Četrta številka poljudni članek: Lunji Slovenije varstvo ptic: Tivtska solila v Črni gori - prvi koraki na poti k učinkovitemu varstvu narava: Vrbnice portret ptice: Žerjav mi za ptice in naravo: Dolga pot do objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok Evropski dan opazovanja ptic Ptičariada 2014 Svet ptic: 04,'14 - SVET PTIC: revija Društva za ojJiiztwai^jei in proučevanje pf^tic Sl(3v^n:ije, letnilj 2(5, števillj^ 04, d^cemb^r 20i4//IS;5N: 1580-3600 (prej Novpice DOPI:S//IS^N: 1408-9629) spletna stran revrijie: htt ];)://;ptice.si/publikacije/svet-ptic izdajatelj: Društffo za opaztj-v^anje in pr0U(^iv0nje ptic Slovenije /DO/PPS -B/rdš/i/e Slovea/ie®)ip. p/. 2990, ^1-10/0 š/julel/ana © Revija, vsi v nj^j olojavljeni prisjaevlszii i:otogiraüjei risbe, sljice, tkli^ele in grafilvtjni so avtorsko zz^varotfani. Z^ rabo, ki je z^aVon R avijorslili jaravical^ izrecno ne dttpušča, je potrdimo sngla^sje izdajatelja. Renija nastaja po velikodušnosti avtorjev, li svoje pisne in slilowe prispevle podarjajo z namenomi da pripomorejo V val:(5vanjelptic in n arave. n^^ lov U6edvišt-va: Druištvo za oiiazovanjf; in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS ^ BirrdLife ^lovfenia®), Tržašla cesta 2 (p. p. 2990), PI-I00I/ š,jul/ljanaitel.: 0/1 426 5 f/ /5, /ax: 01 42511 81, e-pjošta: d(3pv^(;ödoo)ps.sii sjjletna stran: ptice.si glavvaurepš^ica: Petra ..rli ..'rezec e-;pešta: p^tra.vrh@dopps.si urepšiišlce edlber: š.uilj^ Božič, Alenla Bradač, Katarina Denac, gonraž tašihi^lič, Jalob ni^ole, dr. Tomi Trilar, Barbara Vidmar, poc. dr. Al Vtrezec Isktc^riravjs: ]^-^nrilv Ciglič vrt di:rslklor: J^sna Aondrič eblikaei^svjs: Mina Ž^bnikar pi/slen/: M/etka (/iuhai Cenpera d.o.o. tisk: Schevarz j^rint d.o.o. naklado: 2.500 i^-^odov izz^^janjs: letno izidejo številke Člaaii DOP'PS prejmejo revijo l(rečplačno. Revijv soltn^ncira Jatiai^ agencija za raziskovalno dejavnost I{^;0)ellilile^l ^ltt^enij^; (AARRJS). Revija j^ voisana vfreggister javnih glasil pod zaporedno številko 1610, M/nenje avtorjev ni nujno npnenje uredništt/a. Prispjevlte lahko pošiljate na naslotj urojlništva ali na elektronski nasljov: ol^tre.vrll((()donps.si Za objjivo ogjaase1-^ o)olJličite na društveni telefon ali pošljite e-mail glavni urednici. Oeslašlstvrn DOP'P'S: Delamo z^ karstvo ptic in njihovih življenjsloih okolij.S tems prisioevamo k cltr^njanje- narave in glaginji celotne drui^be. prspssd^ ik.: Rudl5ifgekavčič pepprsdssdšlica: dr.Tfatjana Čelik upravn/i edber: Tilen Basle, Pete/ ]5rečiči Cvetka Maeholdi Tomaž Mihelič, oiag. I^j:oll ^jači Tkanja Še-nčr;^eč nadzerni edber: šietka ]]CorošeCi proa. dir. P'eter Legiša, Bojan Marčeta, dr. gonili TLriear direkter: doc. dr. Damijan Denac /BA.N:Si56 0201 80018/257 011 E)OPPS je slotienskio(artner svetotzae zveze n^ravov;^svtvenllc organizacij B,^lz(ZlO 1 is • •s #p ■ ... f — »• s,, 7. marec 2015 (sobota): Spoznavanje vodnih ptic na Soboški kamenšnici (vodi Gregor Domanjko) Poleg različnih vrst galebov, vodomca, zelenonoge tukali-ce, ponirkov in kormorana se v zimskih mesecih na Kamenšnici zadržujejo ptice iz severne in vzhodne Evrope, kot so polarni slapnik, čopasta črni-ca, sivka, velika bela čaplja, žvižgavka, kreheljc in druge vrste. Izlet je namenjen predvsem mladim ornitologom iz Pomurja, drugim začetnikom in družinam. Dobimo se ob 9.00 na parkirišču pri Kamenšnici. Podrobnejše informacije dobite pri vodji izleta (031 340 399). Za izlet se prijavite na gregor.do-manjko@gmail.com. l5.~märeö 2015 (rTedeljaT:" Ptice Mestnega parka Maribor (vodi Tilen Basle) Ob prihajajočem ljudskem prazniku gregorjevo - ptički se ženijo vas vabimo na voden ornitološki izlet po Mestnem parku Maribor. Na izletu boste lahko izvedeli, kdaj se ptički zares ženijo, ter opazovali ptice, ki se že skrbno pripravljajo na to, da bodo v parku vzgojile svoj zarod. Izlet je še posebej primeren za začetnike. Dobimo se ob 9.00 pred mestnim akvarijem Maribor. Podrobnejše informacije dobite pri vodji izleta (051 636 224). 15. marec 2015 (nedeljaj: Ptice poplavnega gozda ob reki Muri (vodi Željko Šalamun) Izlet je namenjen spoznavanju gozdnih ptic, ki marca že začnejo gnezditi. To so predvsem žolne, detli in sinice. Prav tako pa bomo spoznali nekatere vrste ptic, ki se ta čas zadržujejo na ribnikih in ob Muri. S seboj prinesite daljnogled, priročnik za določanje ptic ter bodite primerno obuti in oblečeni. Ob slabem vremenu izlet odpade. Dobimo se ob 8.00 pri ribnikih v Zgornjem Konjišču. Podrobnejše informacije dobite pri vodji izleta (041 712 396). Za izlet se prijavite na zeljko. salamun@dopps.si. 21. marec 2015 (sobota): Šobec (vodi Blaž Blažič) V spomladanskem času je v kampu Šobec možno opazovati številne vrste ptic. V borovem gozdičku se zadržujejo ščinkavci, sinice, drozgi in kraljički, ob manjšem bajerju pa lahko poleg običajnih mla-karic in labodov opazujemo tudi kakšno redkejšo vrsto race. Sprehodili se bomo tudi do Save Dolinke, kjer bomo opazovali povodne kose in pastirice, z nekaj sreče pa celo vodomca. Dobimo se na parkirišču pred kampom Šobec ob 9.00. Za izlet se najkasneje do četrtka, 19. marca 2015, prijavite pri Bii Rakar (031 269 811 ali bia. rakar@dopps.si). AKCIJE 17.