IX. letnik.
V Gorici, dne 10. jnnuvnrija 1901.
2. številka.
i
Izhaja vsaki četrtek
ob II - ll,i dopoldne. Rokopisi sc ne vra-Oajo. Nefraiikovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto I krone, za pol leta 2 kroni. Za m a ii j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K I ”50.
Rokopise sprejema uredništvo v Oorlci, dvoriSče sv. Hllarlja štev. 7.
Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8—12 dopoldne v upraviilStveni sobi.
6J(5>
vV ’
slovenako
L. N '
m
m
r?-‘r JJ-
Naročnino in* naznanil;! s p r e j e m a upra\ ništvo v Gorici, SemeniSka ulica St. ‘J. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in iu Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Naročnino in oglase je plačuti v Gorici.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan BilJI v Gorici,
Tinka „\aroilnn tiskarna1 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Račun izgube ob volitvi v državni zbor.
Umen gospodar napravlja vsako lelo prirnerjavni račun ali bilanco in zraven še račun izgube in dobička. Na eni strani sešteje razne izgube in upadke, na drugi strani pa dobičke. Točnost lega računa je v gospodarstvu silno važna. Ali kakor vsaki gospodar za se, mora tudi celi narod skrbeti za bilanco narodnega gospodarslva in za račun izgube in dobička narodnega gmotnega in duševnega imetja. Volitve v državni zbor so nekoliko razkrile naše bogastvo in uboštvo, da je morda ravno zdaj najbo-Ija prilika za bilanco in račun izgube in dobička slovenskega narodu. Za danes napravimo račun izgube.
1. Volitve so razkrile veliko uboštvo slov. naroda, a uboštvo krati moštvo. Uboštvo je krivo, da je naše ljudstvo skoraj povsod silno odvisno in vsled odvisnosti izročeno na milost in nemilost bogatih kapitalistov. Pri direktnih in tajnih volitvah kakor na Kranjskem in v Trstu so bili naši volilci nekoliko zavarovani, pri volitvi volilnih mož pa so kapitalisti uspešno rabili svojo moč nasproti zadolženemu ljudstvu. Tako na Koroškem, v Istri, na Štajerskem in tudi pri nas na Goriškem med sa-mjrni Slovenci, ker kapital nima narodnosti ali srca.
2. Volitve so pokazale veliko potratnost slovenskega naroda, kakoršno si komaj smejo dovoliti bogati in mogočni narodje, a nikakor ne naš skrajno odvisni in tibožni narod. Potratno se pri nas zameta ljudi in denar. Zameta se ljudi. Ne moremo tukaj govoriti o poedinih osebah, opozarjamo le na, gorostasno potrato, ko narodno-napredna stranka — kranjska in gori-3ka — zametava kar naenkrat celi stan duhovnikov! 1000 izobraženih in neodvisnih mož podijo od narodnega dela in to na Slovenskem, kjer je dela črez glavo, delavcev malo a plače nobene. Ali ni to naravnost besna politika?
Slovenci z a meta m o denar. Koliko tisoč kron je brez potrebe potrosila narodno-napredna stranka na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem pri volitvah? Če so v mali vasi kakor je n. pr. Škrbina zapili črez 400 K, koliko po celem Kranjskem? In te potrate ni še konec, agitacija se nadaljuje s časopisi in organizacijo stranke. Koliko denarja gre vsako leto za golo nič! Če bi bili Slovenci modri gospodarji, bi oni denar poslali v tužno Istro ali na Koroško ali v Trst bratom na pomoč, ki se borijo na življenje in smrt. Bojimo se, da ta potrata ljudi in denarja pripravi celi slovenski narod na kant. V boju s cerkvijo, t»li kakor pravijo naprednjaki ,,s klerikalizmom1*, so propali veliko večji narodje ko naš; mi sicer ne želimo biti proroki, ali eno resnico pa vže smerno tudi za 2000 let naprej povedati: cerkve ne bo nihče premagal!
3. Volitve so pokazale veliko demoralizacijo po nekaterih krajih. Ljudje so se prodajali za ’/2 litra vina ali za en golaš in so oddajali glasove najhujšim oderuhom. Pri nas na Goriškem cvete oderuštvo najbolj na Krasu in na Kanalskem, a ravno tam so ubogi deluvski ljudje volili proslule mogočneže.
Te demoralizacijo se bojimo tudi pri prihodnjih volitvah v deželni zbor, ker qd deželnega zbora bo odvisno, ali bo dežela vdobivala dobičke od užit-ninskih doklad ali pa so bodo stekali še nadalje v žepe Gorupa in narodno-naprednih bogatinov. Gre se za stotisoče vsako leto. Prodno nam jih dajo iz rok, se bodo branili na vse pr e lege in opi-vali uboge nerazsodne volilce. Odkrilo bodi povedano: volitev v deželni zbor se bojimo, ker denar je vrag!
4. Volitve so izkazale veliko narodno izgubo. Izgubili srno svojega edinega poslanca na Koroškem, izgubili smo dva poslanca v Istri in bojimo se, da tudi v Trstu bomo brez zastopnika. To so britke izgube slovenskega naroda. Če bi naši narodno-napredni imeli res kaj srca za narod, ne bi divjali tako proti slovenski duhovščini, ampak bi rajše klicali vse stanove na pomoč lužnim bratom na Koroškem, v Istri in v Trstu.
In to mora bili naloga vseslovenske politike: zbirati moči iu ne več po no potrebne m tratiti. Liberalizem je greh in potrata, zadal jo narodu velike izgube, otresimo se ga!
Nove volitve za državni zbor.
Dne	3. t. m. so	se	vršile volitve v
V.	kuriji	na Dunaju,	na	Češkem iu Mo-
ravskem, v Šleziji, na Solnograškem, Štajerskem, na Goriškom, v Trstu in v v Istri.
Na Goriškem jo bii izvoljen dr. Gregorčič s 146 glasovi proti dr. Tumi, ki je dobil 141' glasov.
N a	1) u n a j u so	se	izvršile volilve s
sledečim	uspehom: V	1.	ekraju je bil iz-
voljen socijalist dr. Ellenbogen s I(5.317 glasovi proti 15.333 kršč. soc. Biolohla-veka; v II. okraju je prišlo do ožjo volitve med krščanskim soeijalistom Prohasko in soeijalistom dr. Adler-jem; pri ožji volitvi je zmagal Prohaska; v III. okraju je bil izvoljen dr. Lueggor z 22,094 glasovi proti socijalistu Reumann-u, ki je dobil 18.382 glasov; v IV. okraju je bil izvoljen krščanski socijalec Axmann z 21.913 glasovi; v V. okraju pa socijalist Schuhmeyer s 24.336 glasovi proti krščanskemu socijaleu Menderju, ki je dobil 21.116 glasov. V okraju St. Hipolit je sijajno zmagal kršč. soc. Scheicher, v Korneuburgu kršč. soc. Mayer.
Zgubili so pri teh volitvah socijalisti na Češkem 6 mandatov in po enega na Moravskem in Štajerskem, dobili pa so enega v Šleziji (Tešinj) in tri na Niže-Avstrijskem; na dveh krajih pa pridejo v ožjo volitev.
Mladočehi so imeli dozdaj na Češkem v V. kuriji 9 mandatov in na Moravskem
3,	zgubili so dozdaj 2 na Češkem in 1 na Moravskem. Češki narodni delavci so pridobili na Češkem 4, na Moravskem l mandat. Nemški radikalci, ki so imeli dozdaj en sam mandat v V. kuriji v Šleziji (Turk) so tega zgubili proti socijalistu, a dobili so jih 5 med Nemci na Češkem. Napredna nemška stranka, ki je imela dozdaj na Češkem v V. kuriji dva mandata, zgubila je ista, katera so dobili nemški radikalci. V Brnu je prišlo do ožje volitve med nemškimi naprednjaki in socijalisti. Nemška katoliška ljudska struuka, ki je imela zdaj u mandatov
v V. kuriji, je zgubila enega na Solnograškem. Krščanski-socijaloi, ki so imeli
10	mandatov v V. kuriji na Niže-Avstrijskem,so zgubili 3 in so imeli še prestati ožjo volitev proti socijalistu Adlerju na Dunaju in nemškemu radikalcu Dotz-u v Kroms-n.
