Z večletno zamudo so v Gorenji vasi v Poljanski dolini začeli graditi nov zdravstveni dom. Zdravstvena skupnost je za investicijo letos zbrala 11,8 milijona dinarjev. Nov zdravstveni dom je za kraj izrednega pomena, saj so sedanji prostori zdravstvene postaje popolnoma neustrezni, zlasti če vemo, da je njen okoliš zelo velik in živi na tem območju več kot 5000 ljudi, (lb) — Foto: F. Perdan «**mtelji: oMinaka konferenca 8ZDL Kranj, Radovljica, Skof|a Loka Trtt - Izdaja Časopisno podjetje •*»Krtnj - Glavni urednik Igor Slavec ' Odgovorni urednik Andrej 2alar Kranj, petek, 14. 3. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. rlasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Seja delavskega sveta Iskre-Elektromehanike Izvoz zagotavlja napredek Kljub zaostrenim gospodarskim pogojem je Iskra-Elektromehanika lani uspešno poslovala, saj je dosegla 2.8 milijarde dinarjev dohodka in 2 milijardi čistega dohodka iz katerega je več kot 703 milijone dinarjev namenila za sklade. Takšni rezultati so dober temelj za letos in bo lahko Elektromehanika dosegla precej večje deleže v sestavljeni organizaciji, kranjskem, gorenjskem in slovenskem gospodarstvu. . ... Vrednost proizvodnje je znašala lani 5,1 milijarde dinarjev, kar je za 4 odstotke več kot so planirali, oziroma za tretjino več kot leta 1978. Obseg proizvodnje pa se je povečal za četrtino. Ob tem se je število zaposlenih povečalo za 4 odstotke v primerjavi z letom 1978, kar je v skladu s planom, vendar pa je bilo povečevanje le v kranjski občini skladno z resolucijo. V tovarnah, ki so v tej občini, so lani povečali število delavcev za 2,4 odstotka, v drugih občinah pa precej več. Boljša se izobrazbena sestava zaposlenih, saj se je število delavcev z visoko izobrazbo povečalo za .'{, z višjo za 2, s srednjo za 0,9 odstotka, medtem ko je delež, kvalificiranih in nekvalificiranih upadel za pol do slabega odstotka. Fluktuacija je bila 2,9 odstotjia. Izkoristek delovnega časa se lani ni izboljšal. Bolniški izostanki so celo nekoliko narasli. Se večji problem postajajo nadure, ki so se lani v primerjavi z letom 1978 skoraj podvojile. Vzrok je treba med drugim iskati v slabi preskrbijenosti z repromaterialom in deloma v slabi organizaciji dela, ko je zaradi zastojev treba nadoknaditi zamujeno v popoldanskem času. Tudi letos se razmere še niso popravile, čeprav so se že dogovorili za ustrezne uspehe. Slabše uspehe kot leta 1978 je Iskra lani dosegla pri izvozu. Na tuje so prodali za 54,8 milijona dolarjev izdelkov, kar je sicer za 5 odstotkov več kot leta 19JH, vendar pod planom. Vzrok je na eni strani v premajhnih proizvodnih zmogljivostih in težavah v preskrbi s surovinami po drugi pa v premajhnih izvoznih stumulacijah in v prepočasnih spremembah proizvodnje. Drug problem je uvoz, ki je bil lani za 42 odstotkov večji kot predlani. Uvozili so za 46,7 milijona dolarjev repromateriala in opreme. V celoti so sicer izvozno pozitivni, vendar ima Iskra* velik zunanjetrgovinski primanjkljaj v menjavi z zahodom in velik presežek v menjavi z vzhodom. Zato so se odločili za ostre selektivne ukrepe in bodo uvažali le tisto, kar nujno potrebujejo za redno proizvodnjo in čimveč izvažali, čeprav včasih tudi na račun manjšega dohodka. Tako računajo, da bodo prodali na tuje za 64 milijonov dolarjev izdelkov, uvoz pa ne bi smel preseči 48 milijonov dolarjev. Investicije v osnovna sredstva so znašale 335 milijonov dinarjev, letos se bo investiran je nadal jevalo, in bo namenjeno predvsem novim programom in sodobni opremi. Na področju osebnih dohodkov se v Iskri obnašajo dokaj stabilizacijsko, saj so se lani povečali za 22 odstotkov, medtem ko je poprečje v industriji za 3 odstotke višje. V poprečju so delavci Iskre zaslužili 6.954, kar je precej manj kot poprečje v gospodarstvu in striji. Lanski proizvodni rezultati kažejo, da bo za dosego letošnjih planskih ciljev nujno potrebno posvetiti več pozornosti ekonomičnosti proizvodnje, se pravi zniževanju stroškov, racionalnejši porabi materiala, povečanju prodaje, dobremu finančnemu planiranju, skrajševanju proizvodnih procesov in predvsejn izvozu, ki ga je treba povečati vsaj toliko, da bodo lahko kupili sredstva za redno" proizvodnjo. Nemogoče je pričakovati, so poudarili na delavskem svetu, rešitve izven Iskre. Delati je treba tako, da bo plan v Čim večji meri uresničen. L.Bogataj indu- Bogastvo političnega sistema Močan in trden je tisti politični sistem, ki je sposoben odvreči okove togosti in tradicionalnosti ter se stalno bogatit, in dopolnjevati. Takšen ie naš sistem socialistične samoupravne demokracije, ki se je brez vzorov rojeval v vojni, revoluciji in povojni izgradnji ter se branil elementov ki so jih ponujali sistemi buržoazne demokracije ali klasični enopartijski sistemi drŽav socialistične skupnosti. enopartijSKi ^ naftem političhem sistemu socialistične samo- upravne demokracije spet veliko govori in piše po svetu Ore za u re s niče vanje iz vtr ne pobude predsednika republike in Zveze komun, s t o v J u gcfs 1 a vije Josipa Broza-Tita za uvajanje kolektivnega dela m odeo vor n ost i v delovanje družbenopolitičnega sistema, družbenopo-litičrdh orgahizacij in interesnih skupnostih, skratka povsod tam, kjer delovni ljudje in občani organizirano uresničujemo svojo aktivnost. Mnogi po so v začetku sistema kolektivnega dela in odgovorno« Mnogi po svetu _ *iviien;sk0 dobo, pa so kaj hitro začeli spoznavati sv o j c)V gfoboko /mott> S is te m kol ek t i vnega dela in odgovornosti se je zače v aščati v'na politični sistem in družbenopolitično življenje ter žfu^šno odigrava in dosega svoj smisel. Zmoto spoznavajo ljudje, ki so menili da le sistem kolektivnega dela in odgovornost, predvsem »potuhal zži odgovornost posameznika. Praksa pa kaže, da se v tako zasnovanem fn demokratičncw"d b)čan^T" J® ena oŠ temeljnih smeri razvoja ni Peta " J7,i kolektivnemu delu in odgovornosti še posebno težo. Občinske kTnference Zveze komunistov na osnovi sklepov in stališč teh UncinsKe Komerenct- , statutarne sk epe o organiziranosti in delo- sej obl^ujejo dopoln ene statut p ^ j mandatna obdobja vanju Zveze ^umsov sse£retarjev in izvršnih sekretarjev. (/nf pred vse m za u ve 1 I ja vitev Zveze komunistov kot vodilne idejne sile družbe in deTa^skega razreda. Gre za njeno delovanje povsod, kjer so družne in ntiav. ^s ^ raclonainejSo ,n učinko- viteišo SzS ^cS^ dela v Socialistični zvezi, kjer morajo vitejso organi^irt komunistov še posebej izrazite. Zakaj bi na' 'primer določano področje družbenopolitičnega življenja tv' rlnp nri vsaki družbenopolitični organizaciji, če ima že oblikovah organe pn v ^ iza(.jje ta^n() telo. Izjema so socialistična zveza k. /dr^ J Spreminja Se vloga komiteja. Vsak področja značilna zapartj ^ dolo*eno področje. Prav tako pa njegov član mora bi n()s{ č,anoy konference do osnovnih mora se ven k s() nfl jmer lahk() usk|ajevalci dela organizacij. Član. kon^e teme,jnjh organizanj v okviru podjetja. sve tova b* i priS in tudi povezovalci osnovnih organizacij z občinsko konferenco in njenimi organi. ^ Košnjek Gorenjska Gospodarska zbornica letos Njen program naš dogovor Utrjevanje organiziranosti, planiranje razvoja Gorenjske, obravnava gospodarske problematike, oblikovanje dohodkovnih odnosov in prizadevanja pri ustvarjanju in delitvi dohodka glavne letošnje naloge medobčinske Gospodarske zbornice za Gorenjsko mSttbiiMt hkre-Elektromehanike je obravnaval poslovno pori•"'<> za lani ufaMantke ukrepe letos. — Foto: F. Perdan Kranj — Izvršilni odbor je v torek, 11. marca, sprejel prediog programa dela medobčinske Gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki bo vodilo letošnje dejavnosti gorenjske medobčinske zbornične organizacije. Predlog programa bo dokončno sprejela skupščina, potlej pa naj bi bil dokument za vse nas čim bolj obvezujoč, obenem pa kažipot, kje Gorenjci lahko združimo sile za uresničitev skupno dogovorjenih ciljev. Sestavljavci letošnjega delovnega programa naše zbornice so sledili cilju, da mora biti dokument čim bolj veren izraz skupno dogovorjenih potreb in nalog Gorenjske. Zbornični program je zato tudi gorenjski dogovor o najpomembnejših področjih skupnega dela. Zbornica namerava letos posvetiti svoji organizaciji precej pozornosti, saj tako organizacijsko kot kadrovsko še ni popolna. Zaživeli naj bi zbornični odbori po občinah, prav tako pa konference delegacij za zbornične organe, zbori članov, svet zbornice, ki naj bi imel položaj družbenega sveta, in stalna arbitraža. Nadaljevanje na 2, str. NASLOV: ^ xxxiii. Številka 20 Obljube, trdne kot prisega UlBLJANA - Nad 150.000 J|«iibrzojavk in pozdravov je že predsednik Tito, ki se ^ri v ljubljanskem Kliničnem *tro. Besedila so kratka, i.skre-** srčna z eno samo in edino % dragi Tito, ozdravi, hodi še % med nami in nas vodi! Ni d koder ne bi prišlo pisemci naslovom: Titu v Ljubljani, Hrifa Titu v Kliničnem cent-K marfalu Titu, vrhovnemu jajniku! Velikemu voditelju I^jo družbenopolitične organi-'^jt in skupnosti, združenja, r*zt in klubi. Pišejo mu delovni ^tivi. delavke in delavci, vo-1 *%Moote, vojaki in častniki, pi-**»tnrAi in ženske, starke in l Vi. malčki, mladinke, mladinih Pifemo in želimo mu vsi doma rv»a«i rojaki ter delavci na za-[ Vtn delu v tujini. To niso le I želj* in besede. IV) so K Stitudi obljube trdne kot pri-I da bomo vztrajali na naši, [ poti. Veliko pisem je ne-I 'gnanih. Saj to niti ni po-Sbno' Titu piše ljudstvo, Titu ^Mugoislavija, Titu pišemo mi, ^šam je dal svobodno življenje, Vifi^ečo ter socia listič no sa-'Spravo kot pravico brez pri- ' ho&ini se zdrznemo ob veli-boju Tita z boleznijo in nje-zdravnikov za njegovo Hkrati smo Se bolj po-enotni in uporni. Takšni "*ttm tudi ob zadnjih sporoči-} zdravnikov, da je splošno ven o stanje predsednika "Vik* in Zveze komunistov >*lavije Josipa Broza-Tita V Znova se pojavlja pljučni-1 %razitej«i pa so bili tudi znaki '% oslabelosti. Nadaljujejo z ■ Wizivnim zdravljenjem. fokd potreben je Tito seda-*v>tu, kažejo odmevi na februarsko poslanico ne-voditeljem držav in vlad Z njo je ponovno izpričal *" veliko voljo, da mora živeti * v miru. sreči in svobodi in da \ nami ne sme biti mesta za si-' "'jno, umiranje in nasilje, je lahko samo Tito . . . ' -jk V.JtiMm m 11.-14. STRAN: V današnji številki objavljamo gradivo za H sejo skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje .Jesenice, Kranj, Radovljica Skof-ia I oka in Tržič Delegati bodo razpravljali o poslovnem poročilu za lansko leto in o zaključnem računu občinskih skupnosti za zaposlovanje in strokovne službe; seznanili pa se boto tudi z osnutkom finančnega načrta skupnosti za letošnje leto. Na dnevnem redu je tudi predlog stabilizacijskega programa skupnosti za zaposlovanje in strokovne službe, razen tega pa bodo delegati obravnavali še gradivo za (i. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS. Metod Rotar v Španiji Predsednik španske vlade Adolfo Suarez je sprejel zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Metoda Rotorja. V daljšem pogovoru se je španski premier zanimal za zdravje predsednika Tita in je izrazil najboljše želje za njegovo ozdravitev. Pri tem je poudaril, da Španija ceni vse, kar je predsednik naredil za Jugoslavijo in mir v svetu. Pionirji v boju za stabilizacijo Z varčevalnimi akcijami, ki naj bi prispevale k stabilizaciji gospodarstva, bo okoli tri milijone jugoslovanskih pionirjev znova potrdilo, da se zanimajo za dogajanja v družbi. To so poudarili na svetit Zveze pionirjev Jugoslavije. Program varčevanja obsega zbiranje odpadnega materiala, ki ga nujno potrebuje naša industrija. Tako bodo letos pionirji zbrali 10.000 ton stekla in 30.000 ton starega papirja v vrednosti okoli 24 milijonov dinarjev. Na podeželju pa bodo organizirali zbiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, ki jih potrebuje farmacevtska industrija. Tisoč novih članov Z K V več kot 860 osnovnih organizacijah zveze komunistov na območju Hercegovine so te dni uspešno končali volilne dejavnosti. Zanima nje za sprejem v zvezo komunistov Je večje kot kdajkoli Prej in so tako v predvolilnem času sprejeli več kot vwson?žh člarv InnfZ "ž™* 08n"vnih organizacij. Sicer pa osnovne Zf2lz>acije sedaj naJveč P<> IZTl PaZečaJ° Pobudi predsednika Tita o kolektiv-nem vodenju. Gnojenje z letali ) &avnem pšenice, ki na letos opravljajo t letali. Delo javlja specializirana delovna organizacija Aero-^nsport iz Skopja. Z letali Oodo pognojili več kot 50 000 nektarov kmetijskih površin. Nezadostna obveščenost Na posvetu predsednikov svetov za informiranje pri OK SZDL in ZKS so spregovorili o informiranju v delegatskem sistemu. Ugotovili so, da nezadostna obveščenost zmanjšuje učinkovitost dela delegatov in delegacij ter s tem delegatskega sistema. Govora je bilo tudi o gradivih, ki še vedno niso prilagojena potrebam in zahtevam delegatov. Običajno tudi ne prihajajo pravočasno in jih zato delegati ne morejo natančno prebrati. Ugodnosti za devize O deviznem varčevanju je stekla razprava na izvršilnem odboru združene Ljubljanske banke. Zlasti se je ustavila ob ugotovitvi, da prinaša bankam velike stroške, ker ni rešeno pokrivanje tečajnih razlik. Ker pa so za družbo devizne vloge občanov vendarle cenejše od tujih kreditov, je smotrno podpirati domače devizno varče vanje. V banki pripravljajo predloge, po katerih bo občan, ki varčuje z devizami, dobil ugodnejšo kreditno pomoč za stanovanjsko gradnjo, obrtno dejavnost, za nakup kmetijske mehaniza cije itd. Njen program naš dogovor Nadaljevanje s 1. str. Planiranje in razvoj je drugo pomembno področje delovanja zbornice. Gre za spodbujanje planiranja na vseh ravneh in za gorenjski dogovor o skupnih temeljih plana, o čemer je bila razprava že začeta, dokument pa čaka na obravnavo po občinskih skupščinah. Zbornica bo morala reči besedo o planih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti -in planih skupnosti družbenih dejavnosti. Gre za skupnosti gorenjskega pomena. Prav tako pa bo morala zbornica obravnavati usmeritev banke, razvojne možnosti posameznih, za Gorenjsko pomembnih dejavnosti in panog, skupne gorenjske naloge pri turizmu, gostinstvu, integralnem transportu, preskrbi, agroživilstvu in drobnem gospodarstvu ter razvojne usmeritve večjih in pomembnejših organizacij združenega dela na Gorenjskem. Zbornica prav tako načrtuje sprotno obravnavo gospodarske problematike, kjer namerava posvetiti največ pozornosti organizacijam s težavami pri poslovanju, energetiki in varčevanju z energijo, izvozu in uvozu, preskrbi s surovinami in investicijam. Pri ustvarjanju in delitvi dohodka bo zbornica sodelovala z občinskimi skupščinami, izvršnimi _sveti in družbenopolitičnimi organizacijami. Pomembno bo spodbu-jevanje združevanja dela in sredstev, dohodkovnega povezovanja in oblik gospodarjenja, ki se bodo praktično pokazale kot dobre. Zbornica prav tako ne bo mogla mimo politike cen, problemov agroživil-stva, že omenjenega gostinstva in turizma, blagovnega prometa in sejemske dejavnosti, transporta, drobnega gospodarstva, sodelovanja s sosednjimi državami in manj ter nerazvitimi republikami, pokrajinami in predeli, izobraževanja, kjer sili v ospredje usmerjeno izobraževanje, in varstva okolja. Predvsem pa zbornična organizacija ne želi ostajati le na medobčinski ravni, temveč se bo skušala vključevati tudi v razreševanje problemov posamezne občine ali delovne organizacije. J. Košnjek KRANJ Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na sredini seji sprejel družbeni dogovor o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in sofinanciranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem. Družbeni dogovor mora potrditi še občinska skupščina. Izvršni svet je prav tako sprejel poročilo komisije za vlogo in pritožbe ter obravnaval nekatere urbanistične zadeve. -jk ŠK. LOKA V ponedeljek, 17. marca, ob 13. uri bo seja koordinacijskega odbor^ za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Skofja Loka. Obravnavali bodo poslovnik o delu koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, stališča regijskih posvetov s predstavniki koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in mnenje o prijavljenih kandidatih za individualnega poslovodnega organa v Alplesu. Istega dne ob 12. uri bo seja delovne skupine za usmerjanje mladine v vojaške šole in poklice pri občinski konferenci SZDL. Obravnavali bodo osnutek programa dela. I- R RADOVLJICA V soboto, >2. marca, bo ob 16. uri krajevna organizacija ZZB NOV Podnart organizirala delovno konferenco, na kateri bodo razpravljali o delu, o finačnem poročilu ter o nekaterih kadrovskih spremembah. Delovna konferenca bo v kulturnem domu v Podnartu. yv C. R. Zavzetost rezervnih starešin Dovje-Mojstrana - Krajevna organ, zacija Zveze rezervnih vo-n r£arešin v krajevni skupnosti U o v j e - M oj s t r a n a že več let sodi med najbolj aktivne v jeseniški občini. Vsestranska je aktivnost članov v Krajevni organizaciji in izven nje, številne akcije, stalno izobraževanje in usposabljanje, vse te in številne jruge naloge člani uspešno uresničujejo. Ko so se ob koncu februarja člani zveze rezervnih vojaških starešin in krajevne skupnosti zbrali na letni konferenci, so ponovno ugotovili, da ? H, T id°bro, °Prav'li- Člani so vsebol> strokovno usposobljeni opravljali so redne izpite, poslušali več predavanj ter skrbeli za druge izobraževalne oblike. Dobro dela tudi njihov aktiv ZRVS na osnovni šoli, tesno so sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami, vključevali pa se v delo občinske konference ZRVS Jesenice. Danes organizacija šteje 58 članov, od teh jih je 40 odstotkov članov Zveze komunistov. Domenili so se tudi za svoje prihodnje delo, ki bo pestro in obsežno. Na minuli letni konferenci so člani ZRVS podprli pobudo tovariša Tita o utrjevanju kolektivnega dela, vodenja. odločanja in odgovornosti. J. R. Ze peti zimski pohod na Porezen seben odbori« ma.rca .I980- ob 35-letnici tragedije na Poreznu, po-Cerkna Planin°JKanizacijo pohoda, družbenopolitične organizacije iz renis^vo n. "S°JruStVO Cerkno< SNOUB »Srečko Kosovel« go-S iuhSi ,n 'nženirski bataljon XXXI. devizije organizi- Snom&i t'81 U *** Zimski sPominski pohod na Porezen. 11 uri N komtmora^ja bo pri spomeniku na vrhu Porezna ob koče „lii, i,xten .b° možen dostop iz Cerkna ali Vrš preko lovske Petrovem« hrHn pe» P"*o Davče in Vrhovčeve kmetije ter s "0t Pa b° PriP™vljena tudi iz Baške grape. označenfh noHr,,7T°Za[Jaj0' na.j se vsi udeleženci pohoda strogo drže Poreznu in nri i H-\Y8t/enV,lužba bo pripravljena pri domu na ambuTn ? v SaSu" Dežurne pa bodo tudi vse okoliške ZaiSS' *2Sein,k,h' Cerk™n. Podbrdu, v Tolminu in Idriji, vsak ki ^ J ^Ti Sne*aL k?*a na Poreznu ne bo odprta, zato naj zfvroččTj Za P0h0d' Vzame hrano s Poskrbljeno pa bo nod iw!nn™ °bb- 1530 Pa bo ^minska komemoracija v vasi Jesenice P4h~Po^u° NemC1 25 marca 1945 UStre,i,i 96 parti— ki 7 G^rpn^TT Sr!eakujej° naslednjo nedeljo na Po'reznu velik obisk Primorske, pa tudi iz zamejstva. Se posebej orga-borcev nrinflHn'l|VSeii preživele borce in svojce padlih .člane Zveze herofev P2X1 * JL,A,. posebno iz enot, ki nosijo imena narodnih Xeni mbdi tabornfki^n & " ^ Pwdv™ P» "" „.f0"1,8^ to: ob 35-letnici borbe na Poreznu bo izdelana posebna tej borbf narodnega heroja Andreja Zvana-Borisa. ki je padel v Pohod na Porezen bo organiziran v vsakem vremenu. Organizatori opozarjajo na naporno pot in vzpenjanje v snegu, ki zahteva od vsefTskrajno previdnost in discipliniranost/Vendar vseeno upajo, da bo jubilejni pohod na Porezen še bolj množičen kot vsa leta doslej. Revnejši vedno prikrajšan Jugoslovanska delegacija z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem na čelu sodeluje na zasedanju skupine 77 v Nen Yorku - Komisija združenih narodov odhaja iz Irana s polovičnim uspehom — Robert Mugabe sestavlja prvo vlado svobodnega Zimbabveja — Kampučijski predsednik v kitajski prestolnici - Odmevi na potovanji francoskega predsednika NEW YORK - Na sedežu Organizacije združenih narodov** začel ministrski sestanek skupine 77, na katerem sodeluje tudi na* delegacija z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhov cefm na čelu. Naš zvezni sekretar je bil med prvimi govornik jsj zasedanju. Na sestanku naj bi zunanji ministri držav, ki so članic skupine 77 in je večina med njimi neuvrščenih, obravnavali in sprcjri program držav v razvoju za pripravo skupnih pogajanj z industnjšif razvitejšimi državami, prav tako pa tudi ukrepe za razvoj sodelovana med državami v razvoju na osnovi opiranja na lastne sile. Osnutk sklepnega dokumenta so pripravili visoki vladni funkcionarji drtav v razvoju, stališča pa bodo tudi osnova za pogovore z razvitimi državam; ki bodo potekali v okviru posebnega komiteja pod predsedst>x« Bogdana Crnobrnje, predsednika jugoslovanskega odbora n mednarodne gospodarske odnose zvezne skupščine. Bogdan Crnobra* se udeležuje ministrskega sestanka skupine 77. O gospodarskih odnosi med razvitimi in manj razvitimi ter nerazvitimi naj bi razpravah konec avgusta tudi generalna skupščina Organizacije združenih rodov. Razlike med razvitimi in nerazvitimi se povečujejo PlaiM* primanjkljaj držav v razvoju bo letos znašal 73 milijard dolarjev b? pa ni le problem držav v razvoju, temveč tudi razvitih držav Podre* strani pa naj bi se letos zbralo na trgu kapitala 100 milijard doiar** presežka. Vendar so posojila iz teh sredstev izredno težka, saj zna** obresti tudi 17 odstotkov. Problem odnosov dežel v razvoju z razvit® ima več razsežnosti. Gre za problem surovin, tehnologije, enerei* « nafte. Odnose med deželami v razvoju in razvitimi obremen,«« vedno bolj tudi problem hrane. Vsa ta področja pa so za življenje \^akt države, razvite in nerazvite, najpomembnejša. Vendar razviti lal* rešujejo te težave, dežele v razvoju pa so pogosto nemočne. Zato * sedanje srečanje skupine 77 v Nevv Yorku izredno pomeni Udeleženci in opazovalci upajo, da bodo posvetovanja in kasro* dogovori z razvitimi uspešnejši od dosedanjih podobnih srečanj Komisija Organizacije združenih narodov, ki je imela nalot* » Iranu proučiti obtožbe zoper strmoglavijenega šaha Pahlavii* t« -sestati s talci, ki so že peti mesec zaprti v ameriškem veleposlaniku « je s polovično opravljeno nalogo poslovila od Teherana. Člani kotm* se s talci niso uspeli srečaj čeprav so uživali določeno naklonjeno« a pomoč iranskih oblasti. Homeini ni dovolil srečanja s talci in t» »zapoved« so študentje spoštovali, čeprav so nekateri predstav* iranske vlade že napovedali možnost srečanja s talci. Študentje so** na letališču izročili komisiji dva svežnja dokumentov o zločinih Američanov v Iranu, drugega uspeha pa ni bilo. Komisija sestavljena iz priznanih pravnikov, se bo sestala z generate« sekretarjem OZN Kurtom Waldheimom, kljub polovično opravi** mu delu puške ne namerava vreči v koruzo. Slišati je tudi komentar* da je bila komisija premalo potrpežljiva in da je tudi treba vzroke neuspeha Iranska kriza je torej še naprej vroča talci M ** obzidjem ameriškega veleposlaništva. Zdravniki ki so jih obtfkai-pravijo, da je njihovo zdravje v redu. kažejo p'a se znaki psihifrf težav. Rodezija oziroma Zimbabve dobiva svojo prvo vlado Mandatar« sestavo nove vlade Robert Mugabe je že seznanil britanskega tu** nerja te pokrajine Soamesa s sestavo vlade, ki ne bo imela več kot i* ministrov. Mugabe naj hi bil predsednik vlade in odgovoren » obrambo, njegov soborec in vodja drugega krila fronte za osvobodi Nkomo. panaj bi bil notranji minister. Tako bosta imela vodit*!« domoljubne fronte v rokah ključne položaje. Za zdaj še ni znano -kolikšni meri bodo v vlado vključeni belci. Mugabe je pri tem pre\Vf in s prenagljenimi odločitvami ne želi povzročiti nemira ali celo drtav nega udara. Iz Afganistana še poročajo o bojih gverilcev zoper afganistansi-armado premiera Karmala in sovjetske čete. Izveden je bil doda!* vpoklic, premiki sovjetskih čet blizu meje s Pakistanom pa opoiariav na možnost nove sovjetske ofenzive zoper upornike. Pomemben ' gajanja v Aziji je tudi obisk predsednika vlade Demokrati Kampučije Samphana v Pekingu. Med obiskom so poudarili, da mon kampučijsko ljudstvo nadaljevati boj zoper vietnamsko invazijo m it sta tako Kampučija kot Afganistan potrebna pomoči v boju zopr osvajalce. Se vedno pa je v središču pozornosti devetdnevno potour.v francoskega predsednika Estamga po nekaterih azijskih državah CK* njujejo, da je potovanje francoskega predsednika zbližalo zahod* Evropo s problemi Palestincev in njihovimi težnjami po svobodni « neodvisni državi. J. Košnjek N I H «1 ¥ * M ¥ m l a * i * hi Kranj tokrat gostitelj KRANJ — Srečanja mladih iz pobratenih mest Banja Luke, Bi-tole, Hercegnovega, Kranja, Osijeka in Zemuna imajo že nekajletno tradicijo. Od prvega srečanja v Zemunu se je sodelovanje razširilo in vsebinsko obogatilo, tako da danes predstavlja že pomembno vez med temi občinami in narodi v Jugoslaviji. Srečanja imajo v prvi vrsti delovni značaj, kjer mladi teh mest izmenjujejo mnenja in izkušnje pri svojem delu ter se dogovaijajo za skupne akcije in manifestacije. Organizator letošnjega srečanja mladih iz šestih pobratenih jugoslovanskih mest, že šestega po vrsti, je občinska konferenca ZSMS Kranj in njena komisija ža medobčinsko in mednarodno sodelovanje. Kot je zapisano v do- O LAS 2. STRAN. PETEK. 