~in ~187janua~rT015 (sobota in nedelja): Zimsko štetje vodnih ptic (IWC) (koordinira Luka Božič) Tudi letos bomo sodelovali pri mednarodnem popisu prezi-mujočih vodnih ptic. Gre za eno najbolj množičnih akcij, pri kateri združi moči mnogo prostovoljcev z namenom, da v enem koncu tedna prešte-jejo vodne ptice, ki se pozimi zadržujejo pri nas. Če želite sodelovati tudi vi, se najkasneje do 12. januarja 2015 javite koordinatorju akcije na luka. bozic@dopps.si. 26. januar - 1.februar 2015 (ponedeljek -nedelja): Ptice okoli nas (koordinira Tilen Basle) Tudi letos vas vabimo k opazovanju ptic, ki se pozimi pojavljajo v naši okolici. Z akcijo »Ptice okoli nas« želimo spodbujati k boljšemu zavedanju narave ter spremljati, kaj se dogaja s pticami v naseljih. Pri tem nam lahko pomagate tako, da si enkrat v tednu, ko traja akcija, vzamete pol ure in v tem času opazujete in preštejete vse ptice, ki jih vidite v okolici svojega doma, šole ali vrtca. Opazujete lahko skozi okno, ob krmilnici, ali pa se sprehodite po okolici. Zabeležite si največje število vsake izmed vrst ptic, ki jih boste opazili v okviru izbrane pol ure. Svoja opažanja nam do konca februarja sporočite prek obrazca na spletni strani http://ptice.si/pticedOko-lionas/ ali www.ptice.si. Če nimate te možnosti, jih pošljite na e-naslov spletnik@dopps. si ali na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana. 8. marec 2015 Tnedelja): Ptički se ženijo (koordinator Nataša Bavec) Pomurska sekcija društva ob gregorjevem v mestnih parkih v Murski Soboti, Beltincih, Ljutomeru in Radencih organizira akcijo spoznavanja ptic ali »Ptički se ženijo«. Med 8.00 in 12.00 bodo na omenjenih lokacijah postavljene stojnice, kjer bodo člani društva obiskovalce seznanjali s pestrostjo ptic pri nas in informacijami o izdelavi primernih gnezdilnic, delili revije Svet ptic in Acro-cephalus, plakate s pticami ter zloženke. Vsako polno uro bo voden izlet po parku, kjer bodo obiskovalci s pomočjo izkušenih ornitologov spoznavali pernate prebivalce. Podrobnejše informacije dobite pri koordinatorici Nataši Bavec (040 294 845). Zbirališča: Murska Sobota: za gledališčem Park, Beltinci: pri trgovini Mercator, Ljutomer: Glavni trg, Radenci: pred hotelom Radin. 6. marec 2015 (petek): Gugalnica - skupinski popis velike uharice (koordinira Tomaž Mihelič) Tako kot vsa leta doslej bo tudi letos eden prvih spomladanskih terenov skupinski popis velike uharice na Krasu. V tem prijetnem dogodku nam uspeva združevati raziskovalni, varstveni, izobraževalni in družabni duh. Za popis se prijavite na e-mail tomaz.mi-helic@dopps.si ali po telefonu na številko 031 438 545. Ob slabem vremenu bo Gugalnica teden dni kasneje, v petek, 13. marca 2015. 13."märeö 2015 (p"etekT:" " Rezervni termin za Gugalnico (koordinira Tomaž Mihelič) - Vabljeni na Zimski mladinski ornitološki raziskovalni tabor Drava Letos bomo v začetku zimskih počitnic organizirali mladinski ornitološki tabor. Nanj ste vabljeni mladi med 10. in 20. letom, ki si želite poglobiti znanje na področju ornitologije in naravovarstva, se izpopolniti v prepoznavanju ptic na terenu ter se ob tem družiti in izmenjevati izkušnje z vrstniki in mentorji. Tabor bo potekal na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi predvidoma od sobote, 14. februarja, do srede, 18. februarja 2015. Na taboru bo delovalo pet skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji - ornitologi. V skupini bodo največ štirje udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj specializiranih bodo delovaletudiskupinezazačetnike.Taborbopotekalvokviruprojekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFEii NAT/SI/882). Kako se prijaviš Če se želiš udeležiti tabora, nam to čim prej sporoči pisno ali po elektronski pošti na naslov tilen.basle@dopps.si ali DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana in poslali ti bomo prijavnico. Prijave zbiramo do 20. januarja 2015 oziroma do zapolnitve prostih mest. Število udeležencev je omejeno. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na zgornji naslov. JANUAR 1 če 2 pe 3 so Spoznavanje vodnih ptic na Soboški kamenšnici, priprave na zimsko štetje vodnih ptic-IWC (Gregor Domanjko) 4 ne Spoznavanje ptic v parku Tivoli (Dare Fekonja) Šaleška jezera (Boštjan Deberšek) 5 po 6 to 7 sr MARIBOR Tečaj prepoznavanja vodnih ptic (Luka Božič) 8 če LJUBLJANA Zakaj v Sloveniji izginjajo travniške ptice (Tomaž Jančar) 9 pe 10 so 11 ne Gramoznice v Vrbini (Gregor Bernard) 12 po 13 to 14 sr 15 če MURSKA SOBOTA Maroko, kraljeva dežela ob Atlantskem oceanu (Mojca Podletnik in Gregor Domanjko) 16 pe 17 so Zimsko štetje vodnih ptic (IWC) (koordinira Luka Božič) 18 ne Zimsko štetje vodnih ptic (IWC) (koordinira Luka Božič) 19 po 20 to KOPER Pivška presihajoča jezera (Špela Habič) 21 sr 22 če 23 pe 24 so 25 ne 26 po Ptice okoli nas (koordinira Tilen Basle) 27 to Ptice okoli nas 28 sr Ptice okoli nas 29 če Ptice okoli nas 30 pe Ptice okoli nas 31 so Spoznavanje ptic na Mariborskem otoku (Matjaž Premzl) Ptice okoli nas FEBRUAR 1 ne Spoznavanje ptic v parku Tivoli (Dare Fekonja) Pohod ob Muri ob Svetovnem dnevu mokrišč WWD 2015, Razkrižje Ptice okoli nas (koordinira Tilen Basle) 2 po 3 to 4 sr MARIBOR Zakaj v Sloveniji izginjajo travniške ptice (Tomaž Jančar) 5 če LJUBLJANA Napredek projekta LIVE-DRAVA (Dominik Bombek) 6 pe 7 so Spoznavanje vodnih ptic na Soboški kamenšnici (Gregor Domanjko) 8 ne 9 po 10 to RADOVLJICA Južnoafriška Republika (Blaž Blažič) 11 sr 12 če 13 pe 14 so 15 ne 16 po 17 to KOPER Označevanje ptic (Dare Fekonja) 18 sr 19 če MURSKA SOBOTA Lunj, skrivnostna ujeda (Dejan Bordjan) 20 pe 21 so 22 ne 23 po 24 to 25 sr 26 če 27 pe LENART Zlatovranka in naravovarstveni ukrepi za njeno ohranitev na Goričkem (Robi Gjergjek in Gregor Domanjko) 28 so MAREC 1 ne Spoznavanje ptic v parku Tivoli (Dare Fekonja) 2 po 3 to 4 sr MARIBOR Raziskava o malem deževniku na reki Dravi (Luka Božič) 5 če LJUBLJANA Ris v Sloveniji (Miha Krofel) 6 pe Gugalnica - skupinski popis velike uharice (koordinira Tomaž Mihelič) 7 so Spoznavanje vodnih ptic na Soboški kamenšnici (Gregor Domanjko) 8 ne Ptički se ženijo (koordinator Nataša Bavec) 9 po 10 to 11 sr 12 če 13 pe Rezervni termin za Gugalnico (koordinira Tomaž Mihelič) 14 so 15 ne Ptice Mestnega parka Maribor (Tilen Basle) Ptice poplavnega gozda ob reki Muri (Željko Šalamun) 16 po 17 to 18 sr 19 če MURSKA SOBOTA Označevanje ptic (Dare Fekonja) 20 pe 21 so Šobec (Blaž Blažič) 22 ne 23 po 24 to KOPER Sredozemski vranjek -ambasador slovenskega morja (Iztok