjal, je sicer povzela nekaj njegovih tez, obenem pa jih je garni-rala po svoje. Že naslov je zgovoren: »Dan spomina. V fojbah na tisoče žrtev. In 200 tisoč deportiranih Italijanov"«. Kot mi je pisal Franzinetti, je bil nad tako manipulacijo tako ogorčen, da se mu ni zdelo niti primerno protestirati.
In kaj naj rečemo o uglednem listu Corriere della Sera, ki je na svoji spletni strani objavil deset krajših zapisov o »dnevu spomin-njanja«. Nimam prostora, da bi jih podrobneje analiziral. Naj se dotaknem samo zadnjega, naslovljenega »Okupacija in ekzodus Italijanov». V njem piše: »Ob koncu druge svetovne vojne je Tito naredil vse, kar je bilo mogoče, da zasede Gorico in Trst pred zavezniškimi silami in si tako v pogajanjih (za novo mejo) zagotovi močno pozicijo. In prav v teh dveh mestih je bilo v času slovanske zasedbe več tisoč Italijanov aretiranih, pobitih ali deportiranih v jugoslovanske la-gerje, predvsem v Borovnico in Ljubljano, zato da bi izgledalo, da predstavljajo Jugoslovani večino prebivalstva«. Ne bom komentiral trditve o »več tisočih», časnikarja bi samo vprašal, ali res misli, da bi bilo mogoče na ta način spremeniti etnično strukturo Julijske krajine?
Da sklenem s Sukamaranom, ne moremo izničiti fojb. One bodo še naprej izničevale intelektualno poštenost mnogih italijanskih časnikarjev.
VREME OB KONCU TEDNA
Dolgotrajna vrzel v zračnem tlaku se počasi polni
Darko Bradassi
Kdor ima doma barometer ali je kje prebral podatke o zračnem pritisku, se je včeraj in v torek morda tudi malce začudil. Zračni tlak je bil namreč v teh dneh razmeroma visok, stalno nad 1015 hektopaska-li, kar nekaj časa tudi višji od 1020 hektopaskalov, nad nami je torej bil anticiklon, vseeno pa je prišlo do vremenskega poslabšanja, mestoma občutnega. Marsikdaj je ob tako visokem zračnem pritisku vreme vsaj stanovitno, če že le ne sončno, toda izjeme potrjujejo pravila. Tokrat je šlo za različno dogajanje v spodnjih in višjih slojih ozračja. Vrzel je nastala zlasti v višinah. Kot smo pisali v našem ponedeljkovem srečanju na spletu, so bili naši kraji v teh dneh ravno vmes med sredozemskim ciklonom južno in arktičnim zrakom severno. Ciklon je zaobjemal zlasti višje sloje ozračja, proti nam je v višinah iznad Sredozemlja z južnimi tokovi pritekal zelo vlažen in razmeroma topel zrak, v pri-zemlju pa z burjo hladnejši zrak, ki ga je proti nam preusmerjal anticiklon s središčem nad severnimi evropskimi predeli. Nastala je zmes, ki je prinesla padavine in v gorah močno sneženje.
Da se dva nasprotujoča ek-strema statistično izničita, dokazujejo podatki, ki jih je namerila radiosonda iz Campoformida pri Vidmu. Ozračje je bilo glede temperature v teh dneh pri nas skoraj povsem skladno z dolgoletnim povprečjem, ničta izoterma se je spustila do nadmorske višine 1406 metrov, kar sodi v normalno mesečno dogajanje.
Vremenska faza, ki je bila za februar zelo bogata s padavinami, se počasi zaključuje. Količine padavin v glavnem že povsod prese-
gajo dolgoletno mesečno povprečje, od 17 dni v mesecu je bilo povečini kar 13 vsaj delno mokrih. Za primerjavo naj napišemo, da je doslej marsikje že padla več kot trikratna količina padavin kot lani v celotnem mesecu.
Obsežna vrzel v zračnem tlaku, ki nas je v različnih oblikah spremljala dalj časa, se počasi polni. Toda bo šlo za postopno dogajanje, ki bo doseglo svoj višek v soboto in nedeljo, ko bo anticiklon, kaže sicer, da le prehodno, kar soliden. Kljub izboljšanju, je bolj težko pričakovati dolgotrajnejšo in popolno jasnino, prej kaže na vsaj občasno zmerno oblačnost ali spremenljivost, mestoma lahko tudi na kakšno kapljo dežja. Od nedelje bo nekoliko bolj vlažno. Vremenska slika pa bo v prihodnjih dneh vseeno občutno bolj stanovitna kot v minuli preteklosti in bo tudi precej sonca.
Od danes do nedelje bo prevladovalo delno jasno vreme z občasno povečano oblačnostjo, zlasti danes in v noči met petkom in soboto bo lahko padla kakšna kaplja dežja, možnost je sicer zaenkrat majhna. Topleje bo, najvišje dnevne temperature bodo ob sončnem vremenu zlasti v nedeljo lahko presegale 14 stopinj Celzija.
V začetku prihodnjega tedna kaže, da bo večji del Evrope in naše kraje prešla atlantska vremenska fronta, povezana z globokim ci-klonskim območjem s središčem med severnimi predeli Britanskega otočja in Skandinavijo. Prišlo bo do poslabšanja s padavinami, v gorah bo snežilo. Toda o tem in o tedenski analizi podrobneje v ponedeljek na spletu.
Na sliki: ciklon je včeraj postopno slabel in se počasi umikal
radio slovenija
Danes
v v» ^
o zaščitnem zakonu (17.00)
LJUBLJANA - »To je zgodovinski dogodek! V zgodovini in knjigi Slovencev v Italiji. To je zmaga demokracije!« , so bile prve besede Rudija Pavšiča, predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze v Rimu, 14. februarja leta 2001, le nekaj minut po sprejemu državnega zaščitnega zakona. Sergij Pahor, prvi mož Sveta slovenskih organizacij, pa je hkrati svoje prve vtise strnil v naslednje besede: »Zadovoljen sem, po tolikšnem času pričakovanj, pa tudi bojazni, nemiru. To je končno zadoščenje!«
15 letnici zakona, uresničevanju zaščitnih določil in prihodnosti slovenskih rojakov ob dodeljeni zaščiti bo namenjena tudi današnja oddaja Prvega programa Radia Slovenija Studio ob 17,00. V njen bodo sodelovali poznavalci tematike iz Italije in Slovenije.
Jutri dopoldne pa bo program VALa 202, to je drugega programa Radia Slovenija, v živo potekal iz Slovenskega knjižnega središča v Trstu. K poslušanju vabijo novinarji Luka Hvalc, Gasper Andrinek in Mirjam Mu-ženič.
Videmšek med kandidati za novinarsko nagrado
LJUBLJANA - Med nominiranimi za letošnje evropske novinarske nagrade je tudi Delov novinar Boštjan Videmšek z zgodbo Oda radosti na makedonsko-grški meji. Ob še šestih novinarskih kolegih iz različnih evropskih držav je nominiran za posebno nagrado, s katero se bodo letos poklonili tistim, ki so pisali o begunski krizi. Neprekinjena kolona človeške tragedije, ki jo EU poskuša nasilno ustaviti, je po mnenju Videmška, ki je beležil begunske zgodbe v Italiji, Grčiji, Makedoniji, Srbiji, na Madžarskem in v Turčiji, popolno ogledalo človeštva, so ob tem zapisali v Delu.
V znamenju penečih vin
LJUBLJANA - Ljubljana bo tudi letos, tretje leto po vrsti, v znamenju penečih vin. Jutri bo namreč v Grand hotelu Union med 16. in 22. uro potekal salon penečih vin s sloganom Naj se začne v velikem slogu, naj se začne z mehurčki! Peneča vina - teh bo 111 -bo predstavljalo 34 domačih in tujih peni-čarjev. Peneča vina bo pospremila kulinarika chefov Grand hotela Union, ki bodo posebej za to priložnost, za spajanje s penečimi vini, pripravili tudi vrsto izbranih jedi. Na vrsti bo tudi nagrajevanje. Med belimi in rose penečimi vini, pridelanimi po tankovski metodi, so bila najbolje ocenjena Muškatna penina in Penina Rose iz P&F Jeruzalem ter Gašper penina iz Evina. Med belimi penečimi vini, pridelanimi po klasični metodi, so slavile penine Brut (Bjana), Zlata penina (Radgonske gorice) in Sentio (Vinarstvo Erzetič). Najbolje ocenjena rose peneča vina, pridelana po klasični metodi, pa so penine Gourmet rose brut (Istenič), DP Brut Rose (Dveri-Pax) in Flori-dia (Vina Sanabor).