14 MAHU IMi govoru o sodelovanju se bofctf slej srečanja vedno prit* 10. oktobra, na dan, ko j* W leta 1919 v Zagrebu ustanov^ mladinska revolucionarna mT nizacija SKOJ. Poleg tega p/ Kranjčani letos tudi orgat^ torji brigade bratskih Svoje vrstnike bodo popeljati / republiško delovno akcijo >Nr sočje 80«. Dogovor o sodelovanju, ki A bodo v predstavniki obč)&«^R konferenc podpisali še po<| tošnjim srečanjem v Kranj«, laga mladim iz naše obči* M vrsto obveznosti. Že sedaj * /jj zato treba prizadevati, da gostje iz bratskih republik n^E voljni zapuščali Gorenjsko it ^ nesli dobre vtise tudi v svoj« dine. m 14JURCA 1980 3.STRAN O LAS Knjižnica v izpraznjenem zdravstvenem domu Kamnik — Na ponedeljkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine so pretresli predloge razvojnih usmeritev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za prihodnje srednjeročno razdobje. Razpravo je prevevala splošna ugotovitev, da so želje precej večje od možnosti in da je razkorak med programi in možnostmi njihove uresničitve na nekaterih področjih prav očiten. Tako prav gotovo v prihodnjih petih ne bodo mogli zgraditi šest novih otroških vrtcev, na področju osnovnošolskega izobraževanja pa gotovo ne bodo mogli več kot zgraditi šest novih učilnic pri osnovni šoli v Komendi, dograditi osnovno šolo na Duplici, obnoviti osnovno šolo Toma Brejca v Kamniku in pripraviti načrte na gradnjo* še ene nove osnovne šole. Razprav-Ijalci so menili, da bo treba programe oceniti in jih opremiti z bilanco denarnih možnosti s poudarkom na letnih stopnjah rasti skupne porabe ter tako prikazati razkorak med možnostmi in programi. Omeniti velja tudi nekatere pomembnejše investicije na področju družbenih dejavnosti, o katerih je tekla beseda. V prihodnjih petih letih naj bi v Kamniku zgradili nov zdravstveni dom. Polovico denarja naj bi prispevala regionalna zdravstvena skupnost, če bo seveda obveljal sedanji sistem združevanja sredstev. Ob tem bo treba odgovoriti na vprašanje o policentričnem razvoju zdravstvenega varstva v kamniški občini, ki ga sedanji predlog razvojnih usmeritev občinske zdrav- SOZD ALPETOUR Skofja Loka TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj aa podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 5. 3. 1980 razve-t»vlia v skladu s 14. členom Pravilnika o delovnih razmerjih objav-ijrna prosta dela in naloge tehnologa, ker zaradi stabilizacijskih jkrepov ne more povečati števila zeposlenih. Komunalno podjetje Tržič stvene skupnosti še ne vsebuje. Tako so krajani Komende že večkrat sprožili vprašanje, kaj bo s prostori, ki so jih sami uredili za splošno ali zobozdravstveno ambulanto. Ob gradnji novega zdravstvenega doma naj bi opredelili tudi možnost podaljšanja občinskega samoprispevka, ki se bo iztekel aprila prihodnje leto, zato bo krajanom vsekakor treba dati odgovor. Će bodo v Kamniku zgradili nov zdravstveni dom, se bo izpraznilo poslopje, ki je bilo kot zadružni dom zgrajeno s prostovoljnim delom. V njem bi lahko dobila prostor knjižnica, ki dela v že nemogoči prostorski stiski in je najbolj pereč problem na področju kulturne dejavnosti. Navezuje se torej reševanje dveh problemov, zato bo vsekakor smotrno, da samoupravne interesne skupnosti skupaj ocenijo svoje programe. Med investicijami, ki jih v prihodnjih petih letih načrtujejo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, naj omenimo še dve s področja telesne kulture. Plavalni bazen, ki so ga nameravali zgraditi v novem centru usmerjenega izobraževanja, je izpadel, zato temeljna telesnokulturna skupnost načrtuje gradnjo plavalnega bazena, saj meni, da se je treba zanj odločiti že zato. ker so se občani za gradnjo srednjeročnega centra odločili tudi s samoprisevkom. Druga pomembna investicija pa je jahalnica v Komendi, s čimer bi podprli zagnano delo komenškega konjeniškega kluba, ki v zadnjih letih dosega izjemne športne in prirediteljske uspehe. M. Volčjak Obnova trgovine Nomenj — Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju ima sedem prodajaln po bohinjskih vaseh, med drugim tudi v Nomenju. Ta trgovina je bila od leta 1968 v zgradbi kmetijske zadruge Srednja vas, po desetih letih pa so jo preselili v začasno občinsko stavbo. Zadruga je že pred petimi leti izdelala osnutek načrta za adaptacijo šole, v kateri naj bi bila trgovina. Občani M omenja pa so bili proti tej rešitvi j.ni Pa s« izdelali načrt za preureditev zadružne stavbe, v kateri naj hi bila trgovina. Načrt je skupščina občine Radovljica odobrila, vendar pa bohinjska zadruga nima toliko denarja, da hi načrte tudi uresničila. Predračun znaša milijon 8(K).(KX) dinarjev, brez lesa za ostrešje in brez opreme. Zadruga kreditov ne more dobiti, ker je zaradi kreditov za sirarno, za ureditev pašnikov in planin kreditno nesposobna. Kmetijsko gozdarska zadruga Srednja vas pa je pripravljena obnoviti prostore v nekdanji osnovni šoli, kjer naj bi bili stroški 5*eiiDe organizacije združenega Gorenjski gozdarji in lesarji so se 4>fili tudi za povezovanje sredstev i ustanovitev meSane avstrijsko-totaske družbe, v javni razpravi ftitafe dva samoupravna sporazu-1 tiV okviru sestavljene organiza-~ft bodo ustanovili posebno fi-Jtefno službo zato, da bodo vsi pri-fenli sredstva pa naj bi si članice <*»rijene organizacije gorenjskega fefega in lesnega gospodarstva *dsebojflo odstopale devize. Neka-*tdelovne organizacije — LIP in 5JT - veliko izvažajo, druge pa agiti ne morejo, vendar devizna Nora nujno potrebujejo. Po tem •^»pravnem sporazumu naj bi % upravičene do deviz predvsem 'W v sestavljeni organizaciji «UJ. D. S. i ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORKN-ISKK -' KRANJ ira Slavca 1, „ Odbor za medsebojna delovna razmerja ifcjavijadelfcoz. naloge: i SPLOŠNEGA VETERINARJA i a delo na terenu na območju občine Jesenice, 1 i SPLOŠNEGA VETERINARJA a delo v operativni veterinarsko-sanitarni inšpekciji v klav-! tki v Radovljici, . j KNJIGOVODJE IN OBRAČUN OD. j U opravljanje, razpisanih del oz. nalog zahtevamo izpolnitev i »asiednjih pogojev: | M 1- diplomirani veterinar z Vozniškim dovoljenjem B kategorije (stanovanje po dogovoru), .... M U diplomirani veterinar z opravljenim strokovnim izpitom, pid ekonomski tehnik. U vsa objavljena dela oz. naloge je določeno trimesečno Mcmbo delo. Delo se združuje za nedoločen čas. ttsaeae ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite i 1$ dneh po objavi. Odbor bo upošteval prijave, ki bodo prispel« pravočasno in bodo opremljene z dokazdi. lUsdidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednje naloge j in opravila 1 STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJE 2 GRADBENEGA TEHNIKA 3 MEHANIKA - ŠOFERJA Jofoji "m 1.: - srednja izobrazba — ekonomske smeri, - 2 leti delovnih izkušenj, - 2 meseca poskusnega dela Pod 2.: — srednja izobrazba gradbene smeri. - 2 leti delovnih izkušenj, - 2 meseca poskusnega dela. Pod 3.: - poklicna šola za mehanike, - 2 leti delovnih izkušenj, - vozniško dovoljenje B in C kategorije, - 2 meseca poskusnega dela. &eio $e združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, t taaeoe vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati (jiiHejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno | Kdjetje Trlič, Pristava 80 — komisija za delovna razmerja, i 0 izida izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem t toptaL .> . t > GLAS 4. STRAN. ----> Regresiranje prehrane Svet za življenjske in delovne razmere, oddih in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Škofja Loka je razpravljal med drugim o vprašanju regresiranja prehrane delavcem med delom. Svet je pozval vse delovne in druge organizacije združenega dela, da organizirajo tople obroke. Opravičeni so lahko le tisti, pri katerih organizacija dela tega ne omogoča. Soglasja za izdajo živilskih bonov izdaja občinski svet. Brez tega soglasja namreč regresiranje prehrane v obliki živilskih bonov ni možno. Uresničevanje tega sklepa bo nadzorovala SDK. L. B. __• j petek, 14. marca is« Srednjeročno planiranje Prihodnost je v elektroniki V sestavljeni organizaciji Iskra načrtujejo v naslednjem srednjeročnem obdobju 19-odstotno rast proizvodnje, 29-odstotno rast dohodka in 19-odstotno rast čistega dohodka - Tako visoko rast bodo dosegli z vlaganji v znanje in sodobno tehnologijo Prihodnost je v elektroniki, saj ima elektronska industrija velike možnosti hitrega razvoja, poudarjajo v sestavljeni organizaciji Iskra ob snovanju novega srednjeročnega plana. Predpogoj pa je vlaganje v znanje in sodobno tehnologijo. Te temelje si je Iskra postavila že v tej petletki, zato so predvidevanja za Za tretjino večji izvoz JezultaH ** Pohval'z. dobrimi poslovnimi rezultati - Za tretjino večji dohodek, za dobro 2 letom 1978 večji za 16 odstotkov V Termiki so lani dobro gospodarili. Celoten prihodek delovne organizacije je lani znašal 1450 milijonov dinarjev, medtem ko so leta l?78 naredili za 1090 milijonov dinarjev izdelkov. Dohodek le je na 630 milijonov dinarjev lani ,n°V^aXt0rej ZnaSa dohro tretjino t^LStejemo inflacijo, je celotni dohodek m prihodek v Termiki lan K za približno 17 odstotkov' lavcev ^ Je neka'vef kot 2HX) de- dinariev^in j lahko zgradili le z združenimi močmi vseh temeljnih organizacij in s pomočjo sovlaganj. • Lani so tudi veliko izvažali. Iztržek je znašal 73 milijonov dinarjev od izvoza izdelkov, ,.a izvoz stori- i 11 inV°7;tr*ili 103 milijone dinarjev m predstavlja vrednost izvoza na tuje skupaj 178 milijonov dinarjev V primerjavi z letom 1978 so izvoz povečali za 35 odstotkov. Za letos pa planirajo povečanje izvoza izdelkov ?uip ,mtk°V,in "aj bi Prodali »a iuje za 101 milijon dinarjev, izvoz stontev naj bi znašal 160 milijonov dinarjev, skupen izvoz pa bi se tako povečal za 40 odstotkov Veliko manj kot so izvažali, so v Termiki uvažali. Na tujem so namreč kupili le za 90 milijonov d narjev izdelkov. L.Bogataj naslednjih pet let dokaj optimistična. Tako predvidevajo 19 odstotno letno rast obsega proizvodnje, kar je nekoliko več kot v sedanjem srednjeročnem obdobju. Za dosego tega cilja bodo morali zgraditi nove zmogljivosti v drugih republikah, predvsem pa na področju, kjer so še delavci, bolj pa bodo razširili tudi sodelovanje z Ei Niš. Dohodek naj bi letno rastel za 29 odstotkov. Tako visoko rast bodo lahko dosegli le z izredno hitrim menjanjem tehnologije in sicer s smeri profesionalne elektronike in mikro-elektronike. Tudi čisti dohodek naj bi povečali letno za 19 odstotkov, medtem ko naj bi bilo leta 1985 zaposlenih v SOZD Iskra 5000 več delavcev kot danes. To je v skladu s srednjeročnimi predvidevanji zaposlovanja v Sloveni ji. Izvoz naj bi letno rastel za 20 odstotkov. Tako bi naslednjih pet let izvozili skupno za milijardo dolarjev izdelkov in bi izvoz sedanjega srednjeročnega obdobja podvojili. Izrednega pomena za naslednje srednjeročno obdobje je pravkar podpisani samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investicije v okviru SOZD. To je najboljši način povezovanja /lelovne organizacije in zagotovilo možnosti razvoja vsake TOZD. Le z združevanjem denarja bo namreč moč doseči planirano spremembo sestave proizvodnje. Za spremembo sestave proizvodnje je nujno potrebno znanje. Čeprav se v Iskri radi pohvalijo, da imajo na višjih in visokih teh tehničnih šolah 2(XX) štipendistov in da se prav toliko delavcev šola ob delu in, da imajo nekaj tisoč strokovnjakov najrazličnejših profilov, bo izboljševanju znanja v prihodnje treba posvečati še več pozornosti. Preseči bo potrebno miselnost, da je šolanje strošek in se zavedati, da je to najboljša investicija. V znanje in razvoj naj bi vlagali približno 6 odstotkov dohodka. Hkrati s snovanjem načrtov za razvoj do leta 1985 pa v 'Iskri poudarjajo, da je pogoj za uspešen razvoj delitev dela znotraj sestavljene organizacije namesto nezdrave konkurence. Nihče ni lastnik programov. Če jih ne more ali ne zna uresničiti, jih nima pravice zapirati v predal. Uresničujejo naj jih tisti, ki so za to usposobljeni. L. Bogataj čekovnih knjižic in se za položnice tu plača nižji prispevek kot pn pošti. Ljudje so to že spoznali, zato je takih strank vse več. Ana Jenko dela kot blagajniška v banki 13 let. v poslovalnici pri Globusu pa že devet let Od vsega začetka. Stari blagajniški maček je. Morda jo imajo zaradi njene resnosti ljudje za neprijazno, pusto. Pa v resnici sploh ni Prevelika obremenjenost človeka otopi. »Saj niti ,dober dan' ne moreš reči stranki, ko imaš toliko dela In pri delu moraš paziti, kot nikjer. Kar pomislite: čez 10 000 strank pride pri nas na eno izmeno v mesecu, čez 500 na dan Odmorov praktično sploh ni Poješ stoje. In če za hip kam skočiš že slišim za sabo: »Ja kje pa je? Kaj pa dela?« Ce bi tudi mi, tako kot na občini in drugje, lahko obesili na okence listek »malica«, bi ljudem ne bilo treba čakati. Marsikdo bi tiste pol ure naredil kakšen drug opravek Tako pa ...« »Seveda morate pri vašem delu najbolj paziti, da se ne zmotite pri denarju.« »Ja, nazaj ga nihče ne prinese, če ga dobi preveč. Se menda še ni zgodilo. Vsak misli, saj so banka. Plačujemo pa me. Vendar, odkar je ta evidenca s specifikacijo izdanega denarja, na katero vpišemo tudi številko hranilne knjižice vsakokrat ugotovimo, komu smo izplačali preveč ali premalo. Vsaj višek ali primanjklaj gre sproti na zapisnik. Vendar se pomote ne dogajajo le pri štetju denarja. Največkrat prihaja do napak zaradi slabo izpolnjenega naloga. Kako hitro se zamenja 3 za 8 ali 4 za 7 in obratno. Ljudje pa tudi ne preštejejo denarja takoj. Jaz ga dvakrat: ko ga vzamen iz blagajne in ko ga predajam lastniku. Na pultu, vsem na očeh. Pa pravi kdo, saj ste za to tu". Seveda smo, toda nihče ne upošteva, koliko strank je na dan, da smo kot tekoči trak in da se nobeni ne moreš osebno posvetiti. Ne samo pri štetju denarja. Tudi pri vknjižbi sami se lahko zmotimo. Zato bi bilo prav, da bi vsak tudi vknjižbo v knjižici vsakokrat preveril, če je prava. Pa te ljudje še toliko ne poslušajo, da bi vzeli svojo knjižico. Ampak pograbi prvo. ki jo vidi. Potem so pa spet pota in iskanja ...« Oh pol enih popoldne se menjajo. Takrat se spet zgosti pri okencu. Ze res, da se vsakomur mudi. Toda dekleta tule pri Globusu so hitra, delo teče skadno in vrste se hitro redčijo. Pa tudi pomot, prizna jmo ni veliko. »Zapišite, da so vse naše poslovalnice ravno takrat odprte, kot naša: pri nebotičniku in v Prešernovi. Zjutraj od 6.30 pa do 18. .ure, ob sobotah pa do 11. ure. Pa še to: naj ljudje ne čakajo z dvigom denarja na dan tik pred praznikom. Naj pridejo ponj vsaj dan prej!« Bo kaj bolje? Zdi se mi, da prav nič. Ko so pa dekleta v poslovalnici pri Globusu tako pri roki, da raje malo dlje počakaš, kot da bi hodil še kam drugam. Res pa je, da bi jim pred prazniki in ob sobotah lahko malo prizanesli. Povedale pa so tudi, da pravkar spravljajo v pogon terminal, ki bo urnejši od njihovih rok. Toda pol leta bomo morali vsi skupaj malo potrpeti, da se navadimo. Ko bo steklo, bomo pa zagotovo hitreje na vrsti. D. Dolenc Gospodarstvu v oporo Čeprav deluje medobčinska Gospodarska zbornica za Gorenjsko le eno leto, je z dosedanjim delovanjem potrdila, da ni nikomur v breme, temveč predvsem opora in sopotnik gorenjskega gospodarstva KRANJ — Prvega marca lani je bila ustanovljena medobčinska Gospodarska zbornica za Gorenjsko s sedežem v Kranju. Njeno delovanje določa zakon, ki med drugim terja od zbornice sodelovanje pri pripravi, sprejemanju in uresničevanj« občinskih planov s posebnim poudarkom na rabi prostora, vključevanje v razreševanje problematike varstva okolja in surovin, organiziranosti in prestruktuiranja gospodarstva ter zaposlovanja, prav tako pomembna pa naj bi bila yloga zbornic pri oblikovanju in usklajevanju planov organizacij združenega dela, pospeševanju drobnega gospodarstva, gostinstva in turiz-ma, vzpodbujanju in organiziranju stanovanjske gradnje, kmetijstva in preskrbe, pri izobraževanju ter nalogah združe-nega dela v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite. To so le skopo napisane naloge, ki pa so vsebinsko veliko širše in bogatejše, saj smo regionalnim zbornicam naložili tudi naloge z drugih področij, ki se posredno ali neposredno povezujejo z gospodarstvom, uresničljive pa so v sodelovanja i združenim delom, občinskimi skupščinami, izvršnimi sveti, organizacijami in skupnostmi. Pri zbornicah, ki smo jih lani oblikovali, gre torej za živ in prilagodljiv organizem z nalogami vzpodbujevalca, pomočnika in usklajevalca, ki ne prenese togosti in forumskega dela. Pri zbornicah torej tudi ne gre n ustanovo izven ali nad gospodarstvom ali družbenopolitičnim življenjem nasploh, temveč za organizacijo, ki je vpeta v vsak« danja družbena dogajanja kot njihov sestavni del. Gorenjska zbornica je skušala v prvem letu delovanja m takšnih načelih kljub predvsem kadrovskim težavam odigrati svoje poslanstvo. Marsikaj ji je uspelo, marsikaj pa tudi ne, a kar tiči del vzrokov izven zbornice. Marsikdaj pozabimo nanje, čeprav bi bila njena pomoč dobrodošla. Takšen primer je družbeno planiranje in oblikovanje razvojnih usmeritev, letošnja osrednja gospodarska in družbenopo* litična naloga. Gorenjska zbornica se je uspešno vključila v pripravo izhodišč za gorenjski medobčinski dogovor o skupnih temeljih planov. Zbornični izvršilni odbor je želel obravnavati tudi smernice in elemente planov občinskih skupščin, pa je bila povezava z občinskimi koordinacijskimi planskimi odbori, izvršnimi sveti in planskimi službami prešibka. Le Kranjčani so predstavnike zbornice vabili na razprave in posredovali tudi občinske smernice, drugje pa je vladala nezainteresiranost Organi zbornice so planirali tudi razpravo o razvojnih usmeri* tvah večjih gorenjskih delovnih organizacij. Doslej so bile obravnavane usmeritve kranjske Iskre in jeseniške Železarne. Zato bi kazalo predstavnike zbornice vključiti v občinske koordinacijske odbore za planiranje. Povezava z občinami bo j boljša, zbornica pa ne bo ostajala pri svojem delovanju le na | medobčinski ravni, temveč bo posegala tudi v problematiko ; občine ali organizacije združenega dela. Težnjo zbornice, da se vključi v gorenjsko družbenopolitično in gospodarsko življenje, 1 potrjujejo tudi razprave o kriterijih za investicije v okvire ] gorenjske temeljne banke in o problematiki gorenjskega uvon j in izvoza. Ugotovitve zbornice so marsikomu v pomoč, saj se v njenih organih soočajo praktične izkušnje, prav na njih pa je najlažje graditi m se odločati. J. Košnjek 25 let I Gradbenega podjetja Bohinj Gradbeno podjetje Bohinj je proslavilo 25-letnict svojega obstoja - Precejšnji delovni uspehi i* trdna osnova za prihodnost Bohinjska Bistrica - Ob koncu lanskega decembra je Gradbeno podjetje Bohinj praznovalo 25-letni-co svojega obstoja. Ta pomemben jubilej so proslavili na slovesnosti, na kateri so tudi podelili jubilejne nagrade vsem, ki so dalj časa zvesti delovni organizaciji. 25 let so zvesti podjetju trije delavci: tesar Janez Cvetek, računovodja Martin Dobra-vec in direktor Jakob Pekovec. V zadnjih petih letih so delavci izvedli več zahtevnejših gradenj. Zgradili so tri stanovanjske stolpiče v Bohinjski Bistrici, v vsakem je 20 stanovanj, poslovni prostori, obenem pa tudi trgovina, slaščičarna, banka in restavracija. Te objekte je podjetje gradilo z lastnimi obratnimi sredstvi po sistemu gradnja za trg. Z izgradnjo teh objektov je ta del Bistrice pridobil sodobni izgled mestnega naselja. V Srednji vasi so obnovili upravno poslopje GKZ, lani pa osnovno šolo v Srednji vasi in na Koprivniku, obnovili'pa so tudi vrtec v Gorjah. Delavci Gradbenega podjetja Bohinj so zgradili počitniški dom Jugo-vinil v Stari Fužini ter dom v Ukan-cu, za LIP Bled nove proizvodne prostore in skladiščne hale ter za FILBO novo proizvodno halo. Na Voglu sta novi dve vlečnici, na Kobli ena vlečnica, zaključujejo pa izgradnjo tretje etape Koble. V sodelovanju s komunalnim podjetejem Bohinj so gradili tudi komunalne objekte. Obnova muzeja Tomaža Godca je delo delavcev Gradbenega podjetja Bohinj, sodelovali pa so ^tudi pri gradnji družbenega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici in hotela Zlatorog. Podjetje je tudi stalno skrbelo za lastne proizvodne zmogljivosti, čeprav so v zadnjih letih nekoliko počasneje napredovali. Pri betonarni to uredili preddeponijo gramoznega nateriala s transportnimi trakovi in napravo za drobljenje gramoza. Ku- pili so avtomešalec za beton. kamiona in še nekaj druge gradbe« mehanizacije in opreme. Vsekakor b-je kupili več, ko ne bi bilo težav tr uvozu opreme, saj je Čakalna di*» presenetljivo dolga, težave pa « tudi pri nabavi rezervnih delov Poleg nenehne obnove gradt*:* opreme bodo v prihodnje tudi za prostorsko ureditev in now zmogljivosti. Nujno potrebujeio oo-ve, sodobnejše delavnice, skladih* garaže in ne nazadnje tudi kol) ustrezne upravne prostore. Sedanjo lokacijo so do kraja izkoristili. aw bodo potrebovali novo. Tudi gradbeno podjetje Bohin' u rejo kadrovski problemi, saj s? < malo mladih odloča za poklic* » gradbeništvu. Prav gotovo je pn> blem širši, odvisen od usmeritve u obraževanja in nagrajevanja. Pri Gradbenem podjetju Bohm. kjer beležijo ob obletnici veliko je tudi kulturna skupnost fobiti odgovore na trinajst »tfanj, ki bi ji bili v pomoč1 pri oblikovanju novih srednjeročnih programov. Toda popis potreb in možnosti razvoja kulturne dejav-" nosti je kaj pomanjkljiv. Od 330 poslanih vprašalnikov se jih je /milo le 53; odgovorilo je 33 organizacij združenega dela s področja gospodarstva in 20 s področja negospodarstva. Med kulturnimi ustanovami sta odgovore poslali le knjiž- Prav na primeru predstave v Mavčičah lahko to trdim. Pri igralcih-domačinih ni bilo čutiti narečja (ki ga tuje delo se ve ne prenese), gledalci pa so predstavo, ki jo je bilo bolj potrebno poslušati kot gledati, dobro sprejeli. Seveda je za tako uspelo predstavo zaslužen režiser Silvo Ovsenk, ki je z igralci-amaterji dosegel največ, kar je v takem primeru bilo mogoče. Ne morem v tem kratkem zapisu posebej pohvaliti tega ali onega, saj se je vseh pet igralcev tako potrudilo, da lahko že zaslutimo nov dvig kulturno-umetniške dejavnosti v Mavčičah^ — Edino, kar me je motilo, je bila odsotnost nekaterih krajevnih dejavnikov, s katerimi bi rad spregovoril še o nekaterih drugih kulturnih vprašanjih zasavskih vasi, življenskem prostoru spominov na psenika Simona Jenka. — Pa tudi zato sem pogrešal prisotnosti vidnejših domačinov, kar menim, da je predstava krajevnega društva prav gotovo kulturni dogodek, ki ga morajo vsaj predstavniki družbe podpreti in počastiti s svojo prisotnostjo. »Gremo na igro!« TrUč - Slovenskemu narodu je bila dejavnost na odrskih deskah Miti M htijenja. Pravzaprav je odveč uporabljati pretekli čas. saj je *nrhkifte vedno tako. A prav povsod vendarle ne. V tržiški občini je "ifajih nekaj let na primer mogoče na prste ene roke preštevati kršitve ki iih pripravijo amaterska društva. Nekdaj priljubljen poziv: »Gremo na igro!« je vse poredkeje slišati. Razlogi za počasno, a vztrajno krčenje gledališke dejavnosti so '"n dtoma zelo stvarni; v poročilih o delu občinske kulturne ter zveze kulturnih organizacij pa tudi vsakega od društev je kmutpuano. da dejavnosti ni zaradi pomanjkanja strokovnjakov. uSttpremiera zahteva veliko dela in razumljivo je, da režiserji, sami Ltj" Jgla v ^ kot enem društvu ne zmorejo. Usposabljanja novih mSSpani. Zakaj? Jih ne znamo poiskati ali pa nastaja kratek stik fotek stik nekje je. Na letošnji Naši besedi, srečanju gorenjskih fUgfjti,t> skupin, sodelujeta iz tržiške občine le dve društvi: KUD hS^Dolina ter Mladinsko gledališče Tržič, čeprav zveza h*nuh organizacij združuje petnajst društev. Vendar pa je tudi Mfrffr. teh dveh le posledica naključnega telefonskega pogovora. ^Organizatorji Naše besede so zveze kulturnih organizacij v t V Tržiču se je med njo in društvi zataknilo. Kadrovsko SSue tržiške zveze kulturnih organizacij je prisotno že dolgo; 1tudi, da vse večje število kulturnih društev zahteva bolj mEtom in redno delo zveze. V gorenjskih občinah so že zdavnaj da strokovno delo v zvezi kulturnih organizacij zagotavlja Mndko tudi v društvih. WUto »e bo treba v Tržiču ob naporih za oživljanje bogate gledali-MMmosti najprej lotiti vprašanja strokovnjakov. Če je v poklicni mSE"' uprizoritvi režiser motor, potem je v pripravi in izvedbi wEtr$lu predstave režiser tudi mentor, organizator, hrbtenica Ipjf'anein društvene aktivnosti. -mv ^ _ V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Barvni prostor poe zi-' h M jo pripravila France Pibernik in Nejč Slapar. Pesnik in slikar fMtlfota barvno presojnost besede. »Poskus želi obdržati besedno in zvezo na pomenski ravni. Zato je zdaj barvni prostor stilistično z dvema barvama, a skrajno tipičnima barvama tega trenutka: z Mtutnin rožnato*, r — je v priložnostni katalog zapisal France Pibernik. % F Perdan Znova oživila gledališka dejavnost v Mavčičah niča in glasbena šola. Čeprav zaključkov ankete tako ne moremo posplošiti, so vendar pokazali na nekatere probleme škofjeloškega, kulturnega utripa, ki poznavalcem niso neznani. V več kot polovici anketiranih organizacij združenega dela nihče ne skrbi za kulturno dejavnost. Večinoma občasno prirejajo kulturne prireditve. 