Na gorenje Avstrijskem je kat. ljudska stranka obdržala svoje 3 mandate v V. kuriji in sicer stu bila zopel izvoljena poslanca lit z in Kern, novoizvoljen pa je Schlegl.
V D u n a j s k e. m N o v e m Mesi u je obdržal svoj mandat socijalist Perner-storfer proti kršč. socijalistu Steinerju
V K r e m s u je prejšnji poslanec Gessmann prišel v ožjo volitev z nemškim radikalcem Dotz-oni. Pri ožji volitvi je zmagal Dotz.
Na Solnograšk o m je v V. kuriji zmagal nemški nacijonalec Maider proti dosedanjemu kat. kandidatu Tuselu.
Velepomemben in za nas Slovence velezanimiv je izid državnozborske volitve za V. kurijo v Trstu. Tam namreč je prišel slovenski kandidat d r. Kybar v ožjo volitev s progressovcem Flor ti s cm. Irredentovce peče la izid neznansko. To se čita iz vsake vrste v njih listih, ko poročajo o tej volitvi. „AfTermazione d' ltalianitail ta pomen imajo za Italijane državnozborske volitve na Primorskem. Njih glasila so vedno in vedno povdarjala, da je Trst čisto italijansko mesto iu glej! Kar naenkrat izve svet, da je bilo vse to zatrjevanje gola laž, kajti pri zadnji volitvi dobi! jo slovenski kandidat (J43H glasov, nasproti 80f>9, katere je dobi 1^ irredentovski kandidat Atilio liorlis. Če pomislimo, da je med 4901 volilci, ki so glasovali za so-cijalnega demokrata Uče La rja, večina Slovencev, — in če se nadalje pomisli, da je mod 2410 glasovi, oddanih za Dom-pieri-ja lepo število Nemcev, potem bi bilo slovanskih glasov, ako bi se združili vsi za osebo dr. Rybara, skoraj ravno toliko, ako ne celo več, kakor italijanskih glasov. To so številke, katerih ne izbriše vsa raliniranost židovsko-liberalnih listov; to so številke, ki dokazujejo ter nas navdajajo z nado, da se bližamo času, ko bomo Slovenci odločilen faktor, ali pa vsaj tolik faktor v Trstu, s katerem bodo morali računali Italijani in vlada.
Mi kličemo torej: slava vrlim slovenskim volilcem v Trstu, da so se na tako lop način zavedali svoje rodoljubne dolžnosti ter da so na tako sijajen način pokazali, da Slovani ob jadranskem morju v resnici — vstajamo! Pri ožji volitvi je dobil v nedeljo dr. Rybar 81-14 glasov, doeiin so združeno italijanske stranke za Hortisa oddale le 10.699 glasov. Dr. Rvbar je zdaj postavljen za kandidata v mestni skupini za tržaško okolico namesto viteza Nabergoja, ki se je odpovedal.
V Istri so Hrvatje in Slovenci ža-libog v V. kuriji propadli. Izvoljen je radikalen Italijan Ben a ti s 313 glasovi, hrvatsko-slovenski kandidat Jr. Laginja pa je dobil le 282 glasov, socijalist Kristan pa 17 glasov.
Temu izidu se ne čudi pač nikdo, kdor je pazljivo čital poročila o nezaslišanem terorizmu, o protizakonitostih in volilnih goljufijah vsake vrste, ki so se po geslu „osar tutto*4 dogajale za časa prvotnih volitev v Istri. A Slovenci in Hr-
vatje se niso imeli boriti le prati italijanskemu nasilstvu, marveč imeli so proti sebi tudi vlado, kajti drugače pač ni umevno, kako da sta dva ces. kralj, uradnika in sicer jeden pri pošti, a drugi v arseualu zamogla podpirati oklic na volilce, namenjen Benutijevi stranki.
Na Š taj e rsk e m je zmagal prejšnji zastopnik V. kurije dekan Žič k ar. Dobil jo 390 glasov, a njegov slovenski protikandidat Hribar 140 glasov. Po poročilih „Slov. Naroda11 bi človek mislil, da dobi Hribar 396 glasov, a Žičkar 140. Kakor pa si nasprotujejo številke v resnici, lako nasprotna so resnici izvestna poročila. Listi, ki stvari na lak način pretiravajo, morajo sčasoma zgubiti vso vero pri ljudstvu. — V Bruku na Muri jo bil isli dan izvoljen v V. kuriji katoliški kandidat Scheis\vohl, v Feldbachu kat. kandidat Morsei, v Gradcu pa nemški nacijonalec \Vilhelm. — Kmečke občine so na Štajerskem volile dno 8. t. m. V celjsko-brežiškem okraju je zmagal vitez Berks, v ptujskem okraju dr. Ploj.
Na Tirolske m je dne 7. t. m. zmagal v peti kuriji krščanski socijalec. Schraffler s 3 glasovi večine proti Di-pauliju.
Na Kranjske m so se vršile 3. t. m. državnozborske volilve za mesta in trge. Zmagala sta kandidata napredne stranke in sicer dr. Ferjančič v skupini gorenjskih iu notranjskih mest in trgov z 42 glasovi večine, notar Plantan pa v skupini dolenjskih mest in trgov. Izid volitve za ljubljansko mesto, kjer so štirje kandidutje in sicer narodno-napredni dr. Tavčar, katoliško-narodni kanonik Sušnik, Nemec Baumgartner in neodvisni kandidat Kunčič, je ta - le: Tavčar 919, Sušnik 409, Baumgartner 338, Kunčič 1 glas. Izvoljen je tedaj dr. Tavčar.
V	Dalmaciji sla bila v mestih in trgih zopet izvoljena Šupuk in Borčič.
V	Šibeniku je dobil dr. Laginja 147 glasov, a v Makarski 44 glasov.
To ne pomenja druzega, nego dokaz visokega spoštovanja, katero uživa ta idealen hrvatski rodoljub med vsemi avstrijskimi Jugoslovani.
Politični pregled.
Papež Leon XIII. in Francija.
— Društveni zakon, katerega je predložil francoski zbornici minister \Valdeck-Rousseau in kateri zakon zahteva konfiskacijo premoženja krščanskih zavodov v Franciji, je vzbudil v Vatikanu veliko ogorčenje. Papež se je radi tega obrnil s posebnim pismom do parižkega kardinala ter zahteva, da duhovščina odločno brani svoje postavno jej zajamčene pravice. Bati se je, da nastane mej Vatikanom in Francijo resno razmerje, kar bi bilo le v veliko škodo Franciji.
Novoizvoljeni državni zbor.
— be par tednov in vlada skliče novo izvoljeni državni zbor k delovanju. Po dosedaj dovršenih volitvah soditi, pridejo sicer nekatere nove moči v državni zbor, ali o njih sposobnosti za normalno delovanje v istem nahaja se danes malo upanja, ker program, na katerega so bile voljene, je bil radikalen program. Socijalni demokrati so zgubili v V. kurili, ki jo po njih mnenju njih domena, skoro polovico mandatov, a pridobili jih
niso mirnejši elementi, marveč so jih pridobili št* iiiiioijo burnejši. namreč radikalni .Nemci, katerim zapoveduje znani nemirne?, dr. \Volf. Hes. da so v prvem začetku socijtilni dernokralje uspešno podpirali nemško obstrukcijo, ali v zadnjem času poslali so največji neprijatelji vsaki* obstrukcije, dočim so radikalni Nemci pod vodstvom VVolla vedno pripravljeni na najsrditejši boj. na najbrez-obzirnt*jšo obstrukcijo, ako bi bolela vlada le količkaj pravična biti kaki ne-nemški narodnosti, posebno pa Slovanom. število teli ljudij sicer ni veliko, ali njih terorizem upliva tako močno na ostale liberalne nemške stranke, da se mu skoro ne morejo odtegnili. — Ker pa pride Imli iz Češkega nekaj več čeških radikalcev v državni zbor in bi tudi sploh Mladočehi ne mogli brez vsakega zadoščenja za storjena jim žaljenja za-počeli mirnega delovanja v novem parlamentu. je skoraj gotovo, da pride že v pivih sejah novoizvoljenega državnega zbora do spopada med Nemci in Čehi in da ne bodo zamogle vse ostale stranke odstranili iz zbornice burnih vinarjev ter nadomestili jih z mirnim delovanjem. Lepe so res želje, katere je izreklo češko veleposestvo v svojmn te dni izdanem manifestu in tudi Poljaki in druge stranke so že sit«* teh neplodonosuih prepirov, ki so na velikansko škodo cele države, ali bojimo se, da ostanejo še naprej kakor doslej vedno le prazne želje in da v Avstriji sploh ne pojde s parlamentarizmom več dalje, ako se ne upelje po izvenrednem polu nov državnozborski poslovni red.