PISMO UREDNIŠTVU
Komunisti in Cosolini
Z začudenjem smo prebrali javni predlog deželnega tajnika Ssk Igorja Ga-brovca, naj bi Zveza levice sodelovala na primarnih volitvah za županskega kandidata v Trstu.
Ssk, ki je zvest partner Demokratske stranke v Trstu, dobro pozna politične premike zadnjih let. Pred štirimi leti smo na občinskih volitvah nastopili v levosredinskem zavezništvu in podprli Roberta Cosolinija in njegov program. Še isti večer, ko je bila Cosolinijeva zmaga na dlani, so voditelji Demokratske stranke med praznovanjem v kopališču Au-sonia ugotavljali, da je novoizvoljeni župan prejel 56% glasov in da glasovi komunistov niso bili odločilni. Počasi, a odločno, je bila komunistična levica izrinjena iz večinske koalicije. Cosolini, ki
je Iztoku Furlaniču obljubljal odborništvo za mladino in šport, se je takoj premislil in raje odstopil drugo odborništvo prijateljici desničarja Bandellija. Tako v njegovem odboru ni bilo ne komunista, ne Slovenca, niti pristaša Ssk. Furlanič je bil izvoljen za predsednika občinskega sveta in je to delikatno funkcijo ob splošnem priznanju opravljal vedno korektno. Seveda pa ni molčal, ko je bilo treba povedati svoje mnenje, naprimer o resoluciji, s katero je Cosolinijeva večina razglasila, da je bil Trst »osvobojen« šele sredi junija 45, ko so partizani zapustili Trst. Zaradi poudarjanja zgodovinske resnice je bil Furlanič pod udarom in najglasnejši je pri tem bil senator Francesco Russo, ki je zahteval, naj se ga zapodi. Pozneje je občinska uprava postavila v parku pod sv.J ustom spomenik tej »osvoboditvi Trsta izpod partizanskega jarma.«
Pod Cosolinijevo upravo se odnos do Slovencev (ne glede na imenovanje občinskega odbornika Krausa) ni bistveno spremenil. Imenovanje vrta pri sv.Ja-kobu po Marini Bernetič ne more odtehtati dejstva, da je vidna dvojezičnost še vedno omejena na Lonjer in Kras, o učinkovitih dvojezičnih storitvah in uradih v mestu ne moremo govoriti. V Gorici je župan skrajni desničar, vendar se v goriškem občinskem svetu spoštuje zakon in slovenski svetovalci lahko govorijo v materinem jeziku. V Trstu ne.
Kaj se bo zgodilo, ko nam bodo ukinjali okoliške občine ali jih podredili me-tropolitanski občini, dobro vemo. Nič dobrega.
Kljub zaostrenim odnosom so komunisti ZL v tržaškem občinskem svetu lojalno podpirali uresničevanje dogovorjenega upravnega programa, ne pa
neoliberalnih in nepotrebnih privatizacij in drugih sklepov, ki so bili v nasprotju z načeli levice.
Zdaj, ko se Cosolinievo petletje izteka, je v Trstu močneje zapihal Renzi-jev duh spogledovanja z desnico in diskriminacije levice. Cosolini in njegovi so jasno povedali, da levice ne marajo v novem zavezništvu. Niti sedaj, ko jim po nekaterih anketah trda prede. Raje bodo poiskali podporo kje na desni, kot vedno doslej. V tem duhu lahko razumemo trdovratni molk Demokratske stranke (ali, kot jo imenuje Renzi, Nacionalne stranke) ob nezaslišanem predlogu, da bi koronejske zapore poimenovali po ječarjih, ki so pošiljali talce pred puške in na vislice, po vojni pa jih je doletela partizanska kazen. Predlog je žaljiv za stotine Slovencev, ki so med koronejskimi zidovi čakali na de-portacijo ali smrt.

Pa se Gabrovec zmisli, da bi morala levica priskočiti na pomoč Cosoliniju? Zakaj pa? Levica že dalj časa snuje alternativni program skupaj z drugimi naprednimi silami in osebnostmi, tudi takimi, ki so svoj čas sodelovali v Cosoli-nijevi upravi, a so se od nje oddaljili.
Če pa želi Ssk sodelovati na tržaških primarnih volitvah s svojim slovenskim županskim kandidatom naj pazi, da ne bo pekoče poražena s pomočjo glasov kitajskih priseljencev, kot priča izidi podobnih volitev v Milanu.
Stojan Spetič
VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM
20 Četrtek, 18. februarja 2016
APrimorski
r	dnevnik
Tarasov izzival s Putinom
ISTANBUL - Na torkovi nogometni tekmi evropske lige v Istan-bulu je igralec moskovskega kluba Lokomotiv Dmitrij Tarasov poskrbel za incident, ki bo bržčas imel posledice za klub. Po koncu tekme s Fenerbahčejem je namreč slekel dres, pod njim pa je imel majico s sliko predsednika Vladimirja Putina in napisom Najbolj prijazen predsednik. Napis najverjetneje ne bo ostal brez posledic, saj je krovna evropska zveza Uefa že večkrat s kaznimi pokazala, da resno misli pri svoji politiki ničelne tolerance.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Lavezzi na Kitajsko
PEKING - Argentinski nogometni reprezentant Ezequiel Lavezzi je naslednji v nizu nogometašev, ki so se iz Evrope preselili na Kitajsko. Napadalec, ki je bil do zdaj član Paris St. Germaina, se je preselil k ekipi Habei China Fortune, nekdanjemu klubu Miroslava Radoviča, novega igralca ljubljanske Olimpije. Tridesetletni nogometaš je podpisal dveletno pogodbo, po pisanju francoskih medijev znaša odškodnina 30 milijonov dolarjev.
nogomet - Prva tekma osmine finala lige prvakov na rimskem Olimpicu
Roma igrala, Real zadeval
Napadalec Rome Stephan El Shaarawy med Realovim
branilcem Danijem Carvajalom in vratarjem Keylorom Navasom. Roma se je večkrat nevarno približala madridskim vratom, toda neuspešno
ansa
evropska liga
Fiorentina, Napoli in Lazio
V drevišnjih prvih tekmah šestnajstine finala evropske lige bosta prva (že ob 19. uri) stopila na igrišče Fiorentina in Napoli. »Vijoličasti«, ki jih vodi Paulo Sousa, bodo na domačem Franc-hiju gostili angleški Tottenham, ki je drugi na lestvici v Premier League. V Firencah se bojijo, da bi prišlo do navijaških izgredov. Na-poli bo ob enakem času igral v go-steh proti španski ekipi Villarreal. Lazio bo igral šele ob 21.05. Pio-lijevi varovanci bodo v Istanbulu igrali proti Galatasarayju. Povratne tekme bodo že prihodnji teden.
košarka - A2-liga
minute odločilne za Tržačane
Alma Agenzia per il lavoro - Proger Chieti 82:68 (26:18; 40:38; 60:57)
Alma Agenzia per il lavoro: Nelson 13 (2:2, :1, 3:4), Parks 16 (2:3, 7:13, 0:2), Bossi 12 (2:2, 2:3, 2:5), Pecile 11 (-, 4:7, 1:3), Landi 11 (2:4, 3:5, 1:3), Coronica 4 (-, 2:3, -), Bal-dasso 7 (-, 2:;2, 1:1), Prandin 4 (-, 2:4, 0:2), Pipitone 3 (1:1, 1:2, -), Canavesi 1 (1:2, -, -), Donda, Gobbato.
TRST - Tržaški košarkarji so šele v zadnjih minutah strli odpor trdoživega Chietija. Gostje iz Abrucov so pred tekmo zaostajali le dve točki za Tržačani in so bili torej nevaren tekmec za končnico. Dalmassonova ekipa se tokrat ni pustila presenetiti in je, kljub temu, da ni bila igra vselej zelo prepričljiva, v odločilnih trenutnih znala obdržati koncentracijo in ohraniti mirno kri. Novi tujec Nelson se postopoma vključuje v igro ekipe, sinoči pa je dokazal, da je dober strelec tudi iz razdalje. Ob njem pa imajo največ zaslug za zmago Bossi, Pecile in Parks. (mo)
ŽENSKA B-LIGA - Izida: Sgt - Interclub 48:72, Abf Tržič - Oma 63:58.
