54. številka. V Ljubljani, dne 20. novembra 1915. II. leto Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje. DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — Iiiseiaii z enost. lpnimipeti { vrsticami se zaračunavije in sicer: pri enkratni javi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Same priprave. V svetovnem vrvenju je nastale povsem novo življenje. Mirnemu opazovalcu se zdi, kakor bi se vračalo na svet polagoma običajno družabno življenje in bi nastajala dva1 svetova: vojni organizem in organizem civilnega prebivalstva. Vojna opravlja svojo nalogo, civilne, zlasti pa gospodarske združbe, politiške meščanske stranke in propagatorji za mir se shajajo, se posvetujejo in kujejo načrte za bodočnost, za svoj obstanek in za njih prospe-vanje po vojni. Doslej o vseh teh stvareh nismo či-tali po časopisju obširnejših poročil. Listi so le poročali, da so socialni demokrati na Ruskem, deloma na Angleškem, v Rumu-niji, v Srbiji itd. nastopali odločno proti vojni. Odkar se je pa pojavil glas v angleški zbornici lordov proti vojni, prihajajo od vseh strani poročila, da so na Francoskem tudi siti vojne, da je Italijanom žal, ker so vstopili v vojno, da je Rusija nezadovoljna s svojimi zaveznicami in podobne stvari. Vsi ti dogodki so opogumili meščanske stranke, da so jele objavljati obšir-neja poročila o- svojih posvetovanjih, načrtih in sklepih. Ti privilegirani sloji imajo tudi sedaj popolno svobodo, ker se pečajo s problemi, kako izvedejo in utrdijo1 svoje meščansko politiško in gospodarsko stališče, na katero se naslanja sedanja družabna organizacija države. Za politiški in gospodarski razvoj po vojni pri nas sta se vršili dve posebno-važni posvetovanji,: zborovanje avstrijskih industrijcev ter zborovanje nemških in avstrijskih nemških politikov. O zborovanju industrijcev poročajo: Na zborovanju osrednjih zvez avstrijskih industrijcev na Dunaju je rekel predsednik Vetter glede gospodarskega razmerja do Ogrske, da upamo, da krvavi nauki vojske ne bodo ostali brez sadu in da sme in more nagodba med obema polovicama služiti samo- enemu cilju: okrepitvi sile monarhije. Ostati mora enotno carinsko in gospodarsko ozemlje, kar ni samo sebična zahteva avstrijske industrije, ampak tudi temelj bodoče gospodarske moči monarhije. Politično zvezo z Nemčijo se mora izpopolniti, z gospodarskim zbližanjem. Potreba o gospodarskem, zbli-žanju med Avstrijo in Nemčijo mora rav-uotako globoko prodreti v ljudsko zavest, kakor s-o nemški narod in avstrijski narodi spoznali kot nekaj samoumevnega, da1 se ohrani politična in vojaška zveza. Danes pa še nismo prav nič poučeni, kakšno stališče zavzema vlada. Zato se mora industrija temeljito baviti s tem vprašanjem, da spravi s pota obile težkoče in vlado vzbudi do iniciative. Na zborovanju so sprejeli resolucijo!, kjer je rečeno, da zdaj ni mogoče skleniti končnoveljavne pogodbe z Ogrsko, pač pa je takoj treba začeti s predpripravami. Takoj je treba stopiti v razgovor z Nemčijo glede bodočega gospodarskega razmerja. Avstrijski industrijci imajo v tem pogledu to stališče: Z ozirom na naše posebne gospodarske interese je strerniti, za tesno gospodarsko zvezo, v kateri se s pogodbo določi, da je trgovska politika skupna stvar. Želeti je, da se to razmerje tako uredi, da se morejo druge države pridružiti. Postaviti je treba temelj srednjeevropskemu gospodarskemu bloku. Nagla-šaii so tudi važnost Balkana za Avstrijo in Nemčijo. Obširno se je govorilo tudi o draginji in nezadostnih vladnih odredbah. V posebni resoluciji zahtevajo industrijci, da je treba preskrbo z živili boljše organizirati in radi javnega blagra bolj krepko omejiti posameznika in njegovo pravo. Seveda med Avstrijo- in Ogrsko ne sme biti razlike. Po bistvu nagodbe in v zmislu skupnosti bi morali Avstrija in Ogrska glede preskrbe z živili tvoriti skupno ozemlje, v katerem se svobodni promet ne sme zavirati in pri preskrbi z živili ali njihovi prodaji nuditi eni polovici posebne koristi na škodo druge polovice. Industrijci zahtevajo od vlade, da vsa vprašanja glede živil združi, enotno in obsežno uredi in takoj sestavi komisije za določitev cen. Minuli teden s-o pa imeli tudi nemški in avstrijski nemški politiki zborovanje v Monakovem na Nemškem, ki se je potem nadaljevalo v Saleburgu. To bolj politiško zborovanje se je vršilo v Saleburgu pod predsedstvom prezidenta avstrijskega državnega zbora dr. Sylvestra. Iz Nemčije so prišli predsednik pruske poslanske zbornice baron Zedtwitz in po-> slanci Gothein, Miiller in Neumann; izmed: avstrijskih nemških politikov pa so prišli bivši minister Schreiner, Dobernig, Gross, Dinghofer, Urban, Roller, Stolzei in Beurle. Enako kakor se brigajo za svojo bodočnost industrijalci in nacionalni politi-čarji, se gibljejo po vsej monarhiji tudi agrarci in preračunjavajo, kje bi se še dala zagotoviti kaka ugodnost zanje. V državah pa niso samo ti sloji, v državah je velika večina delovnih ljudi, ki pa hočejo odločevati o njih usodi stranke — seveda v svojem interesu —, o katerih prav lahko trdimo, da se organizirajo ne le v namen skupnega dela, v pospeševanje produkcijskih, prometnih in trgovskih pomočkov, marveč tudi zato, da ustvarijo močno bojno črto proti zahtevam delavstva. To je povsem naravno, in veliki tepci bi bili, če bi tega ne storili, ker imajo mnogo več pomočkov in moči na svoji strani kakor neorganizirani produkcijski sloji. LISTEK. Menih Rasputin. »Birševija! Vjedomosti« sporoča o tem na ruskem dvoru priljubljenem možu, ki je imel dolgo časa velikanski vpliv na carja, a je nedavno prišel na dvoru v nemilost, naslednji življenjepis: Cim bolj se je večalo materialno blagostanje Rasputinovo, na hvalo zbirke »za stavbo hiše božje« med bogaboječimi in dobrimi vernimi ljudmi, tem večji je bil vpliv in oblast, ki ju je Rasputin pridobival najprej v majhnem krogu prebivalcev domače vasi, med‘katerimi je bil najbolj vnet zanj skrinjar Strjapčov; pozneje je volil Rasputin za svoj delokrog Tjumen. Obdajali so ga njegovi prijatelji, ki so uživali dobrote iz njegovih nedolžnih prejemkov in razširjali njegove »nauke«. Rasputin je vedno pravil: »Prepoznam vsakega človeka«. In res je prepoznal naklonjenost kmetov in si-roinašnejih slojev k sektirarstvu in ljubezni do božje resnice. »Iščete pot k bogu«, je rekel svojim Prijateljem, »in jaz poznam pot, ki vodi k njemu in pokažem vam jo«. Propaganda zaRasputinizem se je pričela z velikanskim fetišizmom. Na dvorišču svoje hiše pri fari Po-krovskoje so Rasputin in njegovi prvii častilci izkopali globoko jamo in postavili vanjo navadni železni trinožnik namesto darovalne mize (altarja). »Pričela se je molitev,« pripovedujejo prebivalci iz Pro-kovskoja. »V jami so zanetili velik ogenj, postavili tja trinožnik in razgrnili ogenj. Ko so nekaj časa molili, so pričeli skakati z ženskami čez ogenj. In ko je ogenj po^-gasil, so se pričele sramnosti. Kar skušali so se med seboj. Vprašali smo Gri-ška, (okrajšava za Rasputinovo predirne Gregorij): »Kaj delaš, pijani nepridi- prav?