Ruski car Nikolaj II. — Umki car Nikolaj II. je že prav popolnoma ozdravel ter zopet opravlja svoje državne posle Poroča si*, da se poda za kakih II dni v Carskoje selo in izostane vsako potovanje v druge kraje. Car je svojima dvema zdravnikoma podelil visoke nagrade in sicer dr. Popovemu IUO.IHK) rubljev in ga je ob enem imenoval svojim eselmim zdravnikom, a dr. Poiskemu pa bO.UOU rubljev in naslov ruskega dvornega zdravnika.
Rusija in Turkestan. — Angleški list „S n 11 d a y Speci a 1“ je zvedel, daje odšlo 8000 mož ruske vojske iz Datuma na afganistansko mojo. A to da je le nekaka predstraža, v vzhodni Turkestan pa odpošlje Kusija 20.000 mož in Tuoo konjenikov. Angleži so radi lega gibanja ruske vojske zelo vznemirjeni. Drugi viri pa še poročajo, da so se na imlijsko-afganislanski meji pojavili veliki nemiri ter da so vstaši pobili tamošnje angležko vojaštvo. Prebivalstvo onih krajev je odbilo ungležke ponudbe.
Bolgarski narod je prišel do spoznanja, da se mora otresli izvestnih tujih pijavk, ako hoče obstati. Prvo vprašanje, ki p; ima zdaj rešili, je kmetijsko vprašanje. V la namen se je vršil minuli leden v Sredcu, glavnem mestu Bolgarije kmetijski shod, na kateri je prišlo iz vse Bolgarije nad 40U zastopnikov kmetijstva. Med njimi je bilo tudi nekaj po tujcih sooijulistično pohujšanih elementov, ki hi bili rudi shod razpršili
LISTEK.
0 nzadištm lalolišle iti««.
Kakor čivkajo vrabci neprestano svoj : čiv. čiv — po strehah, tako ponavljajo po vseh shodih liberalci svojo pesem, o „nazadnjaštvu.“ katol. duhovščine. Njihovi podrepniki, dasi se razumejo na napredek — kakor zajec na b( ben, navadno kunujo svojim kolovodjem. Kdo bi jim zameril, da hočejo biti napredni. Saj je lahko biti ,.narodno*na-preden11? Par Iraz o ,.farjilr‘ in ,,na-zadnjaštvu” začivka - pa je napreden.
Mi pa jim ne bomo vračali zmerjanja, ropotanja in fraz. Svoje trditve bomo podpirali I e z d e j s t v i i n d o k a z i!
Za danes hočemo prezreti delovanje svetne duhovščine in drugih cerkvenih redov v prid ljudske izobrazbe in strokovne izomike. lločemo navesti le pur : vzgledov iz najnovejšega časa, iz katerih se razvidi, da je kat. duhovščina vse kaj druzega, kakor nazadnjaška.
Omeniti hočemo le delovanja jezuitskega reda na polju zvezdoznanstva.
Svetovno znan je pater Secehi, kateremu niso mogli odreči največjega priznanja — celo najhujši nasprotniki duhovščine. V znanstvenih krogih je tudi dobro znan jezuitski pater Dr. Karol Braun, ki si je pridobil svetovni glas
s lem. da so skušali spravljati na dnevni red razna politična vprašanja. Posrečilo pa se jim ni. ker je bila večina zmernih posestnikov, ki hočejo na vsak način preuredilo kmetijstva in njega napredek in oprostitev od židovskih pijavk. Sprejelo se je več važnih resolucij.
Vojna v južni Afriki.
Buri vrlo napredujejo v kapski koloniji. Udrlo jih je že okoli oUOO, za njimi Angleži. Za vprvo je namen Burov, maščevali se nad Angleži za porušena jim domovja s tem. da pokončujejo od kraja angležko imetje v Kupu ter napravljajo velikanske škode.
Drugi namen Burov pa jo ta, zvabiti za seboj Angleže v Kap ter tako izprazniti angležkega vojaštva Transvaal, kateri hočejo Buri potem mi vseh krajih močno zasesti. Lord Kitchener nujno zahteva novih čet iz Anglije. Na mnogih krajih Buri nenadoma napadajo angležko oddelke, kateri so navadno poraženi. Glavno mesto Oranje - države, Bloemfontein so Buri popolnoma razdejali. Angležki časopisi zahtevajo, da se v Kapu takoj razglasi nagla sodba.
1*0 volitvi V. kurije
dne 3. t. m.
1. Laški listi jočejo.
Vsi Slovencem sovražni laški listi so prinesli članke o volitvi v V. kuriji na Goriškem, v katerih izražajo nevoljo, da je izvoljen dr. Gregorčič in ne dr. Tuma. Nekdaj je to tudi „SočP' veljalo za gotovo znamenje, da so Slovenci pravo pogodili, kajti kur ne ugaja našim srditim narodnim neprijateljem, je gotovo Slovencem samim dobro. Le zdaj to več ne velja! „Soča“ še objavlja članke iz laških časopisov, v katerih Italijani jočejo nad izvolitvijo dr. Gregorčiča. „Piccoloil, ,.11 Friuii Orienlale11 itd., vse je Gabrščeku prav, ko se gre proti svojim slovenskim rojakom, kateri so vse svoje moči žrtovnli domovini.
2. Kako je Gabršček stiskal roko Lenassiju.
G. Gabršček se je peljal pred ožjo volitvijo k g. Lenassiju, katerega je še pred par leti sramotil: „ Hlaž je šel na Dunaj, je glavo pustil zunaj-1. Pri g. Lenassiju je bil tudi predsednik laške ,.Unione“ vitez dr. Pajer. Lahko si mislimo, kako je Gabršček g. Lenassiju stiskal roko in mu delal poklone. Obetal je vse, da bi le dobil liberalne laške glasove. G. Lenassi je zdaj postal prijatelj Gabrščekov. Z njegovo pomočjo so naprednjaki zmagali tudi pri prvotni volitvi za V. kurijo v Solkanu. Ljudje so g. Gabrščeku videli tudi, da je stiskal roko židu dr. L u z z a l u ter ga prosil pomoči proti dr. Gregorčiču. Dobil je zagotovilo, da mu bodo pomagali. Tako je bila zveza z laškimi liberalci sklenjena in g. Gabršček je ves vesel brzojavil ..Slovenskemu Narodu11 v Ljubljano: ,.Z m a g a j e popolnoma zagotovljen a d r. T u m i“.
Poglejmo, s kom se je g. Gabršček zavezal proti dr. Gregorčiču? Osebe, s
z raziskavanjem o .-mlncu in kosmogoniji.
—	Protestant(l) F. K. Ginzel, ud kraljevega astronomičnega zavoda v Berolinu, piše o tem kut. učenjaku sledeče: ,.K n a j b i s t. r o u m n e j š i m poskusom n o|v ega vek u, da bi se dokazala povprečna gostota naše zemlje in teženj-ska konstanta, je prištevati del a, k a t e r a j e dovršil p a t e r D r. K. B r a u n, zaslužni vodja nadškolijske zvezdarne v Kološi na Ogerskem. Če se še pomisli visoko njegovo starost in dolgotrajno bolehnost, prisiljeni smo priznati, da je Braunovo delo dokaz, koliko premore znanstvena e n e r ž i j a in vzorna požrtovalnosl I e e n e ga s a m e g a moža.