POKAL ŠPAR - Četrtfinale (povratne tekme): Tajfun - Šenčur 57:63, Union Olimpija - Zlatorog 71:76, Lastovka - Polzela 85:66, Krka - Helios 71:65. Polfinale (jutri): Tajfun - Krka, Zlatorog - Lastovka.
ODBOJKA - Liga prvakov, moški, prva tekma osmine finala: Ankara - Mo-dena 3:0, Volley Asse-Lennik - Trentino 2:3. Pokal CEV, moški, četrtfinale: Verona - Arago de Sete (Fra) 3:2. V Sloveniji, moški: Salonit - Calcit 2:3; ženske: Gen-i Volley - Luka Koper 3:0.
Roma - Real Madrid 0:2 (0:0)
Strelca: Ronaldo 57., Jese 86. Roma: Szczesny, Florenzi (Totti), Manolas, Rüdiger, Digne, Vainuquer (De Rossi), Pjanič, Nainggolan, Salah, El Shaarawy (Džeko), Pe-rotti.
Real Madrid: Navas, Carvajal, Varane, Ramos, Marcelo, Modrič, Kroos, Isco (Kovačič), James Rodriguez (Jese), Ronaldo (Casemiro), Ben-zema.
RIM - Nogometaši španskega Reala iz Madrida so v prvi tekmi osmine finala v italijanski prestolnici ugnali Romo z 2:0 (0:0), drugi sinočnji dvoboj med belgijskim Gentom in nemškim Wolfsburgom pa se je končal z zmagoslavjem nemške zasedbe s 3:2 (1:0).Prvi polčas v večnem mestu je minil v izenačeni predstavi, nekaj več pobude so imeli izbranci francoskega stratega na španski klopi Zinedina Zidana, ki je prvič samostojno vodil ekipo v najbolj imenitnem klubskem tekmovanju na stari celini, medtem ko je Roma na svoje priložnosti iskala v bliskovitih nasprotnih napadih. A izrazitih priložnosti si oboji v prvi polovici tekme niso priigrali. Začetek drugega polčasa je bila preslikava prvega, v 57. minuti pa je Real povedel prek svojega najboljšega strelca Cristiana Ronalda, ki je lepo stekel v prostor, preigral branilca Alessandra Florenzi-ja ter nato še zadel za 1:0.
V nadaljevanju je Roma zaigrala bolj napadalno. Še najbližji zadetku je bil v 71. minuti Francoz William Vainqueur, njegov strel z 20 metrov je končal mimo leve vra-tnice vratarja Keylorja Navasa, obetavno priložnost je zapravil tudi Edin Džeko. V nadaljevanju so bili v obetavnih priložnostih tudi Ronaldo, James Rodriguez in Karim Benzema, a žoga ni našla poti do mreže poljskega čuvaja Wojciecha Szczesnyja, zato pa je v 86. minuti po bliskovitem nasprotnem napadu z močnim in natančnim strelom po tleh zadel rezervist Jese in povišal na 2:0.
Prihodnji teden bodo še štiri tekme. V torek, 23. februarja, bosta na sporedu tekmi Juventus - Bayern in Arsenal - Barcelona, dan kasneje pa PSV Eindhoven - At-letico Madrid in Dinamo Kijev - Manchester City.
olimpijske igre 2024 - V igri Rim, Pariz, Budimpešta in Los Angeles
Res nizkocenovne »igre«?
Olimpijske igre v Rimu naj bi Italiji pomagale, da bi se BDP dvignil za najmanj 0,4 odstotka - Dodatnih 177 tisoč delovnih mest?
RIM - Mednarodni olimpijski
komite (Mok) je včeraj potrdil, da se bodo za organizacijo 33. poletnih olimpijskih iger leta 2024 potegovali francoski Pariz, italijanski Rim, ameriški Los Angeles in madžarska Budimpešta. Vsi štirje kandidati so izpolnili vse kriterije Moka, saj poleg športnih izpolnjujejo tudi gospodarske, socialne in okoljske pogoje. Prireditelja poletnih olimpijskih iger bodo izbrali na kongresu Moka, ki bo 13. septembra prihodnje leto v perujski Limi.
Organizatorji rimske kandidature obljubljajo nizkocenovne olimpijske igre, ki bi bruto domači proizvod dvignile za 0,4 odstotke (najbolj optimisti napovedujejo tudi 2,4 %). Na včerajšnji uradni predstavitvi kandidature Rim 2024 so v večnem mestu obenem poudarili, da bi samo v letih, ko bi se pripravljali na olimpijske igre (seveda le v primeru zmage italijanske kandidature), zmanjšali število brezposelnih: potrebovali bi namreč dodatnih 177 tisoč delovnih mest.
Kaj pa pomeni nizkocenovne olimpijske igre? Organizatorji so prepričani, da bi lahko igre izvedli le s 5,3 milijarde evrov. Samo z vstopnicami in pokrovitelji bi se v blagajno vrnilo 3,2 milijarde evrov. Drugih 2,1 bi Rim pokril s turistično investicijo. »Olimpijski Rim« bi po ocenah analitikov zavrtel okrog 14,5 milijarde evrov. Brez olimpijskih iger se drugače v Rimu »vrti« okrog 10,5 milijarde evrov. »Kot leta 1960
Predsednik italijanskega olimpijskega komiteja Coni Giovanni Malago (desno) in uradni logotip Rima 2024, kolosej pobarvan v italijansko trobojnico
ansa
bi želeli, da bi tudi leto 2024 postalo neke vrste razpotje nove gospodarske rasti,« je dejal italijanski predsednik Sergio Mattarella.
Organizatorji načrtujejo, da bi se rimske kulturne znamenitosti spajale in prepletale s športnimi, ki bi jih v celoti obnovili. Zgodovinski športni center Foro Italico bi gostil vodne športe, atletiko in svečanosti. Ob rimskem sejmišču bodo uredili vodni park za kajakaše in kanuiste.
Novo olimpijsko naselje pa naj bi zraslo v Tor Vergati. »Načrtujemo, da bi zgradili prostor za 17 tisoč spalnih mest, ki bi jih po olimpijskih igrah uporabili za univerzitetno naselje in bližnjo bolnišnico,« je poudaril predsednik državnega olimpijskega komiteja Coni Giovanni Malago. V okviru olimpijskega načrta bi obenem obnovili rimski športni predel Calatrava, kar bi stalo okrog 400 milijonov evrov. Olimpijsko prizorišče bi s središčem me-
sta povezovala podzemna železnica (Olympic lane).
Morebitne olimpijske igre leta 2024 ne bi angažirale samo Rima. Nogometne tekme bi namreč igrali tudi na drugih prizoriščih. Med kandidati naj bi bil tudi posodobljeni videmski stadion Friuli.
Organizatorji obljubljajo, da bi Rim, v primeru uspelih olimpijskih iger leta 2024, povsem spremenil podobo. »V boljše in lepše,« pravijo.
GORIŠKA
Četrtek, 18. februarja 2016
21
V nedeljo zaostale tekme
Zaostale nogometne tekme zadnjega kroga v raznih deželnih amaterskih prvenstvih bodo igrali konec tedna. Vse ekipe naših društev bodo stopile na igrišče v nedeljo. V 1. amaterski ligi bo Breg v Špetru ob Soči igral proti domačemu Isonzu. Mladost in Zarja bosta igrala doma. Mladost v Doberdobu proti Gradeseju. Zarja pa v Bazovici proti Pro Gorizii. Tekme bodo ob 15. uri. Nedelja, 21. februarja, je bila namreč na koledarju deželne nogometne zveze prost dan.
Finale in cigareta
Finale državnega pokala promocijske lige bo v soboto ob 15. uri v Krminu. Pomerili se bosta tržaška Costalunga, ki je druga na lestvici v skupini B, in Casarsa. Disciplinska komisija deželne nogometne zveze tokrat ni diskvalificirala nobenega nogometaša ekip naših društev. V promocijski ligi pa je opomin prejel predsednik Primorca Darko Kralj, ker je kot spremljevalec na klopi ob igrišču kadil, kar je po pravilniku prepovedano.
nogomet - Tekmo državnega pokala Vesna - Liapiave so zaradi močnega naliva preložili
Igrišče kot močvirje
Nedeljsko deževje je med predstavniki v prvenstvu elitne lige sprožilo številne polemike na račun igranja v izredno slabih pogojih, ki so jih narekovali nalivi in blatna igrišča. Podobno nelagodje se tokrat v Križu na pokalnem srečanju ni ponovilo. Sodnik Baldelli iz Reggio Emilie je po nepričakovanem nalivu, ki se je nad Križem zgnetlo pol ure pred srečanjem, sa-lomonsko prestavil tekmo državne faze italijanskega pokala med Vesno in Liapiave na prihodnjo sredo, 24. februarja.