« A odgovarjal je: »Brez greha ni kesa; greh je zaradi kesa, greh je prav tako všeč bogu kakor dobro delo-, brez grehov ni dobrih del in ni kesa.«,Takp je razlagal Griška svojo pobožnost. Sramotno je bilo tol Ce bi Rasputin ne bil dobil pozneje »visokih« pokroviteljev, bi se bila oprijela njegovih »naukov« kvečjemu le fanatiška sekta, kakor so »bičarji« ali, kar je še verojetneje, sploh ne bi bil imel vpliva. Rasputin pa ni deloval samo med kmeti, marveč je poiskal pomočke in pota. da se je vdomačil tudi med najgorenjimi desettisoči. »Le počakaj,« je rekel svojemu prijatelju Strjapčjo-vu, pridem še v najfinejše sobane, boš videl!« V Strjapčjovovi hiši se je sedaj naselil Rasputin? Tam se zbirajo njegovi prijatelji in častilci. Svojega »pastirja« izkoriščajo s tem, da si prilaščajo majhen del njegovih prejemkov. Nenadoma je menjal Rasputin svoj značaj. Nehal je piti, postal je zamišljen, postil se je. Spremenil se je tudi na zunaj. Nosil je dolge lase, njegovo lice je dobilo izraz prosvetlenca. Bos, v mrazu in slabem vremenu, je obiskoval samostane, toda povsod so se ga čimprej iznebili. »Dva, tri dni je ostajal v samostanu, pa so že vedeli, koga imajo pri sebi,« pripovedujejo njegovi častilci. »Opažali so, da se Griška kaže svetega, in da hoče postati imeniten in da mu je vse drugo postransko« — no, in tako- ga pode povsod. Vrhutega lazi Griška vedno za ženskami. Vede se obenem nedostojno in pravi: »Grešim, da se kesam«. Tako je z Griško. V tej dobi.se je Griška seznanil z ne-kim škofom, ki ga je potem zagovarjal. I Po njem- je dobil Rasputin dostop v žen- Vsa znamenja kažejo, da bo po vojni organizacija šele pravzaprav zadobila svoj pomen: podjetniška organizacija za podjetnike, delavska organizacija pa za delavce. Organizacija je bodoča družabna potreba in le velik tepec ter škodljivec bo ostajal zunaj organizacije. Podjetniki vedo ceniti pomen organizacije; tudi mnogo delavcev se že zaveda nje pomena, mnogo jih je pa še, ki se organizaciji posmehujejo, malomarno govore o njej. Tem delavcem kličemo že sedaj, da so grdi izdajalci svojih interesov, interesov svojih tovarišev in delavstva sploh, če zanemarjajo organizacijo. Organizacija danes ni več potreba posamezne politiške stranke, posamezne klike, marveč je družabna, življenska potreba. Kdor danes ni prijatelj organizacije, ta je prijatelj suženstva — prijatelj svojega lastnega pogina, pa bodi kdorkoli. Človeška družba mora hrepeneti po svobodi, mora uvesti pravične socialne razmere, mora zagotoviti delavstvu enakopravnost, kar se pa zopet zgodi le, če delavstvo samo to zahteva potom svojih organizacij, ki streme za temi; cilji. Bodoči gospodarski boi. Dočim se nahajamo v najkrvavejih bojih svetovne vojne in vsak zdravo čuteč človek hrepeni po cilju vojne, po miru, pripravlja čveterozvezno časopisje za čas po- vojni zopet novo vojno, ki bodi enako krvava kakor sedanja, čeprav naj se izvojuje z drugačnim orožjem. Enten-tino časopisje zahteva namreč, da naj se po vojni proglasi gospodarska blokada ali bojkot nad Nemčijo, Avstro - Ogrsko in vsemi državami, ki so sedaj v prijateljstvu s tema državama; zaprejo naj se svetovnemu trgu, da se polagoma uniči njih industrija in prebivalstvo1. Ta buda-lost ima svoj izvor, če se prav spominjamo, v Franciji, ki jo angleški narodni gospodarji vrlo podpirajo, in da nekoliko olepšajo objektivnost tega prestopka na-pram drugim državam, zlasti nevtralnim, ga hočejo naperiti le proti osrednjima državama, češ, da se tudi ti dve carinsko-politiško združita1. Ententaši trdijo, da uvedejo1 blokado le v svojo' obrambo, če- ške samostane, in kmalu nato je prišlo do velikega škandala, o katerem pa zaradi takratnih cenzurnih razmer niso smeli časopisi ničesar poročati. Rasputin je pri svojem »romanju« po ženskih samostanih posilil več samostanskih sester in nun. O stvari je izvedela Sveta sinoda. Obenem pa se je vršila tudi obravnava glede Ras-putinove sekte v vasi Pokrovskoje in opravljanja molitev v jami. Na obe stvari so na Ruskem kmalu pozabili. Revizorji so po prizadevanju Rasputina dobili kmalu potem škofijske stolice ... Takrat namreč, ko se je imela vršiti revizija, je imel Rasputin že vpliv in moč. Svojim prijateljem je rekel sedaj: »Zdaj zmorem vse!« Pričela se je nova doba Rasputinove-ga življenja. Storil je zaobljubo in je naznanil svojim prijateljem in častilcem, da sporoče njegove namene čim glasneje javnosti. »Sebičnost in greh gospodarita v naših samostanih. Vzrok imamo, da delamo pokoro pred našimi svetimi očeti. Obiskati hočem te kraje.