PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi K5M5W"“ Cena 500 lir - Leto XL št. 75 (11.798) Spor o vladnem odloku se zaostruje Komunisti napovedujejo ostro opozicijo tudi v zbornici RIM — Politični in družbeni spor glede Craxijevega zakonskega odio ka postaja čedalje bolj oster. Kdor je upal, da bodo v kratkem dosegli kompromis ali sporazum med vlado in opozicijo, se je zmotil. Včeraj sta namreč KPI in tajnik CGIL Luciano Lama na take odmeve zelo ostro od govorila. Generalni tajnik OGIL je včeraj odgovoril na vladne predloge zelo jasno. OGIL je proti zakonskemu odio ku ter proti tistim predlogom, ki bi na ta ali oni način imeli enak učinek. Skratka, OGIL ni pripravljena odzvati se z lahkoto na pomirjeval- na znamenja, ki prihajajo s strani vlade in drugih sindikalnih organizacij. Mi smo pripravljeni, je dejal Lama, pogovarjati se z vsemi, ne moremo pa pristati na tiste točke zakonskega odloka, ki jih imamo za ne vame in za nesprejemljive. Kar zadeva odprtje do vlade pa je Lama bil zelo jasen: ker vlada trdi, da mora ostati odlok tak kakršen, je, ni nobenega odprtja, temveč gre zgolj za zahtevo po brezpogojni kapitulaciji CGIL. Včeraj se je sestalo tudi vodstvo KPI, ki je napovedalo odločno opozi cijo tudi v poslanski zbornici, morda še ostrejšo kot je bila opozicija v senatu. V komunikeju, ki so ga objavili ob koncu zasedanja, izraža vodstvo priznanje komunističnim senatorjem, ki so se borili proti odobritvi vladnega zakonskega odloka o premični lestvici, visoko ocenjuje sobotno sindikalno manifestacijo, ki je pre kosila vsa pričakovanja, ter izraža negativno oceno o sklepu, ki je razpolovil premično lestvico, »kar je nepravičen ukrep, ki žali osnovna načela in pravila inštituta ter je popolnoma neustrezen v borbi proti inflaciji «. Glede te zadnje točke zanikajo, da bi obstajal spor med Berlinguer jem, ki baje zagovarja nepopustljivo stališče ter Lamo, ki naj bi bil pripravljen na posredovanje. Kljub temu je predsednik vlade Craxi tudi včeraj ponovil svoje stališče v intervjuju nekemu ljubljanskemu tedniku. V parlamentu, ki je začasno prekinil svoje delo zaradi kongresov PLI in PDUP, je predsednica poslanske zbornice Jottijeva zahtevala od predsednika proračunske komisije naj poglobi vprašanje finančnega kritja odloka. Njeno pobudo so stranke vladne večine močno kritizirale. R. G. KPI za referendum o izstrelkih RIM — Komunistična partija je predlagala, da bi o postavitvi jedrskih izstrelkov v Italiji razpisali ljudsko glasovanje. To izhaja iz včerajšnjega uradnega komunikeja vodstva KPI. Danes bo skupina komunističnih voditeljev na posebni tiskovni konferenci obrazložila, kako je prišlo do predloga. Komunistični predlog je namenjen predvsem vladi in parlamentu. KPI je doslej predlagala in zagovarjala referendum simboličnega značaja, neke vrste anketo o javnem mnenju glede izstrelkov v Comisu. Na včerajšnjem vodstvu pa so se odločili za zahtevo po pravem referendumu. Glede tega vprašanja pa obstaja nekaj ustavnih sporov: mnogi se vprašujejo, če se "ahko razpiše referendum o nekem vprašanju mednarodne politike, ki obvezuje Italijo in njene mednarodne sporazume. Odgovor je seveda v pristojnosti predvsem ustavnega sodišča. Trst, četrtek, 29. marca 11 Med obiskom ZKS deželni KPI NADVSE UGODNA OCENA MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA TRST — Komunisti Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine zelo ugodno ocenjujejo medsebojno sodelovanje, ki se širi na razna področja in utrjuje dobrososedske odnose med Italijo in Jugoslavijo, sta na uradnem srečanju v Trstu včeraj poudarila predsednik CK ZKS Andrej Marinc in deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti. Obe strani sta obširno predstavili svojo angažiranost v sedanjih družbenih tokovih doma in v mednarodnih odnosih in se zavzeli za nadaljnje razvijanje vsestranskega sodelovanja, vštevši iskanja novih oblik gospodarskih stikov, zlasti še na obmejnem področju. S tem v zvezi sta obe strani izhajali iz osimskega sporazuma, osnove za razvijanje političnega in gospodarskega sodelovanja. NA 3. STRANI Krvav obračun sicer uspelega 8. dne protesta v Čilu Vsaj 5 mrtvih, desetine ranjenih in aretiranih zaradi divjaške represije Pinochetove policije SANTIAGO DE ORILE — Vsaj 5 mrtvih (sindikalni viri govorijo pa o 7 žrtvah policijskega terorja), desetine ranjenih in najmanj 400 aretiranih je prvi obračun osmega protestnega dne čilskega ljudstva proti vojaški diktaturi, ki so ga priredile predvčerajšnjim (po naši uri še tudi včeraj) vse sile opozicije, od delavskih sindika tov, do zmernih in levičarskih zavezništev strank ter strokovnih združenj, intelektualcev in študentov. Protest je Pa popolnoma uspel, saj je v Vsej državi popolnoma zastal javni promet, trgovine so bile povsod zaprte, šole prazne. Le ulice so bile polne demonstrantov, zlasti mladine, ki so vzklikali proti Pinochetovi strahovladi, kljub obsednemu stanju in divjaški represiji policije in vojske. Ob nastopu policijske ure (od 22. do 4. zjutraj) so se spopadi med demonstranti in hlapci fašističnega režima nadaljevali zlasti v revnih predmestjih prestolnice in drugih večjih mest čila, spremljalo pa jih je ropotanje loncev iz vseh stanovanj, ki je