Škornik) 25 sr 26 če 27 pe 28 so 29 ne 30 po 31 to PROGRAM DOPPS januar - marec 2015 PREDAVANJA KOPER Kraj: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Čevljarska ulica 22, 6000 Koper Čas: ob 18.00 LJUBLJANA Kraj: Prostori DOPPS, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana Čas: ob 19.00 MARIBOR Kraj: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška cesta 160, 2000 Maribor Prostor: Predavalnica 0.80 Čas: ob 18.00 LENART Kraj: Knjižnica Lenart, Nikova ulica 9, 2230 Lenart Čas: ob 19.00 MURSKA SOBOTA Kraj: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Zvezna ul. 10, 9000 Murska Sobota Čas: ob 17.30 RADOVLJICA Kraj: Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Gorenjska cesta 27, 4240 Radovljica Čas: ob 19.30 international Zimska opazovanja v naravi // Blaž Blažič, Ivan Esenko, Iris Petrovič, Dare Sere, Metka Škornik, Rudi Verovnik, Petra Vrh Vrezec v gozdu ob vodi Krivokljun (Loxia curvirostra) Krivokljun je eden tistih posebnežev, ki ob zadostni ponudbi hrane gnezdi sredi zime. S prekrižanim kljunom spretno beza smrekova semena in semena drugih iglavcev iz storžev. S kljunom razpre luski na storžu in seme izvleče z jezikom ali zgornjim delom kljuna. Če smo na sprehodu po gozdu dovolj pozorni, lahko na tleh pod iglavci najdemo odstranjene luske ali storže s preščipnjenimi luskami. Kadar je hrane na pretek, živordeči samec in olivno zelena samica gnezdita že decembra, pa celo tja do septembra. V drugi polovici zime prihaja tudi na krmilnice, nameščene ob gozdnem robu. foto: Ivan Esenko Dolgorepa raca (Anas acuta) Dolgorepa raca se v Sloveniji pojavlja prek celega leta, vendar jo bomo pri nas najlaže opazovali v času preleta ter prezimo-vanja. V tem času bomo iz nepregledne jate rac z lahkoto izločili samca, ki ga prepoznamo po suličasto podaljšanih repnih peresih. Nekoliko več preglavic nam lahko povzroči določanje samice, ki pa je bistveno vitkejša od samice mlakarice (Anas platyrhynchos) in ima sivomodro obarvan kljun. Dolgorepa raca se v mesecih, ki so pred nami, na naših vodnih površinah pojavlja v majhnem številu ter naključno, zato bi se z njo lahko srečali na marsikaterem vodnem telesu po Sloveniji. foto: Jan van der Straaten / Saxifraga Jerebika (Sorbus aucuparia) Jerebika je rastlina svetlih rastišč od nižin do visokogorja, vse do gozdne meje. Pogosto je kultivirana, najdemo jo v parkih, sadovnjakih in drevoredih. Raste kot drevo ali grm. V času cvetenja je dobra čebelja paša, vonj njenih cvetov večini ljudi ni prijeten. Ko proti jeseni zažarijo njeni rdeči plodovi, si jih delijo številne živali, posebej radi jih imajo kosi. Tudi ljudje se jih ne branijo, saj so bogat vir vitaminov C in A. Vrstni pridevnik aucuparia izhaja iz latinskega izraza aucupor, kar pomeni loviti ptice, ki se zaradi plodov v jeseni res rade zadržujejo v njeni bližini. foto: Tomaž Mihelič Navadna krastača (Bufo bufo) Navadna krastača je naša največja vrsta brezrepe dvoživke in je v Sloveniji pogosta ter splošno razširjena. Njena bradavičasta koža je izredno tanka in zaradi tega zelo občutljiva za zunanje razmere. Zato si pred mrzlimi zimami poišče prostor na kopnem, pogosto v opuščenih rovih glodavcev. V zimskem mirovanju sta njen srčni utrip in presnova počasnejša, telesna temperatura pa nižja. Po prvem deževju po krajšem toplem obdobju se predrami iz zimskega spanja in se napoti tudi do pet kilometrov oddaljene globlje vode z obilico vodnega rastlinja, kjer poteka mrestenje. Navadna krastača večino leta preživi na kopnem in lahko dočaka tudi 20 let. foto: Iris Petrovič na travniku okoli našega doma Mali sokol (Falco columbarius) Mali sokol jeseni prileti v Slovenijo iz severnih predelov Evrope in se pri nas zadržuje tja do začetka pomladi. Rad ima odprto krajino, kjer z izredno spretnostjo lovi manjše ptice. Navadno preži na plen na drevesu, lahko pa tudi dobro skrit na kakšnem štrclju tik nad tlemi. Lovi »na presenečenje«, ko se nenadoma znajde med jato številnih ptic, ki se nato panično razkropijo na vse strani. Malega sokola je težko opaziti. Velikokrat predvsem samca zamenjujejo s samcem skobca (Accipiter nisus). Iščite ga na travnikih, poljih, barju! Kjer so na tleh jate ptic, se bo zanesljivo pojavil tudi mali sokol. foto: Erick Manuel Hernandez Kos (Turdus merula) Če je zima mila, konec januarja že poslušamo milozvočno žvr-golenje kosa, kar nam pričara občutek, da je pomlad že skoraj tu. Zgodnejši prvoletni samci, pozneje pa tudi izkušeni samci, v poznem zimskem obdobju z območnim petjem na vrhovih dreves, antenah ali strehah hiš pričnejo vzpostavljati svoja območja. Kos je običajen prebivalec vrtov tako v mestih kot na deželi, sicer pa še vedno naseljuje gozdove, ki so njegov prvotni življenjski prostor. Zaradi svoje pogostosti in prepoznavnosti je priljubljena ptica v ljudskih pesmih, njegovo »žlobudranje« pa navdihuje marsikaterega skladatelja. foto: Darinka Mladenovič Mali koprivar (Aglais urticae) Med prvimi pomladnimi metulji poleg citrončka zbuja največ pozornosti mali koprivar, saj se v sončnih in ne preveč mrzlih dneh prebudi že konec januarja. Je namreč eden izmed redkih metuljev pri nas, ki prezimi kot odrasel. Samci so teritorialni in vsak brani svoj kos poti ali gozdnega roba, kjer ne smejo manjkati kamni, na katerih lovi toploto zimskih žarkov, in izpostavljene veje, na katerih čaka mimo leteče samice. Njihove gosenice se hranijo z veliko koprivo in sprva na njih tvorijo velika in opazna gnezda. Pri nas se vrsta pojavlja večinoma v dveh generacijah in leta od nižin do najvišjih vrhov. foto: Rudi Verovnik Navadna veverica (Sciurus vulgaris) Hrana v ptičji krmilnici privabi tudi nepernate goste, denimo navadno veverico, če živimo v bližini gozda. Obišče jo lahko več teh navihanih gostij in takrat bomo ugotovili, da se med seboj razlikujejo v barvi kožuha. Lahko so rjave, sive, črne ali rdeče, in to