« Rasputin je potoval bos po svetih krajih. Toda kakor prvič, so ga podili povsod tudi sedaj. V tem času se je seznanil z duhovnikom Ivanom Kronštatskim, ki je Rasputina pregledal in mu rekel: »Rasputin ti je | mur so verovali tudi socialistiški politiki v čveterozveznih deželah ter so, namesto da bi se uprli takim načrtom, hoteli dopovedati osrednjima državama, da pomeni njiju carinska združitev izzivanje nasprotnikov. Glede tega vprašanja pa ne more biti med socialisti različnih mnenj. Vsako nasilno odtezanje svetovnega trga in vsako omejevanje zgodovinsko potrebne gospodarske ekspanzivnosti (razteznosti) bi ne bilo najzadnje velika nevarnost za delovno ljudstvo. Prav sedanja vojna je dokazala z brutalno jasnostjo, koliko trpe vsi neimoviti sloji zaradi zaprtja svetovnega trga in oviranja proste zamene blaga med posameznimi deželami. Ideja čveterozve-ze, da bi izključila osrednji državi od svetovnega trga, je na radost naletela na odpor tudi pri malih in nevtralnih državah, da, celo v Italiji so se streznili ter že vnaprej odklanjajo iz stvarnih inpolitiških razlogov bodočo gospodarsko vojno. V najuglednejšem časopisu »Nuova Antologia« izjavlja izdajatelj, češ, da je blodnja tak načrt, ker bi blokada osrednjih držav le dokončala pogin in onemoglost Evrope — a v prid Ameriki ali Japonski, prav gotovo bi pa bila človeštvu vobče v škodo. V tistem članku govori izdajatelj o obstoječem zgodovinskem sovraštvu do Nemčije in odklanja z vso odločnostjo angleško blokadno politiko. Seveda tudi francosko in rusko časopisje ne neha pisariti o načrtu prej ko slej in celo pretiti nevtralnim državam, da se raztegne blokada tudi nanje, če ne pokažejo pravočasno svoje dobre volje in ne sodelujejo z entento. Budalost celotnega1 načrta, tako se vsaj nadejamo, se bo razkrinkala sama in uničile bodo načrt njegove metode same. Dandanes ni mogoče več. kakor menijo ententaši, gospodarske sile niti jedne posamezne dežele dvigniti do popolne narodno-gospodarske oblasti, če se ne izrabljajo obenem sile svetovnega trga v ta namen. Sodelovanje dežel je na svetovnem trgu nujna potreba, ki je en-tenta ne bo spravila s sveta. Grozi, poizkuša jo uvesti že sedaj, toda tak boj ob mirnem času, ko vsaka gospodarska in politiška državna organizacija potrebuje za svoj lastni obstoj sosedne države, ne bi uspeval. To vedo tudi nevtralne države, zaraditega se le malo ozirajo na to ščuvanje. ime in »Rasputnik« (zanikrnež) ostaneš vedno«. Kmalu nato je prišel Rasputin v Moskvo. Tam je bival v samostanu in napravil hitro karijero. Vplival je zlasti na nekatere dostojanstvenike, ki so obiskovali samostan, s svojimi pridigami! o grehu zaradi kesa, in s svojim primitivnim verskim svetovnim naziranjem. Govorili so o njem; odlične osebnosti so se seznanjale z njim, zlasti dame. 2e zopet se je dogodil velik škandal. Rasputin je pridigal takrat o skupnem kopanju moških in žensk v kopališču, češ da je to potrebno »zaradi zatiranja poželjenja mesa«. Nekatere svetovne dame so se vdale vplivu Raspotinovemu in so obiskavale z njim kopališča. To »nočno čuvanje« v kopališču je imelo pri neki imenitni, častilki Rais-putinovi »neprijetne« posledice; o njej poročamo še potem. Škandal se ni razvedel le zaraditega, ker so Rasputinovii pokrovitelji zatrli vesti o njem. Rasputinov vpliv ni zaradi dogodka1 trpel prav nič. Še samozavestne ji je bil kakor prej, in posluževal se je še bolj popustljivega fa-miljarnega tona, ki je tako imponiral njegovim pokroviteljem. Namenoma je malomarno jedel »z rokami« ob mizi aristo- Akcija proti šovinizmu na Angieškem. Dne 21. in 22. oktobra je zboroval nacionalni odbor Neodvisne delavske stranke v Londonu pod predsedstvom poslanca Jowett. Sklenil je, da organizira po celi deželi shode proti splošni brambni dolžnosti. Dalje je ukrenil več stvari glede pravovarstva za člane stranke, ki pridejo pred sodišče. Kot zastopniki v izvršilnem odboru delavske stranke so bili izvoljeni sodrugi Macdonald in Anderson. Delegacija neodvisne delavske stranke bo na nameravani konferenci delavske stranke predložila resolucije glede naslednjih predmetov: 1. Obnovitev internacionale, 2. Municijski zakon in industrijsko zatiranje, 3. Davčna in denarna politika, 4. Tajna diplomacija in zunanja politika. Konferenca je odrekla glede na tradicionalno politiko Neodvisne delavske Stranke vabilo Zveze proti prisilni službi, svoje sodelovanje pri osrednjem odboru proti prisilni službi se bojujočih organizacij. Izrekla pa je Zvezi simpatije. Imenovana Zveza hitro napreduje in šteje že 42 skupih. Redni člani morejo biti le za službo sposobni možje, ki so pripravljeni upreti se prisilni službi. Glasilo Neodvisne delavske stranke je pridobilo v enem letu 18.000 novih naročnikov, ki se še vedno množe. Pozor £lanš »Konzumnega društva za Ljubljano In oko-iico!“ (K članskim zborovanjem.) V težavni dobi se shaja članstvo kon-sumnili društev na zborovanja, kjer naj se pogovori O' dosedanjem delu ter o programu za bodoče dni. Dosedanja doba je jasno pokazala, da je za uspešno delo treba denarja, denarja in zopet denarja. Sklep lanskega občnega zbora (dne 6. decembra 1914), da naj se dividenda ne izplača, ampak le vsakemu članu pripiše v dobro, je ugodno vplival na društveni razvoj. Pokazal pa je, da je društvu treba več kapitala in da je prvi pogoj še ugodnejših daljših uspehov: zvišanje članskega deleža, in sicer od 30 kron na 40 kron. Gor- kratov im dopuščal, da so njegove mastne roke poljubovale visokorodne častilke in častilci. »Bodi ponižna, bodi ponižna, mala grofinja, s ponižnostjo premagaš satana. Od tvoje marmelade so mastne moje roke, daj, obliži) jih.« In grofinja je lizala vpričo številnega strežništva »menihove« roke. Neka prejšnja Raisputinova častilka, ki se ga sedaj spominja le z jezo in studom, mi pripoveduje: »Ne v njegovem nauku, margeč v njem samem je nekaj, s čemer vpliva na ljudi slabih živcev. Morda je to njegov ostri, neprijetni in prodirajoči pogled ... On hipnotizira in premaga«. Toda kljub svojemu hipnotičnemu im prodirajočemu pogledu ni imel Rasputin nikdar velikega vpliva med preprostim ljudstvom, dasi je skušal vplivati nanje. V Prokovskojcvu in Tjumenju so se zbirali okolo njega samo navihanci in poredneži, ki so od njega bogateli in se dobro imeli v njegovi družbi. Del pro-skojevskega prebivalstva ga je iimelo za »spretnega nepridiprava«. Drugi so ga pa imenovali »lumpa«. Ko je Rasputin bival v Moskvi, je prvič spoznal grofinjo 1. (vplivno grofinjo Ignatjev) in nje salon. Še takrat, ko je bil nješfajerska konsumna društva so1 to' že silo, to pot se posreči, kar se ni posrečilo davno storila. »Allgemeiner Verbrauchs und Sparverein« v Miirzzuschlagu ima delež po 60 K, zato ima že deleža 70.380 kron, ustanovljeno je bilo to društvo leta 1893. — »Allgemeiner Arbeiter-Spar- u. 1 Konsum-Verein« v Fohnsdorfu je bilo ustanovljeno leta 1888. in ima deleže po SO K. — Leobenska zadruga »Lcobner