značilna oblika izražanja protesta v tej državi. Odločnemu in množičnemu, toda mirnemu ljud skemu protestu so Pinochetovi biriči odgovarjali z brezobzirnim terorjem: proti demonstrantom so streljali in udarjali s pendreki ter spuščali vodne curke z močnimi brizgalkami, v bobneča stano- vanja so metali solzilne bombe in onemogočali stanovalcem izhod. Prva smrtna žrtev je bila že predsinočnjim na jugu države, v Concepcionu, kjer so ubili pred univerzo 24-letnega študenta, v Santiagu (ki ga je ta čas brezskrbno preletaval sam Pinochet s helikopterjem) pa so poleg študenta in delavca ter še neznane ženske vojaki umorili celo 13-letnega otroka, ki se je igral na domačem dvorišču v ljudskem predmestju pri letališču. Do smrtne žrtve med demonstranti je prišlo tudi v severnem letoviščarskem kraju Vina del Mar. Tokrat se je namreč protest razširil prav v vse kraje države, tako da je prišlo do srdi tih spopadov tudi v Valparaisu, Concepcionu, Rancagui, Baldiviji in Punti Arenas. Med organizatorji protesta je sloviti sindikalni voditelj Rodolfo Seguel dejal, da gre za velik uspeh, ki bo ostal v zavesti ljudstva, in je hkrati obsodil policijsko represijo, ki je kriva toliko žrtev. Notranji minister Jarpa pa je cinično skušal zvračati krivdo na organizatorje, glede poziva santjaškega nadškofa Fresna k obnovitvi pogajanj z opozicijo je pa zatrdil, da je možna le, če ta pristane na ohranitev Pinochetovega režima do leta 1989 in brez prisotnosti levičarskih strank. Sindikalni voditelj Rodolfo Seguel Sindikati in vlada o cenah in pokojninah RIM — Polemike med sindikati so se nekoliko polegle, toda stališča se niso približala. Komunistična večinska komponenta CGIL namreč vztraja, kot je potrdil včeraj Lama, na nasprotovanju vladnemu dekretu o draginjski dokladi, ki bi ga bilo treba zavrniti, na pozive o alternativnih predlogih pa odgovarja, da je treba vsekakor izgubljene točke v doglednem času (govori se o 6 mesecih) vrniti delavcem. Znamenje ublažitve napetosti sta tudi včerajšnja skupna prisotnost zastopnikov CGIL, CISL in UIL na sestankih z ministrom De Michelisom. Na prvem jim je izročil osnutek reforme pokojnin, ki naj bi postopno daljšal delovno dobo za 5 let, na drugem pa obljubil, da se elektrika za gospodinjstva ne bo podražila, telefon le za 11 odstotkov, cestnine pa za več kot 10. Vlada naj bi tudi naročila krajevnim pristojnim organom zajezitev cen kruha, mleka in še nekaterih vrst blaga. SPD proti srečanju nekdanjih esesovcev BONN — Parlamentarna frakcija socialdemokratske stranke (SPD) je obsodila napovedano pet kovo. srečanje nekdanjih pripadnikov tretje SS di-v>'ìo »M: tvaška glava« (Totenkopf) v kraju Obe-raula v zvezni deželi Hessen kot »žalitev žrtev na-cifašističnega režima in kot udarec vsem, ki si prizadevajo ustvarjati demokratično družbo«. V izjavi, ki so jo, danes objavili v Bonnu, poudarjajo socialdemokratski poslanci, da na takšnih srečanjih vedno znova poveličujejo militarizem, hkrati pa zanikujejo esesovsko udeležbo pri nacističnih zločinih in strahovladi ali pa jo omalovažujejo, četudi je nuemberško sodišče obsodilo in razglasilo esesov-ske organizacije kot zločinske. SPD zahteva takojšnje sprejetje zakona, ki bi predpisoval kazni za neonacistično zločinsko agitacijo. Kdor zanika, o-malovažuje ali celo odobrava nacistični genocid, ne bi smel ostati nekaznovan, pravijo poslanci SPD v svoji zahtevi. Še neznani izidi volitev v Salvadorju H’!*„ «s Medtem ko so izidi v Salvadorju še neznani, sc nadaljuje državljanska vojna z nezmanjšano silo (Telefoto AP) Vendarle baje rešitev za podjetji AA in Salpa GORICA — V Rimu je bilo včeraj, na ministrstvu za industrijo, srečanje med podtajnikom Senevejem, komisarjem podjetij Maraldijeve skupine ing. Dorrijem in parlamentarci naše dežele, glede nadaljnje usode podjetij Salpa in Acciaierie Altoadriatico ter nekaterih drugih tovarn. Na podlagi podtajnikovih izjav obstajajo stvarne možnosti za pozitivno rešitev bodisi v primeru tržiške valjarne Acciaierie Altoadriatico, bodisi za tovarno cevi Salpa v Červinjanu. Za prevzem podjetij se zanimata dve skupini zasebnih podjetnikov. Glede tržiškega podjetja ostaja za sedaj odprto še vprašanje prispevka (okrog 15 milijard lir) Evropske gospodarske skupnosti za preusmeritev proizvodnje, v okviru načrta za zmanjševanje proizvodnje jekla. Parlamentarci naše dežele bodo od vlade zahtevali izdajo zakonskega dekreta za podaljšanje komisarske uprave, ki zapade prve dni aprila, da bi tako omogočili nemoten prenos lastništva. Pojasnilo jugoslovanske vlade Na včerajšnji obravnavi v Bologni Zakaj ni mogoče v Grčijo brez plačevanja pologa Zahteve javnega tožilca za morilce sodnika Amata BEOGRAD — Na včerajšnji seji zveznega zbora skupščine SFRJ je makedonski delegat Ivan Ginovski zveznemu izvršnemu svetu zastavil vprašanje, zakaj prebivalci obmejnega dela proti Grčiji ne morejo prestopati meje neomejenokrat brez plačevanja pologa, kot je to primer v maloobmejnem prometu z drugimi dr žavami. Zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič je odgovoril, da od 1. januarja letos državljani, ki mejo prestopijo na podlagi meddržavnega sporazuma o maloobmejnem prometu, niso obvezni plačevati depozita. To velja tudi za