24 jih omenja, da zanje planirajo sredstva. Izstopa Alpina iz Zirov, ki je za kulturno dejavnost namenila toliko denarja kot vse ostale anketiranke skupaj. Čeprav le delno, je vendarle potrjena domneva, da v organizacijah združenega dela kulturne dejavnosti še vedno ne vključujejo v svoje plane. Še ža-lostnejša je ugotovitev, da nimajo ljudi, ki bi skrbeli za organizacijo kulturne dejavnosti. Kulturne ustanove tako ne vedo, na koga bi se obrnile, ko razpošiljajo svoje programe in sporede prireditev. Med kulturnimi prireditvami najbolj pogrešajo gledališke predstave, sledijo koncerti in zabavno-glasbene prireditve. Predvsem z njimi naj bi poživili kulturni utrip v Skofji Loki pa tudi v drugih krajih, saj so anketiranci menili, da ni dovolj pester in bogat. Spodbuda torej za oživitev gledališke dejavnosti, ki je v zadnjih letih v Skofji Loki povsem zamrla. Anketiranci so tudi menili, da bi morali prirejati gostovanja skupin od drugod. Pri prirejanju kulturnih prireditev organizacije/združenega dela največ sodelujejo z osnovnimi šolami v svojih krajih, pa tudi z gimnazijo, zvezo kulturnih organizacij, knjižnico in glasbeno šolo, manj z drugimi kulturnimi ustanovami. Zanimivo je vsekakor, da želijo preko krajevnih skupnosti združevati denar za obnovo kulturnih domov, manj pa preko kultu rne skupnosti v okviru prispevne stopnje. Ob tem so menili, da so tudi v naslednjem srednjeročnem razdobju pripravljeni združevati sredstva za kulturno dejavnost tako in toliko kot doslej. Torej se škofjeloški kulturi ne obetajo boljši časi. Ali pa bo treba poiskati nove poti povezovanja. Srečanje malih vokalnih skupin Radio Velenje in Zveza kulturnih organizacij Slovenije bosta v petek, 4. aprila, s pričetkom ob 19. uri pripravila v domu kulture v Šoštanju peto srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Na srečanju lahko nastopijo male vokalne skupine, to je sestava od tri do sedem pevcev, iz Slovenije in zamejstva; dovoljena je spremljava z ljudskim instrumentom. Skupine, ki želijo nastopati, se lahko prijavijo do 25. marca na naslov: Radio Velenje, Foitova 10. poštni predal 89. V prijavi naj sporočijo tudi naslove petih Skladb, s katerimi želijo nastopiti' na srečanju. Prireditelja bosta vesela, če bodo med njimi tudi narodne pesmi z območja, s katerega bo skupina prišla, dobrodošle pa so tudi izvirne partizanske pesmi. Posebna žirija bo med predlaganimi skladbami izbrala dve za nastop v Šoštanju. Ob zaključku pa bodo udeleženci petega srečanja malih vokalnih skupin Slovenije zapeli Radovana Gobca »Zdravo Svobodi«. Kranj — V galeriji Mestne hiše bo do 2€. marca odprta razstava likovnih del slovenskih restavratorjev, ki jo je Gorenjski muzej pripravil v sodelovanju s Slovenskim konservatorskim društvom. - Foto: F. Perdan Priprave na jeseniški festival amaterskega filma Jesenice - V sreda^ 5. marca so se v klubskih prostorih zbrali člani filmske skupine Odeon. Jesen.sk. kinoamaterji so ocenili minulo delo in ugotovili, da so izpolnil, svoj načrt Tako že od jesen, uspešno delajo kino krožki na štirih osnovnih šolah v jeseniški občini in na Železarskem izobraževalnem centru. Pripravili so tudi več filmskih večerov in projekcij. _ Največ pa so govorili o pripravah na deveti mednarodni festival amaterskega filma, ki bo na Jesen.cah potekal od 18. do 20. aprila. Z nj.m Uspela ponovitev »Maščevanja« Tržič - V krajevni skupnosti Jelendol-Dolina so ob dnevu žena pripravili prijeten kulturni večer. S krajšim recitalom so se najprej predstavili otroci, zatem pa so mladi gledališčniki ponovili dramo v treh dejanjih Maščevanje. Uspela uprizoritev igre. spisal jo je Vinko Trinkaus, opisuje pa dogajanje med narodnoosvobodilnim bojem nekje na Štajerskem, je nastala pod režisersko taktiko Iva Kokalja. O njej je pripovedoval: »To je bila naša peta ponovitev Maščevanja. Po krstni uprizoritvi na domačem odru ob lanskem dnevu republike smo gostovali v Lešah, v Podljubelju ter v Sorici v škofjeloški občini. Igralske breme polni dve uri trajajoče igre — z njo sodelujemo tudi na področnem tekmovanju Naša beseda — so si razdelili Jožica Zrim, Katarina Meglič, Metka Kavčič. Drago Zupan in Milan Magdič. Z vajam, smo začeli že rano v lanski jeseni. Domači oder ni najbolj pnmerem saj smo nanj lahko postavil, le mizico in tri stole. A bolj kat vse težave pri pripravi krstne uprizori-tve nas je presenetil izredno ugoden sprejem pri domačem občinstvu. Tokrat, ob dnevu žena. smo se v Jelendolu predstavili M drugič. Obakrat je bila dvorana polna « Tako o predstavi režiser Ivo Ko-kalj. S tem je povedano o živahnem amaterskem delu KUI) Jelendol-Dolina vse, kar je krepko grelo dlan, občinstva. In četudi so se v krajevn, skupnosti odločili, da ob dnevu žena ne pripravijo družabnega srečanja, je bil kulturni večer več kot primerna počastitev praznika. -mv bodo proslavili 15-letnico delovanja filmske skupine Odedn in 35-Ietnico osvoboditve. Jeseniška filmska skupina je bila ustanovljena 19. aprila 1965, zato so bili doslej vsi festivali amaterskega filma na Jesenicah prav aprila. Istočasno bodo proslavili št;droben jubilej, 20 let. odkar se je z amaterskim filmom začel ukvarjati član Odeona Janez Horvat. Pripravili so že program festivala in izvolili pripravljalni odbor. Zadnji rok za prijave je 31. marec, nakar bo žirija v sestavi: Miha Brun. Jože Perko in Rado Likon ocenila prispele filme in sestavila festivalsko listo. Spored festivala bo takle: v petek. 18. aprila zvečer, bodo festival slovesno odprli in prikazali izbrane filme: v soboto, 19. aprila, bo dopoldan matineja izbranih filmov za osnovne in sredn je šole, popoldan bo projekcija za občinstvo, zvečer pa bodo podelili nagrade in prikazali nagrajene filme; v nedeljo, 20. aprila, bo dopoldan projekcija izbranih filmov in zaključek festivala. Teden dni po festivalu bodo jeseniški kinoamaterji pripravili skupaj z drugimi slovenskimi kino klubi projekcijo izbranih filmov po gorenjskih občinah ter na Ravnah, v Ljubljani in v Velenju. Jeseniški prireditelji pričakujejo udeležbo kino klubov iz Avstrije, Italije, Cehoslovaške, Švice, zahodne in vzhodne Nemčije, Španije, Malte ter seveda domačih kino klubov. S svojimi filmi se bodo predstavili tudi člani filmske skupine Odeon. A. Kerštan /- i Kulturni koledar DESETO SREČANJE SLOVENSKIH LUTKARJEV S prvimi predstavami se je včeraj v Mariboru začelo deseto, jubilejno srečanje slovenskih lutkarjev. Med šestnajstimi predstavami, ki so bile izbrane za letošnjo zaključno prireditev, sta tudi dve iz Kranja: danes ob 9. uri se bo s Stredajevo Pravljico o Rdeči kapici predstavilo Lutkovno gledališče, v soboto, 15. marca, ob 11. uri pa Gledališče-lutke-glasba pravzaprav Cveto Sever s Potepuhom Svetlane Makarovič. Srečanje bodo spremljala strokovna posvetovanja, v nedeljo, 16. marca, pa ga bodo zaključili z delovno skupščino slovenskih lutkarjev. BABILONSKA, ASIRSKA IN MEZOPOTAMSKA UMETNOST Danes so v razstavnih dvoranah Narodnega muzeja v Ljubljani, Trg herojev 1, odprli veliko, reprezentančno razstavo »Babilonska, asirska in mezopotamska umetnost«, ki jo je Narodni muzej sprejel v okviru konvencije o meddržavnem kulturnem sodelovanju, posredoval na io je iraški generalni direktorij za antikvitete v Bagdadu. Gradivo -okoli ?r>0 predmetov - izvira iz zbirk Iraškega nacionalnega muzeja v Baedadu Obsega izbor najlepših spominkov različnih kultur, ki so se razvijale na ozemlju današnjega Iraka, od starejše kamene dobe pa do 19 stoletja našega štetja. Poleg antičnega so torej to tudi spomeniki islamskega kulturnega kroga ter seveda izbor gradiva iz sumerske kulture za katero vemo, da je najstarejša nam znana civilizacija. Razstava 'ie doslej gostovala v Ženevi in Munchnu in prihaja v Ljubljano iz Beogi'ada, pot pa bo nadaljevala v Linz v Avstrijo. V Ljubljani bo odprta do 8. aprila, vsak dan od 10. do 18. ure. JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA UMETNIŠKIH IZDELKOV ŽENSK V centru jugoslovanskega naivnega slikarstva, v vasi Hlebine pri Knnrivnki kjer je doma Ivan Generalič, so 9. marca odprli jubilejno, n.upi IV. , J |-i.nvnih del jugoslovanskih slikark in kipark - samo- ie "a ra"tav«-'i/hrala .12 un,etni*kih del.'odprU ho do 24. aprila. RAZSTAVE V KRANJU V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Barvni prostor nnpziie ki sta jo pripravila France Pibernik in Nejč Slapar. V galeriji Mestne hiše so na ogled likovna dela slovenskih restavratorjev; sode uje 27 avtorjev. V mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava sHkarskih del 2ivka Marušiča, ki jo je posredovala Obalna galerija P ran V galeriji v Tavčarjevi 43 razstavlja svoja dela akademska slikarka Alenka Gerlovič. Razstava spada v retrospektive slovenskih likovnih umetnic, ki jih Gorenjski muzej pripravlja ob dnevu žena. To je že deveta tovrstna prireditev. JAVORNICANI V BOHINJU Danes ob 19 30 bodo v družbenem domu v Bohinjski Bistrici gostovali ^ dramske skupine delavsko-prosvetnega društva z Javornika L Koroške Bele. Krajanom se bodo predstavil, z igro Komedija ljubezni. ki jo je režiral Janez Kejžar. _J 1 dneh 8 >n 9 marca so gledali-k )rrjterji Kulturnoumetniškega »Simon Jenko« v Mavčičah 'v poniglavo izsiljevanje %»6iffcdali*ke deske. Tu je treba * iVi. da danes sploh ni več kakih S£mh razlik med vasjo in Nis. mislim glede kulturne zah-Ikot tudi na sploh v tandardu). Bilo bi zato N narobe, če bi vasi vsiljevali le % »ljudske« igre in poceni % G LAS 6.STRAN_ Prispevki v prave skupnosti Kaaovljica - Občinska skupnost za varstvo pred požarom bo po predlogu izvršnega sveta skupščine občine Radovljica in v skladu z reso-lucijskimi zahtevami obdržala stopnjo 0,28 odstotkov od bruto osebnega dohodka. Občinska skupnost za varstvo pred požarom namenja za program svoje dejavnosti 4 milijone 400.000 dinarjev, s tem, da prispevka ne plačujejo vse tiste organizacije in skupnosti, ki prejemajo proračunsko dotacijo. Prispevek za požarno varnost je tudi plačala večina poslovnih enot na območju občine, vendar pa je še vedno 26 enot z okoli 300 delavci, ki prispevka na plačujejo. To so enote, ki ne izplačujejo osebnih dohodkov pri SDK Radovljica. Občinska skupnost je zato za del dohodka prikrajšana, čeprav bi ti delavci, ki so zaposleni v radovljiških enotah, morali plačevati prispevek. Prispevek iz osebnih dohodkov oziroma dohodkov delavcev in občanov se plačuje po sklepu in v korist tiste samoupravne interesne skupnosti, ki delavcu in občanu zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov in uporabo storitev, za ka tere se ti prispevki plačujejo. Zakon torej zahteva, vendar pa interesna skupnost komaj more terjati plačilo do katerega je upravičena. Kako naj torej izterja denar, ki ga nujno potrebuje? S prošnjo, dokazovanjem opozorili? Problem prav gotovo ni tako majhen, še posebno ne za skupnost ki ima številne potrebe in opravlja zahtevne naloge varstva ljudi in premoženja. Danes le sodobna oprema zagotavlja tudi učinkovitost sodobna oprema pa je iz dneva v dan dražja. Prav bi bito. ko'bi se poiskale pametne rešitve in tiste pofi k i bi zagotovile, da se uresničuje zakon obenem pa skupnosti za varstvo pred požari omogoči, da dobro in za varstvo vseh opravlja svoje pomembno družbeno poslanstvo D.Sedej petek, 14. marca 1sk V znamenju polivinila - Obrežje reke Save je Se pred pomladnim brste-njem vse »razeveteno«. Potrebno bo zares temeljito čiščenje, če bomo hoteli odstraniti ves polivinil. Ce pa bomo še naprej odpadke metali v Savo. bo treba akcijo po prvi povodnji spet ponoviti, (-fr) Zdrave živali povečujejo našo varnost Nemoč kužnih bolezni Živinorejskoveterinarski zavod Gorenjske iz Kranja bo letos s preventivnimi cepljenji in drugimi ukrepi preprečeval vranični prisad, šumeči prisad, steklino in druge bolezni kokoši, goveda, prašičev, psov, čebel in postrvi li ranj - Odredba republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah ima izreden gospodarski pomen, saj so zdrave živali bogastvo vsake družbe, živalske bolezni pa so resna grožnja varnosti in tudi trdnosti vsake družbe. Sekretarjeva odredba obvezuje izvršne svete občinskih skupščin. da na svojih področjih storijo vse potrebne ukrepe za uresničitev te odredbe. Kranjski izvršni svet je v sodelovanju z /.lvinorejskoveterinarskim zavodom JELOVICA Lesna industrija Skofja Loka ^šgatei^^'rr reta Teme,*e dela in naloge * —onen in vrat, razpisuje prosta direktorja TOZD Proizvodnja oken in vrat — m°ra izpolnjevati naslednje nt ^mmfpravnimi sfporami'm H rl i* fJ°K°ie ločene z zako- - da je dipl. ing. lesno>-gozdTXIf?n,n» do*ovori. delovnih izkušenj, aruge smeri z najmanj 4 leti - in da je moralno politično neoporečen. Prija ve z dokazili o izDolnif»vim<» pitancev. Osnovna goveja čreda na družbenih obratih bo cepljena proti slinavki in parkljevki do konca letošnjega novembra. Opravljena bo tudi tuberkulinizacija govedi v vseh gospodarstvih, na katerih zadnji dve leti ni bilo tega posega. Naloga mora biti opravljena do konca junija, kar velja tudi za družbene obrate. Ustrezni prevetivni ukrepi bodo opravljeni tudi na kravah mlekari-cah, kar zagotavlja zdravo in kvalitetno mleko. Pregledane bodo tudi čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, prav tako pa tudi postrvi v ribogojnicah. J. Košnjek Cene bodo še trmoglave Kranjčani lahko letos pričakujejo podražitev komunalnih storitev in višje prispevke za komunalno razširjeno reprodukcijo, želje po višjih cenah pa se pojavljajo tudi v gostinstvu in turizmu, vzgojnih in socialnih zavodih. druge cene pa bo skušala občina obdržati v dogovorjenih okvirih Kranj — Izvršni svet občinske skupščine je kot podpisnik sloven-skega družbenega dogovora o izvajanju politike cen dolžan izdelat; program ukrepov za uresničevanje te politike na svojem območju Občina je dolžna izvajati nadzor nad cenami sladkorja, olja in moke obrtnih storitev, mestnega prometa, storitev zasebnih prevoznikov gostinskih, komunalnih in dimnikarskih storitev, stanarin in najemnm za poslovne prostore, storitev socialnih zavodov in cen priključevanja na električno, poštno, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje. Kranjska analiza gibanja cen iz občinske pristojnosti ugotavlja, da so se lani cene obrtnih storitev povečale za 14,3 odstotka cene čistih komunalnih storitev za 10,6 odstotka, stanarine za 20.5 odstotka in prometne ter kulturne storitve za 14,3 oziroma za 11.6 odstotka. Ob upoštevanju prispevka za komunalno reprodukcijo pa so« cene komunalnih storitev povečale za 55,7 odstotka. Razen tega se je povečal prispevek za telefonske priključke. Dražji je kruh, uveljavljen pa so bile prav tako nove cene mesa in kruha ter storitev v socialni zavodih. Sicer pa je bilo leto 1979 izrazito inflacijsko. Življenjski stroški so se povečali za dobrih 24 odstotkov, cene na drobno pa za 25,4 odstotke. Velja splošna ugotovitev, da so lani cene naraščale hitreje kot je bilo dogovorjeno. Tudi letos pritisk na višje cene ne bo manjši. Mednarodna politična in domača gospodarska razmerja vnašajo elemente nestabii nosti, kar proizvajalce sili h kratkoročnim rešitvam, ki pa se najpo*> šteje izražajo v pritiskih na cene. Pojavlja se pretirana poraba, zaradi prevelikih administrativnih posegov na tem področju pa so nesora: merja pri cenah vedno večja. Verigo podražitev pogosto sproži draba nafta in naftni derivati. V kranjski občini letos predvidevate podražitev komunalnih storitev in prispevkov za komunalno razširjene reprodukcijo. Pritiski na višje cene se pojavljajo v gostinstvu ■ turizmu, prav tako pa tudi v socialnih zavodih. V gostinstvu in obrt utemeljujejo zahtevke po podražitvah zaradi večjih poslovnih stroAko* in nabavnih cen. Ce bi upoštevali vse zahtevke, bi prav kmalu presegli letoto*. dogovorjene okvire gibanja cen. Resolucije določajo, da se smejo industrijski izdelki podražiti letos za 13 odstotkov, kmetijski pridelki la T? odstotkov, cene na drobno ne bi smele biti višje od 19 odstotkov, cene storitev za 12 odstotkov in cene življenjskih potrebščin za 19 odstotkov. Kranjski izvršni svet sprejema program uresničevanja politike cw v letu 1980. Sprejet bo odlok o družbeni kontroli cen. oblikovanje oer. pa se mora bolj prenašati na samoupravno osnovo. Gibanje cen ka.S? sprotno analizirati in pri. odobravanju zahtevkov za višje cene upi>ite-vati cene surovjn in reprodukcijskega materiala, gospodarski potok; dejavnosti, poboža j pri ponudbi oziroma preskrbi in razmerje med posameznimi cenami. >. Košnjek Turistično dejavnost v vse krajevne skupnosti P Na letošnjem občnem zboru Turističnega društva Kranj, ki je bil 29. februarja, so člani ugotavljali, da zaradi intenzivnega dela z mladino narašča članstvo prav med mladimi: od 400 članov TD Kranj je polovica mladine oziroma pionirjev. Turistične krožke imajo že na štirih osnovnih šolah, pripravljajo pa se tudi na vključitev mladine na sred: njih šolah. Društvo vodi tudi recepcijo za zasebne turistične sobe, ki so hudo potrebne za dopolnitev kranjskih Obnova bohinjske sirarne V Srednji vasi v Bohinju je sirarna zaradi obnove že dve leti zaprta - Spet proizvodnja bohinjskega sira - Razdrobljena proizvodnji mleka p Srednja vas v Bohinju - Januarja leta 1978 so sirarno v Srednji vasi zaprli, ker se je pokvaril parni kotel. Bohinjski sirarji tega kotla niso mogli takoj dobiti, saj je bil dobavni rok leto dni. Lani so ga namestili, obenem pa so pripravili program razvoja bohinjske sirarne. Naložba v sirarno je bila precejšnja in je znašala 7 milijonov 700.000 dinarjev. Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas je dobila deloma kredit Ljubljanske banke ter vložila v obnovo tudi lastna sredstva. Iz uvoza so dobili avtomatsko prešo in bodo tako ob koncu letošnjega leta spet začeli delati v sirarni. Napovedujejo, da oprema omogoča izdelovanje posebnega sira, bohinjskega ementalca in bodo tako v Bohinju spet izdelovali pravi bohinjski sir. Zdaj vse mleko, ki ga oddajajo kmetje v bohinjskih vaseh, vozijo v kranjsko mlekarno. Zbiralnice imajo v starih vaških sirarnah, v zadnjem času pa so postavili tudi nekaj novih. Dnevno oddajo kmetje do 7.000 litrov mleka, poleti manj. Tudi Tn^Vr«1^ Za P^delavo okoli 5000 litrov mleka, iz katerega bi izdelali okoli 400 kilogramov sira Zmogljivost sirarne bo torej nespremenjena, če pa bodo kmetje oddajali več mleka, ga bodo pošiljali kranjski mlekarni, saj so s KŽK Kranj sklenili posebni samoupravni sporazum Le v primeru, če bi tržišče zahtevalo več sira, bi uvedli še drugo delovno izmeno v bohinjski sirarni. Kvaliteta bohinjskega mleka je zadovoljiva, čeprav je kvaliteta mleka lahko slabša, če je proizvodnja razdrobljena. Podatki pa kažejo, da v Bohinju nimajo veliko kooperantov, ki bi oddajali velike količine mleka. Do 25 let starosti ni v Bohinju nobenega kmeta-kooperanta, 49 odstotkov pa jih je starih več kot 60 let. Le dva kmeta imata v hlevu več kot 10 glav živine in le dva tudi oddajata več kot 25.000 litrov mleka, večina kooperantov pa odda zadrugi do 5.000 litrov mleka letno. D. Sedej Vsi ne morejo dopoldne na občino Tržič - Na dnevni red zadnje seje izvršnega sveta skupščine občine Tržič je prišel tudi predlog odredbe o delovnem času v državnih organih. Dokument dopušča delavcem možnost gibljivega delovnega časa, v okviru katerega pa so določeni dnevi in ure, ko morajo biti vrata upravnih Organov odprta občanom. S tem najsbi delovni čas državnih organov kar najbolj približali potrebam delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje njihovih pravic in obveznosti ter obenem vnesli več reda in discipline, je bilo rečeno v obrazložitvi. Zanimivo je, da je bila razprava v izvršnem svetu zelo živahna, kar vedno ni običaj, četudi gre za pomembnejše stvari. S tem seveda ni rečeno, da dokument, ki ureja delovni čas v državnih organih, ni pomemben. Je, še kako! V tržiški občini je namreč približno šest tisoč delavcev. Okrog osemsto se jih vsak dan vozi na delo drugam. Ze res, da jih veliko dela v dveh ali celo treh izmenah; ti lahko uredijo vse potrebno takrat, ko so dopoldne prosti. Vendar pa je tudi veliko takih, ki delajo samo dopoldne. Ti so prisiljeni, da se drenjajo ob sredah popoldne, če nimajo sreče, da lahko »uidejo« dopoldne. j Letos še posebej govorimo o prizadevanjih za ustalitev gospodarstva. Eden od pomembnih ukrepov je prav racionalnejše izkoriščanje delovnega časa oziroma zmanjšanje odsotnosti z dela med delovnim časom. Torej bi bilo morda prav, če bi bila vrata občine odprta popoldne dva dni. Ne samo ob sredah. Posebno tisti občani, ki gradijo hiše. vedo, koliko poti morajo ubrati, preden dobijo vsa potrebna dovoljenja. Res pa je tudi to, da je fluktuacija delavcev v upravnih organih že zdaj velika. Delo v dveh popoldnevih, četudi samo do Štirih ali petih, bi fluktuacijo še povečalo. Po drugi strani pa; koliko ljudi dandanes dela popoldne in se sploh ne sprašuje ali je prav ali ne. Kljub temu pa se brez predhodne temeljite ocene o potrebnosti takega delovnega časa res ne bi kazalo prenagliti. Veliko bi že storili, če bi bila vsaj sprejemna pisarna odprta dlje in bi se v njej dalo več opraviti kot zdaj. Predlogov »za« in »proti« je bilo skratka dovolj. Da odredba še ni zrela za potrditev, pa so se nazadnje zedinili vsi. Marsikaj bo treba še pretehtati. Pa res ne pozabiti na približevanje potrebam občanov! H. Jelovčan \ i hotelskih zmogljivosti. Prevwli speljali v BER- ženice pil?1 tllTCn^L^' ^^ ^^ bergamskih frajerjev radovednost zvedavih BERGAME^;aotK0ara"» AkroP°'° lem. U anatolskm ,oncu L ? tn12aves,i na Pek»- sploh videlo. Cu' P°sllkala vse. kar se je ner^jS^ki^ffirn o?° rerjali' - Podili za od nekod izbmkali Ljhni JeWoP Cne POd|>late Prin^M^i^T^ '« da nam bo IZMTR P? vosku in ne po smoli zab H™^ ™o\Pkre„Vn?e,lP01"0f.i- S kmalu hi se Oči so SkaiS V sU»«Pl»«la v križiSfu. mete naspro i TO«čihtvtoLl ^ »«">- ie nevarno r nekajkrat nas je mi lučmi le prevečkrat^v«^' t0V0,rnJ«ki dolgi-je bilo treba re£va"i ZTanCi ""z^'0™0-<.« bušeno .skali ko*ček zelene o&^otTn prostora, kjer so nroslavlinU »^MlKCANOV. in z lesenimi ^a^rf de&S ^"„T* Dan se nam je kar srečno stopil v stotinah kilometrov in v skorajda usodnem požaru v spačkovem motorju. Sončkova sončarica je le počasi popuščala. Kuhali smo večerjo ob enajstih zvečer, tako daleč od doma. SVETILKA! Pomislili smo že na najhujše, na »žalostne oči«, na policaje. Pa se je iz teme izluščil Turek, šofer težkega tovornjaka, ki je prav tako prenočeval v tem parku, in smo skupaj še dolgo v noč ob njegovi svetilki kvartali in pili kamiličen čaj, saj kar drugega mu že nismo mogli ponuditi, ker je bil samo požrešno žejen. Spanje. Pred sončnim vzhodom ne sprašujemo več, zakaj že vstajamo. MARMARIS je daleč, vmes si moramo še ogledati EFEZ pri SELCKU, v starem veku veliko trgovsko mesto na zahodni obali Male Azije. BREZ VODE SMO Struga reke MENDERES je prazna, stara krščanska bazilika v SELClJKU razkopana, martinčki se grejejo na razrušenih kamnih. Izkopavajo drobne lončene ostanke, tu pa tam kakšen delavec zakriči. da je našel patinast prstan. Radovedneže odganjajo. , . ~Palne vaze pepelnike brusijo tukaj. Tudi take, ki jih je mogoče kupiti na »one small kiss«, za bežen ženski pol jubček. Mi nimamo kaj piti. Ze dopoldne smo na osamljeni bencinski črpalki pozabili plastično posodo z vodo. Zato je hudo. Sonce peče. Orla suha kot poper na izsušenem zraku. Pivo je tukaj brozga, brez plzenskega okusa. Neskončen drevored. Senca. K ilometer. dva. EFEZ. Kjer je nekdaj stal Artemidin tempelj, eno od sedmih čudes antičnega sveta. Parkiramo pod bore. Nekam počasi in mukoma se vlečemo Čez marmornate sklade, po stopnicah Hadrijanovega amfiteatra, skozi Bizantinska vrata, okrog rimskega stadiona, od beline se odbijajo žarki in žgejo, boleče se zažirajo v kožo, da peče. Oez obraz razpnemo srajce, da tako za las uidemo uničujoči sončarici. Hadrijanov in Serafisov tempelj, marmornate ulice trga ANGORE. TERME . . . kdo bi vse naštel. Hod imo molče, pod nakuhano.paro z neba. s težko slino in lovečo sapo, roj muh obl^fava prepoteno kožo na rokah od kratkih rokavov navzdol, zabija nas v tla. da v daljavi zaslišimo medli presluh šumenja tega tisočletnega antičnega mesteca. Kompot iz posušenih jabolk in sliv odreši žejo in priveže up spet na telo, kosilo napolni želodce, vse se nam že ponavlja, da bomo prisiljeni prekiniti za dan. dva vse napornejše oglede antičnih marmornatih kamnov in skora j take zgodovine. Brez vode. Ko še posode ne moremo pomiti. Ne .vem kdaj proti večeru okrog AYDINA zavozi-mo čez težko na cesto položeno skalo, ki je verjetno služila kakšnemu težkemu tovornjaku namesto varnostnega trikotnika, pa je bil potem voznik prelen. da bi jo zavalil vsaj na bankino. pofi. trešči kot v Kamnolomu, ko minirajo, na srečo in Branetovo spretnost nas ne vrže čez. v odtočni jarek. Spačkov amortizer pa od takrat javka vse bolj neusmiljeno. TRAJEKTA ZA RODOS SPLOH NI MARMARIS v snopu luči. Pristaniško mestece, ki diši že po Grčiji, z mornarji, tavernami in prostitutkami po vogalih. Prespimo kar v mestnem parku, pod platanami. Zjutraj navsezgodaj zvemo v turističnem biroju, da sploh ni trajektne povezave med MARMAR1SOM >n grškim otokom RODOSOM - zaradi ciprske krize, in so bile obljube v BURSI prazne. Na Rodos vozijo le privatne barke, z enim do dvema avtomobiloma na palubi. , .. Napotijo nas čez cesto, v luksuzen hotel, tam pokličejo zarjavelega privatnika, ki hitro zračuna, da nm An?