Začetkom junija 1890. je umrl na Angleškem jezuit pater Štefan J. P e r r v, čigar raziskavaiija o solnčni liziki in zemeljskem magnetizmu je sprejel učeni svet z največjim občudovanjem. Kraljeva astronomiška družba poverila mu je opazovanje popolnega solnčnega mrka dne 22. dec. 1889. Pri tej priliki je pisal v „Bulletin Astronornique11 M. Ca-iandreau, astronom na pariški univerzi, sledeče: „Za ta posel ni nihče na svetu bolj sposoben kakor P. Perry“. Tega kat. učenjaka je angleška vlada poslala neštevilnokrat na znanstvena potovanja. Pridobil si je tudi kot vodja jezuitskega observatorija neminljivih zaslug.
katerimi je imel opraviti, so člani laškega liberalnega društva ,.Unione11, kateremu ji* glavna naloga : Boj proti Slovencem. Njih glasilo je „11 Krilili Orien-tule-1, katero je tako polno sovraštva do Slovencev, tla v vsaki številki pozivlju Italijane, naj napovejo boj proti Slovencem na vsej črti in tla naj ne prizanesejo niti n b o g im sl o venski m d t* k I a m, katere treba zamenjati z laškimi. S temi ljudmi so se bratili ti narodni naprednjaki proti dr. Antonu Gregorčiču.
In ti ljudje se drznejo še imenovati dr. Gregorčiču furlanskega poslanca, radi lega, ker je nekaj katoliških furlanskih volilcev prostovoljno oddalo svoje glasove zanj ?! Ti ljudje se drznejo imenovati dr. Gregorčiča izdajalca svojega naroda?! Sramota!
8.	Kako so bili poraženi.
G. Gabršček je sklepal račune z g. Lenussijem in dr. Luzzatom. Dasi mu je bila pomoč od liberalnih Italijanov — največjih neprijatcljev Slovencev — zagotovljena, je vendar ni dobil. Izdala se je beseda, naj se italijanski volilci ne udeleže ožje volitve. Goriški laški kolovodje so pričakovali, da jih bodo vsi laški volilci ubogali in da se tako nobeni slovenski stranki ne zamerijo. Vedeli so. da tudi brez njih zmaga dr. Tuma, kateremu so želeli zmage. S teni sklepom viteza dr. Pajerju je bil konečno tudi Gabršček zadovoljen. Toda kako presenečenje ! Katoliški furlanski volilci si niso dali ukazovati od goriških liberalcev. Volili so po svoji vesti dr. Antona Gregorčiča. S tein so bili ob enem poraženi slovenski in laški naprednjaki.
4. Napredna hudobija.
Ko je bil uspeh volitve v Gorici razglašen, začeli so slovenski naprednjaki po ulicah upiti: Kvviva Pajer, evvivu don Gregorčič, nostro deputato Iriulano! Goričani so se poprašovali, kaj to pomenja. Nekateri so mislili, da je zmagal Italijan. Kmalu pa se jo izvedelo, da kričijo tako narodno-napredni Slovenc i. Sramota ! Sprevod po ulicah je vodila baje neka kapusova glava „Go-riške ljudske posojilnice11.
Da je dr. Gregorčič pravi slovenski poslanec in da so volilni možje pravo zadeli, dokazujejo solze, ki jih pretaka „Picct lo-1 in „Friuli Orientale-1 po dr. Tumi... .
Novice.
Volitev v kmečki skupini. Včeraj so volile na Goriškem kmečke občine. Na slovenski strani je izvoljen državnim poslancem g. Oskar Gabršček, župan v Tolminu, s 142 glasovi proti g. M. Dularju, deželne sodnije svetovalcu, ki je dobil 139 glasov. Vspeh te volitve nas je zelo presenetil, kajti upali smo najmanj na 20 glasov večine. Zmagala je korupcija proti pravični stvari!
Da se zabrani razširjanje korupcije med slovenskim ljudstvom, treba je zdaj, da se čvrsto lotimo dela. Volitev v V. in
Povsod znana je jezuitska zvezdama
v Tananarivu na otoku M a d a g a s k a r, ki zavzema 0. mesto izmej vseh opazova-lišč na svetu. Poročilo akademije znanosti j v Parizu (v seji dne 29. dec. 1890.) pravi: „Misijon na otoku Madagaskar ima v svoji sredi mnoge strokovnih učenjakov11.
V	sprednji Indiji imajo jezuiti v zavodu sv. Frančiška Ks. imenitno opu-zovališče. Njegov ustanovnik je bil pater L a f o n t, ki je bil I. 1880 odlikovan z redom ,.indijske zvezde11. Ta katoliški duhovnik je postal častnik pariške akademije in ud starešinstva na angleški univerzi v Caleuti.
Tudi mej zamorci na spodnjem Zambesiju imajo jezuiti opazovalnico, katero vodi pater Ladislav Men v ha rt h. Potrebno opravo je zavodu daroval oger-ski kardinal Haynold.
K najvažnejšim zavodom prištevajo strokovnjaki tudi opazovalnico v Manili. Ustanovil jo je P. F a u r a. Ta jezuit je znašel več pripravnih aparatov, mej temi tudi vremenski barometer za mornarje. Njemu in pa tovarišu P. Cireva so na svetovni razstavi v Ch i-cagi vsled njunih pridobitev v znanstvu zlasti v magnetizmu in v vremenskem uplivanju — soglasno izrekli strokovnjaki pri mejnarodnein učenjaškem kongresu častno priznanje. —Opa-
IV. skupini je končana. Pokazal« ;e a., je večina našega ljudstva na naši strani Da bi ne bilo korupcije, imela bi nnš« stranka ogromno večino v obeh skupinah. Včeraj smo propali za 3 glasove ko bi po prvotni štetvi morali imeti okolu 20 glasov večine,
Na noge tedaj, mili slovenski rojaki! V volilni borbi smo govorili in se prepirali, zdaj začnimo delati in se or-ganizovati. — Dobra stvar mora prej ali slej zmagati!
V	Furlaniji je prodrl kandidat društva „lJnione11 A n to n e 11 i s g,-, g|as()vj proti dekanu Zanettiju, ki je dobil le 47 glasov.
ljubljanski kiic/.nškol— volivec.
Premil, knezoškof dr Anton Jeglič je šel volit dne 3. t. m„ da je oddal glas kandidatu katoliške stranke. Hvala vrlemu vladiki za lepi zgled!
Slovenski delavci, prepišite se pod mesto! S 1. dnem t. I. je prišla v veljavo nova domovinska postava od I. 1896. Mnogo vas je zdaj v Gorici, ki smele zahtevati, da vam prisodijo do-movno pravico v Gorici. Ali za to se jo treba zglasili s posebno prošnjo. Pridite torej v soboto, dne I 2. t m. ob G1/* uri zvečer v sobo kat. delavskega društva, v semeniški ulici 9. 1., kjer bo govor; o novi domovinski postavi. Ravno tako tudi v nedeljo, dne 13. t. m. ob 4. pop.
Po zmagi v V. kuriji. — Kakor blisk se je raznesla po celi goriški deželi novica, da je Gregorčič zmagal. Ljudstvo je dalo duška svojemu veselju s streljanjem, z razsvetljavo, z zastavami itd. Z Vipavskega nam poročajo, da so po vseh hribih streljali in da je bilo vse v zastavah. Na Krasu so streljali in pritrkavali. Tudi v Brdih je bilo vse po koncu od veselja. Divji naprednjaki so se kar poskrili. Nihče ne ve, kedaj so prišli domov.
Pri Petru bo kosilo, pri Jelenu pa velika večerja — Da si jih videl, naprednjake, kako so brez sukenj letali okrog po Gorici dne 3. t. m. Agitirali so v potu svojega obraza. Suknje so odložili v krčmi, da so bili bolj gibčni. Če si katerega pozdravil ali ga nagovoril, nisi dobil druzega odgovora kakor to: N i-m a m časa, nimam časa! Pridi k Petru! Pri Petru (C a r a v e g i a) i*m a m o kosilo, p r i „J el e n u“ pa veliko večerjo! — In res! Pri Petru so imeli banket, pri katerem so se slišale razne napitnice o gotovi zmagi na vsej črti. Na večer pa se jim je vreme nekoliko pokazilo. Namesto v e-
li	k e večerje, so imeli le malico. Radi tega jih je po potu domov zelo zeblo...
Nesebičnost narodno - napredne stranke! — Naši možje-volifbi dobili so iz „Goriške tiskarno11 kar pd več iz-tisov nenaročene „Soče“, katera naj bi jih bila speljala na led. A čujte! — po-šiljatve niti niso bile zadosti franki-raue, možje so morali poštarjno doplačati, a so tudi spoznali narodno-napredno sebičnost.
 l-LLJ-J-UJ SBBBS g SSSSSSSL--------- |ij	. JU
zovalnica y Manili občuje znanstveno z skoro 100 drugimi opazovalnicami. Celo kitajski cesar je zaukazal, naj se temu opazovališču pošiljajo vsak teden poročila iz vseh observatorijev kitajskega cesarstva.
Tako deluje — ljubi liberalci — kutoliška duhovščina v prospeh znanstva in vede. Ona d e i a, proučuje, napreduje, — vam pa prepušča fraze, psovke in n a z a d n j aš t v ol
—I,—
Dijaška slika.
Piši*: P r ž ti k o v.
Mrzla, ledena burja je brila po mestnih ulicah. Mrak je bil. Plinove svetilke so že bile prižgane.
Mladenič, zavit v lahek havelok, pod pazduho s knjigami je stopil iz lepe hiše na cesto. Stisnil je bolj havelok k sebi, zakašljal lehko ter odhitel po ulici... Ustavil se je zopet pred visoko hišo, a
kmalu nato izginil za velikimi vrati_____
Počasi je stopa! po kamenitih stopnicah gor v tretje nadstropje — podučevat.
Podučevat, a on je že ves izmučen, utrujen! Že od ranega jutra dela z duhom. Prisiljen je prodajati svoje znanje drugim — da se živi — da se izobražuje...
Kako je bilo na volišču v Tolminu 3. t. m.? —	sumi
mislilo, kako. Šli smo na volišče razdel-j**ni nu desno in levo. Naši na desni; oni na levi. Naši mirni, neomahljivi iti svoje stvari gotovi; levičarji nepokojni in mrz-lično-zdražljivi. Opoldno pri obedu so imeli naši pri Kranjcu sobo na desni, nasprotniki na levi. Našim je sviral au-toinat mej obedom: „liej Slovani11, — „Naprej zastava" — odlomke iz „Produnc neveste11 od Smetane, in „Cavaleria ru-sticana" in druge arije. Levičarji so si pa solili obed s Soči ni mi kvantumi. „Po svoje vsaka božja stvar: V v i š a v i orel, — ureli v luž i11.
Iz Velikega (lolu. Naši volivci so bili vsj kakor jeden mož za katoliškega poslanca, ter so prišli skoraj brez izjeme na volišče. V V. kuriji smo volili skupno s županstvom v Brjah dva volilna moža, jednega smo izvolili iz njih sredo ki je vpričo dveh županov dal moško besedo, da bo volil katoliškega narodnega poslanca. Do zadnjega je zatrjeval, da je na naši strani, a pri volitvi se je pokazal hinavca in izdajico. Pač zadosti ostudno in sramotno za moža. Nikoli več si ne izpere tega madeža. Nam je bila volitev vestna stvar in smo mu naložili na njegovo vest čez 100 glasov — a vesti ni imel, izdal je naše glasove liberalski stranki. Hvala Bogu, zmaga je naša brez njega, tako so naznanjali topiči daleč na okrog, naši -možje pa so se zbrali pri kozarcu vina. Ubogi in premožni, stari in mladi, tudi taki, katerih ni sicer v krčmo, so segli v žep, da so se skupno veselili zmage resnice. Najbolj smo pa bili veseli, kar nismo imeli v svoji občini nobenega liberalca.
Iz Livka se nam poroča, da bi bil tamošnji volilni mož 5. kurije, 60lotni stric Anton Mašera, voditelj tukajšnih naprednjakov, kol hribolazec „Triglav“ imenovan, v svoji gorečnosti za dr. Tumo skoraj zmrznil. Vračaje se po volitvi iz Tolmina proti Livku opešal je revež v debelem bregu in bil prisiljen iskati prenočišča v nekem seniku. Da ni posebno prijetno, pri 10n pod ničlo tako rekoč pod milim nebom prenočevati, vsakdo lehko spozna. Toliko trpeti za prazen nič ni le žalostno, ampak silno nespametno.
Volljigrad pri Komnu. - Splošno veselje je zavladalo pri nas, ko smo izvedeli o izvolitvi dr. Gregorčiča, tem večje, ker so o prvotnih volitvah volilnih mož zmagali v Komnu liberalci.
— ,Dne 23. m. m. je tukaj pogorel ,.Primorec'1 št. 50. Zgodilo se je tako-le: Anton Žigon čita omenjenega umazanca. Ko pa pride do stavka o spovednici, zabrusi vse skupaj v ogenj, da so se cvrli umazani predalčki. Pravijo, da so temu umazancu dali slovo.
— Minuli teden jo bil previden se sv. sakramenti naš allarni umetnik K. Štolfa. Dne 7. t. m. je umrl Jožef Met-lak, mladenič, ki je bil v dolgi bolezni večkrat previden sč sv. sakramenti.
S Krasa dne 7. prosinca 1901. Krasna je bila noč po volitvi državnega
In gori je zopet presedel celo uro. Vqtlo je donel njegov glas po sobici, ko je' razlagal nepravilne latinske glagole svojemu učencu. Večkrat ga je silil kašelj, oni čudni, čudni kašelj in vstavljati se mu ni mogel!
Kako grenak, kako gorjup na tak način prisluženi kruh! Blagor onim, katerim se ni treba klanjati ošabnim materam, katerim se ni potreba izgovarjati radi nemarnosti učenčeve pri očetu. Le inštruktor je kriv, če deček ne napreduje, (5n naj za uboge novčiče zabije učenost tepcu v glavo. Često, pač pogosto so rojile take misli našemu dijaku po glavi. Vsak večer, ko je prišel domov, je moral še. zase skrbeti in se učiti. Kolikokrat ga je dobila pri slabo brleči, smrdljivi petrolejki ena ura in tudi dve!
Srečen, vesel je bil. ko se je približal kak praznik — saj je bil tudi prost — prost ta dan!
A v oni mrzli zimi se je še bolj prehladil! Prenaporno delovanje in prehlad. sta vklonila nežno zdravje. Približala so je pomlad! Po nasvetu zdravnika je moral zapustiti šole ter iti domov, da
—	ozdravi! In doma je popolnoma ozdravel! Nekega lepega jesenskega dne je pritisnil smrtni angelj mrzel poljub na njegovo bledo, upalo lice. Zastonj se je ubijal za svoj obstanek, — zaman si je zidal lepšo bodočnost! Neizprosna, trda smrt je napravila vsemu — konec.
poslanca dne 3. prosinca t 1., ko sem so peljal pozno zvečer iz Sežano. Dasi jo mrzli veter bril po ušesih, som bil vendar dobro volje radi tega. ker je bil izvoljen poslancem naš vrli gospod vitez dr. Gregorčič.
Iznenadjen sein bil pripeljavši se v 1 om a j. Tu je bilo vso na nogah, vse je od veselja rajalo in prepevalo, s holmca se jo razlegal glas mogočnih topičev. Vstavil sem se ter v krčmi se okrepčal s kozarcem vinske kapljice. Videl sem, kako so so vozili iz volišča iz Sežane volilni možje obeli strank. Liberalci so bili nekako zaviti, ne vem ali radi mraza, ali da niso tako slišali glasu topičev, ki so gromcli gospodu vitezu dr. Gregorčiču na slavo. Pa ne le v Tomaju, tudi po drugih vaseh so gromeli še drugi dan gospodu poslancu vitezu dr. Gregorčiču topiči na slavo, in to celo po takih vaseh, kjer so bili volilni možje liberalci, kar znači da niso šo propali.
Opazovalec.
Iz (Vrlina. Volitev za V. kurijo je ir pri nas končana. Volili smo skupno se Sebroljci in Št. Viškogorci. Za dr. Gregorčiča je bilo oddanih pri prvi kakor pri ožji volitvi 13 glasov, pel za dr. Tumo. Peti glas je bil pa le ukraden, kajti mož, ki ga je oddal, je bil voljen za volilnega moža kol pristaš Gregorčičev, kakoršnega se je sam izjavil. A ko je prišel na volišče, skrival je svojo glasovnico, na kateri je bil dr. Tuma in volil zanj. Slaba mu! Cerkljanoui pač ne manjka v lastni sredi mož značajnih in neupogljivih — varali so se, zanašajoč se na moža piškavega in podkupljivega značaja. V tolažbo jim je to, da je bil ta odpadnik iz Bukovega, da ga tudi sedaj lažje in bolje poznajo.	*
,.Sočinemu“ dopisniku iz Otaloža se nam ne zdi vredno odgovarjati, ker če je bil to res, kakor je sam hvaleč se izjavljal, le pobič 17 let, sam ni vedel, kaj je kvasil, če so pa drugi - kakor si drzne marsikdo soditi — skriti za njim, je žalostno,	da	se morajo	skrivati	za
tako ničlo. S farbo na dan, gospodje!
G. Matevž	Pirih. Št.	Viškogorski
župan se je pri nas zelo v slabi luči pokazal pred volilno sobo. V svoji nesramnosti je hotel šiloma zapisali volilcu na listek dr. Tumo, a zasačen je bil in na povelje g. komisarja jo je moral popihati. —
Naši kmetje res ne poznajo mnogo politike, a vendar vedo, kje so jim prijatelji in kje jih ni. Vprašamo pa tukaj javno vse cerkljanske kmete, kdo je le enemu izmej	njih	obljubil le	kronico,	če
bo volil za	dr.	Gregorčiča	in vsak	bo
moral odgovoriti, da nihče. Tako so bili torej podkupljeni! Ako pa verujejo besedam svojih duhovnikov več kakor besedam nekaterih krčmarjev, katere gosp. Gabršček izkorišča za svoje namene, vedo uže sami, zakaj tako. Naši kmetje nimajo slame v glavi! Živela katoliško-narodna zavednost!
Iz nakelske županijo na Brkinih. — Dragi »Primorski List11! Kor so le redki dopisi iz naših balkanskih hribov (?), ponižno prosim, natisni le
skromne ali resnične vrstice. Pred dvajsetimi leti je bil pri nas popotni učitelj za Barko in Vatovlje g. Blaž Pernišek. Krstil nam je v istem času naše tri glavne hribe v pričo nekaterih odličnih oseb. Prvemu je dal ime ,.Balkan11, drugemu „Slavjan“ in tretjemu „Nihčič“. Na imenovanih hribih smo tudi udano prisegli:	Na prvem zvestobo našemu
presvitlemu cesarju Francu Jožefu, na drugem zvestobo sv. križu, na tretjem zvestobo slovenskemu narodu. Da so te svoje obljube držimo, pokazali smo že večkrat, pokazali smo tudi dne 3. L m. o volitvi državnega poslanca. Vsi krivi volilni liberalni katekizmi nas niso preslepili. In zmaga je naša ! Izvoljen je naš g. dr. Anton Gregorčič. Vprašam ..Sočo11 in „Primorčka11, kako se more človeka, ki je od cesarske kraljeve visokosti kinčan z vitežkim križcem, tako do skrajnosti blatiti in mu prepevati na-grobnico?
Na prej imenovanih hribih prižigamo o prilikah velikih slavnosti kresove, kateri so lepo plamteli pretočeno jesei. o prihodu cesarja Franca Jožefa na Goriško. Tako je bilo tudi dne 4. t. m. Ko smo izvedeli, da je pri ožji volitvi zmagal naš bivši poslanec gosp. dr. Anton Gregorčič, pokazali so se vkljub vsemu mrazu kresovi na omenjenih hribih.
100 goldinarjev za 1 glas!! —
V	Sežani pravil je volilni mož, da so I
mu agenti ,.na prodne stranko11 ponujali slo goldinarjev, čo odstopi in proda glas .Mož pa ni odstopil! Slava iiiii ! — (J to je bilo pouudeh in lova, doma, na poti in v Sežani! Šest možakov (lepi možje laki !) se je dalo pregovoriti.
Darovi zn Žive«. — V ,.Soči“ št. 159, m. m. bi bilo moralo biti izkazanih 45 K 10 v., izkazanih pa jo samo 39 K 10 v. Opozarjamo g. Živca, da točna po-terja, kajti blaga srca darujejo lo njemu in no ..Sočinim*1 urednikom.
Iz Tolmina. — Dne 3. t. m. sla bila ob 9. uri zvečer vržena skozi Šipo v sobo g. kaplana Koširja dva velika kamena. Kden jo bil vržen proti pisalnemu pultu, kjer navadno dela g. Košir; drugi pa proti postelji, a noben ga ni zadel. Kamena hrani g. Košir v spomin. G. Koširja ni bilo na dan volitve niti doma, imel je previdho v zelo oddaljeni kraj, in se sploh s sedanjo volitvijo ni čisto nič bavil. Taki divjaki so naši naprednjaki !
S St. Viške gore dne 6. ja n u varja 1901. — Dne 29. decembra m. I. je šel 63. letni hlapec Franca Vogriča, posest, v Paljah, po blago na Slap. Ko v pro-dajalnici g. „Rojc-a“ nakupi blago ter se še nekoliko pokrepča z malo južino, odpravi se nenavadno vesel iz Slapa proti Ročam. Nad Ročami pa hoče počivali ter odloži operlano blago na kamen, a na enkral zgrudi se nezavesten na tla, njegov spremljevalec šel je po vode k bljižni hiši a zaman, — bil je mrtev. Nagle in neprevidene smrti varuj nas Bog! —
V Kanalu dne 7. januarja 1901. Blagovolite sprejeti v Vaš cenjeni list sledeči dogodek od . dne 30. decembra. Stari pregovor pravi: Slišali treba dva zvona, potem sodili, kdo prav ima. —
V „Soči" od 3. t. m. je članek pod naslovom „v sakristiji v Kanalu*1, v katerem dopisnik zagovarja našega Cerkvenika, da jo bil vzel namesto navadnega staro ogrinjalo, katero služi pri popoldanski službi božji, pri povzdigovanju Najsvetejšega, in da ko je po končanem blagoslovu prišel v sakristijo, je počel g. podružnik rentačiti nad Cerkvenikom in ga udaril v obraz, da je dvakrat kri bruhnil iz sebe. — To je laž, tako govore največ one dve ali tri osebe, katere stojč na cerkvenikovi strani. —
Možje, ki so vso videli, kar je delal Cerkvenik v sakristiji, vedo povedati, da je Cerkvenik hotel g. podružnika jeziti z onim starim ogrinjalom, katero ni bilo več za rabo.
Po blagoslovu jo gosp. podružnik le na lihem v sakristiji nekaj rekel Cerkveniku, ali ta, namesto da bi se bil lepo izgovoril, kakor se priliči Cerkveniku, je g I a s n o in predrzno odgovarjal, na kar je prijela g. podružnika ne-volja in če gaje nekoliko klofnil, kdo bi mu zameril! Njegovo obnašanje do g. podružnika je bilo zelo razžaljivo.
Naš čast. gospod podružnik je izvrsten duhovnik in opravlja svojo službo, v popolno zadovoljnost ljudstva in je vsem priljubljen, ali mežnar se toži, da 24 podružnikov in kaplanov je bilo pred tem in z vsemi je lepo izhajal, le stem da ne more, — radi verjamemo, da ta gospod si ni bolel dati zapovedati, in je odstraniti dal nekatere nerode, ki niso bili ne v čast in ne v korist cerkvi sami, ne ljudstvu na sploh.
Krivice, katere mora ubogo ljudstvo prenašati zavoljo pregreškov drugih, so velike. Kdo je temu kriv, da nimamo velikega zvona uže od 21. maja p. I. do danes? Ura ni poprej nikdar prav kazala, zdaj pa uže več mesecev ne leče, ne da bi se popravila. —
Tu je potrebno radikalnih sprememb, ker ljudstvo plačuje vse davko iu doklade direktne in indirektne. Tako žalostnih razmer, kakoršne se godijo in doprinašajo tu pri nas, jih nima para pod celo goriško nadškofijo. Skrajni čas je, da se enkrat sklene konečni račun, kor to je uže več kot sramota, to je škandal.
Občinski možje.
Iz Doruberga. Začetek 20. stoletja smo obhajali v tukajšni farni cerkvi pred izpostavljenim Najsvetejšim prav slovesno. Polnočno sv. mašo je opravil naš č. g. župnik. Po končani peti sv. maši smo prod sv. H. Telesom vse skoz celo noč molili in sicer udje bratovščine
sv. rožnega venca, katero nam je vpeljal g. župnik, (ianljivo je bilo videti, kako so si? vrstili predsedniki iu predsednice rož, ki so molili vse skozi po tri dele sv. rožnega venca do pol doselili, ko je začela druga sveta maša. Niso pa prišli vsi na vrsto, kor naša bratovščina šteje 52 rož. Veliko seme, katero je zasejal mod nas obče priljubljeni g. župnik, naj bi obrodilo stoteren sad v novem stoletju.
Mirnik dne 5. jan. 1901. Lepo pelje je zares prijetna stvar. Tudi v tem kraju je bilo prod časom lepo petje. A pevci so st? pred dobrim letom med seboj razcepili, iu tako sta nastala iz jod-nega močnega dva manjša iu šibkeja pevska zbora.
Pred božičnimi prazniki so si* pa pevci zopel združili, zato smo imeli za božične praznike prav lepo polje, kar je gotovo povzdignilo slovesnost službe božje in razveselilo srca prebivalcev tega kraja. A ' glej nesrečo! Drugi božični praznik uže po dokončanej sv. maši je zbolel tenorist, mladenič Peter Grudina. Vnetje pljuč na obeh straneh ga je mučilo celih 10 dni, in ga slednjič prisililo, da je 4. t. m. zj. mirno zaspal v Gospodu.
Bil je blag mladenič, vse ga je rado imelo, zalo je sedaj vsem toliko bolj žal po njem. Naj počiva v miru.
Devin, 7. januvarja 1900. V naši vasi ob jadranskem morju ustanovilo so je pevsko-bralno društvo ..Ladij a'1. Želimo društvenikom, da bi se srečno vozili po morju življenja v svojej ..ladiji11 in da ne bi zgrešili varnega pristanišča! Društveni odbor napravil je na Silvestrov večer v ,.obč. domu11 malo a pohvalno veselico, pri kteri je hila obdarovana vsa šolska mladina z obleko, knjigami, šolskimi potrebščinami i dr. Želeti je, da se kaj tacega vsako lelo ponovil
Z novim letom preselila seje Ij ud-s k a šola iz starega poslopja v nov ,.obč. dom11, kjer so lepi šolski prostori.
—	V „obč. domu11 je tudi prostor za ..otroški vrt“; otrčk je dovolj, a vrtnarico ni! Lani je bil odprt „otroški vrt“ le nekaj mesecev. Priporoča se la važna zadeva g. predsedniku društva „Šolski donr1. —
Sv. misijon v Solkanu. — Sčsv. misijonom je solkanska župnija končala staro in pričela novo stoletje. Od 30. decembra do G. jan. obhajali smo sv. misijon. Vodili so ga čč. oo. Doljak, Ver-hovec in Žužek, vsi iz družbe Jezusove. Župljani so pridno zahajali k pridigam, Z malimi izjemami prejeli so vsi sv. sa-krainente ter tako spravljeni z Bogom pričeli novo stolotje. Veliko duhovnega veselja je obrodil sv. misijon. Dal Bog, da bodo tudi uspehi stalni. Bog plati ves trud gg. misijonarjem. Hvala pa tudi gorečemu g. župniku, ki nam jo oskrbel to duhovno vesolje. Mi pa hočemo slediti naukom ter tako si zagotoviti časno iu večno srečo.
Iz Bilj. C. k. namestništvo je dalo sledečim luk. vinogradnikom nagrado za lepo in umno obdelovanje vinogradov: Davidu Periču 100 kron, Andreju Periču 50 kron, Ivanu Dominku. Antonu Sobanu, Francetu Mozetiču in Jož. Vrtovcu po 40 kron.
Kreplje, dne 3. januvarija 1901. Tukajšnje bralno vinogradsko in sadjarsko društvo je imelo dno 30. m. m. ob
4.	uri popoldne svoj redni občni zbor. Predsednik g. Alojzij B r u n d u I a je odprl zborovanje s primernim nagovorom, potem je sledil dnevni red, potrje-nje računa za leto 1900 itd. Dohodkov je bilo v minulem letu 1213 kron 4 vin., stroškov je bilo 1168 kron 49 vin.
Potem je sledila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči: Avguštin Orelj, hšt. 14, predsednikom, Janez Tavčar, hšt. 28, podpredsednikom, Janez Kobal, hšt. 8, blagajnikom, Josip Tavčar, hšt. 10 odbornikom, Anton Tavčar, hšt.
24,	tajnikom, vsi iz Kropljen. V mirovno sodnijo so bili izvoljeni Ivan Tavčar, hšt. 25, Andrej Tavčar, hšt. 1, iz Krep-Ijen. Evgen Slavec iz Dulovljen in Viktor Sirca, hšt. 17 iz Godenj ; predsednikom mirovne sodnijo Andrej Tavčar, Kreplje št. 29.
Pregledovalcem računov so bili izvoljeni : Vinko Kompare hšt. 5, Miha Brundula. hšt. 16, Anton Žvab, hšt. 21 iz Kropljen.
Odbor društva slovenskih veleposestnikov razpošilja med veleposestnike na Goriškem volilni oklic, v katerem
priporoča za slovenskima kandidata go-spoila Andreja Kocjančiča, veleposestnika v Podpori.
Domača umetnost. Za lirvalsko umetniško društvo so nakupljene mej drugimi slovenskimi umotvori slike naše domače umetnico gospodične Henrike Daniel in sicer študija in akvarel .,Furlanka" in dve študiji (Stev. 78 in HI) katere je nabavil vseučiliščui profesor Kršnjavi. Živela naša domača umetnica !
Kaziilas. Deželni odbor poknežene gorisko in gradisko razpisuje izprazneno mesto deželnega tajnika z letno plačo 2400 kron in dokler se ne prekliče, z 'Jo odstotno dravinjsko priklado.
Če ho po preteku ednega l(‘ta deželni odbor s službovanjem zadovoljen, ukrene stalno podelitev službe ter za-dobi tajnik pravico tudi do 10 odstotnih plačnih poviškov do dopolnjenega '2\t. leta službe in se mu bodo vštevala leta za pokojnino po določilih veljavnih zakonov.
1’rosivcem je dokazati, da so končali politično pravne študije, da so popolnoma vešči italijanskega, slovenskega m nemškega jezika in da so si v dosedanjem službovanji prisvojili sposobnost v konceptu in pisarničnih poslih.
Prošnje je podati deželnemu odboru v i. tednih od dne razglasitve.
Državni uradniki, ki bi se hoteli oglasiti za službo, naj pošljejo svoje prošnje po načelnikih dotičnih uradov.
Oznanilo c. kr. lina učnega ravnateljstva v Trstu dne I. januvarja 1901, s kojim se vnovič razglašajo veljavni roki za plačevanje raznih neposrednih davkov kakor tudi posledice zanemarjanja istih.
Finančno ravnateljstvo naznanja vsled postave z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23. da se sledeči davki imajo v teli-le rokih plačevati: a) zemljarina v mesečnih obrokih in to: prvega vsakega meseca naprej;
h i h išn o - raz r e d n i kakor tudi h iš n o - n a j e m ni davek zunaj mesta Trsta v m e sečnih rokih in to : prvega vsakega meseca naprej; v mestu Trstu in okolici pa se mora plačati hišno-najeinni davek I. marca, 1. juniju, I. septembra in I. decembra;
r) f> od sto davščina od hiš davka prostih radi zidanja ima se v onih rokih kakor hišno-najemni davek t. j, v Trstu in okolici 1. marca, I. junija, 1. septembra in I. decembra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej plačati;
tl) obča pridobarina se ima plačati za vsako četrtletje naprej I. januvarja, 1. aprila, 1. julija, in I. oktobra. Isto tako treba plačati pridobarino od javnemu dajanju računov podvrženih podjetij v štirih jednakih I. januvarija, I. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih :
e) v kolikor se prihodarina ne plača na način označeni v i?. 133 zakona od
25.	oktobra 1890. drž. zak. št. 220 t. j. potom odbitka, treba jo poravnati v dveh jednakih I. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih :
/) osebno dohodarino je plačati s pridržkom določeb $. 234 zakona od.25. oktobra 189(5 drž. z«k. št. 220 oziroifta cesarske naredbe od 8. julija 1898 drž. zak. št. 120 v dveh jednakih 1. juniju ter 1. decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v §§. 107 ter 108 gornjega zakona omenjene, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano osebno dohodarino in plačarino, ki se jim v to svrlio vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v istih razmernih obrokih, kakor izplačevanje prijemkov.
Kedor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po preteku roka določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati z a m u d ne obrest i, če preseže posamezni redni davek vred za vse leto 100 kron.
Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega roka za vplačanje do dne plačila, tako da pride po 1S/I0 h na vsakih sto kron vsaki dan, kar se z dolžnim davkom vred potirja.
Slednjič se opozarjajo plačale! še na sledečo določbo $. 5 zakona z dne
9.	marca 1870 drž. zak. št. 23: „Če bi se o začetku novega davčnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto posamnim davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se ne od-
merijo novi davki, v katere je potem všteti *,e i/vrSena plačila".
Socijalne drobtinice.
<) novi domovinski postavi. Državni zbor ni že dolgo časa sklenil tako pravične in za avstrijske narode tako blagodejne postave, kakor je nova domovinska postava. Presvetli cesar jo je potrdil dne 3. dec. 1890 Sl. 222.
Po lej postavi ima od 1. jan. 1901 naprej vsak avstrijski državljan, ki jo v katerikoli občini bival nepretrgoma deset let, ki je dosegel 24. leto in ni bil kaznovan zaradi hudodelstva, pravico prositi domovinske pravice v dotični občini. To pravico imajo tudi ženske.
K a j mora storiti, k d o r h o č e v občini dobiti d o m o v i n s k o pravico? Napraviti mora pred vsem prošnjo na dotičuo županstvo. Ta prošnja ne potrebuje nobenega koleka. V prošnji mora povedati: h da biva že deset lel nepretrgoma v občini. 2.) da se je pošteno obnašal in da ni bil nikdar kaznovan zaradi hudodelstva, kar treba dokazati s spričevalom policijo, v katerem morajo biti zapisane tudi hiše, v katerih je prosilec bival zadnjih 10 let. To policijsko spričevalo mora biti s kolokoin I K. 31 da je dosegel že 24. leto, kar treba dokazati s krstnim pismom
4.) kje je imel do zdaj domovinsko pravico, kar treba dokazati z domovinskim listom.
Prošnji na županstvo treba pri-djati kolek 30 vinarjev, da so porabi za novi domovinski lisi, katerega izda županstvo.
Delavci slovenski! Spomnile se, kaj se je do zdaj delalo po stari postavi l vami. Ce ste oboleli, niso marali nikjer za vas, ne v mestu, kjer ste služili, ne v domači vasi, kjer sto bili rojeni. Da, pripetilo se je pogosto, da so vas v bolezni le preklinjali. Zdaj je čas, da si po občinah, kjer delate, zagotovite domovinsko pravico. Živite pošteno, da vas ne kaznujejo radi hudodelstva. Delajte pridno, da ne bo treba prosjačiti, kajti v tem slučaju ima obči.ia pravico vas | regnati. Ako vas prežene, se bivanje v občini pretrže in treba bo z nova začeti.
Kdor 3am ne zna napraviti prošnje, obrne naj se do delavskega društva, katerega jo ud ali pa do županstva, kjer je bil do zdaj pristojen. Tudi dosedanja domovinska občina snie napraviti prošnjo ter zahtevati, da se sprejme kdo v tujo občino, ako je že 10 let tam stanoval. Ako bi magistrat delal Slovencem sitnosti, obrniti se je na glavarstvo, katero mora skrbeti, da se postave točno vrše!
Za kratek čas.
„!tIarameo“. — V Ločniku je običaj, da gredo fantje na sv. Martin od hišo do hiše koledovat — za klobase. Pri Sli so tudi pred župnišče ter zaigrali, toda v hiši je ostalo vse — tiho. Zaigrajo col6 jedno narodno, pa nič ni pomagalo, v hiši se nič ne gane. Načelnik pozvoni pri vratih enkrat, dvakrat, trikrat, toda tudi to ni pomagalo. Razjarjen se obrne na to načelnik proti godbi ter srdito veleva: ,.Musiča, — su-bito un marameo !•* (Godba, — takoj zagodi znani marameo!). Ko končajo, prikaže se spoštljiva glava dekanova na oknu prvega nadstropja izza priprtih okhic in čuje se glas: , M a r a m e o gor, marameo dol, m a klobas n e b o-1.
Nekaj sličnega pripetilo se je v četrtek našemu GabrSčeku. išel je koledovat za italijanske glasove, trkal, zvonil je pri Denassiju in drugih ; — a vse zastonj. Ko je videl, da nič ne pomaga, spustil je svojo bando pred dr. Gregorčičevo stanovanje ter komandiral: ,.IJanda, —• subito un marameo !“ Ko so končali, se prikaže spoštljiva glava Gregorčičeva na oknu in čuje se glas:
„ M a r a m e o gor, marameo dol, — a mandata za peto kurijo ne b o !u
Anton Obidič,
čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča m*
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro.
xxxxxxxxxxxxxxx
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu \ Gorici in im deželi svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V	zalogi imata t ud i raznovrstne pijače n. pr.: francoski dognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goružice (Sonf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo tor drugo v to stroko spadajočo blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač A Kutin,
trgovca v Seriieniški ulici li. šiv. 1.
v luštni hi3i, kjer ju ,,’1'rjj. obrt. wulr.‘‘
XXXXX3GGGOOOOOOC "G~€3-4K3-€>-€>-
Sadjarsko in vinarske društvo
za JSrda v (gorici
Prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih.
DESERTNA VINA.
Sedež društva je: Gorica, ulica Barz ellnšt. 20.
•eooooo
Prva slov. trgovina z železjem
Konjedic & Zajec
prej G. Darbo
Gorica, pred nadškofijo št. 9.
Priporočata po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vi-nogradskega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pripoznana zaloga najboljših kotlov od g. Nussbaurn v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljšega koroškega askalon in brescian jekla.
—	Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo In kovino po najvišjih cenah.
Vsako naročilo se izvrši nemudoma in vestno.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodoniejili alogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na plalno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se ludi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejso sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
Karol Draščik,
pekovski mojster na Korun v j
odlikovan z častno diplomo najvlšjega priznanja jubilejne rnzstave na dunalu I I, , G.,iol mt	,so„	i,”
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najlinojoga, za nove maše in godove’ kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov — Priporoča se za nje svojim rojakom v mostu in na deželi najuljudneje.
Izvrstna goriška vina ^
ima na prodaj
i' Si Polit
Idi/ih
Jd‘
(pri Goriti).
Piipoiočuje ista tudi za maše čč. gg. duhovnikom. Za pristnost so jamči.
■V
(Jeb<‘lno vošeeiic sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočani preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu.
Med garantiran čebelni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20.
Z odličnim spoštovanjem J. kopat,
svofiar, ulica sv. Antona 7, Gorica.
„Krojaška zadruga11,
vpisana zadruga z omejeno zavezi) v Dorici,
Gosposka ulica hiš, štov. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vaAK: stan in vsak letni čas v Iifljvečji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jager itd. itd.
V&e |»o naj nižjih cehali.
fene ko stalite brez po^Ajnuja.
SP Večna luč
Kedko kedaj se dobi prozornega, dobrega pristnega oljkinega olja za, »večno luc‘, marveč navadno le mešano, nesnažno olje. Najslabše olje pa je tako, ki obleži na dnu posode. Prodajalec da tudi takq olje za ,. večno luč“; da pa tako olje z nobenimi stenji, niti z navadnimi „dušcamr‘ no gori, je znano vsakemu iz skušnje.
lla ne bo več pritožb,
da olje ne gori, ali pa da premočno gori, ali da stenj preveč olja pov-žije, omislil som si troje vrst stenjev. Priporočam torej, da se po dobroti olja rabijo
Kofolovi stenji,
katere garantiram za trajno „večno luč"1 tudi v najhujsem mrazu. Pouk s pošiljatvijo.
Za prozorno dobro olje stenj O. za slabše I., najslabše (nesnažno) II. — Za visoka stekla „6lullonov Aparat" stenj 0( I K 60 v., stenja I. In II. 3 K. — Za navadna nizka Stekla atenj 0 I K., I. In II. 2 K 40 v. — Skatljlca stenjev zadostuje za eno leto.
Stekla vseh vrst in barv. Dolenčeve sveče iz pravega iebelnega voska po originalnih cenah.
S« priporoča preč. duhovščini
Tine Kofol,
Cerkvenik v Kanalu (Goriško).
■■■■■   mt*