prebivalce ob meji z Grčijo — gre za občine Djevdjelija, Bitolj in Resen. Vendar pa Jugoslavija z Grčijo nima sporazuma, takšnega kot ga ima z Italijo in Avstrijo, na podlagi katerega bi lahko vsi prebivalci tega območja, brez kakršnihkoli omejitev prestopali mejo. To je, je dejal Klemenčič, edini razlog, da lahko ti jugoslovanski državljani v Grčijo potujejo samo dvanajstkrat na leto. Med nedavnim obiskom predsednice ZB v Grčiji so obravnavali tudi ta problem in obstoji možnost dopolnitve sedanjega sporazuma. Ob koncu včerajšnje seje je zvezni zbor sprejel tudi predlog za sprejetje sprememb zakona o obligacijskih odnosih. Dosedanji predpisi so predvidevali, da je v primeru terorističnih in protirevolucionarnih akcij nadomestilo mogoče dobiti za težje telesne poškodbe, nadomestilo pa je lahko dobila tudi družina za smrt svojega člana, če bodo predlagani zakon sprejeli v sedanjem besedilu, potem bodo odškodnine zahtevali lahko tudi vsi tisti, ki so utrpeli gmotno škodo. Glede na dejstvo, da bi takšen predpis morali začeti takoj uveljavljati na Kosovu, je zvezni sekretar za pravosodje in organizacijo zvezne uprave Borislav Krajina navedel podatke o škodi, povzročeni v protirevolucionarnih dogodkih na Kosovu. Od 22 občin v pokrajini samo dve nista odgovorili na zahtevo, naj navedejo podatke o škodi. To sta Iztok in Vitina, v osmih občinah ni bilo zahtevkov po nadomestilu za škodo, v preostalih pa po nepopolnih podatkih škoda znaša 5,9 milijona dinarjev. (dd) Spil jakovi pogovori v ČSSR BRATISLAVA — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Spil jak in predsednik ČSSR Gustav Husak sta imela včeraj dopoldne v Pragi skupne politične pogovore, ki so se jih udeležili tudi njuni sodelavci. S tem je bil končan osrednji del uradnega obiska Špiljaka na Češkoslovaškem. Jugoslovanski predstavniki so popoldne odpotovali v Bratislavo. Predsednik predsedstva Jugoslavije bo prijateljski in uradni obisk na Češkoslovaškem končal danes, ko bodo objavili uradno in skupno poročilo, (dd) BOLOGNA — Z zahtevo po dosmrtni ječi za Valeria (Giusvo) Fioravanti-ja, Francesco Mambro, Gilberta Cavallini ja, Stefana Soderinija in Paola Signorellija, ker so odgovorni za umor sodnika Maria Amata, je javni tožilec Riccardo Rossi končal svoj poseg na včerajšnji obravnavi procesa Amato. Štiri leta zapora je zaradi obrekovanja predlagal za Maria Massimi j a in dve leti za odvetnika Antonia De Nardellisa in Francesca Ca-rolea Grimaldi ja, ker sta nudila kritje črnim teroristom. V svojem triurnem posegu je javni tožilec Rossi natančno obnovil vse dogodke, ki so povzročili sklep o u-moru sodnika Amata, ko je ta z neumornim in občutenim delom stisnil v precep neofašistični terorizem v Rimu, ki je imel do tedaj vse preveč proste roke. Riccardo Rossi je še prej osvetlil okolje in ozračje, v katerem je delal sodnik Amato. Ob tem je odločno obsodil zadržanje bivšega rimskega državnega pravdnika De Mattea in preiskovalnega sodnika AMbrandija, očeta neofašističnega terorista Alessandra Alibrandija, ki je padel v spopadu s policijo. De Matteo je po Rossijev! h besedah prava »siva osebnost« v tragični usodi sodnika Amata, ki ni bil samo osamljen, a so se njegovi kolegi in nadrejeni na vse kriplje trudili, da bi ga oviral v njegovi preiskavi. Ko so se torej izjalovil vsi poskusi, da bi Amatu odvzel preiskavo o rimskem neofašističnem terorizmu, je padla odločitev, da ga je treba fizično spraviti s poti. Pri tem je igral po Rossijevem prepričanju glavno vlogo prav Paolo Signorell, ki mu sedaj vsi skušajo priskočiti na pomoč s trditvami, da je bila njegova vloga obrobna in da ni v teroristični organizaciji nič pomenil. Q CAROVIGNO — Neznanci so v Ca dovignu pri Brindisiju vdrl v sedež občinskih redarjev, se polastil šestih pištol in odnesi železno blagajno. Potem ko baje v Moskvi niso hoteli sprejeti Reaganovega odposlanca Sovjeti zavračajo ameriške obdolžitve v zvezi z nalogo generala Scowcrofta MOSKVA — Nesojeno sporočilo, ki naj bi ga pred dvema tednoma od Ronalda Reagana nosil upokojeni general Brenz Scovvcroft Konstantinu Čemenku, dviga vse več prahu. Sovjetska agencija TASS je ostro zavrgla trditev, da ameriškega generala, ki se je tukaj udeležil nekega sestanka, ni želel nihče sprejeti in da tako kratkomalo ni imel možnosti predati svojega sporočila. Vse skupaj je tukaj postalo znano šele pred dnevi, ko je ameriški tisk sovjetskim funkcionar jem očital, da niso želeli izkoristiti možnosti, ki naj bi se s sporočilom ponujala za »izmenjavo mnenj« o nekaterih aktualnih vprašanjih iz sovjetsko - ameriških odnosov. Sovjetska agencija je to odločno zavrnila, češ da gre za novo laž, ki naj bi si jo izmislila ameriška administracija in časopisje ter da je bil general Scovvcroft tisti, ki je zavrnil srečanje v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Sovjetski krogi očitajo ameriškemu tisku, da je povsem zamolčal, da je bilo generalu ponujeno srečanje z enim od namestnikov sovjetskega zunanjega ministra, da pa ni bilo nobenega razlo- ga, da bi ga sprejel Gromiko ali pa celo Černen-ko — kot je baje to zahteval Scovvcroft. Kot trdijo tukaj, naj bi upokojeni general svojim gostiteljem dejal le to, da ima »priporočilno pismo od ameriškega