^ daneR do opoldneva za STO DVAJSET l uhezni prepelje na RODOS. grški otok cvetja in Oderuška cena. Dispanzer za mentalno zdravje in nevroiogijo Jože Vidic: (nad al j. izprejfinje Številke) Šmajd mi je dal direktivo, da je treba na Gorenjskem začeti1 in pospeševati ilegalo. Dejal je. da bi tudi v Ljubljani morali bolj razmahniti ilegalno delo. Želel se je vrniti v Ljubljano, a ni imel potrebnih dokumentov. Na njegovo prošnjo sem mu dokumente priskrbel na tale način: na gestapu v Kranju sem vzel obrazec za .Oberkrainischer Selbst-schutz', udaril na obrazec žig, izpolnil obrazec na izmišljeno ime in mu ga poslal v Salzburg. S tem dokumentom se je Šmajd vrnil na Gorenjsko. Domobranske postojanke na Gorenjskem so se množile. Pod našim vplivom so bile postojanke Cerklje Voklo, Lahovče. Crni vrh. Gorenja vas in Predoslje . . .« Po vsestranskih prizadevanjih in podpori belogardističnega vodstva je Slavko Krek žel na Gorenjskem prve uspehe. V Ljubljani so se strankarski voditelji nekoliko pomirili in ustanovili narodni odbor kot zametek bodoče slovenske vlade. Razglasili so, da je edina zakonita vojaška formacija ilegalna »Jugoslovanska vojska v domovini« in v njenem okviru slovenska narodna vojska. Sami vabljivi rodoljubni nazivi, da bi se človek zjokal nad skrbjo starih politikov za usodo domovine! Lahko bi kdo pomislil, da gre za veliko vojaško organizacijo, dejansko pa je bila samo na papirju. Kranjski plavogardisti in črnorokci Poveljnik domobranske postojanke v Cerkljah je bil frizer Osenar Na podlagi pogovorov s Slavkom Krekom, potem ko mu je pokazal vsa potrebna pooblastila iz Ljubljane, so tajno razglasili to domobransko enoto za sestavni del slovenske narodne vojske. Hkrati so med domobranci poiskali človeka, ki je imel čin v jugoslovanski vojski' pred vojno. Tega so potem določili za poveljnika. V resnici se v postojanki ni nič spremenilo. Vse je šlo po starem in pod vodstvom gestapa. Govorili so takole: Ko se bodo Angloameričani pojavili na naši meji, bomo udarili po Nemcih in se jim pridružili kot zavezniki. Vse domobranske postojanke so bile leglo vohunov. Drug drugega so zasledovali in ovajali. Na Gorenjskem je šef varnostne službe v Kranju Messner, ki je bil /. odredbo imenovan za političnega referenta gorenjskega domobranstva, imel v vseh postojankah več svojih zaupnikov. Redno so mu morali poročati o obnašanju moštva in poveljnika Nadalje je imela tajna domobranska obveščevalna služba s sedežem v Ljubljani svoje vohune v vseh domobranskih postojankah in končno še plavogardisti. Vse do konca vojne so bili Nemci gospodarji položaja, domobranci pa le njihovi sluge. Zahtevali so pokornost, sicer so znali uporabiti silo. Ko so zbrali dovolj gradiva o ilegali, so Nemci — in ne domobranci — udarili in razpršili organizatorje ilegale. Slavko Krek je na Brdu pri Kranju organiziral iečaj za domobranske poveljnike, obveščevalce propagandiste. veziste itn. Tečaj je deloval okrog dva meseca. Februarja 194/V leta so Nemci zaprli vse tečajnike in vodstvo tečaja. Aretaciji sta se umaknila samo domobranski oficir in Bitenčev namestnik Milko Pirih in nam že znani Janez Ovsenek, ki je bil v vodstvu gorenjskega domobranstva. Nekatere so zaprli na Ljubljanski grad, druge so poslali na prisilno delo v Avstrijo. Uprizorili so tudi lov na Slavka Kreka, ki se je po naključju izognil aretaciji. Tistega dne sta ga mati in hčerka bivšega jeseniškega župana prosili, če ju lahko z avtomobilom pelje iz Kranja na obisk k sorodnici na Golnik. Med vožnjo so neznanci streljali na avto in Kreka, ranili. Le-ta se je odpeljal na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico, kjer ga je šef kranjske izpostave gestapa Dichtl obvestil o aretaciji članov njegove ilegale. Ko je Porsterer to zvedel, je poklical Dichtla na zagovor in ga kaznoval z nekaj dni zapora. Slavko Krek se je do konca vojne skrival pred Nemci in na Gorenjsko si ni upal več priti. Po teh aretacijah pa do konca vojne so bile vse domobranske posadke še bolj poslušne svojemu gospodarju. šefu gestapa. Se enkrat se ozrimo v dobo Krekove četniške ilegale v okviru gorenjskega domobranstva (slednje po Rosenerjevem ukazu ni smelo biti povezano z domobranskim štabom v Ljubljani. To se je zgodilo šele pet dni pred koncem vojne). Po vojni so se skoraj vsi zajeti domobranci zagovarjali, da so bili zapeljani. Nekateri so sicer trdili, da so bili prisiljeni vstopiti v domobranske vrste. Naj bo po toliko letih tako ali drugače, toda še vedno lahko razmišljamo o morali teh vojščakov. branilcev vere. kulture in ne vem česa še. Oglejmo si naslednji dokument: Poveljnik gorenjskih domobrancev Erich Dichtl je 4. decembra 1944. leta naslovil na vse gorenjske domobrance naslednje pismo: — ! Šolanje in usposabljanje lažje du&evno nezadostno razvitih otrok V predhodnem sestavku smo se opredeldi za eno od mnogih klasifikacij duševne nezadostne razvitosti (prizadetosti) in sicer :a klasifikacijo ameriškega združenja za duševno nerazvitost, kijopnp• roča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), uporablja pa p tudi naš Pravilnik o razvrščanju otrok z motnjami v telesnem in duiei nem razvoju. Kot smo videli, po tej klasifikaciji, delimo du&vn nezadostno razvitost na: lažjo, zmerno, težjo in težko. Od teh v> k lažje duševno nezadi stno razviti otroci sposobni šolanja, pa še h It j šolanja pod posebnimi pogoji. Pri tem moramo pripomniti, da ie ; svetu in pri nas še vedno možno najti v literaturi in slišati najrazhc nejše izraze za duševno nezadostno razvitost, n. pr.: umska man/ razvitost, duševna prizadetost, mentalna defektnost. mentalna subn<>lt <■ prilagojenim programom. Teh otrok je po različnih ocenah pnbhin 2 odstotka. Ker gre za lažja odstopanja od poprečja, se ti prime ) večkrat šele pozno odkrivajo, nemalokrat šele v prvem razredu min< osnovne šole, kjer tak otrok ne zmore učnega programa, prilagojene^ vsaj poprečno umsko sposobnim otrokom. Tak otrok vidno zaostaja svojimi poprečnimi vrstniki. V redni šoli se ne počuti dobro, dožnite 1 same neuspehe, prične odklanjati učenje in obiskovanje pouita V f?m primeru je potrebno prešolanje na šolo (s prilagojenim programom ki je možno šele po pregledu Strokovne komisije za razvrščanje in p> izdani odločbi o napotitvi na usposabljanje, ki jo izda Občinsku skupnost socialnega skrbstva. Otroke na spodnji meji lažje duševne nezadostne razvitosti starši, vzgojitelji ah zdravstveni delavci odkrivali že v predšolski d<*i in v tem primeru šolanje v redni šoli. tudi poskusno, ni priporočljiv Lažje duševno nezadostno razviti otroci so pred šolanjem lahk< i vključeni v redne vzgojnovarstvene zavode, šolajo se na šolak > prilagojenim programom, kjer se izobražujejo po svojih sposobni ! in usposabljajo za vhtjučitev v normalno življenje, po končane* šolanju pa se zaposlujejo m delajo v delovnih organizacijah. V vsakem zakonu se lahko rodi duševno nezadostno razvit o/n*"' ne glede na socialno sredino, ne glede na izobrazbo m družb*t položaj staršev, ne glede na narodnost - zato se tega ne m1H sramovati - ampak se moramo zavedati, da je otroka treba činufl vključiti v ustrezno obravnavo. Pri tem se lahko veselimo dejstva. da je'skrb za zgodnje odknM nje, obravanavo. šolanje m usposabljanje te kategorije motenih <>tnM naši republiki na zavidljivo visoki ravni. V prihodnjem sestavku pa več o samem šolanju lažie dbfcril nezadostno razvitih otrok na šolah s prilagojenim programom. * _Vladimir Bitenc, spec. pedagog | »Z veljavnostjo z dne 6. XI. # mi je Komandeur der SicheHidlj» lizei in SD in Veldes poveril ob vornost vodstva gor. domobnflM Da ne bi bilo med posameinimiifei-benimi mesti in postojankami domobranstva nesoglasja. se»* odločil, da izdam sledeče odmfc 1. Prostovoljci gor. domobransM so izjavili, da so pripravljeni skupi z nami boriti se proti komunimo a svojo domovino in za svobodo pe. Naša skupna dolžnost ie, da širno Evropo pred komunizmom A na Gorenjskem ustvarimo red mro: in da uničimo tolovaje. 2. Moštvo gor. domobranstva prostovoljno izjavilo, da želi. dr# vodi Sicherheitspolicija. zato sciplinskem in v vsakem druserr iv gledu podrejeno in oskrbovano Nadalje sledijo navodila, kako * je treba v raznih primerih ravrur Za nas je zanimivo, da so gorvmsi domobranci »prostovoljno pod tv veljstvom gestapa«. V Inštitutu za zgodovino skega gibanja v Ljubljani hran;.' spiske domobrancev po posamet^ postojankah. Spiske, ki so jih nv-vojno napisali domobranci Mr drugim je iz posebnih spsst-razvidno, da je vsak gorenjski donu braneč s svojim podpisom ianuvil. ^ ne bo nikoli zapustil domobranski15 vrst. Ce bo to storil, se Nemci f-drugi domobranci lahko maVi;>, 1 nad njegovo družino. Tako m> ^ \ sedno ne samo prodali tujcu ampak so celo zastavili kot tak* dano prisego svoje žene. starV •/-otroke. 1-nmhM Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE ^ . v okviru Naše besede HO. so v radovljiški občini potekale različne \fa\x h katerimi ho člani mladinske organizacije in KUD želeli pope \ praznovanje dneva žena. Mladina je pripravila kratek kulturni Vm, mladi fotografi fotografsko razstavo, predstavili so se glasbeniki. } pmnečenje pa so pripravile mladinke s programom disco-plesov. Zgornja Bela - V ponedeljek. 17. marca, oh 19. uri bo v domu družbenih organizacij na zgornji Beli nastopil znani slovenski pevec in avtor številnih uspešnic Andrej Sifrer iz Kranja. Koncert bo pripravila domača mladinska organizacija. cz ZDRAVJE V NARAVI Črna meta (Marrubium vulgare) Zdravilno zelišče, ki deluje predvsem na dihali; pri kroničnem vnetju sapnic in grla, pri ^toftni oslabitvi in slabokrvnosti; pri jetrnih ^tniih in prebavnih motnjah. Orna meta je dišeča trajnica, listi so petljati, neenakomerno narezljani, močno nagubani, spodaj dlakavi, zgoraj gladki. Cvetovi so beli. Raste po grobljah 0 whih travnikih predvsem v toplejših predelih. Liste I fej je moč dobiti tudi v nekaterih lekarnah. Nabilo cveteče nadzemne dele rastline od junija do oktobri in jih posušimo v senci. V zelišču je grenka U* marubin, eterično olje, čreslovina, smole, soli, a, vosek in sluz. Ce list zmečkamo, prijetno za-f*,okuspa je oster in grenak. Liste Črne mete (čaj) učinkovito uporabljamo zo-bolezni dihal, predvsem za zastarele bronhitise. Juztaplia namreč gosti sluz in dobro deluje na sluzni-'/> dihalnih organov. Caj: 1 žlico listov črne mete pppcrimo z dva del vrele vode, pokrijemo in pustimo stati vsaj 15 minut; pijemo trikrat na dan (po jedi) po eno skodelico. Caju dodamo 1 žličko meda. Zelo zdravilen je tudi metin sirup: Iz listov črne mete se naredi močan čaj (100 gr na 3/4 litra vode), k temu se doda pol kg sladkorja in kuha, dokler ne nastane gost sirup. Ce kuhamo" še dalje oz. do popolne zgostitve, dobimo žele bonbone, ki so tudi zelo učinkoviti pri kašlju. Grenčine črne mete vplivajo tudi na povečanje teka, povzročajo pa tudi boljše delovanje jeter in izločanje žolča, zato se čaj priporoča pri zlatenici in oteklih jetrih. Metin čaj ugodno vpliva tudi pri hudem zaprtju ali driski. Vse kaže, da so v črni meti učinkovine, ki ugodno delujejo na uravnavanje prebave. Zeliščarji priporočajo črno meto tudi za čiščenje krvi, kar pride v poštev predvsem pri bledoličnih in slabokrvnejših osebah, prav tako pa umirjevalno vpliva pri nemirnem, živčnem srčnem utripu. V ta namen lahko uporabljamo čaj ali pa metin izvleček, ki ga pripravimo tako, da en del listov črne mete polijemo s tremi deli W) % alkohola ali dobrega domačega žganja. Zmes pustimo 14 dni v odobro zaprti steklenici na toplem prostoru, včekrat pretresemo, nazadnje pa precedimo. (Trikrat na dan po 10 kapljic na sladkorju ali v vodi.) ABC ALPINISTIČNE NOVICE PONOVITVI? V nedeljo. 1-2.. ««' rve!° <>rk,,vni.lJ: S,el« <;« <"" in lxt»k Križna. ,M.novih I a . v S stene Skute. Letna o.-ena smer. je I višina stene .V.tttn l/sto,„I, *» des.m ,T« velika snežiš,-a v S steni m ,.reko vr*,»e Semen Ko..... in Mate, Kranj,- I Min ovil a Slovensko smer v Stem. V smenje bilo precej sne««, ki se ,e *l<*»hi« vrfnaI. Andrej Strem Cel i le v četrtek. 2H. J., sam opravil I. ponovitev -vrnitve v Srec- njem vrhu C«Mim. Ul--* stopm.t. I/-' ure). I'., isti smeri ie tudi sestopil V solioto SO l>rata Kram i m Peter Marki.. Barbara Perčič. Andrej in Man.ia Stremlel.l. /a njimi pa 4e l»:<»r .lelovčan m Marko A trenile I j ponovili Špikov graben. S|«Kln.|. skok je bil povsem zasut (mesto 4.r» stopini). Pred njimi so isto smer preplezali še trije alpinisti i/ Radovljice, eden z Bleda 111 dva z Jesenic. . _ .. Uroš Uerlec ie istega dne saTii ponovir Meniskusov >.leb v Hobičjit in vzpon za- ključil s prečen jem. Nejc Zaplotnik pa je prav tako \ soboto ponovil Grapo med Veliko Koroško Habo in Ledinjskim vrhom. OKROGLA MIZA O TRENINGU V prostorih PZS na Dvoržakovi 9 je bilo 27. februarja precej živahno. Na dolgo obljubljanem pogovoru o alpinističnem treningu se je zbralo precej alpinistov m študentov VSTK. poleg tega pa tudi štirje profesorji VŠTK in Franjo Krpač prvi diplomant VŠTK. ki je usmerjal planinstvo. Ze pred tem je bilo zbrano in razposlano vse dosegljivo gradivo o treningu alpinistov Pogovor je dosegel svoj namen. Ugotovljeno je bilo. da bo treba pristopiti k resnim znanstvenim raziskavam, na podlagi katerih se bo potem lahko izdelal natančen trening za alpiniste. Seveda pa raziskave ne bodo dale rezultatov kar čez noč. A . S. Bled — Bled se pomladno prebuja, jezero privablja k obali obiskovalce. Nekateri se že odločajo za vožnjo s pfetnami, Bled se tako pripravlja na novo sezono. — Foto: d. Rabič Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk n. sol. o. / Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge za 1. MEHANSKA OPRAVILA Pogoj: 3-letna Poklicna šola in do f> let izkušenj. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas * polnim delovnim časom. Določeno je 2-mesečno poskusno delo. 2. VRATARSKA OPRAVILA Pogoj: osnovna šola in Ho (> mesecev izkušenj. Delo je v turnusu in je primerno samo za moške. Določeno je I -mesečno noskusno Hel<» Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajni-štvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj 15 dni no objavi. K Otrok v predšolski dobi Podnart — V počastitev praznika dneva žena so v soboto, 8. marca, v kulturnem domu v Podnartu odprli razstavo Ustvarjanje otroka v predšolski dobi. Na razstavi so predstavili dela otrok iz vrtca. Po otvoritvi razstave je bil kulturni program, v katerem so sodelovali cicibani, pionirji ter dramska skupina in moški pevski zbor Svoboda Podnart. Krajevna konferenca SZDL pa je podelila Rozki Bombač krajevno priznanje OF za njeno aktivno družbenopolitično delo. Ciril Rozman Vse več zanimanja za kviz Škofja Loka — Predsedstvo občinske konference ZSMS je januarja osnovalo 14-članski koordinacijski odbor za izvedbo kviz-tekmovanja »Tito-revolucij a-mir«. Na razpis se je prijavilo devet ekip iz osnovnih organizacij ZSMS, od teh štiri iz krajevnih skupnosti in pet iz delovnih organizacij. Prijavljene so tudi vse osnovne šole in gimnazija. Občinsko tekmovanje se bo odvijalo 29. marca, pokrajinsko, ki bo letos v Skofji Loki. pa 12. aprila. Letošnja akcija »Tito-revolucija-mir« nosi geslo »Trideset let socialističnega samoupravljanja«. Razveseljivo je. da je letos opaziti veliko večje zanimanje za sodelovanje kot prejšnja leta, ko so tekmovali predvsem mladi iz osnovnih in srednjih šol. Tudi mladi iz delavskih sredin se vse bolj zavedajo, da je osveščenost in znanje poglaviten dejavnik razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov. Akcija postaja tako vse bolj pomemben dejavnik idejno političnega usposabljanja mladih. Mojca Pirman ŽELEZNIČAR - PISATELJ B. ili so časi, ko se še tako uspešen pisatelj na Slovenskem, ni • mogel preživljati s peresom. Edina, a bridka izjema, je bil pač Ivan Cankar. A kako je živel, vemo iz njegovih del in iz pripovedi sorodnikov. - Danes je, sevč, drugače: precej slovenskih pisateljev živi od honorarjev za svoja dela, nekateri celo kar dobro. No, v Vandotovih časih je moral tudi pisatelj opravljati neko poklicno delo. Nekateri so bili odvetniki (Prešeren, Mencinger, Tavčar idr.), nekateri profesorji (Detela Trdina, Funtek. Kozak idr.), duhovniki (Finžgar, Jalen, Medved, Meško), sodniki (Kersnik, Miličinski) ali pa uradniki itd. Josip Vandot je bil železniški uradnik, postajenačelnik. Zaradi narave te nemirne službe so se kar vrstile življenjske postaje - hkrati pa tudi železniške postaje! Služboval je najprej v Šentvidu ob Glini na Koroškem, potem v Litiji, Postojni. Gradcu, Trstu, Sisku, Radencih in na Pragerskem. Leta 1922 je Josip Vandot odšel v predčasni pokoj, po svoji volji. Hotel se je namreč povsem posvetiti pisateljevanju. Resda je začel pisati že zelo zgodaj, kot petošolec novomeške gimnazije. Prve Vandotove lirične pesmi so bile pač odsev »petošolskih ljubezni«. A bile so očitno tako dobre, da jih je objavljal Vrtec pa tudi Dom m svet. V sedmi šoli, bilo je to leta 1902, je objavil prvo delo v prozi, krajšo povest. Podpisoval pa se je s psevdonimom kot Cvetko Sla vin, pač po segi tistih časov. Po maturi je hotel mladi Vandot študirati medicino na Dunaju. A za tak strošek doma niso imeli dovolj Sredstev. In tako je nadebudni in nadarjeni mladenič moral iti s trebuhom za kruhom - v službo k železnici. . , .. Pisateljski dar je bil ves čas Van-dotovega službovanja pri železnici nekako zastrt, nikakor pa ne zatrt. Iskra, ki se mu je vžgala ob materinih bajkah, je še tlela, pač e pod pepelom skrbi za družino in delovnih obveznostih. SMRT OD LETALSKE BOMBE Ustalil se je Vandot po svoji zgodnji upokojitvi v Mariboru med veselimi in dobrimi štajerskimi ljudmi. Tu je nastajal njegov Kekec - prva zgodba je m h. marca 1980 9.STRAN GLAS Andrej Šifrer na Beli imefa naslov »Kekec nad samotnim breznom«. Pisatelj France Novšak je povedal, kako se je še kot otrok navduševal ob Vandotovih pisanjih: »Vsi učenci smo brali povest o Kekcu skoraj brez diha. Vse je bilo napeto, grozljivo, pravljično, poetično, prisrčno. Malo knjig, ki sem jih bral pozneje, se je tako globoko vtisnilo v moj spomin. Ob Vandotovi povesti sem se pač srečal s poezijo, ki ni bila izmišljena, temveč popolna resničnost, stvarnost sama.« Tudi pisatelja Franceta Bevka so Vandotova dela tako prevzela, da je na njihovi osnovi priredil besedila kar za štiri slikanice: Kekec gre na pot, Kekec in botra Pehta, Kekec ozdravi Mojco, Kekec se .vrne. Torej same najbolj privlačne Kekčeve potegavščine. Iznenada je planil nemški okupatorski vojak v Vandotov dom v Mariboru. Ze 16. julija 1941 so Nemci Josipa Vandota in njegovo družino (ženo, hčerko in tri vnučke) odgnali v zbirno taborišče slovenskih pregnancev, v Slavonsko Požego. Pisateljevo imovino — najdragocenejši njen del je bila bogata knjižnica nad 3000 kvalitetnih literarnih del - je okupator zaplenil v »korist utrditve nemštva v Južni Štajerski«. Za te izgubljene kn jige in za uničene rokopise je bilo Vandotu najbolj hudo. *>»klo - Decembra lani so usta-, Kinološko društvo Naklo, v fc-tta se je doslej včlanilo že 62 i Vy/v Delovno območje društva ž območje občine Kranj. Veči- * anov društva doslej še ni bila •^jena v nobenem kinološkem nekateri pa so bili člani ^v/kih društev v sosednjih obči- * Ji bo društvo lahko uspešno Grijalo vse naloge, potrebuje še Nrokovno usposobljenih kadrov. 4',*bo pet članov društva udeleži ioianja za vodje tečajev psov v '%lu Društvo samo pa bo za V organiziralo tudi strokovna Svanja. na katera vabijo vse %jje psov. četudi niso člani Prvo tako predavan je bo v Si dražbenih organizacij v Na-S v petek, 14. marca, ob 17. uri. Saval bo diplomirani veterinar • drugi polovici marca bo Kino-i % dru*tvo Naklo organiziralo S ^ ttfaje Šolanja psov za ISP-A S^nostne vaje, vaje obrambe in H v manj zahtevni obliki) in (nadaljevalni tečaj v zahtev-obliki). Društvo je že dobilo ''term prostor za vadbo psov. ki *>vio člani s prostovoljnim delom ^uredili in opremili. V, Ujni društva so že prejeli izkaznice, na katerih je Smjena glava psa bernardinca. 1 j, smbol društva. V izdelavi so ^inaćke - v vsaki seriji bodo t ri. '"!*»društva, ki so bili izvoljeni v Stane organe društva, so se S lotili z vso odgovornostjo. Zato \ upravičeno pričakujemo, da ^dru&tva uspešno. P.M. Danes občni zbor TD Cerklje Cerklje - Turistično društvo r-*fr|je vabi vse svoje člane in ■ Melje cvetja in lovstva na \j, letno konferenco, ki bo ^ ob 19. uri v veliki dvorani Vne šole Davorin Jenko v iikJjah. Po občnem zboru bodo tazali barvne filme o lanski kffoi razstavi in ob prireditvah ^iodu dedka Mraza v Cer- J. Kuhar j (19. zapis) Nadaljujem s pripovedjo o Življenjski poti - zares s trnjem posuti, vsaj v zrelih letih - mladinskega pisatelja Josipa Vandota, kranjskogorskega rojaka. Pisatelj Josip Vandot (15. 1. IHH4 do 11.6. 1944) Izgnančeva pot je vodiJa iz Slavonske Požege najprej v Brčko, potem v Turbo pri Travniku in Slavonski Brod. Leta 1944 se je Vandot z družinico ustalil v Trnjanski Kuti. A glej, zlo usodo: v hišo. v kateri so bivali Vandotovi, je treščila letalska bomba. Josip Vandot je bil ubit, člani njegove družine pa hudo ranjeni. Bilo je to nesrečnega dne 11. julija 1944. Pisatelj Josip Vandot je tako žalostno končal svojo trpko življenjsko pot. Daleč od ljubljenih gorenjskih gora, daleč od skrivnostnih Martulj-kovih gozdov. Komaj šestdesetlet-nik, še poln sanj in načrtov za delo. .. Po osvoboditvi je družina poskrbela za prenos pisateljevih zemskih ostankov v domovino. Zdaj spi Kek-čev duhovni oče na ljubljanskih Žalah. V ČLOVEŠKA PODOBA itkostas pokonci — mož je bil pisatelj Vandot. V svet je zrl z velikimi sinjimi očmi, ki so skorajda znale govoriti — tako zgovoren je bil njegov mil pogled. Najraje je bil sam, tudi pri pisanju ga ni smel nihče motiti. Pisal je včasih po cele dneve, od jutra do noči. Veliko je razmišljal o junakih svojih zgodb. Sicer pa je bil tih in miren človek, brez kakih strasti — edina strast so mu bile knjige in pisanje. V Vandotovih povestih res nastopajo tudi zle odrasle osebe (Bedanec, Pehta) — toda otroci, ki jih je popisoval, sq vedno dobri in plemenitih čustev. KekČeva p<>t r gore predavanja Jji ljubitelje * psov 45 L A S H). STRAN K4IY?ii razstava in prodaja pisarniške opreme in strojev 0d17d024.hi. v festivalni dvorani na bledu odprta vsak dan od 9. d016. ure vabljeni! murka 29. marca Glasov spomladanski izlet za naročnike V partizanske kraje Dolenjske in Bele krajine Divji in krševiti Kočevski Rog in z brezami praprotjo in vinogradi pose an a Bela krajina sta si "naravno zelo različna, pa vendar med seboi tesno povezana. Kočevski Rog je bolnL?"10 Partizanskim bolnišnicam, delavnicam in vodstvu osvobodilnega boja; v Beli krajini pa je nastalo osvobojeno ozemlje ža r^če slovenskega partizanka' In prav v te lepe in znamenite kraje nas naročnikov°m iz,et 6,30 ztu°V9Krrca' * homo ob CREINA Pnf pred h°telom r ; k. Pot nas bo vodila skozi LjubOano mimo Turjaka, kjer stoj mogočn.grad Turjačano^, ki je b med zadnjo vojno prizorišče 0b £Ž*o ^, -bokrZrsIoU naToVne carsko Ribnico v Kočevie ki JIL Somf rHte\in °sled leskovega doma, kjer Je bil 1943. zbor od™ slancev slovenskega naroda Potem Baze To v^ ^^enice'd™ naze 20 v Kočevskem Rogu. Tu si bomo ogledali enkratne zgodovinske tkte NOB sredi gozdov 2 Roga se bomo spustili v Podturn in čez Gorjance v Črnomelj, kulturno »n gospodarsko središče Bele kraii ne, od tu pa v Metliko, polno zgodovinskih in kulturnih znamenitosti V gostišču pri Badovincu bo domače Kosilo, žejo pa bomo pogasili v pravi zidanici. Tu bo tudi priložnost in čas za kramljanje in medsebojno spoznavanje. Tokrat bo Šlo z nami Žrebanje naročnikov Glasa DACHAU, BUCHENWALD, MAUTHAUSEN, RAVENS-BRUCK, OSWIENCZIM ALPETOUROVA AKCIJA OBISK NEKDANJIH KONCENTRA CIJSKIH TABORIŠČ S sodelovanjem komisije za bivše zapornike, internirance in izgnance pri RO ZZB NOV Slovenije je Alpetour pripravil niz avtobusnih izletov v nekdanja nacistična koncentracijska taborišča. Letos bo minilo 35 let, kar so bila taborišča osvobojena in udeleženci izletov bodo prisostvoval^ komemorativnim proslavam ob omenjeni obletnici. Za izlete se zanimajo predvsem nekdanji taboriščniki, njihovi sorodniki, zaradi pestrih programov pa so zanimivi tudi za druge izletnike. Tridnevni izlet v Dachau gre na pot 3 maja. To najstarejše nemško taborišče je bilo leta 1933 ustanovljeno ob mestecu Dachau (pri Munchnu). Na začetku so tja zapirali le antifašiste in Zide iz vseh okupiranih dežel. V taborišče je bilo internirano 250.000 ljudi in jih tretjina ni dočakala osvoboditve. V taborišču je delovala mednarodna antifašistična organizacija, ki je pred prihodom Američanov prevzela oblast. Izlet v Buchenvvald (v Nemški domokratični republiki) -gre na pot 9. aprila in bo trajal 6 dni. Taborišče je bilo ustanovljeno leta 1937 v bližini VVeimara. Od 238.000 zapornikov jih ni preživela približno petina. Taborišče je bilo osvobojeno 11. 