Ar-beiterbaeckerei« ima deleže po 200 K itd. — Pa tudi na Kranjskem imata tako kon-sumno društvo v Idriji kot v Zagorju po 40 K visoke deleže. Cuje se, da je iz vrst nadzornikov »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« že podan tozadevni predlog in -da se bo o njem razpravljalo na članski!) zborovanjih. Priporočamo zato članom, naj brez izjeme pritrdijo vsakemu predlogu na zvišanje članskega deleža, ker tako v sedanjih časih — mogoče še bolj v bodočih — je treba za nabavo življen-skih potrebščin denarja1, veliko denarja. Cene so odvisne le od časa, kedaj se je blago moglo dobaviti! —r. Častna stvar vsakega delavca. Pride čas, ko bo smatral vsak delavec kot samoobsebi umljivo, kot častno stvar, da je član svoje zveze, ter s tem pospešuje svojo delavnost in uspehe. Samo organiziranim delavcem pripada bodočnost sveta; zastavonoše bodo novega časa, boriteljii za boljši in pravičnejši red vseh naših socialnih odnošajev, ustvarili bodo podlago za organizacijo družbe, v kateri ne bo več ne zatiralcev ne zatiran-cev, ne izkoriščevalcev, ne izkoriščancev. Bebel. Svetovna volna. Krvavo italijansko bojišče ob Soči postaja bolj in bolj krvavo. Komaj je končala tretja velika italijanska ofenziva ob soški fronti, ki je trajala nad štirinajst dni, že so pričeli z novo četrto ofenzivo. Dočim so se vršili prejšnji boji ob celi soški fronti, so zastavili napade pri.četrti ofenzivi zlasti na Gorico in okolico. Četrta bitka ob Soči nam kaže boje največje srditosti. Morda so Italijani sodili, da po tretji bitki treba udariti z vso že v treh velikih bitkah, ali varajo' se tudi ! v svojih četrtih velikanskih napadih. Na- i ša straža ob Soči je bila pripravljena tudi ' na takojšnji boj po tretji ofenzivi in odbija italijanske navale enega za drugim. Go-tovo je že, da tudi ti boji ne bodo prinesli Italijanom zaželjenega uspeha ne v bojih ha doberdobsko planoto, vrh Sv. Mihaela, Kalvarijo, za katere se posebno trudijo, ne ob kaki drugi točki naše neomajne fronte. Prof. Lovrič poroča z italijanskega bojišča med drugim: Danes, dne 5. novembra, mi je povedal neki italijanski pri-bežnik, da je moštvo 38. italijanskega polka ubilo svojega podpolkovnika. Italijanska polka št. 37 in 38 sta se spuntala in polka št. 43 in 44 sta odrekla pokorščino svojim oficirjem in nista hotela jurišati naših pozicij. — So pač vedeli, kaj jih čaka! Kakor poročajo iz Rotterdama, se je izvršil letalski napad na Verono od strani avstro-ogrskih -letal zjutraj H. t. m. Letala so vrgla 15 bomb na razne točke mesta. Ena bomba je ubila 18 oseb. Materialna škoda je neznatna. — Vsega vkup je ubitih 30 oseb, 29 težko, 19 lahko ranjenih. »Guerre Mondiale« priobčuje študija, v kateri pravi, da je smatrati italijansko ofenzivo za končano. Naravno, da trajajo nadalje posamezni napadi, ali brez splošnega načrta. Gorica stoji trdno kakor poprej. Tudi kraška fronta ni omajana. Torej se ni nič spremenilo. Ako je italijanska ekspedicija na Balkanu odvisna od padca Gorice, bo treba še dolgo na njo čakati. Povodom rojstnega dne italijanskega kralja (11. novembra) je izdal Cadorna, kakor poroča »Agenda Stephani«, na čete tako-le dnevno povelje: Danes je rojstni dan našega najvišjega vojnega gospoda, kralja Viktorja Emanuela 111. Pet mesecev že je zvest tradiciji svoje hiše in se izpostavlja nevarnostim vojne. Tako je njegovo življenje, kakršno je življenje čet, ki imajo zavojevati z orožjem svete meje, katere je predpisala naši domovini narava in zgodovina. Italijanska armada prisega v tem trenotku, da bo hodila z nepremagljivo odločnostjo po potu, ki vodi k uresničenju naših opravičenih nacionalnih aspiracij. Živel kralj! Griška voznik, mu je obljubila neka odlična oseba, ki jo je peljal v Tobolsk, po- i kroviteljstvo in ga pregovorila, da se je posvetil duhovništvu. Rasputin je poiskal to osebo, tedaj škof, ki je imela velik vpliv v Moskovski organizaciji desnice, in ta ga je uvedla v krog vsemogočne grofinje I. Prvič jc vplival slabo na gro- i finjo. »Tak je kakor obseden in robat«, se je pritoževala grofinja. »Opazuj ga natančneje, mala grofinja,« ji- je svetoval Rasputinov pokrovitelj. Škof je zahteval, da se je Tobolska škofija ozirala na verske »darove« Raspiitinove. Brzojavi so prihajali v Tobolsk. In zgodilo se je tole: Celo vrsto oseb so na priporočilo Raspu-tinovo posvetili v duhovnike. Novi pastirji so delali v svojih cerkvah naravnost ali pa po ovinkih reklamo za Rasputina v svojih pridigah. Kmetje so bilii nezadovoljni in so godrnjali. Pritožbe so prihajale na škofa — Varnova, prejšnjega Ras-putinovega prijatelja. A tožbe so bile brez uspeha. Kmalu se je čutil Rasputin dovolj vplivnega in odpotoval je v Petrograd. Krog grofinje I. ga je podpiral in dobil je dostop povsod. Po svojem povratku v Tobolsk je pravil Rasputin, da je bil pri Predsedniku ministrskega sveta P. A. Sto1- | lipinii ter da je pozdravil njegovo na Apo-. tekerskem otoku vsled eksplozije ohromelo roko. »Prorokoval sem mu, da ga umori sovražnikova roka,« je pripovedoval pozneje Rasputin. Bodi že kakorkoli, Rasputin je dobil leta 1906 tak vpliv, da so se mu jeli laskati največji mogotci na i svetu. V njegovo stanovanje v Tjurnenju prihajalo je s pošto toliko pisem, da je imelo več tajnikov dovolj opravila! z razdeljevanjem in urejevanjem pisem. »Tudi minister ne dobi toliko pisem, kajne?