Kronika nogometne tekme se je morala tokrat umakniti pred meteorološko. Slabe pol ure pred sodnikovim začetnim žvižgom se je namreč nad Križem pojavil izredno temen oblak, ki je nad igrišče in vasjo ob dežju stresel še točo in igrišče za nekaj minut popolnoma pobelil. V okoliških vaseh podobnega vremenskega pojava ni bilo. Šlo je za pravo naključje, ki je udarilo ob nepravem trenutku na nepravem mestu. Posledice so bile dokaj hude. Že slabo podlago kriškega igrišča so v kratkem krasile široke in globoke luže, ki so ob preverjanju razmer igralnega pravokotni-ka sodnika Baldellija zaustavljale kotalje-nje in odbijanje žoge. Le gostje iz Veneta so potihoma upali, da bo igrišče hitro vpilo obilico vode, kar pa se po prvi preložitvi ni zgodilo. Ob 15.45 je sodnik dokončno zažvižgal konec oziroma preložitev tekme, ki bo v pričakovanju uradnega komunikeja že naslednjo sredo. Kakršnikoli poskus začetka srečanja bi še zdaleč ne bil podoben igranju sprejemljive in do-padljive nogometne tekme. Najbolj razočarani so bili seveda navijači gostujoče ekipe, ki so se v Križ pripeljali z avtobusom, manj pa domači. Pri Vesni računajo, da bodo lahko po nedeljskem premoru še bolj spočiti, medtem ko bo Liapiave moral odigrati prvenstveno srečanje. (mar)
Postavi:
Vesna: Carli, G. Kerpan, Stanich, Purič, Va-tovec, Potenza, Kosmač, Arduini, D. Colja, Božičič, Venturini. Trener: Sandrin. Liapiave: Dal Bo, Boro, Cittadini, Gagno, Bortot, Bianchi, Basei, Pettena, Abazi, Florean, Fiorotto. Trener: Piovesan.
Kapetan Vesne Edvin Carli in Liapiave sta s sodniki preverila, da se na kriškem pravokotniku ne da igrati. Žoga se v blatu in vodi sploh ni odbijala od tal.
Na fotografiji spodaj so morali navijači, ko so zapuščali tribuno, skakati desno in levo, da si ne bi zmočili čevljev
fotodamj@n
odbojka - C-liga
Zalet Sloga mora tokrat le zmagati
Drevi se bo zaključil 18. krog ženske deželne C-lige. Zalet Sloga trenerja Jasmina Čutu-riča bo ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu gostil zadnjeu-vrščeni Il Pozzo, ki doslej zbral le 5 točk (ena zmaga). Zmaga je torej za zaletovke imperativ. Trener Čuturič naj bi imel na razpolago vse odbojkarice. Pod vprašajem je le Babudrijeva, ki še ni povsem sanirala lažje poškodbe na palcu. Že predvčerajšnjim so odigrali dve srečanji. Videmski Dlf je s 3:1 premagal Rojalkennedy. Tržaški Sant'An-drea pa je bil s 3:0 boljši od Sta-ranzana.
Zaletovke bodo nato znova igrale že v soboto zvečer, ko jih čaka gostovanje v Fontana-freddi.
Sinoči: Rizzi Volley - San-giorgina, Pordenone - Volleybas 3:1, Coselli - Estvolley 0:3
www.primorski.eu1
primorski_sport face book 4
košarka - V prvenstvu under 20 elite
Breg se je maščeval Albi, jadranovci (kot člani) KO v Tržiču
Breg - Alba 70:49 (19:9, 24:16, 18:12, 9:12)
Breg: I. Gregori 8, Pugliese, Gelleni 17, L. Gregori 8, Crismani 2, Schiano 10, Bandi, Zobec 6, Giuliani 8, Coretti, Baz-zarini 11; trener Kladnik. 3 točke: Baz-zarni 1.
Breg se je Albi maščeval za poraz v prvem delu. Razen nekaj začetnih minut so domačini čvrsto držali vajeti v svojih rokah in prepričljivo vodili že ob polčasu (+18). V drugem delu so gostje poskusili s consko obrambo in nekaj minut celo nižali prednost, nato pa so gostitelji z nekaj domiselnimi akcijami pritisnili na plin in pred zadnjo četrtino je bila prednost nedosegljivih 24 točk. Pri Bregu sta tokrat izstopala Schiano in Crismani.
Falconstar - Jadran 75:62 (14:15, 18:19, 25:11, 18:17)
Jadran: Kojanec 6, Peric 3, Ušaj, Koci-
jančič 13, T. Daneu 3, Skoko, Coloni, A. Daneu 23, Cettolo 13, trener Mura, pomočnik Švab. Tri točke: Cettolo 3, A. Daneu 1, Kocijančič 1, Peric 1; PON in izključen: 35. Cettolo.
Tržiški Falconstar je bil usoden tudi za mladince Jadrana. Po rahli prednosti dveh točk po prvem polčasu so povsem odpovedali v tretji četrtini, saj niso našli pravega orožja proti agresivni obrambi igralcev Fal-constarja. Napravili so tudi več navi-nih napak.
Under 16 dekleta Polet - Concordia 76:39 (19:4, 33:21, 51:37)
Polet: Perčič 26, Furlan 8, Sosič 2, Da-nev 10, Tavčar 11, Kravos 8, Daneu 11; trenerka: Brollo. 3T: Perčič
Poletovke so po pustnem premoru ponovno stopile na igrišče in se
z drugo prvenstveno zmago veselile zaključka prvega dela prvenstva. Ekipo Concordie so poletovke premagale že v prvi tekmi v gosteh. Brollova dekleta pa se tudi tokrat niso pustila presentiti in takoj prevzele pobudo. Že v prvi četrtini so poletovke pustile nasprotnice na varni razdalji. Z dobro skupinsko igro so nato prednost tudi zrelo upravljale, končno visoko razliko pa so si priigrale zlasti z odlično igro v zadnji četrtini, ki so jo zaključile z delnim izidom 25:2. Vse igralke so dobro opravile svojo nalogo, pohvalo za nastop pa si tokrat zaslužita zlasti Martina Danev in Lara Furlan. S to tekmo se je za Polet zaključil prvi del prvenstva, ki je bil za opensko ekipo zelo naporen zaradi dolgih gostovanj in kakovostnih nasprotnic. Druga faza prvenstva bi morala biti za poletovke bolj izenačena. (ep)
namizni tenis - V Lignanu
Bronasta kolajna za namiznoteniškega igralca Krasa Mattea Parenzana
Na mednarodnem paraolimpij-skem mladinskem prvenstvu Italije je 12-letni namiznoteniški igralec zgoni-škega ŠK Kras Matteo Parenzan (na fotografiji) stopil na zmagovalni oder. V razredu 6 v kategoriji under 23 se je Parenzan uvrstil na tretje mesto. Boljša od njega sta bila le Anglež Martin Robert Perry in Čilenec Matias Nicolas Pino Lorca. Prizorišče paraolimpij-skega mladinskega prvenstva Italije je bil športni center v Lignanu. Parenzan pa je nastopil z dresom italijanske mladinske namiznoteniške reprezentance.
Kisik za krasovce v C1 -ligi
Po napovedih so Krasovi namiznoteniški igralci v državni C1-ligi spravili v žep nov zlata vrednih par točk. Zmaga proti ekipi TT Citta di Marostica pomeni mirnejšo plovbo na sredini lestvice. Pepelka prvenstva, ki je še brez osvojene točke, je Krasu odščipnila le eno piko. Končni rezultat 5:1 priča o razliki med ekipama. Že začetek je kazal na ugoden razplet rdeče-belih, saj so Katja Milič, Tom Fabiani in Dušan Michalka brez težav odpravili vsak svojega nasprotnika. Za tem se je zataknilo Fabianiju proti Renzu Rensu (1:3), nakar sta Miličeva in Michalka zaključila srečanje. Prvenstvo se bo nadaljevalo konec meseca.