4. 1945. Tudi tam so taboriščniki prevzeli oblast v taborišču pred prihodom zavezniških čet. Mauthausen bodo izletniki obiskali 10. maja. Potovanje bo trajalo 3 dni. Taborišče je bilo leta 1939 ustanovljeno 30 kilometrov vzhodno od Linza na levem bregu Donave. Tam je bilo interniranih 335.000 ljudi. Šestdnevno potovanje z obiskom Ravensbrucka gre na pot 1. maja. V tem taborišču so bile zaprte samo ženske in otroci. Od 2300 Slovenk, ki so bile tam zaprte, se jih ni vrnilo 200. Za obiska Osvvienćzima (Au-schvvitza) na Poljskem je Alpetour pripravil štiridnevno potovanje z odhodom 18. aprila. To največje taborišče v okupirani Evropi je bilo ustanovljeno ob reki Visli 16. 'junija 1940. Skozi taborišče je šlo 405.000 zapornikov, preživelo pa jih je samo 65.000. V Brzezinki (Birkenau) je bilo uradno ubitih 2,5 milijona ljudi, skupaj v Auschwitzu pa 4 milijone. Jeseni 1944 so ga začeli evakuirati. 18. 1. 1945 je preostalih 58.(XX) zapornikov zapustilo taborišče. Ob osvoboditvi taborišča 27. 1. 1945 je našla Rdeča armada le še 6.(XX) težkih bolnikov. Na izletih si bodo udeleženci poleg ostankov in spominskih kompleksov v nekdanjih taboriščih ogledali tudi vrsto zanimivih mest, muzejev, spomenikov preteklosti in drugih zanimivosti, zato bodo izleti zanimivi za kogarkoli. / Alpetour pa pripravlja tudi obisk taborišča na Rabu in taborišč v Italiji. m KOMPAS £> VJ?j JUGOSLAVIJA NOVA PRILOŽNOST S KOMPASOM IN GLASOM NA IZLET KDAJ? 29. in 30. marca KAM? moja «5? domovina' TURISTIČNA POTOVANJA • Prekmurje - 2 dni, 29. 3. • Ohrid - 3 dni in 6 dni, od aprila do jujija • Amsterdam — 4 dni, 29. 3. • London - 3 dni, 28. 3. • Helsinki - 5 dni, 12. 4. SMUČANJE • Stubajska dolina — 4 dni, 30. 4. " • Marmolada - 8 dni, 26. 4. STROKOVNA POTOVANJA • BAUMA 80 - gradb. razstava v Miinchnu - 3 in 4 dni 9.4,12. 4., 14. 4. • Največji tehnični sejem Evrope v Frankfurtu - 4 dni. 16. 4. • Helsinki, mednarodna gradbena razstava — 5 dni. 12. 4 Za prvi maj smo pripravili pestro izbiro potovanj po domovini in tujini, kakor tudi 5-dnevne pakete v hotelih ob Jadranu z lastnim prevozom. Vsi programi so na voljo v poslovalnicah Kompas-a. namreč za polovico avtobusa izžrebanih naročnikov, drugo polovico pa bodo zasedli izžrebani anketiranci Lilasa. osmihzvečer.86 b°m° VrniH °kr°* Pa še to: Udeleženci izleta, ki S' 12veni KranJa' b<>d<> lahko mIT ' T dogovorjenem mestu v klnon ah ? 1 S posebnim S®?T' kl Vam ea bo poslal po korštitAlpei°UrA,lahko brezplačno koristite redne Alpetourove proge do bivanja8 in k. Loka Valentin Gorjanc, Jezerska c 23 Kranj prago Šiftar, Triglavska l, Radovljica Vida Hribar, Repnje 1, Vodice < rancka Robič, Žirovnica 87 Ubina Rozman, Zg. Bitnje 135 'abnica Kran1!" 8eVCr' J Puhari* 5, Marija Janša, Rihno 27, Bled Francka Remic, Tomšičeva 19 K ranj Ivana Lorbar, Jelovška 16, Boh Bistrica Jože Stroj, Polj.šica 21, Podnart t rane Brankovič, Cerklje 87 Mila Kepic, Klane 37, Komenda Ivan Gaber, Dol 1, Medvode Bora Rozman, Kejžarjeva I Jesenice V PREKMURJE Na željo naših bralcev bomo s KOMPASOM izlet ki \e na pustno soboto in nedeljo odpadel organizirali 29 in 30 marca Ponovno vam predstavliamo program ki |e le malenkostno spremenjen 29. marca ODHOD avtobusa: z Jesenic izpred Kompasove poslovalnice ob 5 30, z Bleda izpred Kompa sove poslovalnice ob 6 00, iz Radovljice z avtobusne postaie ob 6 30 u> Kranja izpred hotela Creina ob 7 00 ' — vožnja mimo Brnika Trojan in Maribora v Gornjo Radgono — sprehod po »mostu prijateljstva« v avstrijsko Radgono m prosto n oglede in nakupe. — popoldne povratek v Gornjo Radgono in obisk slovite vinske kleti v kateri zorijo peneča vina (pokušina s prigrizkom) — zvečer vožnja skozi Radence v Strukovce kjer bo v priznani domaći gostilni pri Viktorju Šiftarju prekmurska pojedina in družabno srečanj — za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli tudi domači godci — prevoz v hotel in prenočišče 30. marca — zajtrk in ogled izredno zanimivega pokrajinskega muzeja v Murski So -boti — vožnja na Goričko in ogled Kompasovega lovišča v Petrovcih' — vožnja mimo Ormoža v Ptu| kjfer bo kosilo _ popoldne ogled ptujskega gradu z muzejem (bogate zbirke) — zvečer povratek s prihodom v Kran, približno ob 2 1 uri — seveda bo avtobus peljal tudi na ostala izhodišča izleta CENA izleta po osebi je 1 j 00 dm za NAROČNIKE GLASA vel|a tudi za ožje svojce 1 050d»n V ceno je vračunano avtobusni prevoz gostinske storitve po sporedu vpogledi po sporedu ter vodstvo in organizacij potovanja PRIJAVE Z VPLAČILOM SPREJEMAJO: — POSLOVALNICE KOMPASA — NAŠA MALOOGLASNA SLUŽBA V KRANJU Naročnik. Glasa ob prijav, predložite fzrezek .z časopisa kjer ,e vt.sn** vaš naslov' Ne zamudite enkratnega dož.vetia' ODDIH IN IZLETI ČRNA GORA OHRID 6dni 3 in 6 dni Programi so vam na voljo v vseh poslovalnicah Kompasa! V ponedeljek, 24. marca, in v torek, 25. marca, se bodo na svojih drugih letošnjih sejah skupščin sestale skupnosti za zaposlovanje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škof j a Loka in Tržič. Poslovno poročilo o delovanju občinskih skupnosti za zaposlovanje in strokovne službe za leto 1979 Dnevni red — potrditev zapisnika 7. seje in realizacija sklepov — obravnava poslovnega poročila in zaključnega računa za 1.1979 — finančni načrt za leto 1980 (osnutek) — predlog stabilizacijskega programa — obravnava gradiva za 6. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS in izvolitev delegata — delegatska vprašanja Leto 1979 predstavlja prvo leto v delovanju občinskih skupnosti za zaposlovanje organiziranih v decembru 1978 na osnovi sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Novosti, ki jih je prinesla samoupravna organiziranost zaposlovanja v občinah, so postopoma dobile jasnejše oblike, zahtevale nove rešitve, spremenjene pristope in oblike dela, dodatne aktivnosti itd. Zaradi tega je bila dejavnost skupnosti sila živahna, prav tako tudi njenih samoupravnih organov in strokovne službe, kar pa je še pospešila tudi aktualnost proble-« matike zaposlovanja v sedanjem trenutku družbenoekonomskega razvoja naše družbe, ne nazadnje pa tudi intenzivnejše priprave na začetek usmerjenega izobraževanja ter začetne faze pripravljanja planskih dokumentov za obdobje 1981 — 85. Princip racionalnosti, ki je bil postavljen pred občinske skupnosti že med sprejemanjem samoupravnih sporazumov o njihovi ustanovitvi, je v tem letu prišel do izraza na vseh področjih, predvsem pa v zbiranju in uporabi temu namenjenega deleža sredstev skupne porabe v občinah ter na področju kadrov, ki delujejo v strokovni službi. S preprečitvijo nastajanja viškov in ostankov sredstev ob začasni ukinitvi odvajanja prispevka, so skupnosti za zaposlovanje že v letu 1979 pričele z ustalitvenimi prizadevanji, ki so danes nujna na vseh področjih družbenega življenja. Večji obseg nalog v strokovni službi brez povečevanja števila delavcev pa je povzročilo tudi vrsto težav in napetosti, ki nakazujejo vpraš-ljivost take racionalizacije in nakazujejo sklepanje o njeni kratkotrajni obstojnosti. tOb tem velja še posebej opozoriti, da strokovna služba opravlja tudi vse naloge za samoupravne naloge na področju štipendiranja, ki je prav tako organizirano na občinskem nivoju). Z zaostrenimi problemi take vrste se bomo srečali tudi v letošnjem letu, saj nas stabilizacijski ukrepi vežejo podobno kot vse ostale družbene dejavnosti brez upoštevanja dosedanjega racionalnega ali neracionalnega ravnanja. Minulo leto delovanja občinskih skupnosti kaže na uspešno delovanje procesa podružbljanja zaposlovanja, odpira pa nove razsežnosti problemov in pojavov, s katerimi se bodo tudi v bodoče ukvarjale občinske skupnosti za zaposlovanje, medobčinske skupnosti ter ostali družbeni subjekti v občinah. OPREDELITEV DEJAVNOSTI Zaposlovanje po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti obsega tiste dejavnosti, ki omogočajo delovnim ljudem, da uresničujejo pravico do dela ter temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, da oblikujejo in urejajo politiko zaposlovanja. S politiko zaposlovanja si delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, SIS in drugih organizacijah ali v skladu z družbenimi plani določajo zlasti: — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov, — takšno zaposlovanje, da delavci lahko pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje oziroma delovne zmožnosti, — načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja OZD in njene dejavnosti, — ustvarjanje možnosti za zaposlitev invalidnih oseb. Za dejavnost, s katero se zagotavlja in varuje zaposlitev ter za zagotavljanje za primer brezposelnosti se združujejo v samoupravne skupnosti za zaposlovanje: delavci v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega dela (preko svojega sindikata), nosilci samo-stoineea osebnega dela (preko združenj) in občani prek krajevnih skupnosti. Skupnost za zaposlovanje se ustanovi za območje občine. Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti lahko delavci OZD in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje ter ji določijo naloge. S temi določbami zakona so morale skupnosti za zaposlovanje uskladiti svojo organizacijo in delovanje do 31. decembra 1978. DELOVANJE NOVE SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI IN DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Po takšnih zakonskih opredelitvah je bilo na Gorenjskem ustanovljenih pet občinskih skupnosti za zaposlovanje ter Medobčinska skupnost za zaposlovanje Gorenjske. Lani so novoustanovljene skupnosti nadaljevale že v letu 1978 začeto delo preko svojih samoupravnih organov — skupščin in izvršnih odborov. Skupščine občinskih skupnosti za. zaposlovanje imajo naslednje število delegatskih mest: Jesenic? .3$*, Kranj 46, Radovljica 45, Škofja Loka 44 in Tržič 37. Delovanje skupščin se je vezalo na celotno problematiko zaposlovanja v najširšem smislu na območju občine ter v povezavi z drugimi občinskimi skupnostmi na območju Gorenjske. Skupščine občinskih skupnosti so se v lanskem letu šestkrat sestale in obravnavale zadeve, za katere so pristojne, med njimi so bile na jpomembnejše tele: sprejele so — program dela občinske skupnosti — pravilnik p pogojih in postopku za pripravo delavcev za zaposlitev — zaključni račun za leto 1978 s poslovnim poročilom — statut občinske skupnosti — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med občinskimi skupnostmi in delavci strokovne službe — finančni načrt skupnosti za leto 1979 — samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi dohodkov ter razporejanje skupnega dohodka v TB Gorenjske — analizo razvojnih možnosti zaposlovanja in dejavnosti skupnosti v letih 1976- 1978 — elemente in kazalce za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov za zaposlovanje za obdobje 1981 — 1985 — periodične obračune za posamezna obdobja — poročilo o izvajanju programa za 9 mesecev leta 1979 — program dela za leto 1980 — ugotovitveni sklep o prispevni stopnji za leto 1980 — analizo rasti zaposlenosti v devetih mesecih 1979 Prav tako so skupščine razpravljale in sprejele sklepe v zvezi z: — s poročilom o deficitarnih in suficitarnih poklicev na Gorenjskem — s poklicnimi namerami in možnostmi izobraževanja za gorenjske osmošolce v šolskem letu 1979/80 — s poročilom o pripravah na sprejem srednjeročnega plana skupnosti — z analizo o študijskih namerah gorenjskih maturantov v primerjavi z vpisom v prve letnike višjih in visokih šol ter s kadrovskimi štipendijami — z elaboratom o možnostih za ustanovitev rehabilitacijskega centra Gorenjske — z analizo o vračanju zdomcev z začasnega dela v tujini in zaposlovanjem v tujino, — z analizo o sodelovanju med združenim delom in AoMIHT pri poklicnem usmerjanju mladine — s predlogom družbenega dogovora o Štipendijski politiki v SR Sloveniji in k osnutku samoupravnega sporazuma o Stipendiranju. Razen tega so delagati obravnavali Se gradiva za seje skupščin Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in druge zadeve. Pri tem velja omeniti velike težave z udeležbo delegatov na sejah skupščine, saj je bilo v nekaterih občinah vprašanje sklepčnosti stalno prisotno. V Škofji Loki smo. s pomočjo pristojnih občinskih družbenopolitičnih organizacij proti koncu lanskega leta ta problem omilili, v drugih občinah pa moramo doseči še večje zanimanje za probleme zaposlovanja v sami delegatski bazi. Le na ta način bomo dosegli, da o zaposlovanju v širšem smislu odločajo delavci v združenem delu. Izvršilni odbori so izvršilni organi skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje, ki so se v lanskem letu sestali osemkrat, le v Radovljici sta bili dve seji več. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE Skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje na Gorenjskem so na podlagi sklepa sprejetega v decembru 1978 ustanovile enotno strokovno službo. Ta opravlja dela za vse občinske skupnosti in za medoobčinsko skupnost. Medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pa so urejene s posebnim samoupravnim sporazumom, ki so ga sprejeli delegati na skupščinah in delavci delovne skupnosti. Zaradi učinkovitejšega zadovoljevanja potreb delovnih ljudi in občanov je delo organizirano tako, da se operativni posli predvsem s področja zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja opravljajo na sedežu posameznih občinskih skupnosti. Glede na to, da so skupščine skupnosti organizirane enodomno kot organ uporabnikov, strokovna služba opravlja večji del izvajalske funkcije, poleg tega pa še opravila za potrebe samoupravnih organov skupnosti. Za opravljanje vseh nalog je strokovna služba organizirana po skupinah. Za izvedbo programa dela skupnosti in delovne skupnosti je bilo v letu 1979 zaposlenih 38 delavcev z naslednjo izobrazbeno strukturo: 9 (24 odstotkov) z nižjo izobrazbo, 11 (29 odst.) s srednjo, 8 (21 odst.) z višjo, 10 (26 odst.) z visoko izobrazbo. Kljub temu, da smo na podlagi sprejetega programa za leto 1979 predvidevali za izvršitev programa 40 izvajalcev, smo program dela izvršili z 38 izvajalci, kar se je sicer vse leto tudi občutilo zlasti na področju finančno računovodskih opravil. Sele konec leta smo uspeli pridobiti novega delavca za to področje, vendar pa je bil nastop dela možen šele letos. V lanskem letu je en delavec pridobil z izobraževanjem ob delu izobrazbo, ki se je zahtevala za opravljanje del in nalog, ki jih je že opravljal, en delavec pa bo zahtevano izobrazbo pridobil v letu 1980. Ob delu pa se izobražuje tudi več delavcev. Delavski svet delovne skupnosti je imel lani osem sej, na katerih je najpogosteje obravnaval: zadeve v zvezi s sklenitvijo oziroma prenehanjem delovnega razmerja, stanovanjsko problematiko zaposlenih in kadrovsko problematiko zaposlenih; sprejel je pravilnik o LO in DS, ter pravilnik o zaščiti tajnosti podatkov, posredoval pa je v javno razpravo osnutek razvida del in nalog. Poleg delavskega sveta je lani deloval tudi odbor samoupravne delavske kontrole, ki je pripravil več priporočil za zbor delavcev in delavski svet. ANALITIČNO IN PLANSKO PODROČJE Lani je ta dejavnost prevzela vrsto odgovornih nalog, kar je zahtevalo ustrezno prilagajanje izvedbenih postopkov celotnega delovnega programa. Nujna je bila večja usmerjenost k planskim nalogam na področju planiranja razvoja občinskih skupnosti za zaposlovanje, razen tega pa tudi sprotno ugotavljanje in dopolnjevanje strokovnih osnov za planiranje drugih nosilcev planiranja v občinah in medobčinskem prostoru ter opravljanje podobnih nalog za potrebe načrtovanja mreže centrov usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. Tem osnovnim usmeritvam je bilo podrejeno izvajanje klasičnih analitičnih nalog, zato je občasno prihajalo do preoblikovanja prvotno začrtanih nalog ali pa je uporaba delnih rezultatov zaradi nujnosti prehitevala celotno nalogo. Ne glede na to lahko ocenimo izvedbo delovnega programa kot uspešno, saj ni prišlo do bistvenih odstopanj od postavljenih ciljev. Pripravljanje planskih dokumentov je imelo osrednje mesto. Občinske skupnosti za zaposlovanje so nosilci planiranja, zato veljajo zanje obveznosti zakona o sistemu družbenega planiranja. 2e v začetku leta so bili sprejeti sklepi o pripravljanju planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, hkrati z njimi pa tudi delovni program aktivnosti. Pomembnejši dokumenti o nadaljnem delu pa so bile Analize razvojnih možnosti ter Elementi in kazalci za samoupravno sporazumevanje o temeljih plana. Vse je bilo posredovano v javno razpravo in služi kot osnova za pripravo samoupravnih sporazumov. Ob tem je bilo treba spremljati tudi uresničevanje letnih resolucijskih obveznosti občinskih skupnosti za zaposlovanje in pripraviti osnove za resolucije o družbenoekonomskem razvoju za letos. Sodelovanje pri planiranju razvoja drugih nosilcev planiranja ter celotnih družbenopolitičnih skupnosti je postalo lani taradi pripravljanja srednjeročnih planov bolj aktualno, še bolj " viftgi RKupnusei pauairj&kji w iimjiiumiju bmriimu!ij- skih ukrepov. Pripravljanje mnenj o možnostih pokrivanja kadrovskih potreb ob investicijskih projektih, sodelovanje pri pripravljanju strokovnih osnov za Smernice srednjeročnega razvoja občin, sodelovanje pri pripravi izhodišč za usklajevanje planskih dokumentov v medobčinskem prostoru, posredovanje makro-demografskih in kadrovskih podatkov drugim nosilcem planiranja, so le najpomembnejše od izvajanih aktivnosti s tega področja. Omeniti velja tudi sodelovanje pri oblikovanju in izvedbi minimalnih kazalcev »Program potreb po kadrih za obdobje 1981 — 1985«, ki ustvarja informacijsko osnovo za vrsto nadaljnih aktivnosti v razvojnih prizadevanjih. Ob koncu leta, ob nastajanju republiške Resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1980, je postala jasnejša tudi usklajevalna vloga občinskih skupnosti za zaposlovanje pri omejevanju rasti zaposlenosti v resolucijske okvire. To je zahtevalo takojšnjo akcijo za izpeljavo usklajevalnih postopkov. Dela se je bilo mogoče lotiti prav zaradi dolgoletnega spremljanja in analiziranja elementov ponudbe in povpraševanja po delavcih z izdelanim instrumentarijem. Vendar pa ta ni v celoti ustrezen za to nalogo in ga bo treba še izpopolniti. Večina naloge poteka v letošnjem letu. Naloge v zvezi s spremljanjem in analiziranjem ponudbe in povpraševanja po delavcih, ki sicer spadajo med klasične analitične naloge, smo izvedli tudi v tem letu. Nekatere so bile tudi dopolnjene oziroma dodatno preoblikovane z ozirom na potrebe planskih aktivnosti. Elemente kadrovske bilance smo uporabili že v Analizah razvojnih možnosti, razen tega pa pripravili celoten elaborat bilance za letu 1977—197H. Zaradi nujnega usklajevalnega postopka po občinah so bile pripravljene globalne ocene kadrovskih bilanc za leto 1980, ki so osnova nadalj-nemu delu. Popis kratkoročnih potreb po kadrih se je lani pojavljal kar dvakrat in sicer za leto 1979, kjer smo dosegli večjo ažurnost v posredovanju informacij na mesta odločanja, ter za leto 1980, kjer je akcija časovno premaknjena, da bi pravočasno razpolagali z osnovnimi podatki za usklajevanje rasti zaposlenosti, pa tudi za razpise novih Štipendij in učnih mest. Deficitarnost in suficitar-nost poklicev smo raziskali vse do leta 1979 z detajlnejšo kvalf-tativno analizo, tako da so sedaj na voljo rezultati od leta 1971 dalje, kar daje že visoko zanesljivost ugotovitev in se z večjo gotovostjo uporablja za različne namene, predvsem pa kot ena od osnov pri oblikovanju usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. Za te namene je bilo pripravljenih tudi več parcialnih analiz položaja in potreb po poklicih posameznih strok, predvsem za področja, kjer je bilo oblikovanje centrov usmerjenega izobraževanja ali delitev dela med njimi predmet dogovarjanja (kovinska, elektro, gradbena, blagovni promet, gostinstvo). Spremljanje in analiziranje gibanja zaposlovanja ter elementov kadrovske politike se je razširilo na proučevanje celotnega obdobja 1976—78, kar je zahtevala priprava planskih dokumentov. Analiza pojavov v preteklem"W>ledarskem letu je služila za prvo orientacijo pri oblikovanju politike občinskih skupnosti v lanskem letu. Pojave smo spremljali v polletnih informacijah v krajši obliki in z detajlnejšo devetmesečno analizo, ki je s pregledom gibanj do nivoja tozdov ter oceno pojavov do konca leta že nakazovala, kje bo prišlo do bistvenih odstopan j od letnih načrtov ter resolucijskih obveznosti. Največja pomanjkljivost teh nalog pa je prenehanje rednega tromesečnega objavljanja statističnih podatkov, ki je določenemu krogu uporabnikov otežil spremljanje dogajanja na področju zaposlovanja. Pomanjkljivost v tem informacijskem toku. nastalo predvsem iz tehničnih razlogov, moramo letos odpraviti. Rezultate večine nalog, ki so v končni obliki prinesle pismeni izdelek, smo na ustrezen način publicirali in jih posredovali uporabnikom. Pri tem pa nismo mogli biti dosledni, tako da so nekateri elaborati izšli v posebnih Informacijah, drugi pa kot ciklostirano gradivo. Delno smo se vključevali tudi v skupno informativno dejavnost strokovne službe oziroma občinskih skupnosti (Glas, Radio . . .) Preko statističnih nalog kot podlagi analitičnim in planskim nalogam ter posebnega delovnega področja za delovanje informacijskega sistema zaposlovanja je bila tekoče zagotovljena datološka osnova za pretok potrebnih podatkov s tega področja Storjeni pa so bili tudi ukrepi za nadaljne zajemanje kompletnih podatkov na nivoju občin. Obseg dela pri operativno evidenčnih postopkih se je močno povečal ob večji frekvenci pojavov (predvsem potreb po delavcih) in nujnosti obravnave vsega tekočega povpraševanja pri operativnih delavcih. Dodatek temu so predstavljale še tromesečne ročne obdelave realiziranih potreb po kadrih vse do nivoja tozdov, ki so predstavljale osnovo tekočemu spremljanju realizacije letnih napovedi ter časovno premaknjena izvedba akcije LP 80. Nekatere naloge so bile izvedene tudi izven rednega programa (fakultativne), ki so bile deloma že predvidene ob sprejemanju letnega programa, deloma pa so se pokazale med letom kot nujne: — raziskovalna naloga »Rehabilitacijski center za Gorenjsko«, ki služi kot osnova nadaljnim postopkom pri oblikovanju take ustanove, — gradiva za referate o položaju žensk (v okviru akcij SZDL) 2 — sestanki s kadrovskimi delavci v vseh občinah — posebni materiali o zaposlovanju in karovski politiki ter dejavnosti skupnosti za zaposlovanje ter obravnavo DPO občin in regije — Medobčinski svet zveze sindikatov in Občinski komite ZK. Med gradivi velja ppsebej omeniti »Gibanje zaposlenosti in problemi obvladovanja« za obravnavo pri Medobčinskem svetu zveze sindikatov, kjer je reševanje problemov zaposlovanja dobilo tudi obeležje širše družbene akcije. POKLICNO USMERJANJE Cilj poklicnega usmerjanja učencev in odraslih je temeljita in vsestranska priprava na izbiro poklica. Razrešuje se z iskanjem skladnosti med sposobnostmi, znatfjem in motivacijo posameznika na eni strani ter kadrovskimi potrebami združenega dela na drugi strani. Nekatere značilnosti opravljenih nalog poklicnega usmerjanja za področje vseh petih gorenjskih občin so: — šolske svetovalne službe v osnovnih šolah so se okrepile, prav tako tudi naše sodelovanje z njimi 0 — število predavanj za učence osnovnih šol kot tudi za starše otrok je bilo lani v primerjavi z letom poprej približno enako, znatno pa smo povečali število predavanj za učence srednjih šol; ta naloga bo z uvedbo usmerjenega izobraževanja še toliko pomembnejša, saj v srednjih šolah na Gorenjskem ni šolskih svetovalnih služb, obeti za njihov razvoj pa so zaenkrat še pičli — posebej je treba podčrtati naraščajoči obseg individualnega svetovanja in informiranja učencev, saj je takšen nasvet najkvalitetnejši; število svetovalcev z osnovnih šol je poraslo za več kot 40 odstotkov, s srednjih šol za 33 odstotkov, trend pa je treba še nadaljevati ali ga vsaj zadržati — več kot podvojili smo število obravnav težje zaposljivih iskalcev zaposlitve (psihološki izvidi) in sicer s 33 na 73. — na pobudo iz škofjeloške občine smo začeli spodbujati sodelovanje med OZD in šolami pri poklicnem usmerjanju mladine; OZD namreč lahko na najbolj neposreden način prikažejo učencem svet poklicev in dela. Pobuda se najbolj uresničuje v Škofji Loki, Tržiču in Radovljici — po porgramu koordinacijskega