celo v istem kraju. V krmilnici se rade hranijo s sončničnimi semeni, obožujejo pa tudi orehe, lešnike, mandlje in arašide, ki jih lahko nastavimo na posebnem, njim odmerjenem mestu. Veverice obiščejo krmilnico šele v drugi polovici zime in vztrajajo do rane pomladi. Rade imajo drevesne nasaditve, zato bo obisk pogostejši tam, kjer je krmilnica nameščena v bližini drevesa ali pa kar na njem. foto: Ivan Esenko IZ TUJEGA TISKA Ali smemo ptice hraniti s kruhom? // Ross Michaels, prevod Petra Vrh Vrezec Za mnogs js hranjsnjs ptic na ribnikih ali v parkih lsp spomin na otroštvOi ki ga radi obudijo s svojimi vnuki ali feto: Wikipsdiz cslo pravnuki. Rsdko kdo pa vs, da zaradi bolsznii ki jih ljudjs s to priljubljsno dejavnostjo ns vsdoč povzročajo pticam, na lsto pogins na tisočs ptic. Kaj je angelska perut To js deformacija psruti, ki jo pogosto najdemo pri racah, gossh, labodih in drugih vodnih pticah. Poglaviten vzrok za to js nezdrava prshranai ki tsmslji na ogljikovih hidratih in/ali visoki vsebnosti bsljakovin. Motnja povzroči, da ss sklspi v sni ali obsh perutih nsnaravno zvijejo navzven, tako da psruti nista poravnani ob tslo ptics kot bi morali biti. To onssposobi ptico za lstsnjs. Prizadsts ptics ns morsjo pobegniti plsnilcsm in so pogosto pohabljsns ali ubits. Čs ss vrsmsnsks razmsrs zaostrijo, jim ns morsjo ubežati in zato stradajo, podlegajo poškodbam ali zmrzali. Kako nastanejo angelske peruti Angslsks psruti so najpogostsjša motnja ptic, ki prsbiva-jo v parkih, na ribnikih ali drugod, kjsr jim ljudjs ponuja- jo nszdravo hrano. Ko mlads ptics rastejo, ss jim kosti ob nspravilnsm prshranjsvanju ns razvijajo pravilno. Ksr ptics rastejo vsliko hitrsjs kot ljudje, ima taka vsakodnsv-na hrana nspopravljiv vpliv na njihov razvoj. Kako lahko pomagamo Dslsž ptic z angelskimi perutmi ss lahko občutno zmanjša, čs ptic ns hranimo s človeško hranOi prsdvssm z bs-lim kruhom, kokicami ali krsksrji. To ns pomsnii da js prijstno dejavnost hranjenja ptic trsba odpravitii pač pa pticam ponuditi hrano za ohranitev njihovega zdravja in življenja. Zdrava hrana so dsnimo narezan ohrevt, blitva ali zslsna solatai zrna pšenics, jsčmsnai ovsa ipd. Naj bo vsa hrana v vslikosti »ptičjega ugriza«, da bi ss izognili nsvarnosti zadušitve. Hranjsnjs prostoživsčih ptic s pravilno prehrano bo šs naprsj ohranjalo dragocsno družinsko tradicijo, ki spodbuja lsps vszi msd človekom in živaljo. Tako bodo mlajšs gsnsracijs spoznavals nujnost odgovornsga skrbništva in spodbujals vrednost sočutnsga sobivanja s prosto živečimi živalmi. Izvirni članek: http://www.onsgrssnplanst.org/animal-sandnaturs/fssding-whits-brsad-to-wild-birds-is-killing-thsm/ - Spoznajmo »Ptice okoli nas« Ptics so živa bitja, ki jih srsčamo na vssh kontinsntih in v skoraj vssh življenjskih okoljih. Lahko bi rskli, da jih najdemo za vsakim vogalom. Prav zaradi tsga so najbolje raziskana skupina živali, msd ljudmi pa dobro poznana in priljubljena. Vsak izmsd nas pozna domačega vrabca (Passer domesticus), vsliko sinico (Parus major), plavčka (Cyanistes caeruleus), kosa (Turdus merula) ali domačega goloba (Columba livia domestica). Tako kot sprsmljanjs številčnosti rsdkih vrst js zslo pomembno sprsmljati tudi ts, ki so pogostsjšs. V Vsliki Britaniji, dsnimOi js v zadnjem času število domačih vrabcev upadlo za vsč kot dvs tretjini! Slsdnjs js tudi sdsn izmsd razlogov, da ss za pomoč pri pridobivanju tsh podatkov obračamo na vas. Z akcijo »Ptics okoli nas« žslimo prsštsti pogostsjšs vrsts ptic, hkrati pa spodbuditi ljudi k boljšemu poznavanju ptic in jim na prsprost način približati naravo. V lstoš-njsm lstu smo v akciji skupaj opazili vsč kot 5.500 ptic, ki so pripa-dals 43 vrstam. Najštevilčnejši so bili domači vrabci, domači golobi in sivs vrans (Corvus cornix), msd zanimivejšimi pa srednji dstsl (Dendrocopos medius), kalin (Pyrrhula pyrrhula), siva psvka (Prunella modularis) in povodni kos (Cinclus cinclus). V akciji js sodslovalo 945 opazovalcsv. V akciji »Otics ekeli nas« lahke sedslujets tudi te zime Tudi v prihodnjsm lstu bomo nadaljevali z akcijo opazovanja ptic okoli nas, zato vas vabimo, da ss nam pri tsm množičnem dogodku pridružits. Opazevanjs js prsprosto, tako da lahko pri tsm sodslujs-ts prav vsi, tudi čs msnits, da nists dobri poznavalci ptic. Ptics lahko bslsžits v msstu ali na vasi, okoli doma, službs, šols ali vrtca. Pomembno js, da vsi sodslujoči opazujsmo na snak način in da vsak opazovalsc ali skupina, ki opazujs, izpolni svoj obrazsc. Za pomoč pri štstju opaženih ptic in ugotavljanju, katerim vrstam pripadajo, smo na društvu pripravili lstak, na katsrsm js tabsla za vpisovanjs opazovanj, tsr sliks najpogostsjših ptic, ki ss pojavljajo v naseljih. • To zimo bo akcija potskala v tsdnu od ponsPsljka, 26. januarja, de nedelje, 1. februarja 2015. • Enkrat v tsm tsdnu si izbsrits pol urs in si v tsm času zabslsžits vss ptics, ki jih opazits. • Zabslsžits samo najvsčjs število ptic, ki jih vidits hkrati (tako prsprsčits vsčkratno štstjs istih ptic). • Nato nam svoja opazovanja sporočits, najbolje prsk obrazca na splstni strani http://ptics.si/ptics_okoli_nas/ ali www.ptics.si. Čs nimats ts možnosti, jih pošljite na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana ali na slsktronski naslov splst-nik@dopps.si. 2000^- BEteŽNlCAZA najmlajše naravoslovce iN-1 . «fo wajvvaiy^^tmj? y ■ ____ Kjtr^........." "J" f^a^JstbeiTim»?'" ---- *t M jVmifeUiS ________ Skupni vzgojno - izobraževalni program Adriawet 2000 // Bojana Lipej Otroci doživljajo in prihajajo v stik z naravo že zelo zgodaj, zato je zelo pomembno, da jim ta stik omogočimo čim večkrat, saj jim tako pomagamo razvijati lasten in odgovoren čut za naravo in živa bitja. Naloga staršev, vzgojiteljev in učiteljev je, da otroke spodbujamo k opazovanju in raziskovanju narave in naravnih pojavov ter jih pri tem vzgajamo v smislu, da skrb