« je trdil pobožni »menih« ošabno in samozavestno. V Tjumenju se je tudi seznanil bliže z nadzornikom ljudskih šol Gregorijem Jakovlevičem Matjareckijem; prinesel mu jc iz rezidence 2000 rubljev za šolske namene in ga poizkušal pridobiti za to, da bi svoje delovanje v področju nadzornika Maljareckija raztegnil tudi na šolske otroke, zlasti na deklice’... Toda kljub priporočilu škofa Varnava, vendar ni imela propaganda za Rasputizem med ne-doletnimi šolaricami Tjemenskih šol nikakršnega uspeha, čeprav je trdil škof, da nam je poslala »meniha« božja roka. Toda vse navduševanje Italijanov ni pomagalo, da bi zavzeli Gorico. Četrta ofenziva je popolnoma ponesrečila, a sedaj obstreljujejo Italijani Gorico. Nad sto strelov pade na dan na1 mesto. Nad 300 hiš je silno poškodovanih in pobitih in ranjenih več sto ljudi. Vobče pa prevladuje mnenje, da Italijani soške bojne črte ne bodo prodrli. * Balkan je postal silno pereče vprašanje. Zdi se, kakor bi bilo sedaj važno še samo balkansko bojišče. Avstrijska, nemška in bulgarska ofenziva je potisnila Srbe že daleč tja v zaledje črne gore. Mislili so nekateri, da se bodo Srbi odločili za bitko na Kosovem polju, toda to se najbrže ne zgodi, ker se umikajo proti Črni gori, oziroma severni Albaniji. Pot jim je deloma še odprta tudi na grško ozemlje, a na Grškem so mnenja, da Srbi tam ne bodo iskali zavetja. Od bosanske, to je zahodne strani prodirajo avstrijske in nemške čete v Novi bazar in proti Črni gori. Bulgarija pa se bojuje proti zahodu s Srbi, proti jugu ob Strumici in Vardarju pa z Angleži in Francozi z uspehom. En-tenta ne misli več na Srbijo; pomoč za Srbijo je došla prepozno, pač pa namerja vojevati na Balkanu pozimsko vojno proti osrednjima državama in Bulgariji, za katero bo zopet potrebovala velikansko vojsko. Presojati seveda ne moremo, ali je to resnični namen entente ali pa so le besede namenjene v tolažbo državljanom, ki so postali že kaj nezadovoljni z dosedanjimi »uspehi« entente na vseh bojiščih. Zlasti pritiska ententa na Grčijo in Rumunijo. Ob rumunski meji zbirajo Rusi veliko armado, vendar pa se Rumunija še ne mara odločiti za entento. Se bolj mučijo »prijatelji« Grčijo. Prete ji, da jo blokirajo', Anglija pravi, da zasede Solun, Francija preti z represalijami, zahtevajo, da demobilizira in gotova stvar je, da zasede Italija južno Albanijo. Grčiji seveda ta tobak entente ne ugaja, obljubuje le blagohotno nevtralnost, dalje pa ne gre. Pač pa sta Bulgarija in Grčija sklenili posebno pogodbo, po kateri se je dognal ob meji obeh državic nevtralni pas, kar ni nikakor v prilog entente, ker se po tej pogodbi sme raztegniti bojišče na nevtralno ozemlje, kjer se srečajo bulgarske in angleško-francoske čete. Operacije ob Dardanelah so Angleži in Francozi opustili ter so velik del tamkajšnjih čet prepeljali v Solun in jih vodijo sedaj proti Bulgarom. Razvoj balkanskih dogodkov, veliko nasilstvo na Rumunijo in Grčijo ter prepustitev Srbije njeni usodi, so stvari, ki morati Grčijo in Rumunijo odbijati in ji siliti, da se pridružita tistim državam, ki se bore proti svetovni nadvladi Anglije in proti njenim zaveznicam, če ne bodo represalije močnejše kakor razum. Sedanja situacija diktira to, in vero-jetno ni, da bi se utegnila balkanska vojna drugače razvijati. * Rusko bojišče se ni bistveno spremenilo. Za Dvinsk in Rigo se še vedno vrše boji. Najvažneji dogodek zadnjih dni je ljuta bitka v Voloniji, kjer so se vršili boji že cel mesec in so hoteli Rusi ob reki Stripri pretrgati avstrijsko bojno črto, in sicer v prostoru Čartorijsk - Rafalovka. Zvezne čete so vrgle Ruse na dvajset kilometrov dolgi črti za reko Stri in jih potem preganjali še dalje ter s tem pretrgali rusko bojno črto. * Isto, kar velja o ruskem bojišču, velja domala tudi o francoskem. Napadi in j protinapadi se vrše vsak dan, letalci obletavajo in obmetavajo bližnje kraje. Najvažnejše pa je, kar nam poroča časopisje, da so Nemci spravili mnogo čet na francosko bojišče ter da prično tudi tam veliko ofenzivo. Domači pregled. Letnik 1898 pride k nabiranju. Poroča se, da bodo mladeniči rojstnega letnika 1898. v kratkem klicani k prebiranju. Občine in druga oblastva so že dobila potrebna navodila. Tržaški italijanski soeialno-demokra-tični poslanec sodrug Pittoni o bodočnosti avstrijskih Italijanov. Berolinski »Tage-blatt« priobčuje pogovor svojega tržaškega dopisnika z državnim poslancem Pit-tonijem. Ta je naglašal, da so Italijani v Avstriji poklicani napraviti zvezo med staro zapadno kulturo in mladimi izhodnimi narodi. Avstrijski Italijani ne morejo iskati svoje bodočnosti v Italiji, zakaj oni se ne morejo dati gospodarsko uničiti. Mi avstrijski Italijani, tako je zaključil Pittoni, sploh ne moremo eksistirati, če ne ostanemo pristanišče Avstrije. Ponarejene krone so se pojavile v Celju. Falzifikati so precej spretno na1-pravljeni, imajo letno številko 1897 ter so na robu brez napisa. Pri obtipanju je čutiti kakor da bi bili mastni, tudi barva je temnejša kakor pri pravih kronah. Ustreljen lajnar. Enonogi lajnar v Gradcu, Ivan Plaszug, je bil znan z enonogim lajnarjem Habertzem in mu je časih tudi dovolil, da ie pri njem prenočil. Ko je Habertz z neko žensko zopet prišel na Piaszugovo stanovanje, se je vnel prepir in Pla3zug je Habertza z revolverjem ustrelil. Obsojen je bil na tri leta ječe. 60.000 jajc zaplenjenih. V Homulovu na Češkem je imel neki špekulantovski trgovec shranjenih 60.000 jajc, da bi jih razprodal takrat, ko bi bila najdražja. Oblast je to izvedela in je zaplenila vso zalogo jajc. Tudi na Kranjskem (Dolenjsko) so baje zaplenili okolo 40.000 shranjenih jajc. Zopet vojni liferantje. V Budimpešti so bili obsojeni Zigmund Gouber na 6 let, Moric Grliner na 4 leta, Henrik Schwarz, Herman Goro in Ludvik Herzel ter Rudolf Kunz na 2 leti ječe, ker so pri dajatvi živil za armado goljufali. Cirilica v Bosni. Bosanska vlada je za vse oblasti, vse urade in zavode določila izključno rabo latinice in prepovedala rabo cirilice. V cirilici pisane vloge smejo uradi pač vzprejemati, reševati jih pa morajo v latinici. To velja tudi zal občinske urade, trgovsko in odvetniško zbornico ter podobne korporacije. V šolah je rabiti izključno latinico, samo pri pravoslavnem veronauku je še dovoljena cirilica. To je kupčija! Glasilo ogrskega poljedelskega ministrstva poroča, da je neki mlinar v Bekcesabi lani kupil 2000 prašičev in zanje plačal 200.000 kron. Letos je te prašiče prodal za 1,600.000 K. Ker ga je piča veljala 800.000 K, je pri 2000 prašičih zaslužil 600.000 kron. Dobrdobski pekel. Vojni poročevalec »Az Esta« poroča: Najstrašnejši boj v do-brdobskem peklu ie boj moža z možem. Italijani pogosto vdero v od težkih granat razstreljene jarke, vendar se jim pa nikdar ne posreči, da bi se trajno vgnjezdili Danes, v sredi dogodkov četrte velike soške bitke, je nemogoče odrekati italijanskim vojakom pogum. S tem bi samo vrednost naših z brezizglednim junaštvom in vztrajnostjo se borečih vojakov znižali. Italijani so