odbora pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje smo tesneje sodelovali pri vpisu osmošolcev v srednje šole: tako smo pripravili večino podatkov v osnovni šoli in jih uporabili za delo sprejemnih komisij, v katerih so sodelovali tudi delavci naše strokovne službe; prav tako smo sodelovali pri delu občinskih in regijskega koordinacijskega odbora za usmerjanje vpisa in za njihovo delo pripravili nekatere podatke oziroma analize — na osnovi podatkov in sodelovanja vseh petih občin smo pripravili vrsto analitičnega in študijskega gradiva za področje Gorenjske — za osmošolce smo pripravili publikacijo Poklicev preveč — poklicev premalo, za srednješolce pa Kam na študij in ju razdelili vsem zaključujočim ŠTIPENDIRANJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV •Na Gorenjskem je okoli 4000 štipendistov, kar pa je pod republiškim poprečjem tako po številu kadrovskih kot tudi štipendij iz združenih sredstev. Izrazite pa so razlike med občinami. Pri kadrovskih štipendijah izstopata Jesenice in Kranj, : v ostalih treh občinah pa je delež štipendistov na število zaposlenih dokaj nizek. Pri štipendijah iz združenih sredstev pa daleč prednjači Škofja Loka, sledi pa ji Radovljica, drugje pa je delež spet manjši. Videti je, da so kadrovske in »solidarnostne« štipendije v nasprotnem razmerju, kar dokazujeta Škofja Loka in Radovljica, ne pa tudi Tržič. To je tudi razumljivo, kajti ob pomanjkanju kadrovskih štipendij se učenci in študenti pač zatečejo v sklad združenih sredstev. Vendar pa to vseh razlik ne more pojasniti, saj so v ozadju še drugi dejavniki (zlasti razlike v višini dohodka na družinskega člana, napori za preusmerjanje v kadrovske štipendije itd.) Število štipendistov Titovega sklada je bilo doslej v primerjavi s številom zaposlenih nad republiškim poprečjem, le v občini Škofja Loka in Jesenice, pod poprečjem pa sta bila Tržič in Radovljica, Kranj pa celo zadnji v SRS. Za šolsko leto 1979/80 smo sprožili dokaj široko družbeno akcijo za pridobitev novih kandidatov. Odziv na pobudo je bil sorazmerno dober, saj je iz vseh petih občin prispelo 26 predlogov, od katerih je bila odobrena štipendija 16 kandidatom. Politika preusmerjanja štipendistov iz združenih sredstev v kadrovske štipendije je bila letos izpeljana dokaj dosledno. V kadrovske štipendije smo napotili okoli 500 štipendistov iz združenih sredstev in uspeli v 88 primerih. Javna razprava o predlogu družbenega dogovora o šti-♦ pendijski politiki v SRS in o osnutku samoupravnega sporazuma o štipendiranju je bila v vseh občinah zelo živahna. Izoblikovano je bilo preko 20 pripomb, med katerimi so nekatere tudi ključnega pomena pri štipendiranju. Strokovna služba je po naročilu samoupravnih organov pripravila tudi dve analizi, ki se s praktičnega vidika lotevata določil novih družbenih dokumentov. Zaradi presežka sredstev oziroma zaradi zadostnih rezerv smo v juniju vse podpisnice obvestili, da se začasno preneha združevanje sredstev za Stipendiranje v viSini 0,5 odstotka od1 bruto osebnih dohodkov in sicer z izplačilom OD za mesec junij do decembra 1979. PODROČJE ZAPOSLOVANJA Sem sodijo naloge: posredovanja v zaposlitev, vračanja in v zaposlovanja v tujino, poklicnega usposabljanja in usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb. Posredovanje v zaposlitev je obsegalo vrsto strokovnih in operativnih storitev za posamezne uporabnike — občane in organizacije združenega dela ter detajlnejše delo s posameznimi elementi ponudbe delavcev in povpraševanja po njih. Značilno za gorenjske občine je, da nimajo kake posebne delovne rezerve, saj je tudi zaposlitvena realizacija glede na prijavljene iskalce zaposlitve visoka. Med iskalci zaposlitve je povsod približno polovica žensk, razen v jeseniški občini, kjer jih je 80 odstotkov. Lani je 244 delavcev iskalo premestitev. Najpogostejši vzrok temu je izobraževanje ob delu in želja po enoizmenskem delu, dokončanje šolanja ob delu in iskanje dela, ki ustreza novo pridobljenim znanjem, a tega ne morejo uresničiti v svoji delovni organizaciji, razni konflikti v delovnih sredinah, zaposlitev bliže kraju bivanja itd. Za naše področje je opravljanje te naloge dokaj pomembno, saj s tem nekoliko blažimo razkorak med ponudbo delavcev in potrebami delovnih organizacij. Pri zaposlovanju diplomantov srednjih, višjih in visokih šol ni bilo nobenega zatikanja glede na potrebe združenega dela. Pomoč strokovne službe išče pri iskanju zaposlitve le manjši del diplomantov, ki so se odločili za suficitarne poklice, kot so likovni tehnik, veterinarski tehnik, gimnazijski maturant, prof. francoskega jezika itd. Lani je bilo na Gorenjskem evidentirano 153 diplomantov, od tega se jih je 80 odstotkov zaposlilo s posredovanjem strokovne službe. Okoli 40 odstotkov od skupnega števila prijavljenih iskalcev zaposlitve je težje zaposljivih delavcev, kar je razumljivo pri tako nizki nezaposlenosti. Iskanje zaposlitve za te kategorije iskalcev terja poglobljene predhodne obravnave. Tako je bilo lani predhodno obravnavanih zdravstveno, psihološko, socialno 376 iskalcev zaposlitve. s Od skupnega števila posebno obravnavanih smo zaposlili 168 iskalcev zaposlitve. Delovne organizacije so lani prijavile potrebe po 15.300 delavcih (nadomestne in nove), aktualnih oziroma posredovanih svetovalcem zaposlitve pa je bilo 7200. Pomoč strokovne službe je lani potrebovalo pri iskanju zaposlitve tudi 299 delavcev iz drugih republik. Njihov prihod je spontan, organizirano jih je prišlo le 27 odstotkov. Še vedno se tri četrtine delavcev iz drugih republik zaposluje direktno, le četrtina preko skupnosti za zaposlovanje. Lani je bilo med zaposlenimi delavci iz drugih republik 80 odstotkov nepriučenih in priučenih, 10 odstotkov s poklicno šolo, ostali pa s srednjo in nekaj tudi z višjo izobrazbo. Z delovnimi organizacijami je bilo opravljenih 239 razgovorov predvsem o planiranju potreb po kadrih, spoznavanje aktualnih potreb po kadrih, izvajanje zakonskih obveznosti, izvajanje samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih itd. Z akcijo »strokovno izobraževanje« je bilo zajeto 137 delovnih organizacij. Predvsem je bilo veliko prizadevanja za usposabljanje nezaposlenih delavcev brez temeljne poklicne usposobljenosti, težje zaposljivih delavcev, prekvalifikaciji delavcev itd. Na usposabljanje je bilo napotenih 49 delavcev, sofinancirali pa smo preusposabljanje 78 že zaposlenih delavcev. Strokovna komisija I. stopnje je lani obravnavala 63 kandidatov za usposabljanje in zaposlitev, kar pa je bilo manj, kot je bilo planirano. V bodoče naj bi bilo usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb učinkovitejše, še posebej, ker delovne organizacije kažejo več pripravljenosti za zaposlovanje oseb z zmanjšano sposobnostjo. Zaključena je bila tudi študija o izgradnji rehabilitacijskega centra na Gorenjskem, ki pa ne bo zgrajen v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Lani je imelo pravico do oblik socialne varnosti, kot so denarno nadomestilo, denarna pomoč in zdravstveno varstvo več delavcev. V jeseniški občinski skupnosti za zaposlovanje 63 delavcev, v kranjski skupnosti 3000 delavcev, v radovljiški 131, v škofjeloški 87 delavcev in v tržiški 3 delavci. INFORMATIVNA DEJAVNOST Občinske skupnosti za zaposlovanje in njihove strokovne službe posredujejo tekoče informacije in rezultate strokovnega dela, razen tega pa pripravljajo in posredujejo informativna gradiva tudi za delegatsko odločanje. Prvi del nalog informiranja je omejen na posamezna delovna področja posebej je omeniti objavo dela rezultatov, aktualnih tem in informativno izobraževalnih člankov v Glasu in lokalnih radijskih postaj ter glasilih delovnih organizacij. Pripravljali smo tudi kompletna gradiva za odločanje in delo delegatskih skupščin, kar je bilo tudi v povzetkih objavljeno na delegatski strani časopisov Glas in Železar. 3 Stabilizacijski ukrepi SkusACin« občinskih skupnosti ta zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofj« Loka in Tržič, Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazum*' o oblikovanju štipendijske politike v gorenjskih občinah ter delavci delovne skupnosti strokovne slulbe občinskih skppaosti za zaposlovanje Gorenjske, Kranj so sprejeli stabilizacijske ukrSpe, ki so jim bili za osnovo: -V resolucija I o politiki izvijanja družbenega plana za obdobje 1976-1961 za leto 1960 — dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1900 «i_* "l — zakon a začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sred- — program občinskih skupnosti za zaposlovanje in ukrepi za racionsmarijo sprejeti na sejah skupščin 6. februarja letos. 1. Pri zaposlovanju v najširšem pomenu bo potrebno letos pa tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju še bolj smotrno izkoriščati sredstva namenjena za realizacijo programa. 2e doslej so bila sredstva na zaposlovanju in štipendiranju gospodarno koriščena, ostanki sredstev pa so bili vrnjeni tistim, ki so jih prispevsli. Se bolj si bomo prizadevali tekoče izpolnjevati programirane naloge, tako da sredatva ne bodo ostajala, ampak se sproti porabljala za namene, za katere jih delavci združujejo. Vsekakor pa je treba za že sprejete programe poiskati kar najbolj racionalne oblike in postopke za njihovo realizacijo ter v finančne načrte vpaditi stabilizacijske ukrepe. 2. Ena pomembnih postavk porabe sredstev je socialna varnost nezaposlenih. Na manjšo porabo lahko vplivamo tako: — svetovalci zaposlitve bodo neprestano in predvsem iskali zaposlitev za tiste brezposelne osebe, ki od skupnosti prejemajo denarno nadomestilo, denarno pomoč oziroma, če se zanje plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje za čas brezposelnosti. — podatki kažejo, da je konec lanskega leta in v začetku letošnjega poraslo število upravičencev do denarnega nadomestila - zlasti pri sezonskih delavcih. Situacija se ponavlja iz leta v leto, vedno pa gre za delavce istih delovnih organizacij (GG Bled, Cestno podjetje Kranj. Vodno gospodarstvo Kranj in Tehnik Skofja Loka). Tem organizacijam bomo predu^ali, da tako sezonsko zaposlitev odpravijo oziroma zmanjšajo na najmanjšo mero, saj jim zakon o delovnih razmerjih dopušča tako prerazdelitev delovnega časa za sezonska dela: delavci lahko v določenem delu leta delajo več kot 42 ur na teden, v preostalem delu pa manj od polnega delovnega časa. 3. Sredstva priprave na zaposlitev bodo koriSčena predvsem za zaposlitev tistih težje zaposljivih oseb, ki so prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve. 4. Pri usposabljsnju in zaposlovanju invalidnih oseb bom« glede na stabilizacijske ukrepe poskrbeli za naslednje ukrepe: — pripravili in dodelali bomo programe usposabljanja v OZD in pri zasebnih delodajalcih — pripravili bomo programske zasnove za vključevanje mlajših invalidnih oseb s kombiniranimi motnjami za prehodna usposabljanja v že obstoječih zavodih za usposabljanje oziroma v socialnih zavodih — skrbeli bomo za kontinuirano spremljanie izvajanja usposabljanja posameznih invalidnih oseb oziroma z dodelanim sistemom usposabljanj prispevali k ustreznejšim oblikam usposabljanja in k skrajšanju časovne zahtevnosti usposabljanja — strokovneje so bomo lotili usmerjanja usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb (to je k ocenjevalni dejavnosti), da bi se izognili neuspešnim zaključkom usposabljanja le-teh — zagotovili bomo sprotno evidenco o porabljenih sredstvih za zahteve dejavnosti usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb 5. Pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike bo celotna dejavnost usmerjena v to, da bi kar največje število štipendistov iz združenih sredstev usmerili v kadrovske štipendije. 6. Število sej samoupravnih organov in drugih delovnih teles v skupnostih se mora zmanjšati seveda v okviru programa dela teh organov. Gradivo za odločanje na teh sejah mora biti pripravljeno tako, da bo poraba časa za same seje kar najmanjša. Seje bodo sklicane v času, ki bo kar najmanj posegal v delovni čas prisotnih. 7. Pri delovanju samoupravnih organov v skupnosti za zaposlovanje in štipendiranje bomo poudarili izvrševanje funkcij na prostovoljni osnovi Zato bodo nagrade za opravljeno delo funkcionarjev samoupravnih organov določene največ v višini enkratnega zneska osebnega dohodka v preteklem letu, pri čemer bo osnova za konkretno nagrado seveda opravljeno delo (na osnovi že sprejetega pravilnika o nagrajevanju neprofesionalnih funkcionarjev) 8. Glede na izhodišča resolucije in sklepe skupščin ne moremo letos zaposliti v delovni skupnosti strokovne službe nobenega novega delavca kljub izrazitim težavam pri opravljanju del. Da bo zastavljeni program realiziran, bo treba v mejah možnosti izkoristiti še morebitne notranje rezerve. To bomo dosegli z racionalnejšo organizacijo dels in boljšo izrabo delovnega časa; konkretne rešitve v zvezi s tem sprejmejo organi delovne skupnosti na podlagi ocene dosedanjega stanja do 1. julija letos 9. Materialni stroAki: v skladu z resolucijo se bomo zavzemali tudi za zmanjšanje predvsem tistih materialnih atroškov skupnosti za zaposlovanje, na katere imamo najbolj neposreden vpliv in predstavljajo pomemben delež materialnih atroškov. Stroške za avtorske honorarje m pogodbe o delu bomo znižali pod zakonsko dovoljeno mejo in sicer na 70 odstotkov lanske porabe. Obseg sluftbeaih potovanj je lani ostal v mejah preteklega leta. Predlagamo, da ostanejo stroški na nivoju lanskih, omejili pa bomo prevoze z osebnimi avtomobili na razne sestanke na sedežu skupnosti ali izven nje, kadar vozilo ni polno zasedeno ali ne gre za prevoz večjih količin informativnih materialov. Glede na majhno porabo sredstev za dnevnice v lanskem letu v primerjavi z letom 1978 bomo upoštevali določila zakona z začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev Izplačevali ne bomo zmanjšanih dnevnic. Treba pa je prekiniti izplačila dnevnic delegatom Izvršilnih odborov, ker za to ni nobene osnove. Nočnine bomo izplačevali le na podlagi računa. Članom delovne skupnosti bomo povečali lastno udeležbo pri prevozu na delo z 1 odstotka na 2 odstotka poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Ukinili bomo povračilo stroškov za prevoz na delo z vozili mestnega prometa. Prizadevali si bomo, da stroški za telefon na bodo višji kot lani. Zmanjšali bomo sredstva za reprezentanco in sicer na 80 odstotkov lanske porabe ugotovljene z zaključnim računom. Materialni stroški v ožjem pomenu besede morajo ostati na lanski ravni, skušali pa jih bomo celo zmanjšati z nekaterimi ukrepi: informacije (poročila, analize), ki se pripravljajo v različnih oblikah za različne uporabnike, bomo standardizirali; gradiva za skuprtčine občinskih skupnosti za zaposlovanje bomo organizirali le preko skrajšanih gradiv v Glasu in železarju, torej brez cildostirsnja in razpošiljanja celotnih gradiv delegacijam. Celotna gradiva bodo na voljo v strokovni službi skupnosti, predvidenemu krogu uporabnikov pa bodo poslana s sklepom 10 oziroma skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje; vsi delavci delovne skupnosti bomo gospodarneje koristili delovna sredstva in uvedli večjo osebno odgovornost. Masa sredstev za osebne dohodke se bo povečala za 16 odstotkov. Dinamika rasti osebnih dohodkov pa bo skladna z 12. členom družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu. Izplačevanje sredstev za skupno porabo v letu 1980 ne bo preseglo 13 odstotnega povečanja sredstev glede na izplačila v letu 1979, kar pa ne velja za sredstva stanovanjske izgradnje. Iz tako oblikovanih sredstev se bo predvsem zagotovilo regresiranje prehrane med delom, vendar do največ 560 din mesečno na delavca. Vsa ostala izplačila sklada skupne porabe se izračunajo v okviru dovoljenega porasta sredstev skupne porabe, pri čemer bo posamezne zneske potrebno zmanjšati oziroma izplačati na lanski ravni. Seveda pa je potrebno zaradi novih izhodišč spremeniti samoupravne splošne akte, ki to področje urejajo. Na izvršilnih odborih in drugih organih so .se že oblikovali nekateri predlogi ob obravnavi stabilizacijskega programa? — IO skupščin občinskih skupnosti se pravil6nm sestajajo v občini, za katero delujejo — ukinejo se sejnine delegatom v samoupravnih telesih občinskih skupnosti za zaposlovanje • — neracionalno je večkratno sklicevanje IO zaradi nesklepčnosti, zato naj strokovna služba preko občinske ' konference SZDL prouči obremenjenost in pripravljenost posameznikov za nadaljnje delo v teh organih, ob morebitni preobremenjenosti pa naj konference SZDL predlagajo druge delegate. Glede racionalizacije dela pa so se oblikovali takile predlogi: — strokovna služba naj prouči možnosti racionalizacije pri nekaterih delovnih postopkih, predvsem tehnično finančnega poslovanja. Zato naj se poveže tudi s strokovno službo zdravstvene skupnosti in ugotovi realnost skupne uporabe računalnikih zmogljivosti — delovanje organov medobčinske skupnosti za zaposlovanje, ki je bila sicer ustanovljena hkrati z občinskimi, a lani ni aktivno delovala preko samoupravnih teles, bo neogibno zahtevala dodatno delo strokovne službe. Ker je ta 2e lani poslovala z manjšim številom delavcev od planiranih in ker so naloge neodložljive glede na obveznosti sprejete že leta 1978, naj strokovna služba ne glede na določila stabilizacijskega programa poveča število zaposlenih za enega delavca in to predstavi samoupravnim organom občinskih skupnosti, hkrati pa ga utemelji tudi dejavnikom, ki spremljajo realizacijo resolucijskih obveznosti za to leto. Zaključni račun skupnosti strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Dohodki Prispevek obč. skupn. za zaposlovanje Odhodki 7,470.314 neto OD 4,180.962 boleznine do 30 dni 51.109 davki in prispevki iz OD 1,854.348 prispevki iz dohodka 821.183 za druge namene skupne porabe: — prehrana delavcev 264.000 — regres za letni dopust 149.556 — za druge namene 149.156 562.712 Skupaj odhodki 7/70.314 4 Obrazložitev: OUinike skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, BkoJJa Loka in Trtic imajo sa Jzvrtevanje tvojih programov organizirano skupno strokovno službo. Občinske skupnosti financirajo svoje programe in sicer celotno Ainkcionalno dejavnost in materialne strotke neposredno iz svojih operativnih računov. Sredstva potrebna za oaebne dohodke in aklade za delavce strokovne slutbepa prenašajo na poseben račun strokovne ilulb«. Osebni dohodki delavcev atrokovne službe so se gibali v okvirih dogovorjenih normativov, isto pa velja tudi za akupno porabo. Kranj Akoffa Loka Trtič Skupaj 5,947.793,9$ II 1.4*118 121.414,66 6,464.670,75 POROČILO INVENTURNE KOM{SUE Na 6. redni seji IO skuptčin občinskih skupnosti za zapoaiovanje 26. novembra 1678 je bila imenovana komisija ,k» je imela nalogo, da v skladu s pravilnikom o inventuri popite vse premoženje, s ksterim skupnost za zaposlovanje upravlja. OSNOVNA SRED8TVA Komisija je popissia poslovne prostore v Kranju, Škofji Loki in Trtiču ter ugotovila njihovo sedanjo vrednost, ki po odpisani vrednosti in amortizaciji znata: Na posebnih popisnih listih je komisija popisala vso pissrnitko opremo po poslovnih enotah na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Skof)i Loki in TrtiCu ter ugotovila, da je sedanja vrednost opreme po odbitku amortizacije in odpisane opreme 1,226.666,46 din. Stanje opreme se kosovno ujema z obstoječo evidenco. Zaradi preselitve v nove prostore je bila po sklepu samoupravnih organov in obstojeCem načrtu kupljene tudi ustrezne nova pisarniška oprema v Kranja in deloma tudi na ob-Cinakih enotah. Deloma pa je bila oprema tudi v okviru enot prenesena ali zamenjana. Glede na navedeno je ostalo nekaj stare neuporabne opreme predvsem pisarniškega pohittva. katerega komi-aija predlaga pristojnim samoupravnim organom, da ae od p i te in nadalje odtuji oziroma izroči te uporabno opremo drugi delovni organizaciji oziroma se uniči. Nssedeiu v Kranju se odpite: TERJATVE Skupnost ima eno samo terjatev do OZD in sicer v ritini 6.466,66 din za broturo Usmerjeno izobraževanje na Gorenjskem. Znesek je is leta 1676 in ga je treba izterjati. Drugo terjatev Una skupnost do razveljavljene sodne odločbe oziroma izvrtbe v dobro sodelavke Branke Kapitan ovit v mesku 34.385,66 din. Popis sredstev je bU zaključen 25. januarja 1MO Vrsta opreme Nabavna vred » - Skup Odpisana Odpis 1979 odpisano razni stroji razna oprema oprema oddana v Mladi rod 4.749,55 ' 704.65 46.602.60 1.852.90 704.65 33.4*4.60 2.896.65 2.774JO 10.343.70 4.749.55 704.65 46.602.60 skupaj 52.056.80 36.042.15 16.014.65 52.056.80 Na enoti Jesenice razni stroji razna oprema 7.512.45 467.00 7.512.45 467.00 7.512.45 467.00 skupaj Na enoti Radovljica razni stroji (azna oprema 7.979.45 1.070.80 4.964.65 7.979.45 1.070.80 4.964.65 • 7.979.45 1.070.80 4.964.65 skupaj 6.035,45 6.035.45 6.035.45 Na enoti škofja Loka razni stroji razna oprema 1 23.5,95 7.220.80 1 235.95 7.220.80 s 1.235.95 7.220.80 =?KtJt>A.) 8.456,75 8.456.75 8.456.75 Na enoti Tržič razna oprema 3.104.05 3.104,05 3.104.05 SKUPAJ v Kranju in enotah 77.632.50 61.617.R5 16.014.65 77.632.50 5 Predlog sklepa: 1. Komisija predlaga, da se glede na to obraziotitev sprejme sklep o odpiau in odtujitvi navedene opreme. 2. Ker je oprema predvsem v Kranju pa tudi na ostalih enotah preteino nova, inventurna komisija predlaga, da ae oprema na novo oAtevilči s kovinskimi inventarnimi itevilkami. DROBEN INVENTAR Iz evidence je razvidno, da je bil nabavljen droben inventar v vrednosti 158.344,91 din, dan v uporabo pa za 107.326,19 din. Razlika med nabavno vrednostjo drobenegs inventarja in odpisano vrednostjo drobnega inventarja iz preteklih let je SI.618.02 din in sicer te iz obdobja, ko drobnega inventarja nismo v celoti odpisovali na stro-tke. Ker smo uvedli v letu 1678 in nato v 107» ob nabavi knjitenje celotnega zneaka drobnega inventarja na atrotke. predlagamo samoupravnemu organu SKLEP, da se te neodpisani znesek 31.018,00 din prenese na stroike in s tem zaključi postopno odpisovanje drobnega inventarja. BLAGAJNA Komiaija je ugotovila, da je bil promet v blagajni majhen, blagajnitki dnevnik z dne 31. 13. 1676 pa izkazuje, da je v blagajni 366,00 din kot tudi v glavni knjig?, komiaija pa je enak znesek ugotovila tudi v blagajni. PORTO BLAGAJNA Strokovna slutba odpremlja veliko potte-dele-gatom in delegacijam, zato tudi veliko prometa v porto blagajni. Komisijs je na dan popiaa ugotovila vrednost pottnih znamk v vseh petih enotah v vitini 5.762,85 din. OBVEZNOSTI Komisija ugotavlja, da je na kontih 222 dobaviteljev 26 obveanosti, ki so bile do 12.1. 1660 v celoti poravnane. Obenem ie pri treh dobaviteljih preplatilo v skupnem znesku 6,317,55 din. Zaključni računi občinskih skupnosti za zaposlovanje JESENICE Viri prihodkov v preteklem letu »o bili: prispevek za zapoaiovanje. prenetena sredstva iz preteklega leta ter udeležba na dohodku LB od vlo*eaih sredstev. Prispevek za caposlovaaje je bil glede na plaa realiziran s 75 odstotki, prenetena sredstva iz preteklega leta p« v vitini 63 odstotkov po sklep« skaatčine. razlika pa je bila razporejena v poslovni sklad. Ker potrotnja sredstev ai doeegis vitine pritoka, je skupščina na predlog strokovne slatbe s 1. oktobrom do 31. decembra 1679 prekinila zbiranje prispevka in ns ta način vrnila sredstvs cd rut enem u delu. kar j« bil vsekakor pomemben sklep za racionalizacijo poslovanja. Lani so porabljena sredstva za socialno varnost zaposlenih v jesen i tki občini dosegla 73 odstotkov plaa a. sredstvs namenjena za strokovno usposabljanje nezaposlenih pa so bila porabljena v 82 odstotkih: prav tako je bilo manj. kot je bilo plasirano. porabljenih sredstev namenjenih za zaposlovanje in usposabljanje invalidnih oseb: sredstva as OD in sklade skupne porabe ao bila večja od planiranih za U odstotkov, vendar te vedno v skladu z drutbeno priznanimi normativi. V sredstvih za OD so zajeti tndi OD delavcev, ki delajo v strokovni slutbi ter opravljajo naloge ca vseh pet občinskih skupnosti in to sorazmerno udeietbi občine v medobčinskem prostoru Sredstvs ca materialne strotke za izvrtitev programa ter za skupen program Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS in solidarnostno prelivanje so bila porabljena po planu. Ostanek sredstev 650.311.2fe din se pre-nat« v naalednje leto za iate namene oziroma za realizacijo sklepov, ki jih je sprejela občinska skuptčina ta zapoaiovanje Jesenice. Predlogi IO skuptčini: 1. akuptčina občinakje skupnoati ca zaposlovanje potrjuje zaključni račun občinske skupnosti ca zaposlovanje Jesenice za leto 1676. 2. planirana sredstva rezerve se prenesejo v rezervni sklad 3. planirana sredstva poslovnega sklada ae jrenesejo v poslovni sklad 4. nerazporejena sredstvs se v letu 1680 lahko namensko uporabijo za razreševanje invalidske problemstike ter usposabljanje delavcev. JESENICE PRIHODKI PLAN 79 REALIZ. INDEKS 1/1-31/12-79 Real.'Plan Prispevek za zaposlovanje 4.126.000 3.071.563,40 75 Prenesena sredstva iz 1978 1.352.674 1.264.173.60 93 Solidar medobčinska Drugi prihodki 10.000 136.031.45 1.360 SKUPAJ PRIHODKI: 5.488.674 4.471.768.45 81 - ODHODKI — Socialna varnost nezaposlenih 616.013 447.717,75 73 — Priprava delavcev za zaposlitev 123.900 101.582,85 82 — Usposabljanje in zaposlitev invalidov 957.09« 752.403.85 79 — OD voljenih in imenovanih funkc. 