za okolje in naravo postane del njihovega življenja. Takšna oblika vzgoje, ki se imenuje okoljska vzgoja, postaja vse bolj pomemben del šolskega kurikuluma. Je interdisciplinarna, saj povezuje naravoslovne, tehnične in družboslovne predmete. Da bi nadgradili znanje, ki ga otroci osvojijo pri pouku okoljske vzgoje v šoli, smo se upravljavci nekaterih zavarovanih območij v Italiji in Sloveniji odločili pedagoškim delavcem v šolah približati možnosti, ki jih dajejo zavarovana območja. Tako je s sodelovanjem v okviru projekta Adriawet 2000 nastal skupni vzgojno-izobraževalni program, katerega glavni cilj je naravovarstveno in okoljsko ozaveščanje mladih za razumevanje ranljivosti narave, za življenje v sožitju z naravo ter za boljše poznavanje evropskega omrežja Natura 2000. Skupni vzgojno-izobraževalni program vključuje naslednje učne dejavnosti: 1. pripravljalno srečanje z učitelji, katerega namen je predstavitev programa in izmenjava mnenj o vsebini učnih dejavnosti; 2. predavanje za učence v razredu kot predpriprava za dobro izvedbo terenske ekskurzije; 3. ekskurzija na terenu je najbolj pomemben del programa, saj omogoča vzbujanje zanimanja in navdušenja za naravo pri učencih; 4. zimski ornitološki tabor, v okviru katerega se učenci intenzivneje seznanijo z različnimi raziskovalnimi metodami, se naučijo prepoznavati različne vrste ptic, njihove določevalne znake in osnovne ekološke značilnosti, poleg tega pa se tudi seznanijo s problematiko varstva narave. Za učinkovit potek učnih dejavnosti smo izdelali plasti-ficirane učne liste, ki predstavljajo deset različnih živalskih vrst (pet vrst ptic, kačji pastir, metulj, plazilec, dvoživka in sesalec) ter raziskovalne beležnice za zapisovanje terenskih podatkov. Za učence od šest do sedem let je beležnica pripravljena kot pobarvanka, za starejše pa je razdeljena na štiri različne tematske sklope. Uvodni del predstavlja omrežje Natura 2000, sledi predstavitev značilnih vrst ptic v jesen-sko-zimskem in nato v spomladansko-poletnem obdobju, zaključni del pa vsebuje preproste naloge in vprašanja. Beležnice učenci po terenski ekskurziji odnesejo domov, kot nekaj, kar jih bo spominjalo na doživeto ekskurzijo in pridobljeno izkušnjo, ki jim bosta kasneje pomagali pri učenju in nadaljnjem izobraževanju. Želimo si, da bi vzgojno-izobraževalni program pomagal zanetiti v učencih iskro, ki jih bo spodbudila, da bi postali mladi ornitologi, naravovarstveniki ali kaj tretjega, ter da se bodo zavedali pomena ohranjanja narave za naše zanamce. Raziskovalne beležnice in učni listi so dostopni na spletni strani projekta AdriaWet 2000 http://www. adriawet2000.eu/sl/news/media. 1: V okviru projekta Adriawet 2000 je nastal skupni vzgojno-izobraže-valni program, v okviru katerega mlade spodbujajo k življenju v sožitju z naravo. foto: Bojana Lipej 2: Za učinkovit potek učnih dejavnosti so nastali učni listi ter raziskovalne beležnice. Za učence od šest do sedem let je belež-nica pripravljena kot pobarvanka, starejšim otrokom pa so ponujeni delovni zvezki, razdeljeni na štiri različne tematske sklope. Dolga pot do objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok //Nataša Šalaja 1: Osrednja opazovalnica valjaste oblike bo umeščena v osrednji del Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Z nje se bodo odpirali pogledi po vsem naravnem rezervatu, pa tudi podvodni pogled v sladkovodno močvirje. Po klan-čini bo omogočen dostop tudi z invalidskimi vozički. arhiv: Ravnikar Potokar d.o.o. 2: Dvojno opazo-vališče z brvjo je bilo kot osnovna infrastruktura za obisk naravnega rezervata s še tremi opazovališči postavljeno spomladi 2007. foto: Igor Brajnik Pred skoraj natančno desetimi leti, 3. novembra 2004, sem nekaj pred 13. uro sedla v avto pred pisarno DOPPS v Ljubljani in odbrzela proti Štanjelu na Krasu. Ob 14. uri tega dne se je iztekel rok za zbiranje vlog za sofinanciranje iz Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija - Italija 2000-2006. Ko sem pri Sežani zavijala z avtoceste, se mi je ob pogledu na uro kar oddahnilo: pravočasno bom prispela in oddala vlogo z naslovom »Škocjanski zatok - učilnica v naravi za vsakogar«, ki smo jo pripravili s sodelavci. Za nas je bila nadvse pomembna, saj je vsebovala uvodne aktivnosti za načrtovanje in graditev objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok: izvedbo javnega natečaja za pridobitev arhitekturne rešitve objektov, pripravo projektne dokumentacije ter izvedbo prvih opazovališč ob krožni učni poti na Bertoški bonifiki. Naša prijava je bila uspešna in v nekaj mesecih smo prejeli potrditev sofinanciranja iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter februarja 2005 pričeli z uresničevanjem projekta. Natečaj, projektna dokumentacija in postavitev prvih opazovališč V sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije smo leta 2005 pripravili javni natečaj, predviden v ureditvenem načrtu, katerega namen je bil pridobiti najustreznejšo arhitekturno rešitev za oblikovanje objektov in dopolnitev že načrtovane krajinske ureditve kot tudi izvajalca projektne dokumentacije. Med vnaprej določe- nimi merili za ocenjevanje prispelih rešitev (elaboratov) smo glede na umeščanje objektov v občutljivo okolje naravnega rezervata na prvo mesto postavili okoljska merila, usmerjena v doseganje naravovarstvenih ciljev in okoljske primernosti in učinkovitosti objektov, ki so jim sledila funkcionalna in oblikovalska merila. Na razpis je prispelo sedem natečajnih elaboratov, ki jih je natančno pregledala in ocenila ocenjevalna komisija ter izbrala prvonagrajeni elaborat, ki ga je pripravila ekipa sodelavcev arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar d.o.o. Strokovna komisija je v zaključnem poročilu o konceptu rešitve zmagovalnega elaborata navedla: »Rešitev prepoznava Škocjanski zatok kot krajinsko območje, kjer je poseganje in prisotnost človeka podrejena zagotavljanju ustreznih življenjskih prostorov številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Poudarjen je odnos objektov s krajino, kar elaborat dosega z izbiro materialov in oblikovanjem tako objektov kot ureditev ob njih. Vodilni prijem pri oblikovanju vseh objektov je vidna lesena konstrukcija vertikalnih nosilcev - pilotov, ki z zunanje strani nosijo fasade (analogija gnezda v trstičju).« Na podlagi zmagovalne natečajne rešitve smo z arhitekturnim birojem Ravnikar Potokar d.o.o. sklenili pogodbo za pripravo projektne dokumentacije, ki je nastajala v letih 2006 in 2007, skupaj z vsemi potrebnimi raziskavami na terenu. Simpatični leseni objekti z zelenimi strehami so tako postajali vedno bolj resnični. Za izvedbo prvih štirih opazovališč, od katerih je eno dvojno, je bila dokumentacija pripravljena ločeno, da smo spomladi 2007 ob zaključevanju obnovitvenih del na Bertoški bonifiki lahko izbrali izvajalca (Stavbarstvo Žerjal) za postavitev zastiralne stene z opazovalnimi linami skupaj z brvjo in klopmi. Maja 2007 je bila tako pot okoli novonastalega sladkovodnega močvirja na bonifiki opremljena s preprosto infrastrukturo za obisk. Le-ta je ključna, ker preprečuje vizualni stik med obiskovalci na učni poti in živimi organizmi v narav- nem rezervatu in s tem motenje živega sveta zaradi obiska, po drugi strani pa prav zaradi tega obiskovalcem ponuja odlične priložnosti za opazovanje in doživljanje narave. Oktobra 2014 so spet zabrneli stroji Po uspešni postavitvi prvih opazovališč so se začele težave: od velikih zamud pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka, neurejenega lastništva zemljišč, spremembe finančno-računovodske zakonodaje, zaradi katere DOPPS ni mogel več nadaljevati v vlogi investitorja objektov in je to vlogo prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor, do težav z zagotavljanjem nacionalnega sofinanciranja po začetku javno-finančne krize. Vse to nas je pripeljalo v september 2014, ko se je leta 2010 izdano gradbeno dovoljenje že iztekalo, kot v vseh napetih zgodbah pa je bil izvajalec za graditev glavnih objektov izbran šele v zadnjem trenutku. Izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra je tako začel graditi objekte v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v začetku oktobra 2014. V približno desetih mesecih naj bi bili zgrajeni vsi načrtovani objekti, in sicer informacijski center za obiskovalce s spremljevalnimi površinami (parkirišče, igrišče ...), hlev z oboro, osrednja in mala opazovalnica ter dodatna tri opazovališča. Ker pa bo graditvi sledilo še notranje opremljanje objektov, ocenjujemo, da bodo lahko predani v uporabo jeseni 2015. Za strokovni nadzor je bilo z javnim razpisom izbrano podjetje Lokainženiring d.o.o., projektantski nadzor pa opravljajo projektanti iz biroja Ravnikar Potokar d.o.o. Odgovorni projektant Robert Po-tokar je ob začetku graditve zapisal, da je za njihov biro projektiranje objektov v Škocjanskem zatoku pomenilo svojevrsten izziv: »Že ob natečaju leta 2005 smo namreč razmišljali o sonaravnem oblikovanju objektov, vklaplja-nju v krajino in uporabi lesa kot osnovnega konstrukcijskega in hkrati vizualnega gradiva. Les postane skozi leta siv in se tako še bolj vklaplja v krajino, se zlije s trstičjem, kar se je že pokazalo na izvedenih lesenih opazovalnih stenah. In izkazuje se, da smo se pred desetimi leti odločili za pravilen sonaraven pristop, kakršen je v današnjem času postal nekaj povsem običajnega.« Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostala sredstva prispevata Republika Slovenija in DOPPS iz presežka sredstev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki smo jih prejeli v ta namen. Operacija poteka v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva). Objekti so namenjeni in prilagojeni opazovanju živega sveta naravnega rezervata in bodo obiskovalcem omogočili še bolj zanimive in doživete obiske Škocjanskega zatoka. Načrtovani so tako, da bosta dostop in uporaba prilagojena tudi skupinam s posebnimi potrebami, saj je rezervat v celoti naravnan na doseganje enakih možnosti za vse obiskovalce. Če povzamemo glavne prednosti objektov, bo po njihovi predaji v uporabo Škocjanski zatok dokončno urejen in bo kot tak lahko zaživel kot izobraževalni center - učilnica v naravi - s pestrim programom aktivnosti spoznavanja in doživljanja narave. Zaposleni se bodo lahko preselili v nove prostore in tako svoje delo opravljali bolj učinkovito, hkrati pa bo bolje poskrbljeno tudi za varnost obiskovalcev in pašne živine. Vizija izpred desetih let tako vendarle postaja resničnost. 3: Hlev z oboro je v naravnem rezervatu nujno potreben za redno oskrbo in varnost pašnih živali. arhiv: Ravnikar Potokar d.o.o. Hi Nabžba v vašo -prihodnost QPEBAQJO DELNO FINANCIRA EVBDPSIÄUMJA Evropski sklad za regionalni razvoj V Veržeju in okolici je potekal i4. Pomurski ornitološki vikend ■4. Pomurski orni ^IDorniL 1: Otroci in mentorji 4. Pomurskega ornitološkega vikenda z imenom »Prleški ftiči« 2: Vsaka skupina udeležencev je z mentorjem prehodila določen del naselja Veržej in njegovo okolico ter pri tem spoznavala in določala ptice. Skupaj so videli ali slišali 61 različnih vrst ptic. 3: Predstavitve ptic in njihovih življenjskih okolij na zaključni prireditvi foto: vse Gregor Domanjko Člani Pomurske sekcije DOPPS smo med 24. in 27. oktobrom v Veržeju in okolici organizirali 4. Pomurski or-nitološki vikend z imenom »Prleški ftiči«. Ornitološkega vikenda se je tudi letos udeležilo 20 osnovnošolcev, starih od 10 do 15 let, ki obiskujejo pet osnovnih šol v Pomurju, vodilo pa jih je sedem mentorjev (Nataša Bavec, Gregor Domanjko, Robi Gjergjek, Larisa Gregur, Mojca Podletnik, Željko Šalamun in Barbara Vidmar). Osnovni namen Pomurskega ornitološkega vikenda, ki ga člani DOPPS vsako leto organiziramo v Pomurju, je spoznavanje ptic na določenem območju, telesna aktivnost udeležencev in druženje otrok s podobnimi interesi. Poleg tega se otroci na ornitoloških vikendih učijo skupinskega dela, spoštljivega odnosa do sovrstnikov ter okolja. V petek, po prihodu in nastanitvi v prostorih OŠ Veržej, so se otroci in mentorji najprej spoznali. Sledila je kratka predstavitev programa za naslednje tri dni in seznanitev z aktivnostmi ter poslanstvom DOPPS. Otroci so spoznali projekt Upkač, v okviru katerega smo v društvu izpeljali več naravovarstvenih aktivnosti in popisov za ohranitev smrdokavre (Upupa epops) ter velikega skovika (Otus scops) na Goričkem. Z zanimanjem so prisluhnili predstavitvi o Frančku - črni štorklji (Ciconia nigra), ki so mu poleti člani DOPPS namestili GPS-oddajnik, ki omogoča, da ga še vedno spremljamo na njegovi selitveni poti v Afriko. Sobotno jutro smo kot običajno začeli s skupinskim razgibavanjem, po zajtrku pa smo se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je pod vodstvom mentorja prehodila določen del naselja Veržej in njegovo okolico ter pri tem spoznavala in določala vrste ptic. Posebno doživetje za vse udeležence je bilo obročkanje ptic v poplavnem gozdu ob Muri. Dan smo zaključili z večernim izzivanjem sov v Veržeju. Žal se sove niso odzvale. Kljub temu nismo bili razočarani, saj smo male uharice (Asio otus) čez dan videli na enem izmed veržejskih dreves. V nedeljo, tretji dan ornitološkega vikenda, so otroci v skupinah ponovno spoznavali ptice različnih življenjskih okolij in utrjevali osvojeno znanje za popoldansko Pti-čariado. Osnovna naloga udeležencev Ptičariade je bila v dveh urah na določenem območju slišati ali videti čim več različnih vrst ptic. Zaključili smo jo na učni poti Mrtvice reke Mure z druženjem ob pečenih kostanjih, ribah, hrenovkah in »pajanem« kruhu ob brunarici Francija Kosija. Udeleženci smo v dveh dneh skupaj opazili ali slišali 6i vrst ptic. To je odličen rezultat glede na podatek, da so ornitologi v preteklosti na območju reke Mure zabeležili 220, v Veržeju in okolici pa 78 vrst ptic. Med vsemi temi vrstami, ki smo jih opazili, bi posebej omenil velikega srakoperja (Lanius excubitor), plašico (Remiz pendulinus), pinože (Fringilla montifringilla), pribe (Vanellus vanellus), vodomca (Al^cedo atthis) in konopnice (Anas strepera). V ponedeljek, zadnji dan, so otroci izdelovali plakate in predstavitve svojih opazovanj ter terenskega dela, vse to pa popoldne na zaključni prireditvi predstavili svojim staršem in drugim zbranim gostom v OŠ Veržej. Larisa Gregur, vodja ornitološkega vikenda, je strnila svoje vtise takole: »V tako kratkem času je otroke težko navdušiti in jim predstaviti celotno zgodbo o pticah. Da smo na pravi poti, nam povedo obrazi nasmejanih otrok in pozdrav v slovo: »Se vidimo naslednje leto!« Največja nagrada za vsakega organizatorja je, ko vidi, da so njegov vloženi trud, energija in čas obrodili sadove.« Člani DOPPS-a se iskreno zahvaljujemo OŠ Veržej, Tovarni bovdenov in plastike d.d. iz Lenarta in podjetju TEO-TEN d.o.o. iz Ljutomera, ki so nas finančno podprli pri uresničitvi 4. Pomurskega ornitološkega vikenda. Evropski dan opazovanja ptic -letos že 21. zapored // Tilen Basle Med vikendom (4. in 5. oktobra 2014) je v 40 državah Evrope in centralne Azije potekal Evropski dan opazovanja ptic, ki ga organizirajo nacionalni partnerji organizacije BirdLife International. Letos smo k dogodkom pritegnili širšo javnost in tako spremljali selitev več kot 2,5 milijona ptic, ki se v iskanju toplejših krajev odpravljajo na jug. Z različnimi dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic želijo naravovarstvene organizacije ljudi vseh starosti spodbuditi k oddihu v naravi, kjer bodo lahko opazovali, raziskovali ali preprosto občudovali naše pernate prijatelje. Poudarek letošnjih dogodkov je bila biotska raznovrstnost z vse večjo potrebo po njenem varovanju. Ptice selivke potrebujejo za preživetje dobre razmere za gnezdenje na severu, varne in ohranjene postojanke na poti ter bogata prezimovališča na jugu. Zanimanje za ptice je v Evropi veliko Letošnji Evropski dan opazovanja ptic je na 895 dogodkih združil več kot 23.000 ljudi, vse od Portugalske do Ka-zahstana in od Malte do Norveške. Na Nizozemskem so organizirali kar 150 dogodkov in ob tem opazili več kot milijon ptic, medtem pa se je v Švici dogodkov udeležilo več kot 5.000 ljudi. Skupaj smo zabeležili nekaj izjemnih opazovanj tako po številu ptic kot po opazovanjih nekaterih redkejših vrst. Evropski dan opazovanja ptic obeležili tudi pri nas Na DOPPS-u smo v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic pripravili devet dogodkov na vseh koncih države. Ljudje so se nam tako lahko pridružili pri opazovanju ptic v parkih in naravnih rezervatih ali pa celo spremljali, kako poteka obročkanje ptic selivk. Dogodkov se je skupaj udeležilo 300 ljudi, ki so opazili malo manj kot 2.000 ptic. Tudi zanimivih vrst ni manjkalo. Nekaj utrinkov dogodkov po Sloveniji Člani Pomurske sekcije DOPPS so skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko Evropski dan opazovanja ptic organizirali ob Ledavskem jezeru na Goričkem. Osem udeležencev je opazilo več kot 500 ptic. Na Štajerskem so se v soboto sprehodili po nabrežju reke Drave med Lentom in Mariborskim otokom ter si ogledali nekatere značilne vodne ptice. V nedeljo pa so se odpravili na že tradicionalni izlet v Mariborski mestni park. V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok so na ta dan opazili veliko posebnost - modro taščico (Luscinia svecica). Dogodek so obeležili tudi v Zdravcih na Dolenjskem. Tudi tokrat so v prvih vrstah obročkanje pozorno spremljali najmlajši. Dogodek dneva je bila najdba obročkane sive pevke (Prunella modularis), ki je priletela s Češke. Dogodki pa niso bili namenjeni zgolj opazovanju ptic, tem-večtudi