hrabri, a ne dovolj vztrajni. I Lahko uinrjo, ne morejo pa zmagati. Protinapadov ne vzdrže. Naše čete na dobrdobski planoti! so oborožene z novim posebnimi orožjem: sablji podobnim dolgim bajonetom. Pred tem orožjem se Lahi posebno tresejo. Naše postojanke na Dobr-dobu so popolnoma nedotaknjene. Med delovanjem težkih italijanskih topov se skrijejo naše čete v skalnate votline in po drugih skrivališčih. Izgube Italijanov so strašne, veliko večje kot v prejšnjih soških bitkah. Nasprotno so pa naše izgube veliko manjše kot prej. Spolne bolezni in vojna. Med najža;-lostnejše pojave sedanje vojne spada pač dejstvo, da so se najnevarnejše spolne bolezni grozovito pomnožile. O tem bi vedeli mnogo povedati civilni kakor vojaški ter policijski zdravniki. Javna in tajna prostitucija se je silno razširila in ker se je razneslo vse polno spolnih bolezni, je opravičena skrb za ljudsko zdravje in za zdravje prihodnjih generacij. Vojaške oblasti so v tem oziru s prav strogimi odredbami storile vse, kar je v njihovih močeh, da omejijo to nevarnost. Želeti je pa tudi, da bi civilne oblasti tej stvari posvetile največjo pozornost in poskrbele kar treba v varstvo prebivalstva. Vrat izgrgravamo s Fellerjevim bolečine hladečim fluidom ilz rastlinskih esenc z znamko »Elzafluid« in se masiramo lahko tudi zunanje s tem pomirilom bolečin. Ta je najboljša1 profilaksa protii prehladu in vratobolu. 12 steklenic tega izvrstnega domačega zdravila franko za le 6 kron pošilja lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Prav tam naročamo tudi Fellerjeve mehko odvajajoče rabarbarne kroglice z znamko »Elzakroglice«. 6 škatlic franko velja le 4 K 40 h. Dve neobhodno potrebni domači zdravili, odlikovani z nad stotisoč zahvalnimi pismi! in zdravniškimi priporočili. Svetovni pregied. Pred italijansko vojno napovedjo Nemčiji. Milanski dopisnik »Neue Zuricher Zeitung« poroča baje iz zanesljivega vira, da skušajo italijanski trgovci, seveda ne oficielno, prekiniti trgovske zveze z nemškimi tvrdkami, ker smatrajo neizogibno vojno napoved Nemčiji. Ta napoved je nedvomno v zvezi z udeležbo Italije pri balkanskih bojih. Tudi je skoro gotovo, da bode vlada stopila pred zbornico že z go^ tovim sklepom. Kaj je videl Šved v Italiji. Urednik švedskega soc. dem. lista »Arbetet«, državni poslanec sodrug dr. Gunar Lčhven-gren je bil v Italiji. Ko je prišel v Florenco, sc je pomudjl zaradi silne gneče in videl, ko so peljali v skupinah po 20 okolo 200 socialnih demokratov vArezzo, da jih tam ustrele. Vojaško so'dišče jih je obsodilo na smrt, ker iz gneva do vojne niso bili poslušni zapovedim. Gledalci so malomarno opazovali prizor, pač pa vpliva tak prizor na tujca, ki se slučajno prepriča, da navdušenja za vojno v Italiji ni. Otvoritev železnice Belgrad-Sofija. Nemški listi poročajo: Najpozneje v 10. dneh bo glavna srbska železniška proga zopet popravljena in promet Berlin-Du-naj-Belgrad-Sofija-Carigrad otvorjen. Putnik je še vedno srbski vrhovni poveljnik. »Agence Ha vas« poroča: Pariško srbsko poslaništvo izjavlja, da je general Putnik še vedno vrhovni poveljnik srbske armade. Srbska vlada na mir niti ne misli in tudi ne bo nanj mislila, dokler ne zmaga četverozveza. Srbija, ki bolj kakor ke-daj zaupa v bodočnost svojega plemena, se bo borila do zadnjega diha. Doslej okolo 70.000 Srbov ujetih, blizu 500 topov zaplenjenih. Dopisnik »Beri. Ta-gebl.« poroča o srbskih izgubah: Srbi so do konca onega tedna izgubili 54.500 ujetnikov in 478 topov. V teh številkah pa še ni vštet plen, o katerem poročajo poznejša uradna poročila. Ker se že od lanske vojske nahaja v avstrijskem ujetništvu 40.000 Srbov, presega sedaj število srbskih ujetnikov 100.000 mož. Umor Milana Pribičeviča. Bulgari so 14. t. m. uradno poročali, da se je srbski domobranski polk uprl proti svojemu poveljniku Milanu Pribičeviču in da ga je usmrtil. Milan Pribičevič, brat nekdanjega hrvaškega poslanca Pribičeviča je bil nekdaj častnik avstrijske armade. Pred mnogimi leti je zapustil Pribičevič Avstrijo in je prestopil v srbski revolucijski tabor. Pribičevič je soustanovil »Narodno Obrano«, ki je urila četaše in pripravljala čete prostovoljcev za vojsko proti Avstriji. Pribičevič je tudi nadzoroval »šole«, v katerih so uriii najete čete. Major je postal leta 1914. Nanj so takoj mislili sarajevski morilci, da jim preskrbi orožje, ker niso razpolagali z denarjem, da ga kupijo. Ker je pa major Pribičevič in merodajni član »Narodne Obrane«, Dačič ,raivno takrat potoval, so se obrnili poznejši sarajevski morilci za orožje na njim znanega nekdanjega četašai, uradnika državnih železnic Milana Ciganoviča. Pozneje so občevali tudi s Pribičevičem, ki je bil zato dejansko tudi povzročitelj sarajevskega umora. V spomenici c. in kr. vlade 27. julija 1914 o vsesrbskem pokretu in o napadu v Sarajevu se Pribičevičevo delovanje večkrat omenja. Vsled svojih »zaslug« je postal polkovni poveljnik, a lastni vojaki so ga umorili, morebiti za to; ker so' ga smatrali za glavnega povzročitelja sedanje vojske, v kateri Srbija toliko trpi. Govorice G' miru v Odesi. Budimpe-štanski »Vilag« poroča iz Bukarešte: Glasilo gubernatorja v Odesi baje priobčuje od cenzure odobreni članek, ki izraža zadovoljnost, da je dospel položaj na bojiščih tako daleč, da morajo vsi spoznati brezmiselnost nadaljevanja vojne. Članek govori; naravnost posmrtnice Srbiji in Belgiji. Srbija je navdušena izkrvavela v službi slovanske misli. Zglašajoč se na uradne vire, pravi potcin članek, da je velik del ovir za mirovna pogajanja že odstranjen in da! so dnevi pogajanj blizu. Nemški aeroplan nad Solunom. Iz Soluna poročajo: 7. novembra je priplul nad mesto nemški aeroplan, ki je dalj časa križaril nad angleško-francoskilm taboriščem. 