54.870 69.024.50 125 - Delo po pogodbah — 40.296,05 — — Mater. stroAki za delo med skup. 8.850 — — - Mater stroAki za izvrtitev programa 389.400 388.995,65 100 — Za OD in sklade strok, službe 1.190.502 1.321.942,65 111 « — Prisp. zvezi za skup. zad. zap. v SRS 494.538 494.538.0C 100 ' — Obveznosti po samouprav, sporazum 88.500 — — » — Za solidarnosti - medobčinsko 76.200,00 _ — republiAko 124.077 124.077.00 1T)0 - Mater. sfrolkPza delo org. ob skup. 47.000 "4.678.95 10 — Za razpored v rezervo 41.260 - - SKUPAJ ODHODKI 4.136.000 3.821.457.25 92 Razporejeno v posl. sklad po zak- ljučnem računu 88.500 Ostane nerazporejenih sredstev 1 264 174 650.311,20 52 Skupaj odhodki in ostanek sredstev 5.488.674 4.471.768.45 81 KRANJ PRIHODKI PLAN 1979 » _ __ REALIZACIJA INDEKS 1/1-31/12-79 Real./Plan — Prispevek za zaposlovanje 10.065.000 7.951.254,15 79 — Prenesena sredstva iz leta 1978 307.094 102.295,40 33 — Solidar. medobčinska 173.182,15 — Drugi prihodki 50.000 518.109,55 1.036 SKTIPAJ PRIHOnKI 10.J22.094 8.744.841,25 82- ODHODKI SKUPAJ ODHODKI 10.115.000 8.744.841,25 ' 86 Razporejeno v poslovni sklad po zaključnem računu Ostane nerazporejenih sredstev 204.500 102.594 Skupaj odhodki in ostanek sredstev 10.422.094 8.744.841.25 KRANJ Prihodki lani: prispevek za zaposlovanje, prenesena sredstva iz preteklega leta in udeležba na dohodku LB od vloženih sredstev ter refundacija denarnih nadomestil za nezaposlene delavce, ki so to pravico pridobili z zapos litvijo v tujini. Prispevek za zaposlovanje je dosegel 79 odstotkov planiranega, medtem ko so prenešena sredstva iz preteklega ieta bila realizirana v višini 33 odstotkov, razlika pO sklepu skupščine pa je bila razporejena v poslovni sklad. Drugi prihodki so bili znatno preseženi. Potrošnja sredstev v lanskem letu ni dosegala višine pritoka sredstev in se je zato na-tekala rezerva; skupščina je zato na predlog strokovne službe s 1. novembrom do 31. decembra 1979 prekinila zbiranje prispevka in na ta način vrnila sredstva združenemu delu. RADOVLJICA Socialna varnost nezaposlenih je lani presegla za 24 odstotkov sredstva, ki so bila planirana, medtem ko je bilo porabljenih za pripravo delovnih tjudi za zaposlitev le 28 odstotkov planiranih sredstev. Materialni stroški so bili večji za 1 odstotek. Sredstva za skupni program Zveze skupnosti in solidarnostna sredstva so bila v celoti porabljena. Planirana sredstva za OD delavcev strokovne službe pa so bila večja od planiranih za 11 odstotkov. Ostankov sredstev ni. Predlogi IO skupščini: 1. skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje potrjuje zaključni račun občinske skupnosti za zaposlovanje Kranj za leto 1979 PRIHODKI PLAN 1979 REALIZACIJA 1/1 -31/12-79 INDEKS ' Real./Plan — Prispevek za zaposlovanje — Prenesena sredstva iz 1978 leta — Solidar. medobčinska — Drugi prihodki 3 530.000 1.073.422 273.091 -10.000 2.589.890,75 991.922,25 86.031,50 73 92 860 SKUPAJ PRIHODKI 4.886.513 3.667.845.50 . 75 ODHODKI — Socialna varnost nezaposlenih — Priprava delavcev za zaposlitev — Usposabljanje in zaposlov. invalid. — OD voljenih in imen. funkcionarjev — Delo po pogodbah — Mater. stroški za delo med. skup. — Mater. str. za izvršitev programa — Za OD in sklade strok, službe — Prisp. zvezi za skup. zad. zap. v SRS — Obveznosti po samoupr. sporaz. — Za solidarnost - medobčinsko — republiško — Mater, stroški za delo org. ob. skup. — Za razpored v rezervo * 570.500 114.100 881.388 126.790 8.150 358.600 1.096.338 455.422 81.500 114.263 47.000 35.300 1.038.197 29.103 241.445 159.497 93.113 358.321 1.217.382 455.422 8.660 114.263 21.818 182 25 27 125 99 111 100 100 46 SKUPAJ ODHODKI 3.813.091 3.585.285 94 Razporejeno v posl. sklad po zakl juč. računu Ostane nerazporejenih sredstev 81.500 991.922 , 82.560 8 Skupa j odhodki in ostanek sredstev 4.886.513 . 3.667.845 75 2. planirana sredstva rezerve se prenesejo v rezervni sklad 3. planirana sredstva poslovnega sklada se prenesejo v poslovni sklad Sredstva za pripravo delavcev za zaposlitev in usposabljanje in zaposlovanje invalidov pa so bila porabljena le v višini 25 odstotkov od planiranih. Materialni stroški so bili v mejah predvidenih, kar velja tudi za skupni program Zveze skupnosti in republiško solidarnost. Sredstva za OD in sklade v strokovni službi so bila večja od planiranih za 11 odstotkov. Ostanek sredstev je minimalen — 82.560 in se prenaša v naslednje leto. Predlogi IO skupščini: 1. skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje potrjuje zaključni račun občinske skupnosti za zaposlovanje Radovljica 2. planirana sredstva rezerve se prenesejo v rezervni sklad 3. planirana sredstva poslovnega sklada se prenesejo v poslovni sklad 4. nerazporejena sredstva se v letu 1980 lahko namensko porabijo le za socialno varnost nezaposlenih. ŠKOFJA LOKA Prihodki skupnosti so bili: prispevek za zaposlovanje, prenešena sredstva iz preteklega leta, udeležba na dohodke LB za leto 1978 sorazmerno z vlaganjem in deloma od refundacije denarnega nadomestila delavcev, ki so to pravico pridobili z zaposlitvijo v-tujini. Ker je bila poraba sredstev proti koncu leta manjša od pritoka, je skupščina na predlog strokovne službe s 1. novembrom do 31. decembra 1979 prekinila zbiranje prispevka za zaposlovanje in na ta način sredstva vrnila združenem delu. Lani je bilo v tej skupnosti za socialnO varnost (denarno nadomestilo in pomoči ter dodatke in zdravstveno zavarovanje) porabljeno 95 odstotkov planiranih sredstev. Tudi sredstev za pripravo za zaposlitev in usposabljanje in zaposlovanje invalidov je bilo porabljenih le 48 odstotkov planiranih. Materialni stroški so bili tako kot sredstva za skupni program Zveze in republiško solidarnost porabljeni v okviru planiranega. Za osebne dohodke delavcev strokovne službe in skupno porabo je bilo porabljenih za 11 odstotkov sredstev več. Ostanek sredstev — 426.231,50 din se prenaša v naslednje leto in bo uporabljen za namene po sklepih občinske skupnosti za zaposlovanje Šk. Loka. Predlogi IO skupščini: 1. skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje potrjuje zaključni rSčun občinske skupnosti Skofja Loka za leto 1979 2. planirana sredstva poslovnega sklada se prenesejo v poslovni sklad 3. planirana sredstva rezerve se prenesejo v rezervni sklad 4. nerazporejena sredstva se v letu 1980 lahko uporabijo za pripravo delavcev za zaposlitev RADOVLJICA Prihodki skupnosti v preteklem letu: prispevek za zaposlovanje, prenešena sredstva iz preteklega leta, udelžba na dohodku LB od vlaganja v letu 1978 ter reftindacija denarnih nadomestil za nezaposlene delavce, ki so to pravico pridobili pri zaposlovanju v tujini. Ker se je v tretjem trome-sečju natekala rezova sredstev zaradi nitje porabe, je skupščina na predlog strokovnih služb prekinila zbiranje prispevka za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1979. Med odhodki skupnosti so tele značilnosti: plan socialne varnosti je bil presežen za 82 odstotkov. TRŽIČ Prihodki skupnosti so bili: prispevek za zaposlovanje, prenešena sredstva iz preteklega leta in udeležba na dohodku LB od vlaganj v letu 1978. Prispevek za zaposlovanje je dosegel lani 72 odstotkov planiranih prihodkov, prenešena so bila sredstva iz preteklega leta v višini 95 odstotkov, razlika pa je bila razporejena v poslovni sklad. Poraba sredstev je bila tako kot v ostalih občinskih skupnostih -za zaposlovanje v tretjem trome-sečju manjša od dotoka sredstev, zato je skupščina na predlog strokovne službe prekinila zbiranje prispevka za zaposlovanje od 1. oktobra do 31. decembra 1979 in sredstva zato vrnila združenemu delu. V financiranju programa je bilo nekaj značilnosti: za socialno varnost nezaposlenih je bilo porabljenih le 53 odstotkov planiranih sredstev. Nekoliko večja od plana je bila poraba sredstev za pripravo delavcev za zaposlitev. Za usposabljanje in zaposlovanje invalidov je bilo porabljenih 63 odstotkov planiranih, za materialne stroške pa odstotek manj, kot je bilo po planu. Sredstva za program Zveze skupnosti in republiško solidarnost so bila porabljena po planu. OD zaposlenih v strokovni službi pa so bili večji od plana za 11 odstotkov. Ostanek sredstev v višini 347.714.75 din se prenese v naslednje leto za potrebe zaposlovanja v skupnosti za zaposlovanje Tržič. Predlogi IO skupščini 1. skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje potrjuje zaključni račun občinske skupnosti Tržič 2. planirana »redstva za rezervo se prenesejo v rezervni sklad 3. planirana sredstva za poslovni sklad se prenesejo v poslovni sklad 4. nerazporejena sredstva se v letu 1980 namensko porabijo za: socialno varnost nezaposlenih, pripravo delavcev na zaposlitev oziroma za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih dseb. 6 — Socialna varnost nezaposlenih 1.500.490 2.131.034,00 142 — Priprava delavcev za zaposlitev 286.300 212.556,75 74 — Usposabljanje in zaposlitev invalid. 2.211.582 615.802^20 28 — OD voljenih in imen. funkcionar. 126.790 159.497[25 125 — Delo po pogodbah — 93.113,55 - — Mater, stroški za delo med skup. 20.4i>0 — Mater. str. za izvrš. programa 899.800 909.413,95 101 — Za OD in sklade strok, službe 2.750.934 3.054.658,45 111 — Prisp. zvezi za skup. zad. zap. v SRS 1.142.746 1.142.746,00 100 — Obveznosti po samoupr. sporaz. 204.500 135.509^00 66 — Za solidarnost — medobčinsko 537.049 - republiško 286.709 286.709,00 100 — Mater, stroški za delo org. ob skup. 47.000 3.801,10 8 — Za razpored v rezervo____100.650 PRIHODKI PLAN REALIZACIJA 1/1 -31/12-79 1NDBKS Real./Plan — Prispevek za zaposlovanje — Prenesena sredstva iz 1978 leta — Solidarnost medobčinska — Drugi prihodki 3.994, 000 1.577.558 10.000 2.391.302,35 1.490,557,55 91.837,35 60 95 SKUPAJ PRIHODKI 5.581.558 3.973.697.25 71 ODHODKI — Socialna varnost nezaposlenih — Priprava delavcev za zaposlitev — Usposabljanje in za poslov, invalid — OD voljenih in imen. funkcionar. — Delo po pogodbah — Materialni stroški za delo med. skup — Materialni stroški za izvrš. progr — Za OD in sklade skup službe — Prisp. Zvez za skup zad. zap. v SRS — Obveznosti po sam. sporazumu — Za solidarnost — medobčinsko — republiško — Mater, stroški za delo org. ob skup. — Za razpored v rezervo 543.497 121.800 , 940.869 50.330 8.700 382.800 1.170.324 486.156 87.000 121.974 47.000 39.940 513.749.40 58.754.40 498.471.95 63.854,55 37.108.85 380 164.30 1.299,536.85 486.156.00 25.680.00 48.490.00 121.974.00 7.021.20 95 4« 53 125 99 111 100 30 100 15 SKUPAJ ODHODKI 4.004.000 3.547.465.75 89 Razpore jeno v posl. sklad po zakl jučnem računu Ostane nerazporejenih sredstev 87.000 1 490,558 426.231,50 22 Skupaj odhodki in ostanek sredstev 5.581,558 3.973.697.25 71 TR2IC ODHODKI — Socialna varnost nezaposlenih 269.500 143.310.70 53 — Priprava delavcev za zaposlitev 53.900 57.995.05 108 — Usposab. in zaposlitev invalid 416.361 260.825.90 63 — Od voljenih in imen. funkc. 23.870 30.027.60 125 — Delo po pogodbah — 17.529,90 — — Mater stroftki za delo med. skup. 3.850 — Mater. stroški za izvrš. progr. 169.400 168.214,62 99 — Za«0D in sklade strok, službe 517.902 575.082.40 111 - Prisp. zvezi za skup. zad. zaposl. v SRS 215.138 215.138,00 100 — Obveznosti po sam. sporaz. 38 500 — Za solidarnost — medobčinsko 39.832.15 — reDubliško 53.977 53.977.00 100 — Mater, stroški za delo org. ob. skup. 47.000 10,589,85 — Za razpored v rezervo 15.560 SKUPAJ ODHODKI 1.824.958 1.572.523.15 86 Razporejeno v poslov, sklad po 38.500 zaključ. računu 347.714,75 46 Ostane nerazporejenih sredstev 761.854 Skupaj odhodki in ostanek sredstev 2.625.312 1.920.237.90 73 Finančni načrt za leto 1980 OBRAZLOŽITEV Finančni načrti občinskih skupnosti za zaposlovanje temeljijo na sprejetih ter na osnovi stabilizacijskih ukrepov ponovno ocenjenih programih dejavnosti z njihovim vrednotenjem, obravnavale in potrdile pa so jih skuptčine občinskih skupnosti za zaposlovanje na zasedanjih 6. februarja letos. Finančni načrti so podrobnejši razrez vseh razpoložljivih sredstev občinskih skupnosti v tem letu po virih prihodkov ter namenih njihove uporabe oziroma odhodkov. Za razliko od planskih napovedi, kjer je osnova le vrednotenje načrtovanih nalog, so sem vključeni ie tudi rezultati zaključnih računov z informacijami o dejanski porabi sredstev za posamezne namene, morebitnih ostankih ter pričakovanih drugih prihodkih, kar bo skupaj s planskimi ocenami tekočega leta razpoložljiva sredstva za delovanje občinskih in medobčinskih skupnosti. Posledica ukinitve zbiranja prispevka v zadnjih mesecih leta 1979 pomeni, da niamo imeli v nobeni skupnsti presežkov nad planiranimi sredstvi, pač pa se je realizacija gibala med 60 in 70 odstotki. Ostanki sredstev po občinah Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič so minimalni, po sklepih IO pa preneseni za usposabljanje delavcev ter socialno varnost. Sredstva so torej prenesena strogo namensko za funkcionalno dejavnost. V Kranju r-etsnkov nI Občinska skupnost za zaposlovanje Jeaenice PRIHODKI PLAN 1980 — preneiena sredstva iz leta 1979 650,311 — prispevek za zaposlovanje 424,000 — medobčinska solidarnost 76,200 — drugi prihodki 120.000 Skupaj prihodki v letu 1980 5.370.511 ODHODKI — socialna varnost nezaposlenih 550.000 — priprava delavcev za zaposlitev 213,751 — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb 516,000 — OD imenovanih in voljenih funkcionarjev 127,000 — materialni stroški za delo medobčin. skupnosti 18,000 — materialni stroiki za izvr*. programa 463,000 — za OD delav. strokovne službe 1 433,400 — za sklad skupne porabe 99.600 — za skupni program Zveze skupnosti 587,000 — obvez, po samoupravnih sporazumih 36,000 — za solidarnost: — medobčinsko 556,000 — republiško — — mater, stroški za delo org. občinske skupnosti 44.250 — za razpored v rezervo — — invalid delavnico in usposabljanje delavcev 726,510 Skupaj odhodki 5.370,511 Ostanek nerazporejenih sredstev Skupaj odhodki in ostanek Občinska skupnost za zaposlovanje Kranj PRIHODKI PLAN 1980 V načrtovanju odhodkov smo praviloma upoštevali programska izhodiSčs razen v primerih, ko je pritlo v realizaciji leta 1979 do pomembnih odstopanj od pričakovanj in je treba v letu 1980 nameniti uatrezns sredstva za pokrivanje nastajajočih potreb. V vseh občinah je pritlo do sprememb v načrto-vanju solidarnosti, ker se je v zadnjem času pojavil nov predlog izračuna za Slovenijo, ki bo v obravnavi na skuptčini Zveze 26. marca letos. Nekaj sprememb v tej postsvki je povzročilo prelivanje sredstev med občinami ob koncu lanskega leta, za katerega pa so že sklepi o poravnavanju v letošnjem letu. Sredstva za socialno varnost smo v občinah skutsli zagotoviti tako, kot katejo gibanja upravičencev oziroma porabljenih sredstev v preteklem obdobju ter pričakovanja za to leto. Po občinah so precejtnje razlike, ki jih povzroča tudi gospodarska struktura družbeno ekonomskega prostora z značilnostmi v zaposlovanju (Radovljica npr. precej sezonskega dela, ki daje motnost uveljav-ljsnjs pravic v mrtvem obdobju). Velik obseg planiranih sredstev za socialno varnost zahteva nekoliko manjte motnosti financiranja usposabljanja delavcev, če hočemo s sredstvi ob istih izhodiščih planiranja v letu 1980 pokriti te ostale namene porabe. Le malo odstopa načrtovanje •redr.tev za nsposablianie »»»lavrev na Jssenicah — prenesena sredstva iz leta 1979 — — prispevek za zaposlovanje 13.075.000 — republiška solidarnost 141.000 — drugi prihodki 500.000 Skupaj prihodki v letu 1980 13.716.000 ODHODKI — socialna varnost nezaposlenih 2.500.000 — priprava delavcev za zaposlitev 1.901.568 — usposabljanje in zaposlovanje invalidov 2.631.000 — OD imenov. in voljenih funkcionarjev 293.000 - materialni stročki za delo med. skupnosti 40.000 — materialni stroiki za izvrš. programa 1.082.000 — za OD delav. strokovne sluibe 3.313.000 — za sklad skupne porabe 230.000 — za skupni program Zveze skupnosti 1.370.000 — obvez, po samouprav. sporazumih 80.000 — za solidarnost: — medobčinsko 173.182 — republiško - - mater, stroiki za delo org. občin. skupnosti 102.250 — za razpored v rezervo Skupaj odhodki Ostanek nerazporejenih sredstev SVim» i Ji. ot^copV 13.716.000 PR'HODKI_PLAN 79 - Prispevek za zaposlovanje 1.556.000 1.117.742.25 72 - Prenesena sredstva iz 1978 leta 800.354 761.854.95 95 - Solidar. medobčinska 263.958 - Drugi prihodki 5.000 40.640.70 813 SKUPAJ PRIHODKI 2.625.312 1.920.237.90 73 k)*r pa se bo del t« '■ti pokrivati tudi is Mlankov »reditcv. Sredstva za uapoaabl janje in zaposlovanje invalidov so v vseh občinah predvidena v vitini programskih oanov, ki omogočajo relativno enako uresničevanje po občinah. Osnova pa je aeveda velikost občin in ■ tem povezana populacija invalidnih oaeb. Tudi pri vseh ostalih namenih porabe sredstev v finančnih načrtih je upoštevana sorazmerna udeletba občin v gorenjskem prostoru. Masa sredstev za materialne stroške je glede na porabo v preteklem letu povečana za 19 odstotkov. Masa predvidena za OD delavcev strokovne sluibe ter drugih vrst OD je večja za 16 odstotkov. Sredstva skupne porabe pa so planirana v vitini porasta 13 odstotkov. Osnova načrtovanja sredstev za OD in skupno porabo je drulbeni dogovor o usmerjanju dohodka v letu 1980. „«. OUBJIUUId V 1'HHVJ, PHIHODkf PLAN I9SO PRIHODKI plan 1960 prihodki PLAN ISWO — prenesena sredstva iz leta 1979 347.715 — prispevek za zaposlovanje 1.806.000 — medobčinska solidarnost 39.832 — drugi prihodki 35.000 Skupaj prihodki v letu 1980 2.227.547 ODHODKI_ — socialna varnost nezaposlenih 220.000 — priprava delavcev za zaposlitev 295.930 — usposabljanje in zaposlovanje invalidov 380.000 — OD imenov. in volj. funkcionarjev 55.167 — material, stroški za delo med. skupnosti 8.000 — material. stroSki za izvrš. programa 200.200 — za OD delav. strokovne službe 624.000 — za sklad skupne porabe 43.000 — za skupni program Zveze skupnosti 210.000 — obvez, po samoupravnih sporazumih 16.000 — za solidarnost: - medobčinsko 156.000 — republiško — — materialni stroški za delo org. občin. skup. 19.250 — za razpored v rezervo — Skupaj odhodki 2.227.547 Ostanek nerazpor. sredstev Skupaj odhodki in ostanek Finančni načrt sredstev za OD in sklada delavcev strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Višina sredstev se predvideva v okviru resolucijskih izhodišč glede na realizacijo v preteklem letu. Realizaci ja 79 Plan 80 indeks dohodek čisti dohodek del čist. doh. za OD in skupna poraba za stan. gradnjo za topli obrok za regres za let. d op. za druge namene Skupaj skupna poraba Prispevki iz dohodka SKUPAJ V primerjavi s preteklim letom planiramo porast dohodka za 15 odstotkov. Sredstva za OD z davki in prispevki ter prispevki iz dohodka pa za 16 odstotkov. Sredstva skupne porabe bodo višja za 10 odstotkov, skupna masa za OD in šklade pa se poveča za 15 odstotkov. Glede na dodatni predlog k stabilizacijskemu programu, ki predvideva dodatnega delavca za pokrivanje delovnih nalog, katerih obseg se povečuje z začetkom delovanja Medobčinske skupnosti, povečujemo plan sredstev v višini potreb za enega delavca. Medobčinska skupnost za zaposlovanje je bila ustanovljena že v letu 1978 hkrati z občinskimi skupnostmi, vendar so se samoupravni organi konstituirali šele proti koncu 1979, tako da bo do njenega dejanskega funkcioniranja prišlo šele v letu 1980. Naloge, ki jih bo v zvezi s tem treba opravljati, pomenijo torej uresničitev obveznosti, ki ima izjemen položaj tudi glede na stabilizacijska predvidevanja. Za uresničitev tega je potrebnih dodatnih 157.000,00 din za leto 1980 poleg mase predvidene v predlaganem finančnem načrtu. Nova zaposlitev bi povzročila povečanje mase za OD od 15 na 18 odstotkov. Za skupno porabo pa od 10 na 12,5 odstotka. V planu predviden dohodek bi sc v primerjavi z realizacijo v preteklem letu povečal od 15 na 17 odstotkov. Gorenjska dobi solidarnost Izvršilni odbor skupščine Zveze skupuosti za zaposlovanje je poslal v razpravo nov izračun za zbiranje sredstev solidarnosti za pravice med začasno brezposelnostjo, kar bo skupščina Zveze skupnosti sprejela na svoji seji 26. marca letos. Na podlagi podatkov o porabljenih sredstvih skupnosti za zaposlovanje za socialno varnost v lanskem letu je bila namreč ugotovljena zelo različna poraba sredstev za socialno varnost v občinskih skupnostih glede na planirana sredstva. Tudi čas uživanja denarnih dajatev je bil v posameznih 7,470.314,75 8.595.650 115 7,222,769,60 8.378.412 116 6.086.419.30 7,060.246 116 573.638,10 648.211 113 264.000,00 298.320 113 149.556,00 168.998 113 149.156,20 133.040 89 1.136.350.30 1,248.569 110 247.545,15 287.150 116 7.470.314.75 8.595.965 115 občinskih skupnostih zelo različen. Zato je treba poiskati še dodatne kriterije, poleg že objavljenih za razdeliev sredstev solidarnosti na osnovi odstotnih deležev po številu dejansko brezposelnih v letu 1979. Zato IO predlaga nov predlog, ki upošteva kot izhodišče potrebe skupnosti za zaposlovanje v višini 60 milijonov din, kar je bilo tudi osnova pri vseh ostalih izračunih; vendar pa novi predlog temelji na dejanski porabi sredstev za socialno varnost v letu 1979 povečani za 16 odstotkov, povečano še za namensko rezervo v višini 4,096 odstotka, ali 20,096 odstotka povečana poraba, to pa pomeni dogovorjeni znesek planirane porabe v višini 60 milijonov din. Rezervna sredstva pa se uporabijo le, če občinske skupnosti za zaposlovanje z oblikovanimi in dobljenimi sredstvi solidarnosti ne morejo kriti izdatkov za socialno varnost nezaposlenih. Po tem izračunu sredstev solidarnosti prejmejo občinske skupnosti za zaposlovanje Gorenjske iz republiške solidarnosti 323 tisoč din v letošnjem letu. Pripombe in predlogi (na gradivo za 6. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS) Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske in predsedniki občinskih skupnosti predlagajo IO in skupščinam skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Skof-ja Loka in Tržič, da sprejmejo naslednje pripombe in predloge na gradivo za 6. sejo skupščine skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Razen tega naj omenjene skupščine zadolže delegate, ki se bodo 6. seje udeležili, da pripombe in predloge na gradivo posredujejo skupščini. 1. Na predlog zaposlitvene bilance (3. točka dnevnega reda) imamo naslednjo pripombo: Premog bilance zaposlovanja v SR Sloveniji za leto 1980 je predvsem teoretična konstukcija, ki kaže, kaj bi bilo, če bi v praksi dosledno uveljavljali resolucijske zahteve. Za usklajevanje zaposlovanja med temeljnimi nosilci v občinah pa je kot material neuporaben, ker ne more biti dovolj konkreten; ima torej le informativni značaj. Pripravljanje usklajevalnih bilanc v občinskem prostoru pa mora biti dosti bolj konkretno in uporabno za OZD, da jih potem tudi zavezuje in tvori osnovo za spremembe njihovih prvotnih kadrovskih planov. 2. Na oceno uresničevanja določil samoupravnih sporazumov (4. točka dnevnega reda) predlagamo naslednje dopolnitve sklepov: Ze sprejeti samoupravni sporazumi naj se dopolnijo z določbami o sankcijah. Določila samoupravnih sporazumov naj se vnesejo v interne akte OZD in delovnih skupnosti. OZD in delovne skupnosti, ki niso podpisale samoupravnih sporazumov ali jih ne izvajajo ne bi smele zaposlovati novih delavcev. Strokovna služba zveze skupnosti naj skupaj s strokovnimi službami občinskih skupnosti izdela enotne kriterije za spremljanje izvajanja sporazumov. 3. Pri poslovniku/^. tč. dnev. reda) predlagamo, da se obdela usklajevalni postopek. 4. Na programsko usmeritev skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije za leto 1980 (6.a točka) so bile že dane pismene pripombe od občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske. Omenimo, da so bile pripombe toliko tehtne, da bi kazalo z njimi obogateti programsko usmeritev. 5. Povzetek programa skupnih nalog Zveze skupnosti (točka 6 b) je z vsebinskega stališča zaenkrat sprejemljiv, vendar bo treba v končni fazi — takrat, ko bo program v celoti — nekatere stvari tudi posodobiti in dopolniti. Tu mislimo na zaposlovanje in poklicno usmerjanje. Pri zaposlovanju bo potrebno razmisliti o tem, da se bo po predvidevanjih povečala nezaposlenost, če je smotrno še vedno namenjati 200 milijonov starih din za oglase v časopisih. Pri poklicnem usmerjanju pa bo potrebno bolj tenkočutno uvajati poklicno usmerjanje v usmerjeno izobraževanje in obratno. Pri poklicnem usmerjanju je potrebno vsebino finančnega načrta posodobiti. Vsebina ne upošteva usmerjenega izobraževanja. Seveda, če ni vsebina v konceptih izvedbe nalog te aktualizirana, ostalo pa je stara metodologija. V tem primeru pa naj se spremenijo naslovi. Poleg tega predlagamo, da tudi skupščine in strokovna služba izdelata stabilizacijski program. 