26, Ilfiiilkf. Posamezna številka stane 80 vinarjem« mhm. dne 1. i* 1920. 54, leteli! List ljudstvu v pouk in zabavo. libaja vsak četrtek in velja « poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K — Naročnina Izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja nai ©jsravniltvo »Slovenskega Gospodarja"^ Mariboru. •- List se ¿«pošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega drušiva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če ai»«egajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin.3— Uredništvo; Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravniitvo i Koroška cesta stev. 5, sprejema naročnino, inssrais in reklamacija* Inserate te plsčtije od enostopne petitvrste za enkrat K 1'80. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku »Mala naznanila* itane beseda 50 vin. — Inserstl se sprejemajo do torka opoldaet Ne/aprte ¡-etrlaraadje so poštnine proste. Regent Aleksander na Hrwatskens. Vroče želje bratov Hrvatov in Slovencev, da iiH obišče regent Aleksander, so se izpolnile — naš regent Aleksander se je mudil v dnevih od 22. do 24. junija na hrvatskih tleh v prestolnici v Zagrebu. Prva njegova pot je bila v stolno cerkev, kjer ga je pričakoval in pozdravil v svečani škofovski obleki nadškof dr. Bauer, opravil zanj molitev, nakar se je regent podal h grobu Zrinskega in Frankopana ter položil srebrn lovorjev venec na grob hrvatskima junakoma. H kosilu, ki ga je dal regent Aleksander, sta bila povabljena tudi dva hrvatska kmeta iz Gračana ir svoji narodni noši. Vzradoščena nad regentovo lju-ijeznjivostjo sta mu rekla: „O tem bodo govorili še naši otroci in vnuki, kako smo bili kmetje od naše -ga narodnega vladarja počaščeni, da smo ž njim pri isti mizi sedeli, jedli in pili in se razgovarjali. Hvala Vam, kraljevič, za to čast, ki ste nam jo izkazali !" — Na slavnostnem obedu je imel regent Alek -sander prekrasen, duhovit govor, kakoršnih je malo slišati iz ust vladajočih knezov, v katerem je radostnega srca povdarjal globoko zadovoljstvo, da se je po tisočletnem boju vendar enkrat uresničila željia troimenskega bratskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev po združitvi v veliko skupno domovino . Hrvatski narod je regenta Aleksandra vsepovsod , kjerkoli se je pokazal, sprejel navdušeno in slovesno z vsem sijajem in vdanostjo. Regent v Sloveniji. Ko je naš narod zaznal, da obišče regent Ale-sander tudi Slovenijo, se ga je polastilo nepopisno navdušenje in koprneče želje, videti in stopati po slovenskih tleh prvič in imeti prvikrat v svoji sredini prvega narodnega vladarja, potomca junaške srbske vladarske rodbine z lavoriko na neštetih bojnih po -Ijanah ovenčanega slavnega voditelja junaške srbske armade, regenta Aleksandra. Ko je ljudomili regent stopil na slovenska tla , je navdušenje naroda rastlo od postaje do postaje, od Brežič do bele Ljubljane je bila regentova vožnja nepretrgana vrsta navdušenega slavlja. Na» vsaki po -staji je regent stopil iz vlaka, pozdravljal in odzdra-vljaJ ljudstvu in se mu zahvaljeval za veličastne sprejeme. V Trbovljah je šel med rudarje in se ž njimi prijazno razgovarjal. Regenta so spremljali ministrski predsednik dr. Vesnič, minister dr. Koro-šeo ter minister dr. Kukovec. Vse( postaje, zlasti bela Ljubljana, so bile v zelenju in v zastavah. V Ljubljani so bili na opoldansko kosilo med drugimi še tudi .povabljeni škof dr. Jeglič, bivši tržaški škof dr. Karlin ter minister dr, Korošec. Za nad vse prisrčni sprejem se je regent zahvalil s sledečimi besedami, katere je izpregovoril s krepkim glasom: „Globoko gin jen se zahvaljujem za* prisrčni sprejem,-katerega mi je priredila Ljubljana in slovenski narod izražam svojo toplo ljubezen za vse brate Slovence." Po teh besedah se je v imenu vlade zahvalil minister doktor Korošeo za izredno srčni sprejem in veličastne ^lo -vesnostr, s katerimi je naš narod pozdravil osvobo -ditelja Njegovo Visočanstvo, v katerega polagamo vsi Slovenci vse svoje upe in nade. Z nepopisnim navdušenjem je ljudstvo sprejelo govor ministra dr, Korošca, ki je stal vsem Slovencem načelu v najhujšem boju za osvobodenje in zedinjenje naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med številnimi deputacijami, ki so se poklonile regentu, je bila tudi ženitovanjska skupina iz Škofje Loke. Zupan škofjeloški je v pristno domačih besedah kot pravi slovenski starešina pozdravil regenta in mu ponudil čašo vina. Regenta je t;} mični dogodek iz -redno veselo iznenadil, trčil je z vsemi svati, prejel v dar šopek in velik kos pogače v cvetju. Ob tej priliki se je pač videlo, da se čuti regent kot pravi sin naroda in da se čuti srečnega, ako je v čim ožjim stikom z narodom, od katerega ga ne loči nobena ograja. Prisrčno ljub je bil sprejem sedemletne deklice v narodni noši, katera je s šopkem v roki pozdravila regenta. Med ploskanjem ljudstva in živio-klici je ljudomili kraljevi princ poljubil deklico. Kakor v Zagrebu, tako tudi v Ljubljani je\ bila prva regentova pot v stolno cerkev, v kateri je daroval škof dr. Jeglič tiho sv. mašo. Na prisrčne škofove pozdravne besede se mu je ¡regent zahvalil in priklonil. Le težko se je regent poslovil od bele Ljubljane, da obišče tudi naš zeleni Stajer. Pri vhodu v Savinjsko dolina na Vranskem je že od ranega jutra čakala na regentov prihod več tisočera ljudska množica. Vse je bilo o-krašeno in vse hiše v zastavah, Po kratkem pozdravu je regentov avtomobil zdrčal proti Žalcu, kjer Je regent izstopil. Med tem časom so mu mlade deklice o-venčale avtomobil z venci in cvetjem, Nad vse ljubka prikazen regentova, ki