20.000 ton koruze bodo po Donavi izpeljali iz Bulgarije v Nemčijo. Drugega žita bo Bulgarija prodala Nemčiji sam® toliko, kolikor ga ima več, kakor ga sama rabi. Kaj more Bulgarija izvažati. Bulgar-ski finančni minister Tončev se mudi sedaj v Berlinu, ter je porabil to priliko, da je različnim časnikarjem pojasnil, kaj bi Bulgarska lahko vse izvažala v Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Bulgarska je v zadnjih mesecih izpeljala mnogo žita v Turčijo in 10.000 ton žita na Grško, zato zdaj ne more dati; Avstriji in Nemčiji dosti žita. Pač pa ima mnogo koruze na razpolago, namreč 20.000 vagonov. Jajca je Bulgarska že dolgo izvažala v Nediči jo, a odkar je nastala vojna, ji je bil izvoz zaprt. Na otoku Ramadan, na ruinunskp-bulgarski meji, je dal tam finančni minister Tončev pometati v Donavo na tisoče zabojev jajc, ker jih ni bilo mogoče naprej poslati in so začela gniti. ^ . Rumunski socialisti proti vojn*. M Bukarešte poročajo: Kongres rumuffsKu socialistov, ki je zboroval V nedeljo in P°' nedeljek, se je v vprašanjih zunanje politike postavil na pacifistično in nevtralno stališče. Voditelj stranke je izjavil dopisniku »P. L.«: »Mi socialisti smo seveda nasprotniki vsake avanturistične politike, ki bi mogla spraviti Romunijo v vojno. Ne dajte se premotiti od razpoloženja, ki vlada v Bukarešti. Ljudstvo, ki mora delati, je proti vsaki hujskajoči politiki. Pred rekonstrukcijo rumunskega kabineta. »P. L.« poroča iz Bukarešte: Vesti, da se nahaja rumunski kabinet v kritičnem položaju, so neresnične. Pozicija ministrskega predsednika Bratiana je bolj trdna, kakor le kedaj. Pač pa je pričakovati v kabinetu samem nekaterih sprememb. Wittejeva politična oporoka. »Dzien-nik Narodo-litične kroge precej skrbi položaj v Perziji, na katerega zelo vpliva1 razvoj balkanskih dogodkov in rastoči nemški) vpliv v Carigradu, ki zelo neti revolucionarno propagando pri vseh mohamedancih. Rusija in Angleška sta se zato dogovorili o skupnih varnostnih odredbah in sta od perzijske vlade že zahtevali, da razpusti turško-perzijsko četo in nastopi proti av-strijsko-nemškim intrigam. Ce se vlada preseli v Ispahan, tedaj bo Rusija, kakor pišejo »Nowoe Vremja«, takoj zasedla severni del Perzije. Nenadni odstop Churchilla. Mornariški minister Churchill je ponudil minister-skemu predsedniku Asquithu svojo demi-sijo, ker ni bil sprejet v mali vojni svet in noče ostati v dobro plačani službi vzapeč-ku. Nenadni odstop Churchilla je izzval v Londonu razburjenje, ker je bil odstop nepričakovan. Brambna dolžnost na Angleškem. Z uvedbo brambne dolžnosti na Angleškem sicer še čakajo, ker se boje odpora. Vendar pa je odredila vlada, da se mora do 30. novembra priglasiti dovolj neocenjenih prostovoljcev. Če bi se to ne zgodilo, bo vlada samce k temu prisilila še preden bo pozvala priglašene oženjence. Grožnja1 zbuja na Angleškem silno nevoljo in delavska neodvisna stranka je pričela, kakor smo že poročali, z agitacijo proti tej odredbi in za mir, ker je sedaj pravi trenutek po mnenju te organizacije. Izgube v sedanji vojni. V angleški perski zbornici je rekel lord Loreburn: »Izgube na ljudeh v sedanji vojni, ki se cenijo na 15,000.000 mrtvih in poškodovanih, stroški za vojno, ki znašajo mnogo tisočev milijonov, bodo vso civilizacijo bremenili. Če se bo vojna brez konca nadaljevala, bodo sledile revolucije in anarhije. Veliki deli na kontinentu se bodo premenili v pustinje, kjer bodo živeli samo starčki, ženske in otroci.« — Lord Courtney je rekel: Vojna znižuje nivo civilizacije, provzroča socialno nazadovanje in zmanjšuje osebno svobodo1 državljanov. Razpoloženje za mir na Angleškem. »Labour Leader«. glasilo neodvisne delavske stranke piše v uvodniku: Mi smo mnenja, da je pripisovati govorom lorda Lorbourna -in Courtnega historičen po men. S poudarkom izjavljamo, da je prišel čas, ko’ bo treba enake besede izpre-govoriti v težavnejši okolici, v poslanski zbornici. Kaj moramo storiti zunaj parlamenta, da pospešimo znake jutranje zarje? Pred vsem moramo mobilizirati javno mnenje, da. bo zahtevalo, da sledi vlada zgledu Brianda, da! že enkrat izjavi, da je opustila vse napadalne načrte in da zariše tako jasno svoje cilje, da se Nemčiji ne bo treba več bati, da hočemo preprečiti njen legitimni razvoj. Dalje poroča »Labour Leader« o govoru Macdonalda, v katerem pravi ta: Sedaj je prišel čas za neodvisno delavsko stranko, da prične z velikim javnim bojem. Imam izkušnje, da je ljudstvo kljub grožnjam in alarmu pripravljeno slišati in sprejeti našo vest. V angleški Indiji agitirajo za upor japonski agitatorji. Vstaško gibanje je široko zasnovano in povzroča Angležem velike skrbi. Indija je zlata jama za Anglijo. Preklicano cesarstvo. »Times« poroča, da je kitajska vlada japonsko vlado obvestila, da se republika letos ne bo spremenila v monarhijo. Kitajci: bodo to storili, kadar pridejo mirnejši časi. Glavobol je bolezen, ki se vedno zopet vrača. Kogar te bolečine enkrat mučijo, ta sme z žalostnim dejstvom računati, da se bodejo bolečine v odmorih od osetn do štirinajst dnij, od treh do štirih tednov ponovile. Ponovile se bodo zaradi tega, ker je glavobol večjidel nervozna bolezen. Ako torej enkrat nastopijo, zamore se njih ponovitev z okrepčanjem in pomirjenjem preprečiti. Mnogo tisočem od glavobola mučenih osebam je pri tem Fellerjev dobro dišeči, živce pomirjajoči, bolečine odpravljajoči rastlinski esenčni fluid z zn.: »Elza-fluid« izborno služil. Odvzame glavobol večjidel takoj in prepreči njegovo ponovitev. Kdor hoče imeti na sprehodih, potovanju ali na prostem takoj učinkujoče sredstvo pri roki!, naj bi imel Fellerjev migrenski štift (Migranstift) vedno v žepu. Ako je glavobol posledica slabe prebave ali zapiranja, naj se vzame Feller-jevo milo odvajajoče Rabarbara-kroglji-ce z zn. »Elza-krogljice«. 6 škatljic stane 4 K 40 vin. franko, 12 steklenic Fellerje-vega »Elza-fluida« 6 kron franko, 1 migrenski štift dodan, 1 krono. Naroči naj se naravnost pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Iz rudarski**) zadrug. z/ vPISNIK o seji odbora skupine II. zadruge za Koroškoi dne 24. oktobra 1^15. Navzoči: Ivan Gotschier, načelfilk II. skupine, kopač pri Biajberški rudhriški uniji v Blajbergu. Odborniki: Henrik Ncu-man, kopač pri Avstr. mont. družbi v Lob-lingu; Jožef Pettauer, kopač pri Biajberški rudniški uniji v Blajbergu; Mihael Kofler, kopač pri erariškem rudniku v Rajblu; Maks Holler, rudniški svetnik, kot zastopnik rudniške oblasti; Henrik v. Becker, tajnik rudarske zadruge, zapisnikar. Dnevni red: L Posvetovanje o v času od zadnje seje došlih ali seji predloženih prošnjah za podpore. 