Zaključil se je redni del prvenstva za nekatere deželne lige. V D1-ligi so kra-sovci bili kos še zadnjemu nasprotniku: ekipo TT Fiumicello s premagali 5:1. »Resnici na ljubo tekma ni bila med najlažjimi. Nasprotniki so pokazali dobro formo, tako da je bilo občasno treba stisniti zobe,« je dvoboj komentiral veteran Edi Bole, ki je v soboto osvojil dve točki. Prav tako je storila Claudia Micolau-cich, eno točko pa je odnesel Simone Giorgi, ki pa je nasprotnikom prepustil tudi edino točko. Vsekakor je Kras skozi celotno prvenstvo pokazal kostantnost in neporažen osvojil vrh lestvice. Play-off bo dokončno odločal o prestopu v C2-ligo. V D2-ligi pa je Kras A okusil čisti poraz z 0:5 v Latisani. Monica Mosetti, Alen Corbati in Roberto Trampus niso bili kos prvouvrščenemu Libertasu, ki je krasovcem prepustil vsega skupaj le en niz. Podobno se je zataknilo »dvojčku« Krasu B, ki je klonil proti direktnemu tekmecu TT Trieste-Sistiana s 3:5. Kljub temu pa je obdržal prvo mesto na lestvici, čeprav v družbi slednjega. Največ je prispevala Damjana Sedmak z dvema zmagama, Roberto Milič z eno, tokrat pa je bil neuspešen mladi Luca Ceppo. V D3-ligi Open so odigrali še zadnji tekmi prvenstva. Kras je z 1:5 klonil proti Polisportivi San Giorgio z edino osvojeno točko Isabelle Torrenti. Nastopila sta še Saša Paulina in Erik Farinelli. S spremenjeno postavo pa zabeležimo zmago proti Gemoni B s 4:2. Bodisi Torrenti kot Romeo Nava sta prispevala vsaka z dvema zmagama, Erik Giacomini pa je ostal praznih rok. Kras Open je prvenstvo zaključil na zadnjem mestu. (r)
22
Četrtek, 18. februarja 2016
ŠPORT
/
V Sežani za veliko noč
Mali kraški maraton bo letos padel ravno na velikonočno nedeljo. Start sežanskega polmaratona in rekreativnega 9,4 km dolgega teka bo namreč v nedeljo, 27. marca, ob 11. uri v Sežani. Proga ostaja nespremenjena: šla bo mimo Lipice, Bazovice, Padrič in Trebč do Orleka. Ob 11.20 bo na atletski stezi tudi mednarodna tekma v hitri hoji. Pri stadionu v Sežani bo tržnica kraških dobrot, športni sejem in tudi športni vrtec. Ob 10.00 bodo organizirali še pohod po živem muzeju Krasa.
Kokoš Trail 2016
V nedeljo, 13. marca, pa bo v športnem centru Zarje v Bazovici (ob 10. uri) start gorsko-tekaške preizkušnje Kokoš Trail 2016, ki ga organizirata SD Evinrude in Running World, v sodelovanju s Track&Field, Ritmo in Le Vie del Carso. Organizatorji bodo pripravili dve progi: 15-kilometrsko z višinsko razliko 500 m in 8-kilometrski tek s 300 »višinci«. Prijavite se lahko po elektronski pošti: kokos@euromarathon.it ali pa kar v športni trgovini Track&Field v Bazovici.
intervju - Dr. Samo Rugelj, maratonec, ultramaratonec, pisatelj, založnik
»Teči čimbolj do konca«
»Sam skušam teči na dolgo progo, ki se ji reče življenje, in moja ambicija je teči čimbolj do konca.«
Dr. Samo Rugelj je pred nekaj leti izdal knjigo Delaj, teci, živi, v kateri popisuje svojo izkušnjo s pripravami na maraton, ob tem pa predstavi še marsikatero zanimivost iz svojega življenja. Prijateljski tandem v sestavi Boštjan Videmšek, Žiga X. Gombač in Samo Rugelj so se pred nekaj več kot letom dni odpravili v ZDA in tam odtekli huronsko stokilometrsko tekaško preizkušnjo. Najverjetneje je odveč pri tem dodati, da je v soavtorstvu omenjenih treh ultramaratoncev nastala še ena izjemna knjiga o teku z naslovom Ultrablues. V kolikor torej že govorimo o teku, je Samo Rugelj zagotovo več kot le primeren sogovornik, ki mu velja prisluhniti.
Kot prvi tekaški preizkus v letu pri nas se vse bolj približuje letošnji mali kraški maraton. Ali se ga nameravate udeležiti?
Da, dejansko se ga bom, tudi zato, ker pade ravno na moj okrogli rojstni dan. Teklo bo vseh pet članov naše družine in še nekaj prijateljev, eni na desetko, drugi na polovičko.
O teku se vse več govori. Pišejo se knjige in to ne samo klasični priročniki o teku in tudi drugače postaja vse bolj priljubljena oblika športa. Zakaj?
Ta val se je začel že kar nekaj let nazaj. K temu so najbolj prispevali mediji, ki so teku dajali medijski prostor, potem kriza, ki je mnoge ljudi spodbudila, da se bolj ukvarjajo s svojo telesno pripravljenostjo, nekaj pa s(m)o dodali tudi pisci in založniki, ki smo izdajali knjige s tega področja. Poleg tega je tek lepa metafora življenja, marsikaj se da izpeljati iz teka na dolge proge.
V kolikor se ne motim ste se v maratonu prvič preizkusili kot najstnik, potem pa tek za domala dve desetletji odložili. Od kod ponovna potreba po teku?
Šlo je za splet različnih okoliščin. Kakih dvajset let sem bolj sedel kot tekel, čeprav sem bil v solidni telesni kon-diciji pa nisem zmogel dovolj discipline za pripravo na maraton. Spodbuda za pisanje knjige o tem se je nato ujela s tekaškim korakom in na koncu se je poklopilo: napisal sem knjigo o teku in ponovno pretekel tudi maraton (smeh).
Koliko zaslug menite, da gre v vašem primeru pripisati družinski vzgoji?
Kar veliko. Pozitivna izkušnja z gibanjem v naravi, ki jo dobi človek v mladosti, se usede in ne pozabi, tako kot vožnjo s kolesom tudi ne. Morda v najstništvu potem pride do obdobja, ko se mladostniki odvrnejo od tega, da bi tekli, se gibali, tudi zaradi upiranja staršem, družbi itn. Vendar pa kasneje, če dobijo pravo družbo, pravega partnerja in prijatelje, lahko v športnih aktivnosti najdejo skupno točko - morda spet tudi s starši. Pri meni je že bilo tako.
Kaj pa menite o teku znotraj osnovnošolskega procesa recimo pri telesni vzgoji? Ali se teku posveča dovolj pozornosti in ali je ta ustrezna?
Veliko je odvisno od posamezne-
Samo Rugelj na
postojanki na ameriškem
ultramaratonu Zion
ga učitelja. Če je ta pravi, lahko tek in vztrajnostno gibanje lepo približa učencem in jim za vse življenje ponudi pot, na kateri se lahko sprostijo in obenem razmišljajo. Vendar pa žal ni veliko takih učiteljev. Športno vzgojo nekateri jemljejo preveč na lahko in rutinsko, posledica tega pa je, da se danes vseeno giblje relativno majhen del odraslega prebivalstva.
Dotakniva se sedaj še področja knjig in vas kot pisca knjig o teku. Koliko zaslug gre pripisati recimo delu O čem govorim, ko govorim o teku, ki ga je napisal sloviti japonski pisatelj Murakami, da ste se tudi sami odločili in združili knjigo in tek?
Precej. Murakamija sem prebral kmalu po izidu v angleščini in glede na to, da sem imel za seboj že skoraj 30 let rekreativnega teka, se mi je zdelo, da bi kaj podobnega lahko napisal tudi sam. Seveda pa je bila tekaška knjiga Mura-kamija nekaj, kar je on napisal (in odtekel) mimogrede, jaz pa sem moral dati vse od sebe. (smeh)
»Sam skušam teči na dolgo progo, ki se ji reče življenje, in moja ambicija je teči čimbolj do konca,« zapišete v knjigi Delaj, teci, živi. Kaj vam pomeni tek?
Tek mi pomeni dobrodošel način gibanja, ki ga sam ali v družbi izvajam za to, da lažje in bolje funkcioniram v precej napornem delovnem ritmu. Zadnje čase prakticiram predvsem gozdni tek, kar mi omogoči, da sem med tekom povrh vsega tega še v naravi.
Koliko vam tek kroji življenje oziroma ali razumete tek kot način življenja?
V letih 2012, 2013 in delno 2014 je bil tek kar intenziven del mojega življenja, saj sem res veliko tekel in pisal o njem. Sedaj pa je zelo naravno vključen v moje življenje, pogosto se odvije mimogrede in spontano. Lani sem recimo odtekel gorski ultramaraton v dolžini skoraj 60 kilometrov, pa se sploh nisem kaj posebej pripravljal nanj.
Boštjan Videmšek, Žiga X. Gom-bač in vi ste avtorji še ene izjemne
knjige o teku z naslovom Ultrablues. Kaj je tisto, kar človeka žene dalje, da se pomeri recimo še na tako ek-stremni preizkušnji, kot je ultramaraton v Utahu?
To je bila pustolovščina v svoji najbolj izvirni obliki. Oditi s prijatelji na drug konec sveta ter ob tem odteči še najdaljši tek v svojem dotedanjem življenju. Plus o tem napisati še knjigo. V soavtorstvu. Izziv: tako telesno kot umsko.
Koliko časa ste se pripravljali?
Približno osem mesecev, resneje pa zadnje tri mesece pred samo preizkušnjo.
Katera je za vas, poleg dolžine seveda, tista najbolj bistvena razlika med tekom na maratonu in ultramaratonu?
Tempo. Maraton se kljub vsemu teče na maksimalno hiter tempo, ki ga pač tekač v nekem trenutku zmore, ultra pa se teče bolj lahkotno, počasne-
PLANINSKI SVET
je, ves čas s perspektivo, koliko je še pred teboj. Ultra je dolga, zato se je je treba lotiti spoštljivo in počasi, maraton pa se teče bolj na polno.
Kaj se dogaja s psiho ultramara-tonca na tovrstni preizkušnji?
Pomembno je, da približno veš, kaj te čaka, da si pripravljen na telesna nihanja med preizkušnjo. Drugače pa imaš ves čas ogromno dela z razmišljanjem o usklajenem delovanju telesa, njegovi hidraciji in energetskem stanju, psiha je ves čas (vsaj pri meni) polno zaposlena.
Ali nam za konec lahko zaupate vaš naslednji projekt (na pisateljski ali pa na tekaški poti)?
Najprej odteči »vašo« kraško po-lovičko s svojo ženo, ki bo na tej cestni razdalji tekla prvič. Potem pa dokončati knjigo kratkih zgodb s tekom kot rdečo nitjo in naslovom Na dolge proge! Izide jeseni. Upam! (smeh)
Robi Šabec
v avstriji
Z rekreacijo prihranili v zdravstvu
S športom za vse in športno rekreacijo so v Avstriji v letu 2013 prihranili 712 milijonov evrov v zdravstvu, kar je trikrat toliko, kot 15 let pred tem. Študija univerze na Dunaju še enkrat več razkriva, da ukvarjanje s športom deluje preventivno predvsem proti modernim boleznim našega vsakdana. Rekreativni šport je posebej učinkovit pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, diabetesa, pa tudi raka in poškodb hrbtenice. »To, da je prihranek tako velik in da se je po-trojil, gre predvsem na račun stroškov zdravljenja modernih bolezni, ki so običajno posledica pomanjkanja gibanja,« pravijo znanstveniki v Avstriji.
Skupni prihranek zdravstva je znašal več kot milijardo evrov, a je temu treba odšteti stroške zdravljenja športnih poškodb, teh je bilo v letu 1998 98.000, leta 2013 pa kar 194.000. Strošek zdravljenja je s 302 milijona evrov narasel na 398 milijonov evrov. »Poškodb je veliko več, saj se vse več ljudi ukvarja s športom, pa tudi sta-tistka spremljanja poškodb se je močno izboljšala. Nižji stroški zdravljenja športnih poškodb, ti so s 3050 evrov padli na 2050 evrov, pa so posledica boljšega preventivnega dela in vse varnejše športne opreme.« (sta)
13 Obvestila
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 21. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča na krožišču na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 3405814566 (Valentina).
AŠD BREG organizira vsakoletni smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 21. februarja. Zbirališče pred občinsko telovadnico v Dolini ob 6.45 in na Proseku, obrtna cona pri bencinskemu servisu Adriaenergy, ob 7.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije in vpisnine 3495196951 (Aleš), 3313801505 (Katja), 3406483572 (Matej), 3382743639 (Tanja), 3484718440 (Martina).
ŠZ SOČA v sodelovanju z ZSSDI organizira v nedeljo, 21. februarja, v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki. Začetek od 14.30.
SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira od ponedeljka, 22. februarja, tečaj samoobrambe v prostorih osnovne šole Salež, dvakrat tedensko, ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 ure. Eno brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki Občine Zgonik, prijave pošljite na protocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Za informacije: 3492566134 ali 3473955129. SK DEVIN v sodelovanju s ZSSDI, SK Snežnik in SD Stjanž organizira 28. Pokal prijateljstva treh dežel - 12. Memorial »Lucijan Sosič« v okviru letošnjega Primorskega smučarskega pokala. Veleslalomska tekma bo v nedeljo, 28. februarja, v kraju Forni di Sopra. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali pa na 3358416657 - 3402232538.
Planinska zveza Slovenije:
okolju in družinam prijazne planinske koče
Slovenska planinska društva upravljajo 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega je 163 oskrbovanih planinskih koč. Planinska zveza Slovenije (PZS) je doslej 40 med njimi podelila certifikate, da so bodisi okolju, bodisi družinam prijazne koče, nekatere pa se ponašajo kar z obema certifikatoma. Cilj projekta Okolju prijazna planinska koča je zagotavljati do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč, namen projekta Družinam prijazna planinska koča pa je privabiti na koče otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo dobro počutili in se radi vračali. Oba certifikata je pred leti uvedla Planinska zveza Nemčije, naknadno so k akciji pristopile tudi planinske zveze Avstrije, Južne Tirolske in Slovenije, so sporočili iz PZS.
»Na planinski zvezi smo prepričani, da koče z enim ali obema certifikatoma pridobijo na ugledu in so zato bolj obiskane, saj pravimo, da dober glas seže v deveto vas. Planinci in tudi drugi obiskovalci naših koč se vedno bolj zavedajo, da je treba na planinskih kočah najti kompromis med udobjem in skrbjo za okolje,« ob tem pravi nosilec projektov Drago Dretnik iz gospodarske
komisije pri PZS.
Z obema certifikatoma se med drugim ponaša Kočo na Blego-šu, ki sodi pod okrilje Planinskega društva Škofja Loka. Certifikat okolju prijazna planinska koča so prejeli leta 2013. Kot pojasnjuje podpredsednik društva Jože Stanonik, so pogoje izpolnili tako, da so kočo v celoti komunalno opremili, poleg tega v objektu uporabljajo varčne žarnice, kurijo z drvmi, v sanitarijah uporabljamo razgradljiva čistila in papir, uredili so tudi elektriko iz omrežja in tako odpravili agregate.
Da so leto dni pozneje pridobili še certifikat družinam prijazna planinska koča, so ponudbo hrane prilagodili otrokom, v koči uredili otroški kotiček s slikanicami, ob koči postavili igrala, z ograjicami na posteljah pa so poskrbeli tudi za varnost v sobah.
Certifikata veljata za štiri leta, nato pa jih morajo planinske koče, če se še želijo z njima ponašati, obnoviti.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 18. februarja 2016
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.40 Aktualno: Porta a porta
RAI2
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.10 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole
21.15 Film: Nemico pubblico (dram., '09, i. J. Depp, C. Bale) 23.30 Gazebo
_RAI4_
13.05 Heroes 14.35 Fairy Tail 15.30 Streg-he 17.45 Novice 17.50 Rookie Blue 19.20 Atlantis 20.10 Ghost Whisperer 21.10 Film: 2 single a nozze (kom., '05, i. O. Wilson) 23.15 Orange is the New Black
_RAI5_
13.55 Wild Africa 14.55 India selvaggia 15.50 I grandi della letteratura italiana 16.45 Memo - L'agenda culturale 17.35 Ubiq - Metamorfosi 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.45 Gerusalemme: nascita di una citta 19.40 Andy Warhol's Factory People 21.20 Opera: Cenerentola 0.05 Lo stato dell'arte
RAI MOVIE
14.05 Film: Due agenti molto speciali (kom., Fr., '12) 15.50 Film: Comincio tutto per caso (kom., It., '93, i. M. Buy) 17.25 Novice 17.30 Film: Una carriera a tutti i costi (kom.) 19.00 Film: Le avventure di Pinocchio (pust.)
Nad.: Pasión prohibida 20.35 Nad.: Terra Nostra 21.20 Nad.: Un caso di coscienza 22.20 Nad.: Violetta
_RETE4_
6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Le avventure del capitano Hornblower, il temerario (pust., '51) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: ...altrimenti ci arrabbia-mo! (kom., '74, i. B. Spencer, T. Hill)
6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 10.55, 13.30 Rubrike 10.25 Cronache animali 12.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee
23.30 Film: Il castello (akc., '01, i. Redford)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 23.30 Film: Coco avant Chanel - L'amore prima del mito (biogr., '09, i. A. Tautou)
_ITALIA1_
6.45 Risanke 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Red (akc., '10, i. B. Willis, H. Mirren, M. Freeman) 23.30 Mag-gioranza Assoluta
_IRS_
13.25 Film: Uomini contro (voj., '70) 15.25 Film: In nome del Papa Re (zgod., It., '77, i. N. Manfredi) 17.25 Film: L'importanza di chiamarsi Ernest (kom., '02, i. C. Firth) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Profumo - Storia di un assassino (triler, '06, i. D. Hoffman)
LA7
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: McBride 18.20 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita
LA7D
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 Serija: Crossing Jordan 18.55 Dnevnik
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.35 Košarka: Pallacanestro Trieste - Tea-te Chieti 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
LAEFFE
21.15 Film: Papillon (krim., '73, i. S. McQueen, D. Hoffman) 23.55 Film: Womb - Il grembo di Rebecca (dram., '10, i. E. Green)
RAI PREMIUM
12.45 Nad.: Un posto al sole 13.40 Nad.: Il maresciallo Rocca 14.35 Serija: Nero Wolfe 15.25 Serija: Squadra Speciale Vienna 16.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 16.20 Nad.: Cuori rubati 16.50 Nad.: Un medico in famiglia 18.45 Novice 18.50 Nad.: Il paradiso delle signore 19.45
CIELO
12.15 13.15 Junior MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 Tiny House - Piccole case per vivere in grande 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fra-telli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Af-
fari di famiglia 21.10 Film: Scintille d'amo-re (kom., '01, i. S. Tucci)
_DMAX_
12.30 Property Wars 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.05 19.30 Nudi e crudi 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 21.10 Due macchine da soldi 22.00 Auto da rockstar 22.55 Salt Lake Garage
SLOVENIJA1
6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.55 Turbulenca 12.20 Nan.: Vrtičkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Živeti kamen 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Težišče 15.4018.05 Risanke in otroške serije 16.30 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
SLOVENIJA2
7.00 19.05 Risanke in otroške odd. 9.00 Konci in začetki 9.30 Na lepše 10.10 Kino fokus 10.50 Slovenski magazin 11.30 17.00 Halo TV 12.35 Dobro jutro 15.50 Čas za Manco Košir 18.00 Nan.: Fina gospa 19.10 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok.: Turki - Muslimanski evropski vladarji 21.25 Film: Maščevanje (dram.) 23.20 Dok. serija: To je bila naša vojna
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 15.00, 23.45 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evro-novice 14.40 19.45 Avtomobilizem 15.30 Najlepše besede 16.00 Ciak Junior 16.25 Dok.: K2 16.55 Slovenski magazin 17.20 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 20.00 Film: Pa-quito (druž.) 21.10 Dok.: Vrnitev 21.50 Drobtine... 22.15 Glasba zdaj 23.20 Sledi
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 8.5010.45, 12.10 Tv prodaja 9.05 Film: Obuti maček (anim.) 11.15 Dr. Oz 12.40 Moja mama kuha bolje! 13.40 Nan.: Zdravnica malega mesta 14.40 Nad.: Plamen v očeh 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 16.45 18.55, 23.10 Novice in vreme 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 18.00 Nan.: Trdoglavci 20.00 Nad.: Usodno vino
21.00 Film: Zavetje (dram.) 23.45 Serija: Kosti
_KANAL A_
7.0018.00 Svet 7.5514.05 Nan.: Blažen med ženami 8.20 16.35 Nan.: Vice v predmestju 8.45 Risanke 9.15 17.05 Serija: Komisar Rex 10.1511.30, 13.35 Tv prodaja 10.40 Serija: Nikita 11.45 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 14.35 Film: Lepotilni salon (kom.) 21.00 UEFA Liga Evropa: Sporting Lizbona -Bayer Leverkusen 23.00 UEFA Liga Evropa: vrhunci dneva
PLANETTV
11.55 Tv prodaja 12.30 23.35 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.00 Ellen 15.00 22.40 Serija: Preiskovalci na de-
Četrtek, 18. februarja Canale 5, ob 23.30
VREDNO OGLEDA
Coco avant Chanel. L'amore prima del mito
Francija 2009 Režija: Anne Fontaine Igrajo: Audrey Tautou, Alessandro Nivola in Marie Gillain
Gabrielle "Coco" Chanel se v mladosti preživlja s šivanjem in prepevanjem v cabarejih in edina možnost, ki jo ima za lagodnejše življenje je, da postane ljubica bogatega plemiča. Med ljubimčevimi prijateljicami uspe vzbuditi pozornost s svojim, za tiste čase nenavadnim slogom oblačenja, in sčasoma prične zanje izdelovati klobuke. A to vseeno ni zgolj zgodba o revnem dekletu, ki ji je uspelo. Predvsem je namreč zgodba o osebi, ki čuti spremembe v času korenitih kulturnih in družbenih sprememb.
Film prikazuje zgodnja leta naslovne junakinje, slavne modne kreatorke, ki je pripomogla k korenitim spremembam globalnih modnih trendov. Skozi zgodbo Coco Chanel film prikaže čas v katerem je živela, predvsem pa vlogo žensk v družbi.
lu - N.C.I.S. 15.55 Nad.: Esperanza 17.00 Serija: Castle 18.00 Glej, kdo kuha 19.00 21.50 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Dobre mrhe (kom.) 22.10 Ta teden z Juretom Godlerjem
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki (Bruno Križman); 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Tone Partljič: Slišal sem, kako trava raste - spominske črtice, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba;19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije Primorske; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo.
11.25 14.10, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.20 Bourdain: Cucine segrete 15.15 Chef Sara in Europa 17.05 Il cercatore dei venti 19.05 Jamie Oliver in America 21.05 Film: The Innocent (dram., '93, i. A. Hopkins) 23.20 Serija: Omicidi tra i fiordi
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
Oddaja Z goriške scene ob 14.10 vsebuje napoved nedeljskega dogodka v organizaciji glasbenega centra Emil Komel, ki je posvečen spominu Silvana Ker-ševana, v ospredju pa bo tudi nov ciklus predavanj Skupnosti družin Sončnica. Gostja Literarnih pogovorov ob 18.00 bo publicistka in prevajalka Jolka Milič, ki je pred desetimi dnevi praznovala 90 let. Ena najbolj znanih, plodovi-tih in neutrudnih prebivalk Sežane se lahko ponaša z izjemno bogato ustvarjalnostjo, za katero je prejela vrsto nagrad. Ob avtoričinem visokem življenjskem jubileju sta izšli tudi dve njeni novi publikaciji in sicer dvojezična slovensko-italijanska antologija Poesia bla bla bla ... in brošura z naslovom Jolkizmi. Jolka Milič je tudi zvesta spremljevalka družbenopolitičnega dogajanja na Slovenskem in se z raznimi polemičnimi dopisi večkrat oglaša v javnih občilih tako v matici kot zamejstvu.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f |
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 18. februarja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Danes: ob 0.56 najnižje -5 cm, ob 6.50 najvišje 29 cm, ob 13.39 najnižje -43 o	cm, ob 20.07 najvišje 23 cm.
p Jutri: ob 1.43 najnižje -12 cm, ob 7.37 najvišje 35 cm, ob 14.13 najnižje -50 cm, ob 20.35 najvišje 30 cm.
Morje je razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C.