druženjuinizmenjavi mnenj terizkušenj. Na stojnico na Ljubljanski tržnici in opazovalno točko ob Koseškem bajerju je prišlo skupaj skoraj 150 obiskovalcev. Zastavljali so številna vprašanja o pticah in varstvu narave, DOPPS pa je bil deležen številnih pohval na račun svojega dela. • 1: Mokrišče v Zdravcih je bilo zaradi poplav večinoma poležano. Pokonci so stali le deli trstičja in posamezni večji grmi, kar je bilo idealno za postavitev mrež, v katere so se na Evropski dan opazovanja ptic lovile ptice. foto: Gregor Bernard 2: Dogodek, ki je združil 300 ljudi po vsej Sloveniji, je potekal tudi na Ledavskem jezeru. foto: Gregor Domanjko 3: V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok so na ta dan opazili veliko posebnost - modro taščico (Luscinia svecica). foto: Tone Trebar 1 e-c^ .m etičariada 2014 // Gregor Bernard 1// Na Dolenjskem je ii. oktobra potekala že 6. Ptiča-riada. Območje tekmovanja je bilo omejeno na dolino Radulje, Šentjernejsko polje, Krakovski gozd in del Gorjancev do Hrvaške meje. Tekmovalnega dela Ptičariade se je v lepem, sončnem in toplem vremenu udeležilo 44 ljubiteljev ptic, razdeljenih v devet ekip. 2// Tekmovalni del je bil, kot navadno, razdeljen na dve kategoriji; v prvi je bilo treba opaziti ali slišati čim večje število različnih vrst ptic, v drugi pa jih čim več fotografirati. Samo tekmovanje je bilo tudi omejeno na čas med četrto uro zjutraj in drugo popoldan. Večina ekip je resnično začela tekmovati sredi noči, in sicer s poslušanjem nočnih ptic. Izkazalo se je, da je bilo območje primerno veliko, saj so ekipe do druge ure opravile večino svojih zastavljenih poti. Po tekmovalnem delu smo se vsi skupaj zbrali v gostilni Pri Pavletu v Zburah, kjer nas je čakalo zasluženo kosilo. 3// Skupno je bila zabeležena 101 vrsta, med katerimi nam jih je 73 uspelo tudi fotografirati. Največja zanimivost je bil pričakovano belorepec (Haliaeetus albicilla). Med ujedami smo se razveselili tudi obiska rjavega lunja (Circus aeruginosus) in predvsem rjavega škarnika (Milvus milvus: na sliki). Na Gorjancih nas je v zgodnjih jutranjih urah pozdravil koconogi čuk (Aegolius funereus), v Krakovskem gozdu je Štajerce zbudila kozača (Strix uralensis). Po Šentjernejskem polju so se podile različne vrste ščin-kavcev in druge stalne in seleče se vrste, v Zdravcih pa je med škrjanci zbujal pozornost hribski škrjanec (Lullula arborea). Opazili smo tudi vse pričakovane žolne in detle, le belohrbtega (Dendrocopos leucotos) žal ni bilo med njimi. Tudi letos je prepričljivo zmagala Štajerska ekipa Štajerski woodcock-si v sestavi Dejan Bordjan, Matej Gamser, Jure Novak in Alen Ploj. Zmagali so v obeh kategorijah. Zabeležili so 77 ptičjih vrst in fotografirali 57 različnih vrst. Za ostala mesta je bil boj zelo tesen, saj so bile razlike zelo majhne. foto: Gregor Bernard (1, 2), Dare Fekonja (3) Vtisi udeležencev Ptičariade Letošnja Ptičariada je bila res izvrstna v vseh pogledih! Lepo območje, »fajn« ptiči, izjemna selitev ... Rjavi škarnik (Milvus milvus) in obročkani veliki srakoper (Lanius excubitor) nam bodo še dolgo ostali v lepem spominu, prav tako tudi lepo vreme, odlična družba, super organizacija ... Matej Gamser, ekipa Štajerski woodcock-si Tudi nam bo ta Ptičariada ostala v zelo lepem spominu. Vreme je »služilo«, ptiči sodelovali, družba in vzdušje izjemna. Hvala vam, vsem, ki ste pripomogli k temu. Posebna zahvala organizatorjem. Tomaž Mihelič, ekipa Ptičkarji Slokarji smo bili na terenu brez fotoaparata, na slikanje z mobitelom pa se tudi spomnili nismo, saj so nas vrste čisto okupirale. Kot navadno nam je tudi letos zmanjkalo časa. Sicer pa smo uživali v spanju zunaj, na vrhu Gorjancev, spoznali dva prijazna gorjanska policista, ki ju je skrbelo, da nas bodo napadle divje svinje ali medvedi ... Zelo veseli smo bili sloke (Scolopax rusticola) v Krakovskem gozdu. Tudi zato, ker smo si z njeno pomočjo končno le izbrali ime. Na koncu smo bili morda malo razočarani, da nam ni uspelo ubraniti lanskega tretjega mesta, tolaži pa nas dejstvo, da smo bile skupine od drugega do četrtega mesta zelo izenačene, tako da bomo drugo leto napadli z vso silo! Skratka, imeli smo se zelo luštno, spoznali smo nekaj novih kotičkov v tem delu Slovenije in se že zdaj veselimo prihodnjega leta! Katarina Denac, ekipa Slokarji Prav je, da se oglasi tudi naša skupina in napiše nekaj besed, kako smo doživeli, preživeli in zasedli častno zadnje mesto (zato se tudi oglašamo med »ta zadnjimi«). Torej, bili smo prvi z zadnjega konca. Kljub temu pa smo nekaj minut nad seboj opazovali kroženje belorepca (Haliaeetus albicilla) med njivami koruze in travniki na Dobravi. Predsednik Dolenjske sekcije DOPPS, Gregor Bernard, se je zelo potrudil pri organizaciji. V gostilni v Zburah je potekal sklepni del druženja. Najprej pijača, potem jedača, nekaj dela s popisom skupin, štetjem po beležkah in razglasitev rezultatov ter podelitev simboličnih nagrad. Vsi udeleženci pa smo bili prijetno presenečeni, ko smo dobili majico z napisom Ptičariada 2014 - Dolenjska sekcija DOPPS. Robert Rožaj in Tereza Potočar Korošec, ekipa Vodomci • 4: Obročkani veliki srakoper (Lanius excubitor) je bil v središču pozornosti udeležencev. foto: Gregor Bernard 5: Slika kormorana (Phalacrocorax carbo) je nastala med tekmovanjem. foto: Jure Novak 6: Siva čaplja (Ardea cinerea) za »fotografsko kategorijo« foto: Tomaž Mihelič 5 ■<5 ra v t a (U ^ d č s ßcuß ds j a ba o p s • ^^ .Ii rti f^ ss ads ua ^ S f^ rti a a ap vj o rti r s v iz s d a z u s a O p ls .Ji s B d s z v o š s > rti:;^^ ou v ju z rti ail > ^ oop š zr rtirtiM ° O v o a s s sr a vo hy o O h nch y o O o ^rti;:^ OJ CUr-M d ^ >U OJ a s d ss jd S] s o ss D vl I—I rti 9 d a C e o a p d ig p a o oa p- d e CU {N P Ki Prvin«4Jb p4u WWkii HMfvim tttlM: D«* pwtrpt fflci: KjiH^ki liitovlti pminl Drnltiikiqi: TmtiI TFflir pCKit zq