6. K samoupravnemu sporazumu o solidarnostnem in vzajemnem združevanju sredstev (9. toč.) predlagamo dopolnitve:' - V 17. čl. se doda nov odstevek: Neporabljena sredstva za realizacijo vzajemnega programa, če ne bodo porabljena, se vrnejo občinskim skupnostim za zaposlovanje. - V 22. čl. predlagamo spremembe: V 3. odstavku naj se zamenja »najmanj polovica« z najmanj 15 občinskih skupnosti za zaposlovanje. Poleg tega menimo, da za to ni potrebno imenovati posebne komisije, pač pa naj to opravi odbor podpisnikov, ki naj ima tudi to pravico, da spremembe in dopolnitve sporazuma lahko predlaga brez podpore 15 občinskih skupnosti ca zaposlovanje. 7. Pri združevanju sredstev sa potrebe solidarnosti Gorenjska podpira 9. varianto. 8. Sprejemamo zaključni račun (7. toč. dnevne, ga reda) — prenešena sredstva iz leta 1979 82.560 — prispevek za zaposlovanje 4.176.000 — republiška solidarnost 323.000 — medobčinska solidarnost £660 — drugi prihodki 80.000 Skupaj prihodki v letu 1980 4.661.560 ODHODKI — socialna varnost nezaposlenih 1.500.000 — priprava delavcev za zaposlitev 380.340 — usposabljanje in zaposlovanje invalid. 391.370 — OD imenov. in volj. funkcionarjev 116.700 — materialni stroški za delo med. skup. 17.000 — materialni stroški za izvrš. programa 426.400 — za OD delav. strokovne službe 1.320.000 — za sklad skupne porabe 92.000 — za skupni program Zveze skupnosti' 342.000 — obvez, po samoupravnih sporazumih 34.000 — za solidarnost: — medobčinsko — — republiško — — materialni stroš. za delo org. občin. skup. 40.750 — za razpored v rezervo — Skupaj odhodki 4.661.560 f Ostanek nerazpor. sredstev ♦ Skupaj odhodki in ostanek — prenešena sredstva iz leta 1979 426.231 — prispevek za zaposlovanje 4.633.000 — medobčinska solidarnost 48.490 — drugi prihodki 85.000 Skupaj prihodki v letu 1980 5.195.721 ODHODKI — socialna varnost nezaposlenih 680.000 — priprava delavcev za zaposlitev 410.163 — usposabljanje in zaposlov. invalidov 910.000 — OD imenov. in*volj. funkcionarjev 124.663 — materialni stroški za delo tned.skup. 17.000 — materialni stroški za izvra. programa 452.395 — za OD delav. strokovne službe 1.410.000 — za sklad skup. porabe 98.000 — za skupni program Zveze skupnosti 597.000 — obvez, po samouprav, sporazumih 34.000 — za solidarnost: - medobčinsko 419.000 — republiško — — mater, stroški za delo org. obč. skup. 43.500 — za razpored v rezervo Skupaj odhodki 5.195.721 Ostanek nerazpor. sredstev Skupaj odhodki in ostanek Problem cerkljanskih lovcev Za lovišče ni možnosti Ker za zdaj ni možnosti za dodelitev lovišča lovski družini Cerklje, le-ta ne more več ^obstaja-ti, (lani pa bodo imeli možnost vključiti se v so-tednje lovske družine — Pobuda za boljše sodelovanje s Kozorogom Inaj - Aprila leta 1967 je bila 0Un ovijen a Lovska družina Cer-in od takrat dalje so bili vsi upori cerkljanskih lovcev usmerjeni; pridobitvi svojega loviSča. Mož-•M m videli v pridobitvi dela irdi* gojitvenega zavoda Kozorog, «adar so bila prizadevanja neuspeš-ta Kranjska občinska skupščina in ajeoi organi so se vključevali v nzrtfevanje te problematike, ven-»rsobile možnosti za cerkljanjsko urite minimalne. Na kranjsko pxiroćje posega šest lovskih družin t uvod Kozorog in enemu od njih b bilo treba odvzeti del loviSč^ Še njbliija je bila možnost, da bi lobili Cerkljani manjSi del lovišča Kozoroga in dela lovišča kamniških družin Komenda in Stahovica, ki posegata na območje kranjske občine. Delavci Kozoroga so na referendumu zavrnili to možnost in prizadevanja so padla v vodo! Cerkljanski lovci so svojo zahtevo utemeljevali tudi s tem, da Kozorog z loviščem ne gospodari dobro, da ni ustreznega odstrela, da divjad skupaj s fazani povzroča škodo in da imajo lovci Kozoroga neprimeren odnos do kmetov. Decembra lani je bil v Cerkljah sestanek predstavnikov sedmih kranjskih skupnosti z območja Cerklej, družbenopolitičnih organizacij, občinske konference SZDL Kranj, Zivinorejskoveteri^ • narskega zavoda, kmetijskozemlji-ške skupnosti in kmetijske zadruge. Mlekovod bohinjskih planšarje^ Od planine Praprotnica do planine Uskovnica naj bi že letos zgradili mlekovod — Boljša kvaliteta mleka — Načrti tudi za iizgradnjo mlekovo-da Gorjuše — Srednja vas Maj« vas v Bohinju — Pn Godtrsko kmetijski zadrugi Sred-iji vas v Bohinju so že pripravili za gradnjo mlekovoda od pla-m Praprotnica do Uskovnice. Kkkovod bo povezoval obe bohinj-fc planini in bo dolg 1150 metrov, faj m> se odločili zato, ker na vsaki pfenini namolzejo premalo mleka fcevno. da bi ga lahko racionalno p^eiovali v sir. Na vsaki planini »tmobejo le 250 litrov, vsaj 400 li-W pa bi ga morali imeti, da bi ijjiio racionalno izdelovali sir. Ra-^ tiga pa planšarstvo ni prav nič ijivo in le težko zaposlijo delav-ff It, bi delali na planinah. V Bohi-k s planšarstvom ukvarjajo dolini, ki pa so vsi že starejši. Od Praprotnice do Uskovnice v/jo tako vkopali v zemljo posebne w po njih pa bo nenehno tekla vo-t, Qb določenem času bodo na Pra- rijjjcj »pustili v cevi mleko, ki ga lirarju na Uskovnici napovedal pttfcen zamašek iz penaste gume. iiakdnji zamašek bodo spustili po -M tedaj, ko bo odteklo vse mleti po ceveh pa bo do sirarja prišla sati posebna epruveta, v kateri bo Vtovnica o oddanem mleku. Si Praprotnici bo torej zbiralnica »itb, molzni stroj, polnilni stroj, t) Uskovnici pa sirarna. Na obeh ittninah je dovolj vode, da bodo cent ithko čistili, z okoli 500 litri mleka p Mo lahko delali zares kvaliteten tomki sir. V sirarni bodo hlebci m od 40 do 50 kilogramov, ki jih //topotem vozili v dolino. Bohinjci so si ogledali podoben ■fckovod v Kobaridu, ki pa je dolg ur pet kilometrov. Primorci ugo-irtjijo, da je mleko po mlekovodu rJ^ kvalitete, saj se pri običajnem /»»portu mleko hladi in segreva, w»h*m ko teče po mlekovodu pri toifii temperaturi. Poseben mleko-M uj bi v prihodnosti zgradili tudi in s Koprivnika in ga pripeki do sirarne v Srednji vasi. Ta mlekovod je precejšnja naložba, ki jo bodo le težko zmogli v naslednjih nekaj letih, vendar so se vseeno odločili in že pripravljajo načrte. Na Gorjušah in na Koprivniku oddajo največ mleka dnevno, transport pa predstavlja precejšnje težave in velike stroške. Pri bohinjski kmetijski zadrugi so se na gradnjo krajšega mlekovoda na Praprotnici in na Uskovnici dobro, pripravili, saj so tri leta urejali pašnik in planino na Praprotnici ter pridobili 25 hektarov novih pašnikov. Za preureditev planine so porabili 460.000 dinarjev, letos jih bodo Se 300.000 dinarjev. Na obeh planinah, ki sta med najlepšimi v bohinjski dolini, naj bi se paslo vedno več živine, ne le iz Srednje vasi, temveč tudi iz drugih bohinjskih vasi. Mlekovod, ki naj bi ga zgradili že do letošnjega poletja, bo veljal po predračunu 270.000 dinarjev. Ce upoštevajo še podražitve in dodatne nepredvidene stroške ne bi smel veljati več kot 400.000 dinarjev. D. Sedej Povod je bila pobuda, da se cerkljanska družina zbriše iz registra, ker nima lovišča. Zbor je to zavrnil in ponovno soglašal s predlogom, da bi bila rešitev dogovor s Kozorogom o odstopu dela lovišča. Medtem je republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ponovno prdlagal izbris LD Cerklje iz registra društev, ker nima lovišča, skupnost organizacij združenega dela za varstvo in gojitev divjadi, lovstvo in ribištvo pa je cerkljanske lovce prijavila kranjskemu temeljnemu tožilstvu zaradi nezakonitega nošenja orožja. Lovska zveza za Gorenjsko je sklenila LD Cerklje takoj sprejeti v članstvo, če bi pridobila lovišče. Če pa bo družina brisana iz registra, pa bo omogočila včlanjenje lovcev iz Cerkelj v druge družine kranjske občine. Tožilstvo lovcev zaradi nošenja orožja ne po preganjalo in ga bodo lahko imeli do preteka veljavnosti dovoljenj. Potem te pravice ne bodo več imeli, če bo družina brisana in lovci ne bodo člani nobene od lovskih organizacij. Konec februarja je bil v Cerklj&h ponoven sestanek, na katerem so ugotovili, da možnosti za dodelitev lovišča sedaj ni, prav tako pa tudi ne pogojev za obstoj družine. Cerkljanski lovci naj se včlanijo v druge družine, zboljšati pa je treba sodelovanje s Kozorogom na raven izpred nekaj let, kar bi zagotavljalo tudi cerkljanjskim lovcem možnost lova v lovišču Kozoroga. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je v sredo ugotovil, da so bile izkoriščene vse možnosti, da bi LD Cerklje dobila lovišče, vendar poskusi niso uspeli. Če bo na osnovi ukrepov pristojnih organov družina razpuščena, naj se cerkljanski lovci včlanijo v druge družine, ki delujejo na območju kranjske občine, le te pa naj utrdijo sodelovanje s Kozorogom. Člani izvršnega sveta so tudi pozvali Zavod za gojitev divjadi Kozorog, fiaj pri gospodarjenju v lovišču bolj upošteva interese kmetijstva in varuje posevke pred divjadjo in fazani. Boljši mora biti odnos do kmetov in vračanje škode. To je problem širših razsežnosti, ki se ga ne kaže lotevati le na tem območju, temveč v občini in republiki nasploh Vsekakor pa je treba pri prihodnjem urejevanju lovnih območij v Sloveniji upoštevati tudi željo Cerklja-nov, da bi končno le dobili svoje lovišče. Za zdaj pa je predlagana rešitev najboljše po sodbi pristojnih organov in organizacij!, J. Košnjek Bohinj — V temeljni organizaciji združenega dela Alpetour — Hoteli Bohinj ocenjujejo, da je bila letošnja zimska sezona boljša od lanske. Realizacijo januarja in februarja so presegli za 30 odstotkov v primerjavi z letom prej in za 7 odstotkov presegli plan. Bohinjske hotele, ki so v lasti Alpetoura, je obiskalo več tujih gostov kot lani, med njimi pa so prevladovali Švedi in Madžari. Tako je bilo januarja na obisku v Bohinju ' več kot 12.000 domačih in več kot n,ia kn; Q3 tozd ralofba jrvi slovenski knjižni klub svet knjige 61000 ljubljana titova 3. vabi k sodelovanju vse rednih založniških poverjenikov za LJUBLJANO jn OKOLICO Kot poverjenik kluba botl« otoMkoval. ljubitelje knpge |ih se/nan(ali tkn).Jnim programom in s klubskimi ugodnos.mi ter |ih včlanievali 1» jhMoo delo boste preiemali dober osebni dohodek Pogodi - srednieiolska izobrazba leto dni *otcij /a medsebojna delovna razmerja TOZD založba Mladinska knjiga Titova 3 6 1 OOO Ljubljana 0 i«Ju vas bomo obvestili v 8 dneh po sklepu odbora Oglasite se lahko tudi osebno Naš naslov je Svat knjige. Nszorjevs 6. Ljubljana tat (OSt) 20 457 sli 20 783 ali 27 732 2.000 tujih gostov, največ v hotelu Zlatorog, ki je visoke B kategorije. V temeljni organizaciji združenega dela Alpetour v Bohinju se zavedajo, da bi lahko privabili več gostov, ko bi razpolagali z objekti višjih kategorij, kajti že dolgo časa opažajo, da je današnji gost zahteven in se domala vedno odloča za visoke in višje hotelske kategorije. Vse bolj pomembna pa je tudi pripadajoča turistična infrastruktura, kajti gost si ne želi le miru in počitka, temveč tudi aktivne športne rekreacije. Bohinj ima sicer odlično zaledje s smučarskim središčem na .Voglu in na Kobli, to pa je domala tudi vse, kar lahko ponudi. Ob ho-telu Zlatorog so zaradi pomanjkanja denarja morali opustiti misel na izgradnjo tenis igrišč, v Bohinju ni trim steze, opaziti je mrtvilo. Vse pobude in ideje ostajajo na papirju, kajti denarja ni; hotel Jezero so zaprli po potresu in še danes je zaprt, občasno pa so zaprti tudi nekateri hoteli, saj je vzdrževanje praznega hotela izredno drago. Alpetour, ki ima bohinjske hotele tja do maja že več ali manj zasedene, si prizadeva, da bi s svojo ponudbo prodrl predvsem na severnonem-ško tržišče in v Bohinj pripeljal več tujih gostov. Kljub težavam delovne organizacije — primanjkuje jim kvalificiranega kadra, v šolskem centru imajo 16 učencev, od tega 12 iz drugih republik - in kljub nezadovoljivi turistični infrastrukturi je Bohinj vendarle vabljiv. Ob konkurenčnih denah in nasploh ob boljši ponudbi naj bi Bohinj obiskalo še več gostov, predvsem tujih. Vendar pa se je treba zavedati, da se bodo napori delovne organizacije bogato obrestovali šele tedaj, ko bo Bohinj dobil več hotelskih zmogljivosti ustreznih kvalitet. D. Sedej Gibalna lakota Življenje ohranjujemo in podaljšujemo s prehranjevanjem in gibanjem,. Kakor je več vrst lakote, da bi človel zadostil potrebe organizma po določenih snoveh, tako je vrsta odtenkov tudi v gibalni lakoti. Nekdo čuti lakoto po teku, drugi po plavanju ali po žo-ganju, ta bi si želel krajSega izleta ipd. Prehranjevalne in gibalne navade kaj kmalu pridobivamo. Te morajo ustrezati potrebam organizma in načinu dela. Tako kot je zdrava prehrana pomembna v obodbju rasti in dozorevanja, je pomembna tudi izdatna gibalna dejavnost. Ustreznim obrokom hrane morajo slediti tudi primerni »obroki« gibanja v obliki iger, sistematične vadbe Športnega in razvedrilnega treniranja. Gre za ohranjevanje naravnega občutka lakote po hrani, ki je bolj izrazit v gospodarsko nerazvitem in večkratnem lačnem svetu, medtem ko se v siti ali celo presaditi porabniški družbi spreminja v izbirčnost. Gibalna lakota ohranjuje potrebo po gibanju, okrepi nagibe, ti pa nas vodijo k tisti gibalni aktivnosti, ki nam je najljubša. Ta se navadno prilega značaju človeka, poklicu, načinu dela, ^polu in življenjskim obdobjem. Gibalna slast se druži z znanjem in ritmom. Oboje pa se kaže v nekaki gibalni poeziji, tako očitni pri krožnih oblikah gibanja, pa tudi pri Sportno-tehničnih panogah. Ko obvladamo Športne tehnike, jih radi ponavljamo. Akrobat uživa v premetih in prevratih. Ne- od vsepovsod komu so ljubSa naprezanja v stojah, prednosih in zgibih. Mladenič, ki se ogreva za mornarski poklic, najraje pleza po vrveh. Mlada dekleta rada preskakujejo kolebnico ali se žogajo. Gibalne potrebe se iz ene aktivnosti preusmerijo k drugi. Ko plavalec preneha s tekmovanjem, se preusmeri h gimnastiki, boji se prehitre odebelitve in odvečnega maS-čobnega tkiva. Najbolje se človek počuti v čistem naravnem okolju. Vrača se k prvobitnemu vrhu, postaja sam sebi prijatelj in vse bolj spoznava da ne živi le za to, da bi sedel, jedel, pil in kadil. Kadar se gibalno zanemarimo, slabi želja po gibanju. Organizem je zelo prilagodljiv. Prilagaja se načinu življenja, vendar je prilagodljivost ob prehranjevalnem presežku in ob gibalnem primanjkljaju taka, ki ni človeku preveč v prid. Gibalni dnevni obrok naj bi vseboval jutranjo gimnastilo, izdatno popoldansko vadbo na planem, posebno za tiste, ki so na delovnem mestu porabili malo gibalnih kaloVij, a več živčne energije, in večerne bolj 8prostilno - pomirjevalne vaje. Ohranjevanje gibalne lakote je velikega naravnega in življenjskega pomena. I£adar gibalna glad ob prehranjevalno obilnem in gibalno siromaSnim načinom življenja začne slabeti, je potrebno zavestno in odgovorno dnevno porabiti nujne gibalne kalorije. Jože Ažman Gost zahteva udobje Prizadevanja Alpetoura, da bi Bohinj pbiskalo več gostov, predvsem tujih, so odvisna tudi od gradnje novih hotelskih zmogljivosti Strah v piramtdi Skupina tujih obiskovalcev se je pognala v brezglavi beg, ko je iz grobnic?egiplovskega faraona, umrlega 2800 let pred- ^mf etjem^adone zamolkel elas in jim ukazal, naj se »pokorijo novemu Mesiji*. Za zgroženimi turisti ki so zdrveli proti izhodu velike Keopsovepiramide,.jo je veseloubral »aMor« šale, mladi Egipčan. Turistom je policija kasneje razložila, da gre za prizadetega človeka, ki je pobegnil iz umobolnice. Dvoboj po vzoru prednikov Po vzoru prednikov z Divjega zahoda sta srdita voznika, potem ko sta trčila spor rešila z revolverskim dvobojem. Pištoli sta potegnila ' skoraj hkrati in drug drugega obsula s točo krogel. Izid je bil za oba usoden; na poti v bolnišnico sta umrla. Ocene Britt Ekland Poter Sellers ie prava pošast, Rod Stewart je zlobnež, Warren Beatty pa ■ ZJZit iuhimec Takšne ugotovitve o svojih nekdanjih življenjskih ZpotS jetrS 37-letna zvezda Britt Ekland, ki pričakuje, da si bo z življenjepisom nekolikanj finančno opomogla. Potres med filmom Ko so se na platnu kina v francoskem mestu Gourette odvijali naiboli pošastni prizori iz filma Izganjalec hudiča, je to območje drhtelo v šibkejšem potresu. Gledalci so bili prepričani, da gre za nov izum hollywoodskih mojstrov groze, in so lepo ostali na svojih sedežih. te dni po svetu zaduSii.cisk.ik 17 l.nin Nl«crii»k« li.kovn. .nuncij« j» »P»-rotlW. j* z.rodi rodutltve v pollcu- Ssbrfrii^vr^ po smrtni kazni V /.ve/ni republiki Nemčiji je .etlalie ,a,e ankete, ki ka*ej«».mi /!lh(Kin„. „dobrava san... ^ J> ' ' i' i 97- ve,.lHno dvignilo le v letih 1» h n zaradi povečane^ akcij- PROČ rs proti mkntenu maja PoHpbno aodiftče v Rotterdamu je daljeval proces roti n Mentenu. (žo*enujeZE"kot četnik ss sodelo-Obtotenje a J o4iCn|h umorih VSI i.J.Uih Židov Ta ozemlju okupi-"ve. *e pred drugo svetovno vojno. val stavk v peruju Ver kot HI KM) uslužbencev perujskih pošt je v začetku leKa tedna začelo splošno stavko Zahtevalo viius uU^.Mhi hile v skladu z realnimi življenjskimi stroški. Stavka je ohromila p<»*tno ,n telegrafsko služb" Te dni so v Peruju stavkal, tudi delavci več drugih industrijskih vej m javnih služb Oblasti imajo stavke za »protizakonite« in so zapretile. da bodo stavkajoč, ob zaposlitev. Stavke so posledica vedno huUh socialnih vrenj. Stopnja inflacije v Peruju znaša približno «) odstotkov. KAMPUČIJA POTREBUJ R POMOČ Kampučiji bi bilo treba poslati fte 250 milijonov dolarjev mednarodne pomoći, je izjavil generalni direktor Uni-cefa James Grant. S tem bi opravili drugo fazo programa te pomoči, v okviru katere ao kampučijskim beguncem že poslali 210 milijonov dolarjev. KONFERENCA ANDSKE PETERICE V Limi menijo, da bi utegnili sklicati konferenco voditeljev držav andskega pakta. Članice pakta so Bolivija. Ekvador. Peru. Kolumbija in Venezuela. Povod za to so vedno pogostejše ugrabitve veleposlanikov in tujih diplomatov v državah Latin- • ske Amerike in andskega območja. Pobudo /.a sklic sestanka so dali ministri za industrijo in razvoj andske peterice. ENERGETSKO VARČEVANJE V ZDA Ameriška vlada je objavila nov program varčevanja z nafto, po katerem naj bi već kot sto ameriAkib elektrarn, ki jih zdaj poganja nafta preAlo na premog. Ta program, o katerem bo odloćal Ae ameriAki kongres, bo stal 10 milijard dolarjev in naj bi do 1990. leta za tretjino zmanjAal porabo nafte in plina v ameriAkih elektrarnah. POROČILO KOMISIJE OZN Komisija OZN za človekove pravice je objavila seznam devetih držav, ki »nenehno grobo kršijo« človekove pravice. Na njem so: Argentina. Bolivija. Centralnoafriška republika. Etiopija. Indonezija. Paragvaj. Južna Koreja. Uganda in Urugvaj. IZREDNO STANJE V ClLU Čilska vojaAka hunta je izdala odlok, s katerim so za Aest mesecev podaljAali izredno stanje. Kot poroća AFP, je hunta to storila ie Atirinajstić; izredno stanje so uvedli decembra 1973. leta po vojaškem udaru, s katerim so'zruftUi ustavno vlado predsednika Salvadora Allcndeja. m 14. marca 1980 _15.STRANOL.AS OLAS16.STRAN. petek,j4. marca hw komentiramo Borbenost na višini JESENICE - S prvim mestom mladinske hokejske reprezentance Avstrije se je končalo na Jesenicah dvanajsto mladinsko hokejsko prvenstvo Evrope v skupini B. Avstrijci so pokazali najboljšo igro, saj v petih dneh niso spoznali poraza. Tudi v finalni igri, koje Slo za prvo mesto, so bili bolj Si nasprotnik od mlade reprezentance Jugoslavije. To je največji uspeh mladinskega hokeja Avstrije. S prvim mestom in zlato kolajno so si Avstrijci prislužili tudi uvr-8Ii,t?v jn na8t°Pa"j«' v elitni A mladinski hokejski skupini. Jugoslovanski mladinci so odlično prestali tekmovanje, saj so drugi. Med osmimi evropskimi reprezentancami so ponovili uspeh iz leta 1977 v Španiji. Pomlajena jugoslovanska reprezentanca je v petih dneh prvenstva prekosila sama sebe. V treh uvodnih srečanjih predtekmovanja so edino točko oddali v igri z Italijani. Presenetljivo so premagali boljše Bolgare in nato Se solidne Madžare. V finalni igri za evropski naslov v tej skupini B so morali priznati premoč Avstrijcem. Pred začetkom tekmovanja je bilo kaj malo upanja, da hi se pomlajena jugoslovanska reprezentanca lahko enakovredno kosala za visoko uvrstitev predvsem z močnimi Bolgari in tehnično boljšimi Avstrijci. Modra vrsta je bila med najmlajšimi udeleženkami prvenstva, med njimi pa je bilo kar večina igralcev, ki so prvič igrali v reprezentančni vrsti. V vseh srečanjih so bili najbolj borbeni, saj so svoje pomanjkljivo tehnično znanje nadoknadili z borbenostjo. To je bila odlika mladih Jugoslovanov. Tudi v najtežjih trenutkih se niso predali. To je pokazala že uvodna tekma z Bolgarijo. Bolgari so vodili v zadnji tretjini s tremi goli prednosti, toda naSi so poraz prav z borbenostjo uspeli preleviti v zmago. To borbenost so pokazali v vseh nadaljnjih srečanjih. Zamerimo jim le lahko Hk rna'ni tekmi po nepotrebnem tik pred koncem srečanja z Avstrijci i/, zvali pretep. Samo prvenstvo je bilo od-bčno organizirano. To je zasluga zagnanih jeseniAkih hokejskih delavcev Uspeh jugoslovanske vrste so dosegli mladi reprezentantje z borbenostjo, tehnično znanje je bilo slabo. Edina svetla točka je bil vratar Tičar. NaSi mladinci so bili tehnično slabo podkovani. Imamo slab sistem tekmovanja pri pionirjih in mladincih. Tudi klubi premalo skrbe za naraSčaj. Ce hočemo imeti uspehe in igralce, moramo spremeniti sistem tekmovanja pionirskih in mladinskih vrst. Le tako bomo ujeli korak z najboljšimi evropskimi reprezentancami. I). H u mer Plavanje Mladinci Triglava prvaki SFRJ Mlad,nc' in mladinke kranj-skegs Triglava so z več kot devettisof točkami prednosti osvojili letošnjo zimsko h«fuTn° P,ava'no Prvenstvo. Bili so naj-SL' ?J *?• V k1ORkurenci mladink in mla-dincev imeli vedno največ finalistov. Tudi ffisEKST?1^ °dUCno drezali. Uarjan Petr č in Vesna Praprotnik sta tudi v posamezni konkurenci osvajala državne nete/r"Pur°tnik0Va * P«Pravna Tu^ nekaj državnih in republiških rekordov. skTmP,aV,a,ie Tri«,av«• »« " rim- nov™ ™,adinski'n naslovom po- novno dokazali, da so najboljši v državi in fe T? ,CpP °bet Za 'etno sezono Le-ta sežk T'1 R"v*8eljivi so tudi dobri do sežki Darjana Petriča. Ce bo Darian tako Rezultati - moški - 100 m kravi - i ?5«.4:4l8X3l200 S- ^ ado'f (vsi 'Triglav) -F- SFRJ) M3 Tri- 2«0 m prsno: 2-T«9«22^70' I" J°lar «*a Triglav) frMnn k n .m d£,fin: h K Sevo (OKI 2.20,00. S. Celar (Triglav) 2:21.96; 400 m mešano: 1. D. Petrič 4* 1.60. 5. Kadoič (o£ dos? 3^47 4«5'/88i 4 * V00 m k«vhL Mit 3%7li4(1m,ad,n8k' SFRJ). 2. (OKn"k4e m krav'= I- Šeparovič ' ' 4.25,33, 2. Praprotnik (Triirlnvt 4:34.98. (rekord SRS za st. pionir k|l0«m Ska (Triglav) 1:21,52; 100 m delfin: 1 Košuta (Bejv 1.08,40, 3. Praprotnik 1:08.52 4. Berložnik 1:08,87, 5. Dvoršak (vse Tri 100 ™ mešano: I Ljub- 8-17 22 o1" kraV,:. U Separovič (OKI) SFRJ » i PraPr?tnik 9=21,07 (rekord glav)^ 9 30 29P,°2nnnke)- 4> Reb°,j (obt' Tri" ?OKl\ ,m prsno: 1 Tisanič J L 4,2:48,95, 2. Cvek 2:49,08 5 Brada*k» Se^,aV\2:59 60: 200 ™ hrbtno: L Ces* "'Mlinar) 2:29 02, «$. ju„ovic (Triirlav) frekord SFlJ ^ ^otniV^ Center slapih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Stara Loka 31 Skofja Loka razpisuje dela in naloge TKOv5a?vC>lrEGAVOWE dobo 4 » posebnimi pooblastili. P0g0i': " LSnt tehniSke falU"tete S,r"in" ™'ri *'« delovnih - v,Sja Sola z« organizacijo dela in 5 let delovnih izkuSenj. HHS'tt^&ttssr1 v Kandidat, bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. Amatersko gledališče Tone Cufar Jesenice s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ustrezne družboslovne smeri iAUKFT .Ekonomska fakulteta, FSPN Viaok* Lu? T»ZZnl\t1? • kaLvska amer1 V,? tSa nalogah ^ « * večletne izkuSnje pri organizaciji kulturno prosvetnega *%[ » ~ moralno politična neoporečnost o0^„ltpkkovpos,r„rs;rnTvX™zumu -deiiw d°h<*»«< i- Rok za prijavo je 30. marec 1980. - -tu. Svetovni alpski pokal Nov dober nastop Bojana Križaja CORTINA D'AMPEZZO - Šved Ingemar Stenmark je dobil tudi predzadnji veleslalom letošnje smučarske sezone. V obeh vožnjah je bil nepremagljiv in z veliko časno prednostjo je slavil že petdeseto zmago v svetovnem pokalu. Vendar mu ta zmaga ni prinesla tudi zmage v končni razvrstitvi svetovnega pokala. Z delitvijo četrtega mesta v tem nastopu je pokal v skupni uvrstitvi osvojil Andreas VVenzel iz Liechtensteina. Stenmark pa je že zmagovalec posamezne razvrstitve v veleslalomu in slalomu. Z dobrim šestim mestom v Cortini je Bojan Križaj spet v kombinaciji za osvojitev tretjega mesta v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Za tretjeuvršče-nim Philom Mahrejem iz ZDA zaostaja le za osem točk. Na sporedu je še en veleslalom in slalom na zaključku letošnjega svetovnega pokala v Saalbachu v Avstriji. S startno številko tri ie skoraj z dvose-kundno prednostjo v prvem veleslalom-skem nastopu vodstvo prevzel Stenmark. Od naših se je najbolje uvrstil Bojan Križaj, ki je bil osmi, medtem ko je bil Boris Strel enajsti. Nekoliko slabše sta se uvrstila Kuralt in Jurij Franko. Njuna časa sta Se vedno zadostovala, da sta bila v prvi petindvajseterici. Oberstar, Cerkovnik, Zibler in Benedik pa so se uvrstili v drugo polovico. Vodilni Šved je tudi v drugem nastopu dokazal, da je najboljši smučar v veleslalomu. Lep uspeh je dosegel z drugim mestom Avstrijec Enn in s tretjim mladi Švicar Gaspoz. