FOTOGRAFIJA V ETNOLOGIJI Lidija Uranič, Nataša Jager___ RAZGLEDNICE SKOZI ČAS IN MOTIVNA PESTROST1 V BEVKAH IN PODLIPI Osnovni Zamisel oh razvoju razglednice je bila poslali likiati s sporočilom tudi sliko oz razgled določenega kraja. Da pit so razglednici kmalu postale več kot le panoramske upodobitve, lahko sklepamo iz najrazličnejši!) motivov, ki so se na njih začeli pojavljati prav kmalu po iznajdbi in uveljavitvi, Vidik moiivne pestrosti ter vzroki, ki so do nje privedli, avtorici mziščeia in jih predstavljata na primeru vaši Bevke in Podlipa pri Vrhniki. * Predhodnica današnje razglednice, dopisnica, je bila prvič izdana I 1869 na Dunaju. Pomisleki proti "odprtemu pismu m javnemu sporočanju so kmalu splahneli in tako se je v nekaj naslednjih letih dopisnica uveljavila povsod posvetu Kmalu po izidu prvih dopisnic so se že pojavile tudi ilustrirane razglednice. Ražcvet industrije kartic seje nadaljeval I m se še nadaljuje) predvsem v smislu novih oblikovnih možnosti, kar je dalo ¿3 let postopnemu širjenju motivnih Okvirov in doseglo svoj vrh ob iznajdbi Fotografskih in naprednejših tiskarskih tehnik. Pomembno vlogo pri tem je imel tudi vzpon turizma j in razgledriiearske zbiraleljske mrzlice ~ Največ pozornosti v besedilu namenjava samim motivom, \ poglavju z naslovom Motivi razglednice sistematično razvrščava v posamezne sklope in jih analizirava. V drugem poglavju. z naslovom Zakaj in kaj s<> si pošiljali, navajava poglavitne vzroke za pošiljanje razglednic in |ih ilustrirava s sporočili poslanimi prek razglednic. Časovni vidik podajava / navedbo datumov izdaje ali od pošiljanja razglednic. MOTIVI Glede motivov so bile razglednice že od vsega začetka zelo pestre. K temu je pripomogla vsesplošna priljubljenost in uveljavitev, v kateri so založniki in tiskarji videli možnost zaslužka. V medsebojni konkurenci so si ti z vedno novimi domislicami in iznajdljivostjo skušali pridobiti čim večji krog kupcev. Razgled nični motivi, ki so tako postajali vse številnejši in raznoliki, so izhajali s področja materialne, družbene in duhovne kulture. Njihov razvoj se nadaljuje se danes. Motivi s področja materialne kulture Motiv kraja, stavbe Razglednic S takimi motivi je bilo največ, saj so imela svoje razglednice vsa večja mesta, trgi in vasi. Prve razglednice so dobili slovenski kraji v osemdesetih in v začetku devetdesetih let 19. stoletja. slika l P<> letu 1900 so bile razglednice pomemben del družabnega življenja, pošiljali so jih s potovanj in izleiovf Židov 1994: 163) Razglednic&S panoramo Logatca v začel ku 20. stoletja (slikaj 1) je založil T. Tollazzi leta 1900, poslana pa je bila leta 190 ). Kol večina prvotnih razglednic je imela tudi ta le malo prostora za pozdrave, zadnja stran pa je bila namenjena le za naslov. Panoramska je tudi razglednica s podobo Podlipe < slika 2) iz leta 18vdovala zbiratelja Ivan Krvinti in Janez Žitko iz Vrhnike. Razglednice so last tnjurmatorjev GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3 17 FOTOGRAFIJA V ETNOLOGIJI slika 3 Cerkev kot motiv Tako kol vse pomembnejše zgradbe v določenem kraju (npr. trgovine, gostilne, hoteli... )s0se na razglednicah kmalu pojavile (udi cerkvene stavbe Ker so bile te pogosto v samem središču trgov in vasi, so se pojavljale že na panoramskih razgled niča i i (slika 2). Razglednice s cerkvijo kot samostojnim motivom so nastajale zlasti ob pomembnejših dogodkih (npr obnova, posvetitev cerkve...), izdajala pa jih je tudi večina romarskih središč, ki so predstavljala priljubljene izletniške točke. Razglednica na levi (slika ) je nastala ob blagoslovitvi novih stika 4 slika 5 zvonov v Zavratcu 27. K). 1929- S tem sla bila širši javnosti predstavljena novost in ta slovesni dogodek. Desna razglednica (slika 5) z upodobitvijo cerkve v Revkah pri Vrhniki pa A. Kobt lesna industrija, in tovarna /1 za upognono pohištvo j .•iinlaiiM v Bistri slika 6 je bila izdana leta 1991. ob obletnici prvega zapisa kraja 1 . 9 1391- Reklamne razglednice Med razgled nični mi motivi je pustil svoj pečat tudi razvoj industrije in drugih panog gospodarstva Obrtniki, razni trgovci in gostilničarji so se medijskega pomena razglednic dobro zavedali in to obrnili sebi v priti. Propagandna razglednica za lesno industrijo (slika 6) je bila prejeta .it). K 1912, založil pa jo je A. Kobi iz. Bistre; Uporabnosti razglednice se niso zavedali le v začetnih obdolžili. V propagandni nameri je Zavod za tehnične in elek-trolehnične naprave v Ljubljani založil razglednico, ki nazorno kaže na prednosti uporabe elektrike. slika 7 Motivi s področja družbene kulture Motiv ¡>omembnega dogodka Ker so razglednice postale sredstvo obveščanja in p ropa gande (tako gospodarske kot politične), so jih mnogokrat uporabili tudi za prikaz raznih pomembnejših dogodkov, ki so napovedovali korenite spremembe, ali z njimi opozarjali na obstoječe razmere. slika S Razglednica (slika S) iz leta 19M prikazuje železniško postajo v Borovnici in množico ljudi, ki se poslavlja od 18 GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3 FOTOGRAFIJA V ETNOLOGIJI nirtvega prestolonaslednika Ferdinanda in njegove soproge Atentat, ki je bil izveden nanju, je bil glavni povod za prvo svetovno Vojno. I Sei 1 Ii1? » £ 3 S £ i i" ■ C - a » v. „ .Ti 3. v Auf Kane 0 nitrit i: !: n'srdcü. 0 Licrt t IfVfll 7Qja[Mlfl ■ Tlim 3S3B siuid UilU. 0B03 969 soss sa 393 e »030 Ii ! 26 • »» a a 3 ® ® ^ a « o _ 3 © »¡id IB i a ei»» S e t) "} ^ ,, Vi «9 S; S a a = B a o ? i a ssa Ich bin gesund und es geht mir gut. $99 Egisisiges vjgyok es jAl ¿nem magamat. asa» Jsem zdrav a dari se mni dobfe. 9®9S> ® Jestem zdr6wL i powodzi mi dobrzc. 9 il <: fl^opoB I MCitt «c^e eil ;t slika 9 Zanimiva in vsebinsko pomembna je razgledni* a (slika 9). ki je bila poslana 21.10. 1915. Narejena je v obliki dopisnice. Na njej je v devetih jezikih napisan stavek: "jaz sem zdrav in se mi dobro godi," Okrog lega je še devet okenc, kjer je jasno zapisano, da se na tej dopisnici ne sme prijavljati ničesar drugega. Dopisnica je iz časa prve svetovne vojne, ko je veljala Stroga cenzura in z bojišč niso smeli razširjati protivojnih idej in raznih drugih informacij (v tem primeru gre za Soško fronto) Motivi raznih društev in sku/iiu Razglednice so izdajala tudi gasilska, lovska In druga društva, ki so bila ponosna na svoj nastanek in delovanje, ter skušala s tem opozoriti nase širše kroge javnosti. Tako je Ognjegasno društvo v Verdu leta 1910 izdalo razglednico ob 25-letnici svojega obstoja (slika 10). Vrhniško lovsko društvo pa v obliki razglednice izdelalo celo vabilo za lov na srne v Kaskovcu 16, 12, 1900 (slika 1 I >. Vrknillio l■/. Žit, / . Jk 9 slika 22 3 Pri nekaterih -opisih ni n uredbe dat uma, ko je bita razglednica ¡x>sUnm. ker iz razglednic tega ni bilo mogoče nizbmti. GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3 21 FOTOGRAFIJA V ETNOLOGIJI "Dotični, ki Tebi ho libero pel, naj dolgo bi se se ne rodil. !n Ti pa do skrajnih dni da hi vesel prav krepko še delal, pel in - pil!" je Fr. Papier zaželel svojemu prijatelju. Razglednica je bila poslana 16, 1. 1906. - za gotlove: Naslednji zapis priča o tem, da so mnogi izkoristili prav vsako priložnost in tako poleg voščil ob osebnem prazniku sporočili še marsikaj drugega: -Vse najboljše k Tvojemu godu Ti želi sestra Francka z družino. Tukaj smo imeli hudo točo in nam je vse uničila. Pozdrav od Francke." Razglednica je bila poslana 23. 12. 1963 v Gorenji Logatec. - za poroko: "Dolgo nisem nič glasu dobila od tebe. Gotovo li gre dobro. Cula sem, da se kmalu poročiš, voščim li obilo sreče! Torej vendar resnica kar sem vedno slutila, še predrto si ti kaj mislil, nimam li dober nos. Zelo me veseli, da si srečen, mogoče, da bom imela Čast tvojo nevesto poznati, kajti meseca julija pridem v Ljubljano na trim. Sedaj sem pri pošti, gotovo ti ni znano, nai te tudi ne zanima Voščim ves. praz. srečen pozdrav! Piši mi tudi ti kaj! Z Bogom!" je pisala Ivana leta 1898 Franzu Slani v Ljubljano ( I.a i bacil) - ljubezenski' izjaiie: "Zdravo Mira! Oprosti ker me v soboto ni bilo v Podlipp Veš bil sem na morju. Ce hočeš, da se spet kaj vidiva, mi prosim piši. Meni si zelo v šeč. pa hi te raci spet videl. Pozdravlja in te Franci." 'Pozdravljena! Zato. ker te najbrž nikoli ne bom pozabil, moje nepozabljeno dekle, te prav lepo pozdravljam m prijateljsko poljubljam Dušan Pa spomni se še kaj name in piši! Kako ka| vozniški?" -pozdrav r izleta, morja: Lep pozdrav z vročega Jadrana." in podobne fraze so še danes prav pogoste - vabita: '.Spoštovana! Draga moja! Ce li je mogoče priti v nedeljo v Podlipo, povabi druge prijatelje in prijateljice, ker bomo imeli veselico in eno igrico Lepo le prosim, da izpolniš mo)o željo. Prejmi lepe pozdrave od Majde A. Pozdravljam vse ostale." SKLEP Oh analizi razglednic sva Ugotovili predvsem: -tla so razglcdnični motivi postajali številnejši in vse pestrejši s poraslom priljubljenosti kartic, pri čemer gre zasluga po eni strani javnosti, ki je kartice sprejeta, po drugi pa založnikom in tiskarjem, katerih domislice so bile pravzaprav brez meja; - da skoraj ni področja človekovega življenja in delovanja, ki ga razglednice motivno ne bi zajele: da motivni in oblikovni razvoj razglednic napreduje sedanes; - da so na razglednicah bili in so še vedno prisotni tako stalni motivi (panorame, kulturne in naravne znamenitosti, cvetlični, novoletni, božični in drugi motivi) kot taki, ki sledijo razvoju družbe, tehnike itd. (pomembni dogodki, osebnosti idr.); -da .so razglednice kot eden izmed medijev družbene komunikacije nenehno prisotne v živ ljenju in prav zato jih danes ljudje obravnavajo kot nekaj popolnoma vsakdanjega ter jim večinoma ne pripisujejo večjega pomena Večinoma jih ne shranjujejo, kar je potrdilo kar veliko število brezuspešnih telefonskih klicev k najinim potencialnim infomnatorjem: da so zbiralci razglednic zaslužni za to, tla se v njihovih zbirkah ohranjajo pomembne in zgovorne podobe preteklega časa. LITERATURA IN MRI • DRNOVŠEK. Marijan in ostali 1986: Pozdrav iz Ljubljane. Mesto na starih razglednicah. Mladinska knjiga. Ljubljana, str. 5-23. • DRNOVŠEK, Marijan 1987: Pozdrav iz slovenskih krajev. Dežela in ljudje na starih razglednicah. Mladinska knjiga Ljubljana. - LOFC.KFN. Orvar 1985: Wish You Were Here. Holiday Images and Picture Postcards V Etimología Scandinavica 1985, sir. 90-107, • OVSFC;, Damjan J. 1988: Stare razglednice nekoč in danes V: Traditiones I". Ljubljana, str. 338-354, • SERBELI. Ferdo 1988: O slovenskih razglednicah iz prve svetovne vojne. V: Oblaki so rudeči, Ljudske in umetne iz prve svetovne vojne. Trst, str, 209-211 • ZIDOV, Nena 1994: Zmago Tančic - lastnik ene največjih zbirk slarili razglednic Ljubljane. V: Etnolog t (LV). Ljubljana, sir 163-168. 22 GLASNIK SED 36/199ó; st. 2-3