mora osvojiti srca slehernega, kdor je tako srečen, da ga je videl, je pač najljub -keje tedaj, kadar stoji sredi naroda in se po domače z njim razgovarja, Nad vsako pričakovanje je bil regentov sprejem v prijaznem Celju ob bistri Savinji. Ljudstva se je zbralo čez 20.000 oseb, da vidi in po -zdravi svojega osvoboditelja in narodnega vladarja. Po polurni pomudi v Celju se je regent odpeljal proti Vojniku, Konjicam in Slovenski Bistrici, Vsi ti kraji so regenta Aleksandra sprejeli nad vse prijazno, vsi so tekmovali med sabo, da dragega gosta in njegovo spremstvo sprejmejo kar najveličastnejše. Nas vladar v Mariboru. Na predvečer prihoda. Naš Maribor je videl v svoji- sredini že marsikaterega visokega tujega gosta, nebroj tujih knezov in kronanih glav, toda vsi ti so bili le tujci, bili so pač gostje, ki nikdar niso čutili z narodom in narod ne ž njimi. Toda sedaj, ko je naš narod zaznal, da prihaja v njegovo sredo kraljevi princ, njegov osvoboditelj iz tujega robstva, knez, ki je nas Slovence nazval svoje ibrate in nam priboril svobodo, sedaj se Je polastila naroda nestrpno koprneča želja, da vidi na lastne oči svojega rešitelja in osvoboditelja in ga po tisočletnem suženjstvu pozdravi kot prvega narodnega vladarja na slovenskih obmejnih tleh. Od vseh strani so prihajali že na Vidov dan brezštevilne ljudske množine v Maribor. Celi dan in celo noč se je Maribor pripravljal, da kar najslovesneje pozdravi in sprejme svojega vladarja* Maribor je bil nad vse pričakovanje lepo okrašen, ves v zelenju in v zasta-yah. Na tisoče rok je bilo'celo noč na delu, da okrasi vso prostore, ulice, ceste in poslopja, le nekaj naj-strupenejših nemškutarjev je moralo delati nečastno lajemo, Pred prihodom. Ze od ranega jutra je vladalo v mestu živahno vrvenje. Na tisoče in tisoče ljudstva je prihajalo v mesto; Maribor je bil podoben velikem mravljišču. Ob državni cesti, tam ob tiru koroške železnice jo postavila Zveza jugoslovanskih železničarjev prekrasen slavolok z napisom: „Živel naš osvoboditelj! Drugi nad vse okusno okrašen slavolok jo bil pred novim dravskim mostom. Ob obeh straneh, državne ceste je pričakovala regentov prihod tisočera množica od vseh strani. Krasen in nad vse očarajoč je bil pogled z novega dravskega mosta na v zastavah vi -lirajočo mesto. Vse mestne ulico in vsi trgi so bili natlačeno polni ljudstva, kojega Število se ceni nad 30.000 oseb. Prihitel jo narod iz Korotana, iz vseh štajerskih obmejnih občin in naše Prekmurje je po -slalo v Maribor čez 300 oseb. Regent prihaja. Le težko in nestrpno jo narod pričakoval regentov prihod, vsaka minuta jo bila uro dolga in zdelo se je, da 9© kazalci na urah sploh niso pr«mikalh Ko je ob pol eni uri popoldne počil prvi strel iz topa in na to še drugih dvajset, so se sekunde čakanja spremenile v dolge ure. Zdelo se je, da je za treno-tek nehalo biti vsako srce, za trenotek je zavladala grobna tišina, nihče se ni ganil, vse je zrlo in imelo uprte oči proti onemu mestu, odkoder so se že slišali prvi zvoki fanfar in votlemu šumenju podobni živio-klici. Prišel je zaželjen trenotek: kraljeva garda na velikih konjih krasne postave ter 24 avtomobilov so naznanjali, da se bliža on, v katerega oči so bile u-prte oči vseh — regent Aleksander. Med neprestani-« mi živio-klici, mahljanjem z robci je narod pozdravljal regenta ves čas do prelepe tribune pred rotovžem» Regent, krasna viteška postava, nad vse prikupljive zunanjosti je veš čas neumorno do tribune pozdrav -Ijal in odzdravljal zbranemu narodu. Regent prefd mestno hišo. Med nepopisnim navdušenjem je stopil regent pred baldahin, kjer ga je mestni gerent dr. Leskovar, pozdravil v imenu Maribora in cele severne Jugoslavije. Na gerentov pozdrav je odgovoril prestolonaslednik s krepkim, a lepo in milo donečim glasom: „Hvala Vam srčna za iskreni sprejem in pozdrav! Obljubljam Vam, da bom Maribor posetil še večkrat, '¿i * veli!" Sprejem deputacij. Regenta je pred baldahinom pozdravila soproga generala Maistra, mu izročila šopek, na kar se je regent razgovarjal z duhovščino na čelu ji škof doktor Napotnik in s poslanci. V mestni hiši je regent sprejel nad 100 deputacij, med temi vse naše krščanske organizacije. Deputaciji Orlov je'izrazil-željo, da bi orlovski tabor dobro uspel, Nad vse prisrčno je tudi sprejel deputacijo Prekmurcev. Regentova zahvala. Po končanem sprejemu deputacij je regent v spremstvu ministra dr. Korošca in gerenta dr. Les ^ kovarja stopil na balkon mestno hiše. V trenotku, ko ga je narod zagledal, ni bilo živio-klicev ne konca in ne kraja. Ko se je nekoliko polegel vihar navdu -1 šenja, je zaklical regent: „Hvala Vam bračo Slovenci! Živeli! Nato se je regent podal v Narodni, dom na obed, katerega se jo udetežilo okoli 110 oseb. Regent v stolnici. Kakor povsod na svojem obisku, se jp regent tudi v Mariboru podal v stolnico, kjer ga je stolni župnik sprejel z blagoslovljeno vodo, ga spremljal pred glavni oltar ter tam opravil predpisano molitev za vladarja. Dar Rušanov regenta. Nad vse prijazno je sprejel regent deputacijo Rušanov, o katerih je regentu primpomnil minister, dr. Korošec, da so ravno narodno zavedni Rušani morali pretrpeti največja zasramovanja in pregajan-ja, nakar je kraljevič v svoji narodni navdušenosti zagrabil kar obe roki vsakega Rušana, jim stresel roke in se jim zahvaljeval za prestane žrtve. Depu-tacija Rušanov je izročila regentu v dar umetniško izgotovljeno košaro s pohorsko cvetlico„xododen -drum". Regent je bil izvanredno vesel tega darila , katero je moralo stati pri slavnostnem obedu v Na -rodnem domu na mizi pred