2. Obračun na-čelnikji in odbornikov o izdatkih, ki so jih imeli v prvi polovici leta 1915. 3. Posvetovanje o predlogu na shodu delegatov glede diet za delegate. 4. Slučajni predlogi. Načelnik otvori sejo ob lOVs- dopoldne, pozdravi zastopnika c. kr. rudniške oblasti, tajnika in druge navzoče ter proglasi sklepčnost seje. Ko je predsednik naznanil dnevni red, je dal besedo gospodu tajniku k prvi točki dnevnega reda. Tajnik prečita od zadnje seje dospele prošnje za podpore iz v ta namen določenega sklada^skupine II. in se od načelnika predlagane in od prezidija dovoljeni podporni zneski naknadno1 odobre. Seji je predložila prošnjo rudarjeva vdova Magdalena Wen-ger v Kreutu, ki jo tajnik prečita. Po posvetovanju se dovoli znesek 30 kron kot podpora, kateremu predlogu so vsi navzoči pritrdili. K točki 2. Obračun načelnika in odbornikov o njih izdatkih za korespondenco itd. za prvo polletje 1915 se pregleda in zneski nakažejo v izplačilo. K točki 3. Glede potnih stroškov za delegate in odbornike k sejam, ki se vrše v Celovcu, otvori debato načelnik, da formulira eventualno predlog, ki naj se bi predložil shodu članov skupine 1., kakor tudi velikemu odboru, ko se sestane v bodočem letu. Tajnik opozarja, da se more eventualna sprememba glede odmere v pravilih določenih diet izvršiti s spremembo odstavka XX., § 126. pravil ali pa potom dostavka, čemur je pa potrebno, da pritrdita tako* skupina I. in veliki odbor, kakor tudi pristojna rudniška oblast, o čemer bodo razpravljale v bodočem letu zborujoče seje. O tem se je že govorilo meseca maja t. I. na takrat se vršečem zborovanju delegatov in se je napravil sklep v tem zmislu. Pojasnila načelnika in odbornikov se sprejmejo na znanje. — Načelnik naglaša, da funkcionarji ne za- I Ivan Jax in sin, Ljubljana ===== Dunajska cesta štev. 17 — ----- priporoča svojo bogato zalogo šivali dnin in strojn za Mn iw) »a roiino in obrt. |]| JL_ Vozna kolesa. Pisalni StlOji MM. Ceniki se dobe zastonj in franko. T --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------..... ............. Stran 6. I »DELAVEC* 54. št. mnogo več c osa Jlžikp/ kak - r •• j, ker morajo Pres^l^J^jPbtrcbiin kgiimiacijo’ in so moreni avočasni prošnji oditi dan prfcj kakor prej. Načelnik torej po-prosj,- 'spe^c.zumno z .drugimi udeleženci uttvzoče rudniške uradnike, da naj podpirajo prošnjo pri zadrugi, kar so tudi obljubili. K točki, 4. Zastopnik c. kr. rudniške oblasti naznani v drž zak. C X LIX z dne 21. oktobra t. 1. objavljeno in s cesarsko naredbo z dne 3. oktobra 1915 urejeno poslovanje pri v zmislu zakona z dne 14. avgusta 1896, drž. zak. št. 156 ustanovljenih rudarskih zadrugah, ki velja za čas vojne. V zmislu te informacije se voli nanovo en odbornik -in en namestnik za v vojaško službo poklicane. Izvoljena sta bila z večino glasov kopač Franc Srebot-nig pri grof. Henklovem rudniku v Lcšah kot odbornik in kopač Gin. Dohr pri grof. Henklovem rudniku pri Sv. Štefanu v La-vantski dolini. Ker je bil dnevni red izčrpan in ni nihče ničesar predlagal, je načelnik zaključil sejo. Henrik v. Becker s. r. tajnik, zapisnikar. Ivan Gottschier s. r. m načelnik skupine II. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Rudarski koledar za leto 1916 izide v kratkem. Cena v platno vezanem izvodu 1 krono, po pošti 10 v umri e v več. Naroča se pri upravi „Deiavca“ in pri zaupnikih. nniB Kur. cuir.crananta Brisan n o as ■■■■.! n ■■■Ran a IllUUUi usmilil registrov£»a zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, župan* stva Sm urade. Najmodernejše plakate in vabila za „■» r.Snode in veselice. .*. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje lisiov, knjig, brošur, muzikalij Itd. .*. StereGfipija. Litografija. us Žepni koledar za delavce sploh In prometne za leto 1.010 dobe sodrugi v kratkem pri zaupnikih in vsi, ki so naročili koledarje pri upravi lista „De!avca“ po pošti. Kdor naroči več kot 10 koledarjev dobi popust. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. Zdravnik blagajne Ordinira dopol.jpopol. Stanovanje Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje !/2ll —>/2l Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje 11 — 12 2-3 Dalmat. ul. št. 3, pritlič. Dr. Bork Emil očesne in ušesne bol. 10-12 2—3 Frančišk, ul. št. 4. pritličje Dr. D. Ipavic 10,—12. dop. Mestni trg. Dr. Kraigher Aiojzi5 1.—3 pop. Poljanska cesta 18/1. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznieo za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in'praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. loiii Mii za častnike in moštvo se dotm ir vsaki množini v zalogi tavarne Ljubljana, Breg štev. 20. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico ------v:.1 1 'rzz: vpisana zadruga z omejeno zavezo :- ---- 191516 Spoštovani zadružniki in zadružnice! ::::= Vabimo Vas s tem na redna članska zborovanja in na občni zbor. Članska zborovanja bodo: 20. novembra za Glince in Rožno dolino na Glincah v Ameriki ob 8. uri zvečer. 21. „ za Jesenice in Savo pri Werglesu ob 3. uri popoldne. 27. „ za Sodno ulico in Krakovski nasip pri Perlesu ob 8. uri zvečer. 28. „ za Javornikpn Koroško Belo pri Hkavcu ob 3. uri popoldne. 29. „ za Šiško v Šiški ob 8. uri zvečer. 30. „ za Vodmat pri Pavšku na Martinovi cesti ob 8. uri zvečer. 5. decembra v Tržiču pri Pelarju ob 3. uri popoldne. Dnevni red povsod: 1. Računsko poročilo. 2. Volitev delegatov in namestnikov. 3. Predlogi in nasveti. Občni zbor delegatov se vrši ■ S. d-ecerr^lora, 103.5 ■v restavraciji južnega Irolcdvcra v Lj-u.'oljarn.. Začetek ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o računih za leto 1914/15. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev 3 članov načelstva. 5. Volitev 4 članov nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni uradni reviziji. 7. Sklepanje o bilanci in čistem prebitku. 8. Prememba pravil § 48, 1. odst. 9. Predlogi in nasveti. Predlogi, ki se naj razpravljajo na občnem zboru, se morajo izročiti načelstvu najmanj 8 dnij poprej. Načelstvo. Nadzorstvo. htevajo zvišanja P<' P> aivilin določenih potnih in živi venski h :;tro..i* (ja p., zamude