predsednika« in da bi lahko on pojasnil nekatera stališča sedanje vvashingtonske administracije o problemih jedrskega oboroževanja. Kaj je res, tu nihče ne ve natančno, saj ni povsem jasno niti to, po kaj je prišla v Moskvo in s kom se je pogovarjala skupina »političnih aktivistov«, v kateri je bil tudi Scovvcroft. Na vsak način, ameriški predstavniki poudarjajo, da upokojeni general ni kdorsigabodi in bi mu morali sovjetski funkcionarji posvetiti večjo pozornost. Tako je bil Scovvcroft med drugim tudi na čelu posebne komisije, ki jo je Reagan ustanovil lansko leto, da bi proučila položaj na področju ameriške strateške oborožitve in potrebe pio proizvodnji novih raket »MX«. Tukaj pa pravijo, da sedanji očitki in govorice ameriških funkcionarjev samo potrjujejo, da upokojeni general tako in tako ni imel povedati »nič kaj bistvenega«. Prah, ki ga je na obeh straneh Atlantika dvignilo nesojeno Reaganovo sporočilo sovjetskemu vrhu, je za mnoge tukaj še toliko bolj presenetljiv, ker je v popolnem nasprotju z željami po izboljšanju odnosov, ki jih že nekaj tednov ponavljajo tako v Moskvi kot Washingtonu. Očitno je nezaupanje enih in drugih še zmeraj tako globoko, da ne pomagajo tudi najboljše izjave. Sovjetski tisk tako danes znova opozarja, da je Sovjetska zveza takoj pripravljena obnoviti vsa pogajanja o razorožitvi, če le Američani storijo svoje: odstranijo rakete, ki so jih na novo postavili v Zahodni Evropi. Pri tem Reaganovi administraciji tudi znova očitajo, da še zmeraj ni odgovorila na sovjetske predloge, ki jih je za povečanje medsebojnega zaupanja in preprečitev jedrskega konflikta 2. marca letošnjega leta v svojem predvolilnem govoru ded novi generalni sekretar sovjetske partije Konstantin Černenko. Kot pravi Pravda, bi sprejetje predloženega »kodeksa« lahko v veliki meri zmanjšalo vojno nevarnost in jedrsko katastrofo. DANILO SLIVNIK Razkrinkana sovražna skupina na Kosovu PRIŠTINA — Kot je sporočil pokrajinski sekretariat Kosova za notranje zadeve, je tamkajšnja varnostna služba uspešno končala akcijo iskanja organizatorjev in storilcev sovražnih akcij — podtikanja eksploziva v Prištini. V Prištini so od oktobra leta 1982 do marca letos odkrili 9 primerov podtikanja eksploziva. V eksplozijah je poleg politične škode nastala tudi gmotna. Varnostna služba je te dni odkrila in aretirala - podtalno sovražno skupino albanskih nacionalistov in iredentistov, ki je štela 12 članov in ki je pripravljala in izvedla te sovražne akcije. Proti njim so sprožili kazenski postopek in za njih odredili preiskovalni zapor. V skupini, imen članov še niso sporočili, sta po dva učitelja in tehnika, 3 študentje in 2 delavca. V Connecticutu Hart premagal W. Mondala HARTFORD (Connecticut) — Koloradski senator Gary Hart je prejšnjo noč prepričljivo zmagal na primarnih volitvah za določitev demokratskega kandidata za predsedniške volitve v zvezni državi Connecticut. Po prvih vesteh si je Hart zagotovil 53 od sto vseh glasov, medtem ko je prejel njegov največji tekmec, nekdanji podpredsednik ZDA Walter Mondale le 29 od sto glasov. Temnopolti pastor Jesse Jackson je prejel 12 od sto glasov. Tudi po volitvah v Connecticutu je položaj ostal v bistvu nespremenjen in dokaj negotov. Mondale lahko računa sedaj na 698 glasov na demokratski konvenciji, ki bo julija v San Fran ciscu in na kateri bodo morali določiti demokratskega kandidata, ki se bo potegoval za predsedniško mesto. Hart ima 428 glasov, Jesse Jackson pa 88. Krvav upor v perujskem zaporu Najmanj 19 smrtnih žrtev LIMA — Upor jetnikov v zaporu Sexto v perujskem glavnem mestu se je zaključil z vdorom policije, potem ko vsi pozivi k predaji niso zalegli in so uporniki umorili nekaj talcev, ki so jih imeli v svojih rokah. Do upora je prišlo zaradi nemogočih razmer znotraj kaznilnice, ki je bila zgrajena za 200 jetnikov, medtem ko je bilo v njej zadnje čase zaprtih tudi tisoč ljudi. Dokončni obračun še ni znan, kaže pa da je skupno izgubilo življenje kakih 20 oseb, od teh 15 jetnikov. Baje je tudi 35 ranjenih. Voditelja upora sta bila Luis Garcia Mendoza, ki je ob vdoru policije naredil samomor s tem, da je razstrelil nekaj dinamita, ki ga je imel s seboj ter Eduardo Fernandez, ki so mu sami jetniki baje odrezali ušesa in ga dobesedno zaklali. Policija je posegla potem ko je postolo jasno, da ne bo zaleglo nobeno posredovanje in ko so jetniki enega od talcev poškropili z bencinom in ga živega zažgali. Perujska televizija je skoraj ves upor prenašala neposredno, tako da mu je sledila vsa država. Jetniki so imeli v rokah tudi dve psihologinji, ki sta bili v službi v kaznilnici : eni so odrezali jezik, drugo pa, ki je bila v drugem mesecu nosečnosti, so ustrelili v usta. To je bila kaplja, ki je izbila sodu dno in privedla do posega policije. i Ceschia tajnik Furlanskega gibanja Tudi v Nemčiji zaskrbljenost nad nevarnostjo razsula EGS Vlada in opozicija pozivata članice k slogi VIDEM — Adriano Ceschia je bil včeraj izvoljen za novega političnega tajnika Furlanskega gibanja, to je stranke, ki ima v deželnem svetu dva izvoljena predstavnika. Za novega predsednika gibanja pa je bil izvoljen Roberto Jacovissi. □ REKA — Prvo od dveh ladij za razsuti tovor z nosilnostjo 33.000 