njim. Regentovo slovo. Po obedu se Je regent točno ob 3. uri odpeljal proti kolodvoru, kjer ga je že čakal dvorni vlak. Ves čas vožnje na kolodvor ga je narod burno in navdušeno pozdravljal. Na peronu so se zbrali vsi člani deželne vlade, škoi dr. Napotnik s stolnim proštom dr. Matekom, dr. Leskovar, okrajni glavar dr,; Lajn-šič, zastopniki uradov, šol, društev, župani, časni -karji itd. Ko je prometni minister dr. Korošec dal znamenje za odhod dvornega vlaka, je zaigrala godba in narod je kakor orkan pozdravljal v slovo odha-jajočSga ljudomilega vladarja. Ves čas jo regent prit srčno odzdravljal in še, ko je zadnji voz dvornega vlaka izginil izpred oči, ni bilo živio-klicev ne kon • ca ne kraja. Neizbrisen utis jo napravil regentov obisk ca nas obmejne Slovence, ki mu kličemo v slovo: iA)g ga ohrani zdravega v blagor naše milo očetnjave! L H Kmetsfea zveza za žensko volilno pravico. Dne 18. junija je imel poslanec dr. H o h n j e c govor za žensko volilno pravico. Njegov govor slove v glavnem tako: Gospodje narodni poslanci! Doba, v kateri živimo, se imenuje in tudi mora biti demokratična, ljudska. Z vidika prave in pravične demokracije nam je tudi treba presojati predloženi volilni red za volitve v konštituanto. Izjaviti moram, da/ ni vsestransko demokratičen, ker odreka polovici ljudstva volilno pravico. Ženske ne bodo imele volilne pravice za kou-stituanto. Gospodje poslanci! Po Statistiki iz leta 1900 ie bilo v Evropi kakih 300 milijonov prebivalcev in med temi iVi milijona več žensk kakor moških, tako da pride na 1000 moških 1035 žen. Prilično isto razmerje med številom moških in žensk vlada tudi v naši dr -žavi. Torej večja polovica našega naroda živi še v političnem podložništvu. Ce govorim o političnem podložništvu ženskega spola in sicer zaradi tega, ker ženske nima-o prava glasovanja, se morem sklicevati na sodbo železnega nemškega kanclerja Bismarcka , ki je rekel: Kdor nima glasa, nima prava. Gospodje! Tisti govorniki, ki so zavzeli napram ženski volilni pravici odklonilno stališče, so povdar-jali, da ni treba dati prava tistemu, kdor tega prava no zahteva. Ne vem, ali je to načelo v resnici veljavno ali ne. Pravo se mora dati i>aš zato, ker je pra-vo. Gospod poslanik dr. Paleček je naglašal, da v naši državi ni ženskega gibanja in dr. Polič je omenil, da ženske niso pošiljale peticij, niso napravile juriša na parlament itd. Gospodje, kar še ni, to se še lahko zgodi. Med slovenskim ženstvom je jak pokret za volilno pravico žensk in sicer ne samo v krogih inteligence, marveč še posebno med delavskim in kmetskim ženstvom. Večkrat sem že slišal pripombo: „Da, da vi Slovenci ste za vse to, kar je moderno." Mislim , da to ne more biti za nas očitek, ampak samo pri -znanje. Dejstvo pa je, da ta pokret ni omejen samo na slovensko ženstvo, marveč da je tudi med srbskim in hrvatskim delom jugoslovanskega ženstva to gi -banje pognalo močne korenine. Gospodje! Povdarja se: „Ženska spada v bi -šo." To je bilo izročilo stoletij. Moderni gospodarski razvoj ¡je (v flp izročilo napravil vejlijke .vrzeii. K]o Ije zavladala mašina, je domače delo žene omejila, spremenila ter razvrednotila. Mašina je pognala ženske iz hiš na polje pridobitnega dela, v industrijo, trgovino, v šole, v urade in v razne pokjice sploh. Ako se je ženska hotela priživiti, je morala nastopiti kot kon -kurentinja moža; ni pa bila možu konkurentinja samo pri delu, marveč še v veliko večji meri konkurentinja v socijalni bedi. In baš tukaj tiči jedro ženskega vprašanja; njegova mati'je socrjalna beda. fAli ni torej s sooijalnega stališča potrebno in pravično, da imajo tudi ženske besedo in pridejo do veljave, ko se določajo zakoni, ki urejajo naše narodno gospodarstvo in poedine panoge pridobitnega dela? in to tembolj, ker so žene polne najboljše volje za delo, da nadomestijo izgubo delavnih moči, povzročeno vsled vojne. V domači hiši je žena osrečijo familije. Prvi in glavni del odgoje je njena naloga.' Ona odgaja otro -ke k ljubavi do Boga in cerkve, naroda in domovine, k vdanosti državi; ona sadi in neguje v nežnih srcih otrok čustvo državne edinosti, doživetje veselja in žalosti: ona vceplja v dušo otrok in drugih članov fa-milije ljubezen do reda in dela, čustvo pravičnosti- in ljubezni do bližnjega. Te čednosti so poglavitne dr. žavljanske kreposti. Ali ni tedaj vzgoja v rodbini prva in najvažnejša politična šola? Iz tega se spozna veliki pomen žene za razvoj državljanov, hkrati pa tudi potreba politične vzgoje žene same. Poleg negovanja čustva društvenosti in državljanskih čednosti ima žena še drugo politično nalogo. Njen naravni namen je materinstvo. Žena Ima mnoga več srca in zmisla nego moäki za uboge, bolne* si « romake, otroke, zapuščene. \ njen delokrog spada zdravstvo, boj zoper alkoholizem, zaščita dece, de -lavk in javnih nameščenk. To so velike naloge soci-jalne politike, ki jih ima izvršiti občina in država . Zato mora imeti žena vpliv na zakonodavstvo in to tembolj, ker moderna država stremi za tem, 'da uredi razmerje med možem in ženo, materjo in deco; v parlamentih se razpravlja o zakonskem pravu (ženitve -nem zakonu), o pravu familije, o varstvu mater, o odgoji dece itd. Zato nikdo ni bolj upravičen in bolj poklican nego žena, da sodeluje v odločilnih trenutkih pri določanju usode svojih otrok. Ce' se žena osvobodi neupoštevanosti, ki jo tiači, se dvigne tudi njeno dostojanstvo, poveča se spoštovanje, ki ga ji dolgujejo njeni otroci in okrepi se rodbina. Gospodje! Ti in drugi razlogi so dovedli žen -sko gibanje v mnogoterih državah do velikih uspehov tudi v političnem oziru. Zato, gospodje, bi balo dobro, da ta nedostatek popravimo. Se je čas za to. Treba bi bilo samo v 9. članu vstaviti besedo „ženska", da ima torej volilno pravico vsak moški in vsaka ženska, ki dovrši 21. leto, in stvar je dovršena, Gospodje! Ce to storimo , se povzdignemo do demokratične višine, na kateri stoji veliki demokrat Wilson, S tem bo tudi naša država odplačala en del in sicer velik del tistega dolga, ki ga dolguje narodno čutečemu, plemenito mislečemu in požrtvovalno delavnemu Jugoslovanskemu ženstvu. ¡10. uri: procesija z Najsvetej*- šim, pridiga in slovesna sv. maša za dekleta in žene. 2. Po sv. maši zunaj cerkve slavnostno zborovanje 0 govori deklet in žen iz posameznih župnij. 