Kanin - Na Zlebeh . . .280	Piancavallo...... . . . .120
Vogel..................33	Forni di Sopra.......120
Kranjska Gora.........30	Zoncolan.............100
Krvavec...............40	Trbiž .................156
Cerkno................../	Osojščica..............90
Rogla..................40	Mokrine .............200
Tudi papež lahko izgubi živce
CIUDAD DE MEXICO - Papež Frančišek je med obiskom v Mehiki za trenutek izgubil živce oz. se razjezil, kar zanj sicer ni običajno. Vse skupaj se je dogajalo na stadionu v mestu Morelia, kjer je argentinski papež vodil slovesnost, ki se je je udeležilo več sto tisoč mladih. Po slovesnosti se je spustil z odra do prve vrste, v kateri so bili invalidni otroci, za njimi pa je stala navdušena mladež, ki je svetega očeta prosila za rožne vence in se ga skušala dotakniti. Nekemu mladeniču je pri tem 79-letnega Frančiška uspelo močno potegniti za roko, zaradi česar je padel na invalida pred njim. Sveti oče se je hitro pobral, poljubil otroka na vozičku in se mu nasmehnil, a obraz se mu je takoj zatem pomračil, zatem pa je objestneža z jezno dvignjeno roko nadrl: »Ne bodi egoist, ne bodi egoist!«
Umrl režiser Andrzej Zulawski
paris - Skupina Eagles of Deth Metal se je spomnila Bataclana
Frontman skupine je med koncertom zapustil oder in objel preživelo oboževalko
PARIZ - Ameriška skupina Eagles of Death Metal je v torek sklenila svoj koncert v pariški dvorani Olympia. Nastopila je za preživele v novembrskem terorističnem napadu v koncertni dvorani Bataclan. Nastop bi lahko med oboževalci vzbudil občutke travme, vendar je glasbenikom uspelo poskrbeti za dobro razpoloženje. Ob zaključku koncerta so oboževalci pristali v objemu drug drugega, frontman skupine Jesse Hughes pa je med koncertom zapustil oder in objel preživelo oboževalko.
Nekateri strokovnjaki so odločitev rock skupine označili kot prezgodnjo vrnitev na pariški koncertni oder, vendar je večer minil brez zapletov.
Koncert označuje nov začetek tako v življenju oboževalcev kot tudi članov zasedbe. Eagles of Death Metal so prišli na oder med predvajanjem pesmi Paris Wakes Up v ozadju, ki predstavlja potret mesta, kjer se začenja nov dan. Skupina je koncert odprla s pesmijo I Only Want You.
Eden izmed oboževalcev je povedal, da je po 40 minutah koncerta pogledal na uro, saj je prav po slabi uri novembrskega koncerta prišlo do terorističnega napada. Eagles of Death Metal so že pred časom povedali, da si želijo biti prva skupina, ki bo nastopila ob ponovnem odprtju Bataclana. To naj bi se zgodilo konec letošnjega leta. Zasedba je sicer po napadih v Parizu že nastopila 7. decembra. Pridružila se je enemu od koncertov irske rock skupine U2 v areni AccorHotels. Na koncu nastopa Ircev so skupaj zaigrali in zapeli ganljivo izvedbo pesmi People Have The Power ameriške pevke Patti Smith. Ameriška zasedba je zaigrala tudi svojo uspešnico I Love You All The Time. (sta)
Gledališče, v katerem je nastopila kalifornijska skupina
ansa
El Nino ogroža življenje afriških otrok
JOHANNESBURG/NAIROBf - V vzhodni in južni Afriki zaradi hude podhranjenosti potrebuje zdravstveno pomoč skoraj milijon otrok. Dve leti neenakomernih deževnih in sušnih obdobij skupaj z vremenskim pojavom El Nino močno ogrožajo življenje najranljivejših otrok, ki jim grozi pomanjkanje hrane, vode ter bolezni. Lesoto, Zimbabve in večina provinc v Južni Afriki so zaradi naraščajočega pomanjkanja virov preživetja razglasili naravno katastrofo. V Etiopiji bo število ljudi, ki potrebujejo pomoč v hrani do konca leta 2016 predvidoma naraslo iz 10 na 18 milijonov. Po podatkih Unicefa v Etiopiji zaradi dveh sezon brez dežja skoraj šest milijonov otrok potrebuje pomoč v hrani. V Somaliji sta bili več kot dve tretjini tistih, ki potrebujejo nujno pomoč, primorani zapustiti svoje domove. V Keniji močno deževje in poplave še pospešujejo izbruhe kolere. V Lesotu je ogrožena kar četrtina prebivalstva. V Zimbabveju se 2,8 milijona ljudi spopada s pomanjkanjem hrane, povečuje pa se tudi tveganje za razvoj bolezni, ki se prenašajo prek vode, še posebej driske in kolere. V Malaviju 2,8 milijonom grozi pomanjkanje hrane, delež hudo pod-hranjenih ljudi, pa je od decembra 2015 do januarja 2016 narasel za 100 odstotkov. V Angoli približno 1,4 milijona ljudi ogrožajo ekstremni vremenski pogoji, 800.000 pa se jih spopada s pomanjkanjem hrane. Unicef bo za humanitarno pomoč v teh državah potreboval okoli 155 milijonov ameriških dolarjev.
VARŠAVA - V 76. letu starosti je umrl francoski režiser poljskega rodu Andrzej Zulawski. Zulawski, ki je lani na filmskem festivalu v švicarskem Locarnu za film Cosmos prejel nagrado za režijo, je umrl po dolgotrajni bitki z rakom. Rodil se je v okupirani Poljski leta 1940. Ko je bil star pet let, se je s straši preselil v Pariz, kjer je pozneje študiral na Sorbonni. Za njegove filme so značilni precejšnja doza nihilizma, surova erotika in brezupnost, ki so se porodili iz izkušnje druge svetovne vojne. Zulavski je med drugim režiral tudi filma Tretji del noči (Trzecia czesc nocy, 1971) in Vrag (Diabel, 1972).
praga - Izvedli njuno kantato
Mozart in Salieri si nista bila v laseh
PRAGA - V torek so prvič po 200 letih izvedli nedavno odkrito kantato avstrijskega skladatelja Wolfgan-ga Amadeusa Mozarta ter italijanskega skladatelja in dirigenta Antonia Salierija. Dve stoletji izgubljena kanta-ta prinaša nov pogled na intenziven odnos med klasičnima mojstroma.
Nemški muzikolog in skladatelj Timo Jouko Herrmann je novembra lani v praškem glasbenem muzeju odkril kantato To Ophelia's health (Per la ricuperata di Offelia). Po nadaljnji razčlenitvi jo je pripisal Mozartu in Sa-lieriju, po njegovih besedah pa delo iz leta 1785 predstavlja ključ do razumevanja odnosa med skladateljema. Njun odnos označuje kot kolegialni in ne rivalski, kot ga vidijo nekateri. Dodal je, da je omenjena kantata tudi edino skupno Mozartovo in Salierijevo delo.
Po besedah glasbenika Lukasa Vendla je del kantate, ki jo je ustvaril Mozart, bolj dramatičen, Salierijev del pa v izvedbo prinaša liričnost. Vendl je štiriminutno kantato v torek uglasbil na čembalu.
Pri ustvarjanju kantate, naslovljene To Ophelia's health (Per la ricuperata di Offelia), je sodeloval še neznani glasbenik Cornetti. Kantata spremlja tudi libreto italijanskega pesnika Lorenza Da Ponteja, ki je posvečen angleški sopranistki Nancy Storace.
Odkritje kantate je še posebej zanimivo, saj legenda pravi, da je Salieri odigral vlogo pri Mozartovi smrti. Zastrupil naj bi ga iz ljubosumja, saj da ni prenesel njegove nadarjenosti. Legenda se je prvič pojavila v Puškinovi drami Mozart in Salieri, leta 1984 pa še v filmu Amadeus, za katerega nekateri zgodovinarji menijo, da je Salierijevo rivalstvo z Mozartom prikazano pretirano. Film je bil posnet v češki prestolnici, kjer je Mozart nekaj časa tudi živel.
V Pragi so leta 1787 gostili premiero Mozartove opere Don Juan, ki je na Dunaju doživela mlačen sprejem. Leta 1791 pa je v Pragi debitiral z opero Titus. Letošnje leto označuje 260. obletnico Mozartovega rojstva in 225-le-tnico njegove smrti. (sta)
Mozart