ton, ki jo za neko francosko ladijsko družbo iz Pariza gradi reška ladjedelnica »3. maj« in ki je prva te vrste v jugoslovanskem ladjedelništvu, bodo naročniku izročili do konca leta 1985. Od dogovorjene cene, ki znaša 16 milijonov 276.522 dolarjev, bo pariška družba do načrtovane izročitve ladje »3. maju« izplačala v gotovini 30 odstotkov, preostalih 70 odstotkov pa z 10-letnim posojilom v 20 polletnih obrokih in 10-odstotni obrestni stopnji. (dd) BONN — Zvezni kancler Helmut Kohl je prebral v Bundestagu vladno izjavo o bruseljski konferenci evropskega sveta in je obžaloval, da se je konferenca izjalovila. Kohl je opozoril čla niče EGS, naj ne bodo nacionalno in politično kratkovidne. Pozval jih je, naj skupno nekaj žrtvujejo, da bodo omogočile sporazum. Izrazil je prepričanje, da bo solidarnost med članicami EGS tudi v prihodnje dovolj močna, da se bo uveljavila tudi v kritičnih položajih. Kancler Kohl je dejal, da v Bruslju ni bilo mogoče doseči soglasja o vseh vprašanjih, četudi je o novi ureditvi kmetijskega trga v EGS vladalo soglasje. Potrebna je proračunska disciplina — je nadaljeval Kohl — da izdatki odslej ne bi presegali prihodkov. Utrditi je treba soglasje, kjer je bilo doseženo v smislu stuttgartske-ga »paketa«, to je sklepov, ki so jih člani evropskega sveta sprejeli lani junija v Stuttgartu. Pred letošnjim junijem, ko bo spet sklican vrh, je pričakovati, da bosta rešeni še zadnji dve težavi: zmanjšanje britanskega prispevka EGS in proizvodnja mleka na Irskem. Prav v tem pogledu pa se je v Bruslju spet zataknilo, ker britanski zunanji minister sir Geoffrey Howe še vedno ni bil zadovoljen s ponudbo devetih zunanjih ministrov, med njimi za-hodnonemškega zunanjega ministra Hansa - Die-tricha Genscherja. Tako Genscher kot zahodno-nemški kmetijski minister Ignaz Kiechle sta v Bruslju komaj krotila jezo, ko so v svetu kmetijskih ministrov odložili glasovanje o irski mlečni proizvodnji. Irski kmetijski minister Austin Deasy, ki nasprotuje zmanjšanju jamstev za irsko hiperprodukcijo mleka, je razglasil, da je to vprašanje »življenjskega pomena« za republiko Irsko in zato v svetu kmetijskih ministrov niso mogli glasovati po načelu večinskega odločanja. Soglasje pa je bilo nemogoče, ker je bila Irska proti. V včerajšnjem govoru zunanjega ministra Genscherja v Bundestagu ni bilo čutiti predvčerajšnje jeze. Dejal je, da je v interesu Zvezne republike, da Britanija ostane v EGS. Ne bi bilo dobro, če bi Britanija stala med Evropo in ZDA. Genscher je dejal, da je optimističen glede posveta kmetijskih ministrov ta petek in srečanja finančnih ministrov EGS prihodnji teden v ponedeljek. Kljub vsemu pričakuje, da bo na teh dveh sestankih prišlo do napredka, tako da bo ven- darle mogoče sklicati srečanje zunanjih ministrov 8. aprila, na katerem bi naposled dosegli soglasje. Predlagal je, da bi za prihodnjih pet let zmanjšali obveznost Londona do EGS za milijardo obračunskih enot. Voditelj socialdemokratske opozicije v Bundestagu Hans - Jochen Vogel je potrdil Kohlovo izjavo in dejal, da si mora Zvezna republika z vsemi silami prizadevati, da bi v EGS premagali sedanje težave. Podvomil pa je, ali je zvezni kancler Kohl v prvi polovici lanskega leta, k o je bil predsednik Evropskega sveta, res storil vse, da bi spodbudil proces sporazumevanja v okviru deseterice. Vogel je ponudil zvezni vladi konstruktivno podporo SPD pri njenih poskusih, čimprej rešiti probleme EGS. Zavzel se je za to, da bi okrepili pravice in pristojnosti Evropskega parlamenta, razširili valutno sodelovanje in odpravili nadzor na mejah med članicami EGo-Zahodna Evropa potrebuje tudi skupno politik0 varstva okolja, več političnega sodelovanja in lastno varnostno politiko v okviru atlantskega zavezništva. Treba je naglo ukrepati, da ne bo prišlo do poloma na volitvah v Evropski parlament 17. junija letos, je dejal Vogel. V duhu odprtega medsebojnega sodelovanja Delegacija komunistov iz Slovenije v gosteh pri komunistih dežele F-JK Po dvostranskih pogovorih v Trstu so je delegacija iz Slovenije v Gorici sestala z gospodarskimi dejavniki in slovensko komisijo pri KPI TRST — Na povabilo deželnega odbora KPI za Furlanijo Julijsko - krajino je včeraj prišla na uradni obisk delegacija Zveze komunistov Slovenije, ki so jo sestavljal i predsednik Centralnega komiteja ZKS Andrej Marine, sekretar komisije za mednarodno sodelovanje pri CK Ivo Vajgl, Jože Uten-kar, sekretar medobčinskega sveta ZK S Koper in Jurij Šuster, sekretar občinskega komiteja ZKS Koper. V delegaciji je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. V deželni delegaciji KPI, ki jo je vodil tajnik Giorgio Rossetti, so bili dani tajništva iz vseh štirih pokrajin, odgovorni za posamezna področja; v delegaciji KPI so bili tudi predstavniki Slovencev na čelu s senatorko Jelko Gerbec. Obe delegaciji sta ugodno ocenili do sedanje medsebojno sodelovanje, ki se je razširilo na številna področja. To sode« vanje odlikuje odprtost in de lavnost. Obe strani sta visoko postavili izvedbo nekaterih skupnih akcij, še zlasti široko zasnovano organizacijo manifestacij za mir v Novi Gorici in v Ljubljani. V uvodnem delu je tajnik Rossetti Predstavil gostom sedanji družbenopolitični in gospodarski