3. Govor č. g. Marka Krajnc iz Maribora. 4 Po taboru v cerkvi pete Marijine litanije. Dekleta in žene iz Podravja in Pohorja! To je Vaš dan! Glejte, da bo tako veličasten, kakor je i»i! dekliški in ženski tabor na Brinjevi gori 20. junija* Takrat so se odlikovala ravno pohorska dekleta, ki so prišla celih 8 ur daleč na Brinjevo goro! Odbornice Dekliških zvez in govornice, pridite nekoliko prej, da se pred službo božjo podrobneje pogovorimo o dekliški organizaciji. • Dekliške zveze! Naznanite takoj svoj odbor na naslov: „Zveza slovenskih deklet, Maribor, tiskarna sv. Cirila." Odbornice Dekliških zvez ene dekanijeii Snidite se kar najhitreje ter si osnujte dekanijski odbor, ki sestoji iz predsednic župnijskih Dekl. zvez!| Dekanijski odbor si izvoli predsednico in tajnico. A. tudi si naprosi izmed duhovnikov dekanije svojega duhovnega voditelja. Tudi dekanijski odbor nazna -nite brž ko ga ustanovite, na zgoraj navedeni naslov. — Dekleta! Ce hočete močno in trdno dekliško organizacijo, izvršite takoj in z veseljem naša navodila T Bolj ko boste same sodelovale, prej bo Vaša organizacija „Zveza slovenskih deklet" izvedena. Brž na delo! Dekliška zveza v Prekmurju. Tudi Prekmurk® se gibljejo. V Ziiški so si s pomočjo tamošnjih šolskih sester že ustanovile Dekliško zvezo. Imajo svoje mesečne shode z govori in deklamacijami. 30. junija so priredile igro s petjem. Po orlovskem taboru;v Mariboru se bo vršil veh k dekliški in ženski- tabor v Prekmurju! lfelika orlovska slavnost v JsfFenini. V nedeljo, dne 4. julija, je v Jarenini dopoldne dekanijski dekliški shod, popoldne pa orlovški tabor z obširnim obsegom. Začetek dekanijskega shoda je ob pol 11. uri s cerkvenim govorom g. Evalda ,Vra-Čka, potem je zborovanje deklet na prostem. Govori Cilka Krekova in dr. Capuder. Popoldan ob treh je javna telovadba s prostimi vajami in telovadbo na o-rodju. Po telovadbi je prosta zabava s petjem, licu tacijo in drugim. Prodajala se bodo najboljša jare« ninska vina; tudi za jedila je dobro preskrbljeno. — Dekleta in fantje iz Slovenskih goric in obmejniH krajev, prihitite na to slavnost, da manifestiramo t« skupno za naše ideje. _ Gospodarstvo. Posnemajmo Amevikance I V številki 9 „Gospodarskega lista", glasila hr- i vat. slavon. gospodarskega društva kot osrednje za-druge v Zagrebu je napisal gosp. Oton Frangeš jako zanimiv članek pod naslovom „Dječja gospodarska društva", ki se glasi v prevodu sledeče: „V Severni Ameriki, kamor potuje toliko naših '% ljudi na delo, so gospodarska društva podobna na - i šim, njih člani pa so dečki in mladeniči v starosti od J 10 io.18 let. Zdelo bi se, da je to neres, nično in za s naše razmere neprikladno, vendar pa imajo ta deška za gospodarski napredek posameznika in celega na -roda. Vidite, tako se dela v Ameriki! — Sedaj pa vas vprašam, ali ni to res lepa naprava in ali, bi se ne dalo vpeljati tudi pri nas? Kdor ima dobro misel in voljo, da je to mogoče, na. prosi uredništvo „Gospodarskega lista" za navodilo in pravila, da vidimo, ali bi ne zamogli tudi mi zgraditi na podlagi mladine našemu gospodarstvu ix>. Ijšo prihodnjost!' Tedenske novice. Tnča in rs^u^fe. društva jako lepo in važno nalogo. Dr, Velimir, V, f v ... , , , . _ . , . „ , .. Stojkovič je proučeval ta društva v Ameriki in o svo- ] „^.Ju !? Sm° imel1' d\ eto!?ia jih opazovanjih napisal prav zanimivo knjižico. ' J T la dr^o m pomanjkanje. Vse je kazalo ta- Nai torai slišiio naši eosnodarii kakšna so ta koJeP°: vinogradi, sadonosniki in polje. Za 3 do 4 društva in kaj je njih n^en! P 1 ' t tedne bili v * napram letu 1919. Listi Amerikanski kmetovalec je v enem podoben na- šo že pisali o zgodnji in blagoslovljeni letini. A pri- KuT£u°z„gap ° pa V11 "JltSi » i» voda odnesla, • -u 5 • i i * ± „ • „ Je ze od neprestanega dežja bilo zbito v tla — seme za prihodnje leto, že na steblu in ne iz že o- ; ^ k . y ingdrugi sadeži so vsi močno branih oziroma obtrganih strokov. . Zaostali Dečke je lažje prepričati take stvari, katerih' ' a to še ne bi bilo najhuje. Zadnje dni prejš-se potem navadijo m drze tudi, ko so se postarali m , • tedna jQ ysak dan to5a obiskJala ra'zličn9 postali samostojni gospodarji, kraje Velik del SIovenskih gorio in boRatega Drav- v. .. 9a£ se?ai razumete kaj je dobrega na teh dru- sk lja je 0 lnoma „¿nobljen. Najhuje pa je Stvih? Pa slusajte dalje, kako se dela v njih. j ,o5a klestila v so£ot dne 26 junlja slovenskih Vsi dečki in mladeniči, katerim dovolijo starši, ; gorioah.. Dobili smo o tej nesreči ta-le poročila: da pristopijo k tem gospodarskim društvom, plačajo j Pesnica, 27. junija: Včeraj, dno 20. junija, o- malo članarino izvolijo si predsednika, podpredsed - j koli 5 ure popoldne je ^hrumela od severozapadne niKa, tajniicai Diaga,mika in ostali oanor, prav taico, strani grozna nevihta, kakoršne še stari ljudje ne kakor odrask gospodarji _ , i pomnijo. Oblaki so stali silno nizko in so bili črno- Zborovanj se udeležuje učitelj ali okrajni stro- j givii široki bliski SQ gyi n na yge strani_ Malo mi. kovni referent. Na teh zborovanjih se izjavi vsak ; nut d padanjem (ofie je nastai čuden mir. Soparno mladi član s čim se bo peča na gospodarstvu svo- je bilo kakor v kotlu ptice so ge poskrile v ^Vetja jega očeta Eden bo prideloval n pr koruzo drugi = hl s0 s tkanjem naznanjale hudo uro. Ljudje so hi-krompir tretji bo odgajal preštčka četrti tele peh j od streho da j0 mukala. Bilo je kakor da punce, šesti piščeta, sedmi čebele itd. - Kar pač de- i se bIiža sodni dan. In že se je odprlo nebo. Toča, ček zarnore in sme z dovoljenjem svojega očeta. . debela kakor kurja jaj jo v latih kogih dala Ako si je kak deček izvolil n pr da bo pride- j na rori0vitne slovenj goriške livade. Zabučal je vihar, Ioval koruzo, izprosi si košček zemlje .(njive) za se, ki je rul drevje. Toča je padala v okolici Pesnice čepa to zemljo sam orje (ako je dovolj močan, drugače t Jjh 5 minut neprestano brez dežja. V nekaterih tre-mu kdo pomaga) - sam seje, sam izbravši ajlepše | notkih so biIa sadna drevesa skoro docela gola, ra-m največje štroke, (dokler je koruza še na polju) in [ vn0 tako vinogradi. Žito. koruza, krompir, nepokoše-jih zaznamuje s kakim trakom, da jih lažje spozna, j n0 ¿eno, vse to pa je bilo v nekaterih minutah po -sam obtrgava in sam spravlja koruzo domov. Vse to [ polnoma zbito v tla. Ob državni cesti Lajteršberg -dela deček po navodilu učitelja ali očeta. Deček, ki f Pesnica je ]ežalo toiiko sadjUi da je bila vsa cesta ob prevzame nalogo, da bo gojil svinje, dobi doma pre - f s{raneh ped debelo pokrita. Le malokatero jabolko je šička v starosti od 2 do 3 mescev, ga sam krmi, sna- \ ge ostalo na drevesu. Toča je segala od železniške ži, goni na pašo itd. S postaje Pesnica do lajteršberškega železniškega pre-Učitelj, ki vodi deško gospodarsko društvo, skr- [ dora. Pisec teh vrstic je sam videl to_le 6udo: Na bi za to, da dobe dečki čim boljše seme, da se jim do- ; lajteršberški cesti vštric posestva g. Babiča stojita deli dobra svinjska ali kokošja pasma, dobra vrsta j med drugimi dve jablani. Spodnje drevo je popolno-sadnega drevja itd. [ ma zbito, oropano bogatega sadu in po večini tudi li- V Ameriki daje to dečkom država pod pogojem, * stja. Sosednje drevo, ki je oddaljeno od prvega samo da ji vrnejo toliko, kolikor so prejeli od nje semenja, j 10 m. pa je popolnoma ohranjeno. Tu je bila meja jajc, telet, prešičkov itd. Pri nas pa bo to storilo ra- } n6urja. Toča je na nekaterih hišah razbila tudi stre-do „Gospodarsko društvo" ako se kje ustanovi tako j gno opeko, da je lilo v hiše in tudi tam napravilo 0-deško društvo. « gromne škode. Kolikor mi je znano, je toča in neurje Na jesen vsakega leta prirejajo se v šoli raz - j segalo v te-le župnije: St. Jurij ob Pesnici, Svečina, stave proizvodov deškega dela. Vsakemu dečku je Gornja in Spodnja Sv. Kungota, St. Ilj, Jarenina , treba, da razstavi svoje najlepše štroke koruze, ali ■ predmestna Matere Milosti, Sv. Marjeta, St. Peter , najlepše komade krompirja, kokoši, prešička in slič- j Sv. Barbara, Smartin in Vurberg. Skoda je nepopi-nega, predložiti pa mora razven'tega svoje zapiske, • Sna. Odkod hočemo vzeti živila za sebe in delavce? koliko je obdeloval zemlje,, kako in koliko gnojil, ko- ; Pri sedanji draginji in pomanjkanju denarja je pač liko pridelal, oziroma koliko je prigoji! kokoši, pete- | nemogoče, da bi si jih mogli dovolj nakupiti. Zahte-linov, jajc, puric, ali piščet ali zopet, koliko je vaga- varno takojšnjo pomoč od države! lo prase iz početka, koliko ga je priraslo (do razstave j Drugo poročilo pravi: V nedeljo, dne 27. juni- itd. j ja, okoli 3. ure, je hudo neurje s točo, kateri je sle - Ti zapiski morajo biti potrjeni od dveh odbor - | dil velik naliv, ugonobilo poljske pridelke velikega nikov ali pa od predsednika deškega društva. Po tem kar so razstavili in zabelježili dečki, presoja razso -dišče njihovo delo in deli nagrade. Razstavi slede izleti in igre, kar se vrši s splo šnim veseljem in zadovoljstvom. Kakor za dečke so v Ameriki taka gospodarska društva tudi za deklice. V njih se kosajo v vrtnar - dela Ptujskega polja. Nastal je strašen vrtinec, ki je odkrival strehe, toča je padala nekaj minut suha in debela kakor srednji krompir. Bile so to cele kepe. Oh, kako je zgledalo po toči naše bogato žitno polje! Rumena rž in bujna pšenica je popolnoma posekana in zbita v tla. Krompir leži gol po njivah. Naliv je odnesel gornjo rodovitno prst. Po nekod niti ni na stvu, mlekarstvu, sušenju sadja, perutndnoreji, ši - ! njivah več razvidno, kak sadež je bil tam. Ko se je vanju, pletenju itd. Poglejmo pa sedaj kakšno .korist donaša tako igranje! V Ameriki so je ugotovilo, da so se otroci v splošnem tako razumno poprijeli dela, da so daleč prekosili doneske navadnega polja. Tlako so n. pr. tam doneski od 1 katastralnega jutra (orala^ koruze okrog 50 kg, med tem ko so deški kukuruznjaki dajali 1400 do 1500 kg, da, najmarljivejši dečki' so dobili celo črcz 3000 kg koruznega zrnja na enaki površini zemlje. V govedoreji, perutninoreji, vrtnarstvu in v vsem, kar otroci in mladeniči sploh pridelovati za-morejo, ne zaostajajo njih uspehi nikjer za onimi odraslih gospodarjev, ampak jih mnogokrat presegajo jako. Vzrok temu je dejstvo, rda se mladina že zaradi razstave kosa med seboj, vsled česar dela z vso marljivostjo, kolikor ji pač dopuščajo moči; ona želi, da pokaže tudi svojim domačim, posebno pa staršem, kako in koliko zna delati 1 vsled česar se v nji budi volja in veselje do dela. Pri tem se ravna mladina po navodilih učitelja, kako ji je po najnovejših preisku-šnjah vednosti postopati na polju, v vrtu in hlevu. Tako iz mladeničev gotovo igraje postanejo napredni in marljivi gospodarji, katerim je delo veselje in njihov stan najdražje na svetu. Na mladini obstoja svet — vsled česar bo na ta način iz vsakega dečka in mladeniča gospodarskega društva, ko postane mož, napreden gospodar in ker se je v mladosti navadil na društveno življenje, tudi pravi in vnet zadruznik. Kar Je dandanes prvi pogoj zopet zjasnilo, so cele trume ljudi hodile po širnem polju od Rač do Ptujske gore. Po cestah in jamah je deroča voda nosila cele grmade žitnega klasja in iz-ruvanega krompirja. Uničeni smo! Co ne bo pomoči, kaj bomo z našimi otroci, kaj bomo dali delavcem?! Čudimo se, da še do danes. 30. junija, ko to pišem, ni ne mariborsko in ne ptujsko okrajno glavarstvo prav nič storilo, da bi se škoda čimprej cenila. Pa bodo menda oblasti nam ubogim kmetom še naprej pretirano predpisovale dohodninski davek. Pojdite si sedaj, gospodje, ki vidite samo nas kmete kot vojne dobičkarje, trgovcev in verižnikov pa ne, gledat, kako je naše bogastvo! In vi socialni demokratje in komunisti, ki vedno kričite, kako se kmetu dobro godi: poglejte si našo nesrečo! Celo leto smo se trudili, a sedaj smo vsega oropani. Kričati in hujskati je lahko proti kmetu, a težave in nadloge trpeti z nami pa nihče ne ume. Ker se leto za letom ponavlja toča in proti njej nimamo obrambnih sredstev, ne bode druga nič pomagaio, kakor da naša Kmetska zveza ali pa kar vlada sama čimprej ustanovi državno zavarovalnico zoper škodo po toči. Zahtevamo, da se to čim -preje izvede! Dostavek uredništva: Slovenska Kmetska zveza je dne 30. junija poslala Jugoslovanskemu klubu naslednjo prošnjo: Hudo neurje s točo je dne 26. in 27. junija 1920 popoldne uničilo vinograde, oziroma sadno letino ter poljske pridelke v teh-le občinah: Gornja Sv. Kungota, Vrtiče, Gradiška, Dobrenje, Pesnica, Ranča, Lajteršberg (del občine), Jarenina (del), Grušova, Dragučova, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv . Peter, Duplek, Zimica, Žikarce, Korena, Sv. Barbar ra, Gorica pri Račah, St. Ilj (del), Rače, Podova < Sv. Marjeta na Dravskem polju in še nekaterih drugih mariborskega okraja. V ptujskem okraju: Cir < kovce, Sikole, Pleterje, Zupečja vas, Rogoznica, Jir-" šovci, Janževci, Vurberk in deli občin, ki mejijo na prej imenovane občine. Prebivalstvo omenjenih občin se nahaja v silno mučnem položaju. Ogromni večini je v označenih krajih uničena vsa letošnja bogato -obetajoča letina. Celo krompir in koruza sta od toče in naliva tako prizadeta,* da naši ubožni sloji niti tega živeža ne bodo imeli. Nujno prosimo vlado, da takoj da ceniti škodo, ki jo je toča in neurje napravilo v omenjenih občinah. Pred vsem prosimo, da se ceni škoda na poljskih pridelkih, sadju in vinogradih. Tudi prosijo davkoplačevalci v omenjenih občinah, da se jim ustavi plačevanje in odmera davkov. Za ubo-žne sloje, posebno viničarje, ki se nahajajo sedaj v. največji bedi, prosimo, da jim vlada preskrbi živila* V omenjene občine se naj takoj pošlje dovolj semenske ajde, da njive ne bodo ležale prazne." Visoka odlikovanja. Regent Aleksander je odlikoval ob priliki poseta Slovenije škofa Jegliča, predsednika Slovenije dr, Brejca in ministra dr. ¡Korošca z redom Sv. Save I. razreda. VInIčarski shod v St. Lenartu v Slov. gor. V nedeljo, dne 27. junija, so se pri Sv. Lenartu zbrali viničarji in kmetski delavci iz Slovenskih goric. Posebno dobro sta bili zastopani župniji Sv. Lenart in Sv. Jurij. O organizaciji sta govorila urednik Zebot in tajnik Krepek. Za omenjeni župniji sta se izvolila odbora, ki bosta vodila naprej prepotrebno organizacijo kmetskega delavstva. Na koncu dobro uspelega zborovanja so bile sprejete te-le resolucije: 1. Zaupniki okraja St. Lenart, zbrani na zborovanju JSZ pri Sv. Lenartu, toplo pozdravljamo uspešno in plo-donosno delovanje JSZ in izjavljamo, da je uresni -čenje krščansko-sooijalne ideje edini spas kmetsko -delavskih krogov, zlasti tudi viničarjev. 2. Poživljamo vlado, da stopi pred ustavno voljeno zbornico čimpreje z obširnim, temeljito izdelanim socijalno reformiranim načrtom in da stori vse potrebno, da se izvede socijalno zavarovanje na široki podlagi, v katerem bi bilo preskrbljeno tudi za viničarje in kmet-ske posle. 3. Poživljamo vlado, da v najkrajšem času izvede preosnovo zastarelega viničarskega reda z dne 2. maja 1886 na Štajerskem in da nadalje izvede vse, da se položaj ubogih viničarjev in kmetskih delavcev Čimprej zboljša in da se jim za zimo oskrbi po ceni obleka. lySlo¥. Gospoda?*" pred poroto» Vsi so se navalili na naš list: liberalci, samo-stojneži, nemčurji in socialni demokratje. Radi bi s tožbami uničili „Slov. Gospodarja", ki že nad 50 let krepko in neustrašeno brani pravico slovenskega kmetskega in delavskega ljudstva. Napravili so si ti naši neprijatelji ta-le načrt: Urednike spravimo v ječo, listu pa z velikimi pravdnimi stroški onemogočimo izhajanje. A ne eden, ne drugi, črn naklep se jim ni posrečil V jamo, katero so kopali našim uredi nikom, so se zvrnili sami. Mesar, krčmar ter rekvizitor živine Habjan iz Šmarja pri Jelšah je tožil urednika Fr. Zebota radi poročila o napadu nemčurskih in pretepaških samo -stejnežev na udeležence tečaja Kmetske zveze v Šmarju dne 22. jan. t. 1. Dasiravno so divjaštva sa-mostojnežeV ob tem napadu obsojali celo naši neprijatelji, vendar se je mesar Habjan osmelil in je tožil Zebota pred poroto. Obravnava se je vršila dne 23. junija. Habjana je zastopal šmarski advokat — liberalec in samostojnež — dr. Zabukošek. Zebota pa je zelo spretno zagovarjal mladi mariborski odvetnik g* dr. Alojzij Juvan. Sodišču je predsedoval sodni svetnik dr. Pililer. Obtoženec je nastopil dokaz resnice . Odlične priče, med temi deželni poslanec in župan Vrečko in župan Stoklas, so potrdili dogodke, kakor, jih je opisal „Slov. Gospodar." Habjanov zastopnik dr. Zabukošek je neugodni položaj, v katerem se je nahajal mesar Habjan, takoj izrabil s tem, da je predlagal preložitev obravnave v svrho zaslišanja novih prič, čemur je sodišče ugodilo. V soboto, dne 26. junija, pa je stal pred porotniki priljubljeni pisatelj in urednik Januš Goleč. Tožili so ga Sedlarci, ali pravzaprav 20 vaščanov vasi Sedlarjevo ob Sotli, ki so bili v to nahujskani od liberalnih glavarjev. G. Goleč je napisal za zadnjo številko „Slov. Gospodarja" leta 1919 in za prvi dve L 1920 podlistek, v katerem na šaljiv način opisuje vas in prebivalstvo vasi Sedlarjevo in njega navade ter običaje. Dasiravno je g. Goleč takoj po objavi tega podlistka pisal advokatu dr. Božiču, zastopniku Sed-larcev, da ni imel s podlistkom namena koga osebno žaliti, vendar so zapeljani Sedlarci tirali ta nedolžni podlistek pred drago poroto. G. Goleč je nastopil dokaz resnice. Sedlarce je namesto dr. Božiča zastopal vodja mariborskih mladoliberalcev dr. Koderman, g,-Goleča pa je zagovarjal dr. Josip Leskovar. Sodišč« je predsedoval višji sodni svetnik Ravnikar. Obravnava je trajala od 9. ure dopoldne do 7. ure zvečer.-Porotniki (predsednik župan Sterman iz Hardeka) so glavno vprašanje, ali je g. Goleč kriv, zanikali z 9 proti 3 glasom. Predsednik sodišča je nato razglasil oprostilno razsodbo. Ubogi zapeljani Sedlarci morajo plačati ogromne stroške velike pravde in 3 advokate. Drag špas je to, če se pustijo ljudje zapeljati v tožbo od brezvestnih liberalcev. — Pravica je zmagala. „Slov. Gospodar" pa bode odslej še z večjo vnemo branil pravice slovenskega kmetskega in delavskega ljudstva. I y Hala naznanila. | Raznai POZIV! Vsled sklepa občnega zbora z dne 24. jalija 1919 se je zadruga „Spr-MDarletas-Kassei-Verein Olerraikershn" r. G-. rcu -u.. H. v Gornji Radgoni razdružila in «topila r likvidacijo. Likvidacija zadruge se je vpisala skledom okrožnega sodišča v Mariboru z d e 17. jnnija 1P20. Firm. 565/20 - Gen. I. 71/28 t zadružni register. To se naznanja v smislu § 40 zsdražaega zakona ter se ob enem pozivajo vsi epnik', da prijavijo svoje terjatve do 24. jalija t. 1. ▼ zadružni pisarni. Spar- & DarMensIa^ennreiii OfierMMGrg r. 6. m. n. H, v likvidaciji. 552 A 208/20-6 Prostovoljna prodaja nepremičnin- V zapuščinskih zadevah po luriju in Alojziji Meser dovoli se na predlog dedičev prostovoljna prodaja posestev, vi. št. •60, 91, 113 davč. obč. Črmlenšak, ter 172 o 16. 8elco, obstoječih iz hiše, gospodarskega poslopja in zemljišč, kie se vrši dne 23. ]ull|a 1920, popoldne ob 13. ari na licu mesta t Črmlenšaka. Poslopja so cenjena na 1000 K, vsa zemljišča na 2495*71 K. Vzkliece cene so cenilne vrednosti, pod temi se ne prodaja. Natančnejši dražbeni pogoji se lahko upogle-dajo pri podpisani solniji v uradnih nrah. Okrajna sodnija pri Sv. Lenarta dne 15. junija 1920. Jurij Juter Sni k alikar in pleskar, Maribor, Bran-disova nlica 8, se priporoča za Izvrševanje vseh v to stroko spa-dajočih del. 854 TI t 4 leta Btar 86 za i. ulit svojega. Povprašati je Vojaški trg 8, pri „Adamič" Maribor. 632 PBVA SLOV. BRIVNIGA Msanor0?8(Teptliofoya)m.22 (preje g. Gredlič) se slavnemu občinstva priporoča. Za točno in g čisto postrežbo jamči FRAN NOVAK, BRIVEC. Kupi Lastniki gozdov pozor! Kdor leli svoje gozdove, ki so za posekati, prodati poštenemu lesnemu trgoven, naj naslovi z navedbo velikosti gozda, tozadevne ponudbe na opravo lista. 509 Kosti, Ščetine, start železo, cunje kupuje vsako množino po najvišjih cenah. KAREL SIMA, POLJČANE. Proda se s LEPA KOBILA fine postave, v 6. letu, visoka, rumene barve, .zvrstua za voz, ue pri vlsku in do pri avtomobila, je po niski ceni na prodaj pri g. SIF K O, prekajevalec v Studencih pri Mariboru. T*i*Aila¥*i »palmosobo, kom-i 1 UUtM II piotBO in kuhiajo, ▼se novo, ISaribor, Meljska cesta it. 69, Marti uči' 667 !!Lep vinograd!! % viničarijo in sečnim gozdom, eno nro od Ptuja «e po ceni proda. L O R 6 E Fraakopanova ali «a 8, Maribor. 619 Anton Rajšp, Sprejmem dva hlapca k boljšim konjem. Upoštevajo se le marljivi, trezni in pošteni delavci. Dobra hrana in plača. V slučaja sprejema Be potni stroški v Ljubljano povrnejo. Zglasiti s« je v veletrgovini Fran Derenda, Ljnbljana, Emonska cesta 8. 636 lončar _ v Hočah išče pomočnika za izdelovanje poBod» (pri šajbi) in peči zaradi plačila po pogodbi. 563 Priden viničar3sde. l&vskimi močmi se sprejme za majhen vinograd. Vprašati je v upravništtn. 566 Ttt^om samostojno pridno in -ISIjvjIII cestno kuharico na deželo v trgovino, v lepem kraju Štajerske. Naslov pove upravništvo lista. 658 Anitirajte za Siovensti Gospodar. Proda se posestvo njive, travniki, veliki sadonosaik, vinograd, hosta, velika poslopja, seno, otava, slama, preša. Povprašati pri Gašpar Popovič, Brezje št. 17, pošta Loče pri Poljčanah. 665 Večje posestvo na prodaj Proda se lepo večje poseBtvo v Špitaliču pri Konjicah, Štajersko, obstaječe iz polja,travnikov, gozda in gospo.iarskih poslopij. Natančne poizvedbe pri g. Juriju Prah, Sv. Dah-Loče pri Poljčanah. 641 Hiša z vrtom in gostilniško koncesijo v Maribora, Urbanijeva nlica 28, se proda. Vprašati je pri gosp. dr. Karolu Škap inu, odvetnika v Maribora, Aleksandrova cesta št. 12. 562 A. VERBAJS, Tehnika - elektrotehnika, Dobavlja vse v to Btroko spadajoče predmete kakor inštalacijsko blago, žarnice, žiee i.t,d. 6 48 Cene nizke. Ljubljana, Linhartova nI. 4 N» debelo I Na drobno I OBLEKO. Priproste in najfinejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri starem mostu). 401 Žrphi Pii P0l-P°ni> 3 leta> fJlCUltd kostanjeve bar\e, krotka in brez vsake hibe, se proda. Naslov v upravi lista. 559 DmaSji ali stiskalnica z dve-A 1 t8a ma k0£ema se proda Franjo Cnilšek, Meljska cesta 29 Maribor. 531 Dobičkanosno S postojanka za trgovino, bliža glavnega kolodvora se proda. Vprašati je pri Krambergerja, Aleksandrova cesta 61, Maribor. 565 Na prodaj mlinski kamni za irmlje, dalje lepi brusni in kosni kamni, ceaa po dogovora. Jožef Planina, Rogatec. 830 Službe5 Priden hlapec k£je se sprejme proti dobrema plačila predstavi se naj pri Hdgenvarta v Frama. 567 T!7»AI1i>il. s<*»vega in prid-UtClllidi, nega poštenih sta- rišev sprejme takoj Mihael Dobrave slikar in pleskar v Celju, Gosposka nlica 2. 646 Ravno so došle večje množine lilaga iz inozemstva, zato razpošiljampo celem Mest. po zelo nizüii cenan: Caj Eavo Sakao Rlž sz Mandeljne Olje a» Gokslada . Milo Papriko Bomboae Žsfrsn Konjak VaiUijo Ram Roilie SllTovka Fige Silve A Puradlžnik Kremo Bcziae Sveč« S!» Dišave Testenine Limeae Žveplo Pomaranč« GaUco Anton Močnik CELJE, GLAVNI TRG. i a i i M * m m Pfidsraiam sa ssred- itèjelo Setev slideiê stresi«. 0 katere imam po primarni ceni v zalogi kot vitle, mhtihrce za ročni ter pogon na vitel, žitne čistilne ml'ne, grozdne, ter sadne mline s kamnitimi va!ci, vinske stiskalnice, slamoreiniee, koruzne robkarje, reporeznice, travniške grabljs, gnoj nične črpalke v dolgosti 3 50 do 4.50 m kakor posebno veliko zalogo pocinkanih brzopsrilnikov v velikosti 50. do 160 1 — Popravile strojev se strokavuja^fei isvrši. — Oskrbi m tudi slamorezae nože ttr druge delce. — Priporočam, da si rs k posestnik prsd nakupom stroje ogleda, katerih ne silim k nakupu. Na dop se se točno odgovarja. Postrežba solidna IVAN HAJNV MARIBOR Aleksandrova caita 45 nasproti glav. kotodv. wa-a- WXM pšenlčna moka 00 pšeničn! zreb Fsna fol SvSnsIfa mast Bučno olje pralna soda Rižov škrob Vžigalice vse po najnltjl ceni BERDAJS fllARIBOR TRG SVOBODE. Išče se strojnik k motorjn (Dleseimotor), kateri se mora razumeti tadi na jarem (Vollgatter).Ponudbe s spričevali na Ludovik Kuharič v Ormožu. Istotam se sprejme tndi en žagar tako tudi Smočnaučenca za trgovino. 536 Naročajte naše liste! podgane, stenice. LB< In vsa golazen mora poginiti, ako uporabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti polskim mišim K 8, za podgane in miši E 8.; za ščurke K 10.; Posebno močna tinktnra za stenice K 10 -uničev&lec moljev K 10.; prašek proti mrčesom K 6. in 12; mazilo proti ušem pri ljudeh K 5. in K10.; mazilo za uši pri živini K 6. in K 10.; prašek za uši v obleki in perila E 6. in 10; tinktura proti mrčesa aa sadju in zelenjadi (uni-čev, rastlin) K10. Prašek protimra-vljam K 10. Pošilja po povzetja M-ianker,Petr!njskaul.3., 121 Zagreb 19. Trnovo, pri v očem odjema popust. POZOR! Alojzij Gniušek, Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najnižjih cenah sledeče kranjske vrvarske izdelke iz pristno konoplllne. Sonapoo (štrange) močne in navadne, ude, pletene in navad., oungeloe, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge. 407 je izkušeno ubraaljivo sredstvo proti svinjskim boleznim. 1 steklenica stane K 3'—. Dobi se pii Magdalenski lekarni v Mariboru 446 Ve!6trs@vina Turkovic & Kiihar Maribor, Cankari«&a ulica it, 26, Telefon S73 priporoča veliko zalogo vseh vrst živil, kolonijalnega blaga, stavbenega materijala, železa, sirovine drv za kurjavo itd. »64 663 Jfetl. units. JK: Jlljehn IStanke ordinira od M. jut if a napref v JPTUJU, kanonska nlica IS, zraven poste, I. nadstropje. « S Otvoritev tnjovine £ zeiezuiMO PINTER C? LENARIM V JfBttritoOVM, Aleksandrmrm cesta ¿S3 bode 1. jutija Mm nbilen «bi»k »e priporova** 564 1*MJ¥TEM & JLKJ¥AIltP. Ž « Naznanilo! Podpisani naznanjam, da že izdelujem aH prešam ripsovo repično olje, zatorej vabim vsakogar, kdor ima rips ali repico za olje za zamenjati, lahko takoj pride in olje dobi tudi takoj, vsi t sti. ki imajo rips (repico) že pri meni, sš naj pridejo po olje, kadar koli hočejo. Vsakenm se bo dobro postreglo. S spoštovanjem Toma! Krtine. *60 Fram (Frauheim). VINSKE STEKLENICE 7/10 bateljke in slamnat« omote po najboljši ceni Veletrgovina vina PUGEL & R0SSMANN, MARIBOR, Trg svobode. 41t. «•tmntKhnmNiiniHiwiiw :inh)mmhi;imt^fttmmmniihtimmniiiinnmmmmm!tiitim hiwmtumuhmumiflrttiaiw wihti«lllilmnhi(u»4nhslthutl Preselitev trgovine! i Slavnemu občinstva naznanjam, da se je preselila trgovina Rotovški trg št 8 (prejšnja mestna prodajalna) v Gosposko ulico št. 4. Maribor (preje trgovina QUANDE ST.) Moj trud bode tadi za naprej preskrbeti svoje odjemaloe vedno s svežim in najboljšim blagom po najnižjih cenah ter iste z vsem zadovoljiti. Odličnim spoštovanjem JAKOB PREAC, trgovec S 1 julijem otvorim svojo odvetniško pisarno v MARIBORU, Aleksandrova . • .cesta štev. 18, I. nadstropje. * . d.x_ Alojzi} Juvan 687 ©a-ve-tallle. 492 Najboljša mineralna voda Tem pel vrelec, namizna voda Styria vrelec, medicinalna voda Donatski vrelec, medicinalna voda sajsassgiag najmočnejše vrste Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : : : P(jjagnila_daje_^_: : ; : i.1 i* s BavnateljstvoZdraviliSCa Rogaška Sir "na Izdajatell|,i»Založnik Kat^tiskovno drnčtvo. fdg&vor») nredrik Fraiujjo Žel o t. tseiibïi&e ív. Círíift *