trenutek Italije in stališča partije na vsedržavni kakor tudi na deželni ravni. Opisal je bitko KPI proti vladnim dekretom za zaščito koristi da'ovnih ljudi. Govoril je o pripravi zakonskega osnutka, ki 8a je partija dala v javno razpravo v Čedadu, s katerim si bo prizadevala okrepiti gospodarsko sodelovanje na obmejnem področju. Rossetti je slovenske komuniste seznanil tudi z akcijo KPI za sprejem globalnega zaščitnega zakona aa Slovence v Italiji. Predsednik CK ZKS Andrej Marinc je uvodoma zaostrovanju med razvitimi in nerazvitimi državami, med Severom in Jugom, pripisal poglavitni vzrok za mednarodne napetosti in o grožanje miru. Potem ko je opisali stabilizacijska prizadevanja je Marinc izjavil, da z zanimanjem spremljajo delovanje KPI v boju za mir in enakopravne odnose v svetu in dal priznanje partiji za njeno načelno in dosledno stališče glede zakonskega priznanja za vse v Italiji živeče Slovence. Andrej Marinc je nada'je poudaril, da je Jugoslavija zainteresirana za dobrososedske odnose z Italijo in vsemi sosedi in da je to trajna usmeritev jugoslovanske družbe. V tem smislu je potekala tudi razprava na seji CK ZKJ o maloobmejnem sodelovanju. »Razumemo to obliko sodelovanja ne £»amo po gospodarski plati, ampak tudi kot dokaz politične odprtosti, krepit ve gospodarstva obmejnih regij in krepitve pravic narodnostnih skupnosti ob meji,« je izjavil Marinc. Po pogovorih na sedežu KPI v UL Capitolina so člani delegacij v popoldanskih urah odšli v pristanišče in si ogledali njegove naprave. Proti večeru je delegacija komunistov Slovenije odšla v Gorico, kjer se je sestala z gospodarskimi dejavniki in s slovensko komisijo pri KPI. Danes dopoldne bo obiskala univer- zo in center za nuklearno fiziko, ob 11.30 pa bo Andrej Marinc priredil tiskovno konferenco v časnikarskem krožku, na kateri bo predstavil potek pogovorov in obravnavane teme. Gorazd Vesel □ TRŽIČ — Tudi v Tržiču je bil samoupravni referendum o namestitvi jedrskih raket v Comisu. Udeležilo se ga je dva tisoč meščanov, med katerimi se jih je 91% opredelilo proti tem raketam na italijanskih tleh, Oskrba z osnovnimi živili na obalnem območju boljša KOPER — Vse kaže, da bo letos oskrba z osnovnimi živili na obalnem območju še boljša kot lani. Še boljša zato, ker je bila že lani relativno dobra in kakšnega večjega pomanjkanja osnovnih življenjskih artiklov ni bilo. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo živil, so z dobavitelji že sklenile samoupravne sporazume, pogodbe, poleg tega pa nekaj blaga plačale vnaprej in si tako zagotovile — vsaj na papirju — planirane količine blaga. Po informacijah, ki so jih zbrali na komiteju za družbeno planiranje pri skupščini obalne skupnosti obstoji bojazen, da ne bo moč dobiti le planiranih količin sladkorja. Sicer pa naj bi potrošniki na Obali in tisti, ki bodo preživeli počitnice v tem delu Slovenije, letos porabili okroglih 5500 ton mesa, od tega največ junetine (3.134 ton) manj pa svinjine in perutnine (nekaj nad 1000 ton), še najmanj pa rib, ki naj bi jih letos porabili "okrog 280 ton. Iz podatkov, ki so jih zbrali na Obali bodo potrošniki poleg svežega mesa letos porabili nekaj nad 1000 ton trajnih in poltrajnih mesnih izdelkov. Tudi potrošnja mleka bo relativno velika in tako kot drugje za približno 10 odstotkov večja od potrošnje v minulem letu. Letos naj bi tako na Obali prodali vsega 5,4 milijona litrov mleka, od katerih jih bodo za to območje približno milijon morali zagotoviti iz drugih regij. DUŠAN GRČA Po sklepu vseh TOZD v delovni organizaciji Droga Agraria odslej le Droga Ime Agraria ho ostalo le za TOK Agraria Koper PORTOROŽ — Skladno s svojimi samoupravnimi akti, so se v Drogi A-grarii, delovni organizaciji SOZD Ti-mav, le odločili, da bodo spremenili ime in bodo že čez približno mesec dni spet poslovali kot delovna organi > zacija Droga. To so sklenili že v vseh TOZD delovne organizacije, delavski svet pa mora ta sklep zdajle še enkrat potrditi, zatem pa bodo tudi registrirali novo ime. V tako odločitev jih je sililo spoznanje in tudi analiza opravljenih raziskav, da je ime Droga veliko bolj znano v Jugoslaviji in tujini, da so v propagando tega imena vložili veliko več sredstev, kot v ime Agraria, da je v Jugoslaviji še več OZD z imenom Agraria in da bi spreminjanje imena v Drogi Agraria pomenila kar izdaten zalogaj za piro pagandne stroške. Izračunali so, da bi jih samo sprememba napisov na embalaži stala najmanj 30 milijonov dinarjev, večji del propagandnih stroškov pa niti ni izračunljiv* Ime Agraria bodo ohranili za temeljno: organizacijo kooperantov Agrario Koper. B. Š. UTAT organiziral »revival« na Dunaju TRST — V okviru manifestacij, ki jih prireja tržaški turistični urad UT AT v okviru svoje petdesetletnice, je odpotovalo včeraj na Dunaj več kot 150 oseb, ki se bodo v avstrijskem glavnem mestu udeležile nekaterih turističnih pobud. S tem potovanjem, ki poteka v sodelovanju z Avstrijskim turističnim uradom, bodo obudili spomin na prvo potovanje, ki ga je UTAT leta 1934 organiziral v tujino, to je na Dunaj. V okviru obiska Tržačanov v avstrijskem glavnem mestu bodo tam odprli podružnico UTAT, da bi tako povečali število avstrijskih turistov, ki se bodo odločili za letovanje v Italiji. Ta dunajski »revival« se bo končal v soboto, 31. marca. Podelili bodo naslov častnega goriškega občana prof. Carlu Rubbii GORICA — Prof. Carlo Rubbia je na svojem delovnem področju znan širom sveta, saj sodi danes med najbolj znane fizike na svetu. Za svoje izsledke je prejel že številna priznanja in med drugimi se je znašel tudi na seznamu kandidatov za Nobelovo nagrado. Za njegove zasluge na znanstvenem Področju pa mu bo dalo posebno priznanje tudi goriško mesto, saj je prof. dubbia po poreklu Goričan. 17. aprila mu bodo namreč podelili v okviru Posebne slovesnosti v dvorani goriške-Sa mestnega sveta naslov častnega občana. Deset let cerkljanske pihalne godbe Pred desetimi leti so v cerkljanski ETI ustanovili pihalno godbo, v kateri so v začetku igrali le samouki. Z načrtnim vzgajanjem godbenikov pa se je raven orkestra dvignila do stopnje, ki je cerkljanskim glasbenikom omogočila nastope širom domovine, pa tudi zunaj nje Letos med 23. in 30. junijem, Številni ansambli na »Koprskih srečanjih« KOPER — Delovna skupina, ki pripravlja praznovanje 40. obletnice ustanovitve Unije Italijanov iz Istre in z Reke je pred dnevi potrdila, da bodo letošnja Koprska srečanja trajala od 23. do 30. junija. Prvi dan bo posvečen zgodovinski poti te organizacije, ki že od leta 1944 povezuje pripadnike italijanske narodnosti na tem območju. Tega dne naj bi pripravili posebno okroglo mizo, dogodek pa naj bi neposredno prenašala koprska televizija. Sicer pa bodo Koprska srečanja tudi letos ohranila prvotno zastavljeno vsebino — krepitev sožitja in srečanje številnih narodov, ki žive v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Letos naj bi na teh srečanjih sodelovalo približno 45 različnih ansamblov in skupin s 1600 nastopajočimi. Pred dnevi pa sta se v Kopru sestali tudi komisiji 17. umetniškega in kulturnega »Istria nobilissima«, ki ga vsako leto organizira Unija Italijanov in podelili nagrade za pesništvo, prozo, glasbeno in likovno ustvarjalnost, za znanstveno delo, za novinarske dosežke, najuspešnejšim pripadnikom italijanske narodnosti na območju Istre. BORIS ŠULIGOJ Delegacija mesta Ljubljana na uradnem obisku v Gorici V Munchnu so časnikarji razpravljali o vlogi južnotirolske nemške skupnosti Do obiska bo prišlo ob koncu meseca majarabsko združenje je lahko včeraj po več kot desetih letih trnjeve poti uradno napovedalo, da se bo čez dober mesec dni začela gradnja rimske mošeje in arabskega kulturnega centra. Neskončna so torej bila pota italijanske birokracije, še težja vatikanska polena ob dejstvu, da bo kupola Alahovega hrama za 25 metrov višja od kupole cerkve sv. Petra. Vztrajnost in požrtvovalnost ob teži petrodo arjev in političnih pritiskov pa so postopoma odpravili vse ovire. Tudi Vatikan se je sprijaznil z dejstvom, da se bo v »večnem mestu« razlegal muezinov klic k molitvi. V tem dolgem obdobju pa so bili postavljeni na glavo vsi proračuni, da bodo po predvidevanjih znašali stroški gradnje čedno vsoto 45 miliijard lir. K znesku pa bo treba dodati težke milijarde za pristno islamsko dekoracijo, ki jo bodo uresničili najbolj priznani umetniki in obrtniki držav Magreba in Srednjega vzhoda. Iranski arhitekt Nurian je včeraj napovedal, da bodo že 16. aprila predložila svoje načrte italijanska podjetja, ki sodelujejo na dražbi. Mošeja bo lahko sprejela 2.000 vernikov, njena površina pa bo znašala 2.846 kvadratnih metrov, površina ostalih poslopij (konferenčne dvorane, knjižnica in drugi kulturni objekti) pa 7.163 kvadratnih metrov. BEOGRAD — člani predsedstva Sk RJ in predsednik ZIS zaslužijo 62.807 dinarjev, to je, drugače rečeno, njihov mesečni osebni dohodek. Delavci zavodov Crvene zastave so namreč v odprtem intervjuju beograjske »Politike« vprašali, koliko pravzaprav zaslužijo funkcionarji in odgovoril jim je zvezni sekretar za zunanjo trgovino dr. Milenko Boja-nič. ^ Vendar pa njegov odgovor ni potešil radovednosti delavcev Crvene zastave in bralcev »Politike«, pa se je uredništvo obrnilo na pomočnika zveznega sekretarja za finance Ego na Padovana, ki je obširneje pojasnil osebne dohodke zveznih funkcionarjev, tako da je začel pri sebi. Z 20 leti delovne dobe, fakultetno izobrazbo, strokovnim poznavanjem financ in v omenjeni funkciji zasluži Padovan na mesec 39.600 dinarjev, v kar je všteto tudi minulo delo. Zanj velja koeficient 3,3, čeprav ima večina pomočnikov ministrov koeficient 3,2. Najvišji koeficient je 4,8 in velja za člane predsedstva države in člane ZIS. Najmanjši koeficient je 3 in po njem se krojijo zaslužki svetnikov v predsedstvu SFRJ in vseh svetnikov zveznih sekretarjev, ki jih imenuje ZIS ali spet predsedstvo SFRJ. Merilo za določanje osebnega dohodka funkcionarjev je povprečni o-sebni dohodek v gospodarstvu. V pr- bila v redu, nato pa je zanosila« »V začetku je PARIZ — Diskriminacija, ki bi slonela na po Uličnem prepričanju, rasi ali spolu je v Franciji prepovedana. Kajpak to še ne pomeni, da do ta kih diskriminacij ne prihaja, n.pr. pri kakem manjšem delodajalcu, ki uvaja pri najemanju uslužbencev svoje kriterije, ali pa celo iz državnih razlogov, ki jih določata policija in oblast. Logika tega je znana: za sovražnike demokracije ni demokracije. Saint Just, za sodobno francosko desnico »sovražnik demokracije št. dvar. (št. ena nosi Roberspierre) je govoril: »Ni svobode, za sovražnike svobode.« Francozi pa, zdi se upravičeno, menijo, da je vsega tega pri njih manj kot v drugih demokra cijah, kot n.pr. v Zah Nemčiji, kjer se že vna prej ve koga lahko in koga nikakor ne morejo sprejeti v državno službo. O vsem tem se je tudi že precej pisalo. Primer, ki trenutno razburja Francoze, pa se je dogodil pri francoski podružnici švedske to varne krogličnih ležajev SKF. Glasilo francoske KP Humanite je namreč objavilo faksimile dela kartoteke te podružnice, točneje spiska 598 oseb, ki so v zadnjih desetih letih iskale službo pri tej ustanovi. Ob vsakem imenu je stala taka ali podobna pripomba: Zelo dober in sposoben, a ko munist. Sto odstotno komunist. Kupuje komunistični tisk. Odlikuje se kot sindikalist CGT (ko munistom naklonjenega sindikata). Druži se s se- vernimi Afričani. V začetku je bila v redu, kasneje je pa zanosila. Itd. Sicer pa so najbolj pazili na politične in rasne oznake. Za nekega uslužbenca piše: »Pošten, strokoven, vendar je blizu CGT. Živi pri starših. To je ugledna in delovna družina, vendar komunistična. Kandidat se doslej ni ukvarjal s politiko, treba pa ga je nadzirati zaradi komunističnega vzdušja, v katerem je odrasel.« Gospodarji SKF so takoj sklicali tiskovno konferenco. Niso zanikali verodostojnosti kartoteke, vendar so se na vso moč otepali obtožbe diskriminacije. »Pravico imamo vedeti, koga nastavimo. Sicer pa to delajo tudi drugi,« so izjavili. vem polletju lani je znašal 14.162 dinarjev. Zaradi bilančnih in drugih težav pa se je ZIS odločil, kot je po; ved al Padovan, da bo za povprečni osebni dohodek v gospodarstvu vzel 11.136 dinarjev. To vsoto je treba potem pomnožiti z omenjenimi koeficienti. Ni torej težko izračunati, da je zaslužek članov predsedstva SFRJ in predsednika ZIS 53.452 dinarjev, ker imajo vsi že več kot 30 let delovne dobe, je treba k temu prišteti še 17,5 odstotka za minulo delo, s čimer dobimo dohodek, ki smo ga omenili na začetku. Funkcionarji in vodilni delavci nimajo pravice do delitve tako imenovanega variabilnega dela, kot jo \ majo drugi člani delovne skupnosti, pa se tako zgodi, da imajo nekateri načelniki v sekretariatih večje dohodke kot pomočniki ministrov. Poleg tega funkcionarji ne dobivajo nadomestila za topli obrok. Milka Planinc, torej mesečno za- služi toliko kot člani predsedstva SFRJ, se pravi 62.807 dinarjev. Februarja je Borislav Srebrič zaslužil 57.085 dinarjev. Mijat Sukovič 56.851 in Zvone Dragan 55.214. Vsi trije pa so podpredsedniki ZIS. Zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc zasluži 62.185 dinarjev, tolik0 dobi tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov. _ Ti zaslužki vsekakor niso visok), če jih sodimo po funkcijah. Vsekakor so manjši, kot se pogosto govori, piše Politika, (dd) Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (30.) poiskal bo Se preostale-, PA ČETUDI BI JIH MORAL LOVITI VSE llVLJENJE! DOKLER NE BO ZADNJI UBIT, NE BOM IMEL MIRU! MUKIETTA SE JE PO SMRTI MC G.INNISA VRNIL V KALI FORNI JO.TODA NE SAM... . Z NJIM JE BIL ZLOGLASNI MEHIKANEC TROPRSTI JACK,ZNAN PO OKRUTNOSTI... Uživalci mamil v vojski ZDA LONDON — Vsak četrti pripadnik ameriških zavezniških sil v Zahodni Evropi uživa prepovedana mamila. Po uradnih podatkih iz Velike Britaniji’ kjer je približno 30 tisoč ameriških vojakov, morajo v povprečju odpustiti iz službe po enega dnevno. Povsem razumljivo to povzroča precejšnje negodo vanje med tistimi, ki se dobro zavedajo, da s svojimi davki vzdržujejo tudi take nadobudne vojščake. Marsikomu pa se ježijo lasje na glavi ob spoznanju. da se širi krog mamilašev tudi med tistimi, ki rokujejo z jedrski™ orožjem. Nova preusmeritev letala na Kubo HAVANA — Neznani temnopolti zračni gusar, ki se je predstavil kot poročnik Spartakus, pripadnik črnske osvobodilne vojske, se je včeraj predal ku banskim oblastem na havanskem letališču. Dan prej je preusmeril neko ameri ško linijsko leta'o s 56 potniki na krovu, ko je letelo iz Cherlestona v Miami. Najprej je gusar zahteval od ameriških oblasti pol milijona dolarjev odškodnine, a 'se je kasneje v Havani predal Kubancem, ki so ga aretirali. Bajni zadetek na loteriji TORONTO — Kanadčan italijanskega porekla Salvatore Di Costanzo ie srečni dobitnik 4,11 milijona kanadskih dolarjev (6 milijard in 600 milijonov lir) na loteriji v Ontariu. Costanzo je napovedal, da bo del vsote porazdelit med sorodnike in je že odpotoval na dvotedenske počitnice. Do sedaj je nam reč bil vratar v nekem hotelu v Torontu, odslej pa bo bržkone živel od rente, saj nima ne žene in ne otrok. »Yorksirski razparati« v umobolnici LONDON — »Vorkširskega razparača« Petra Sutcliffa, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, ker je umoril 13 žensk, so iz kaznilnice na otoku Wight premestili v umobanico v Broadmoorju. Včeraj je namreč notranji minister Leon Brittan obrazložil, da se je umsko stanje Sutcliffa v zadnjem času vidno poslabšalo, da je postal nevaren za osebje in druge- kaznjence. Sklep pa je z° sprožil polemike, saj so sodniki »yorkširskega razparača« na procesu pred tremi leti spoznali za umsko zdravega.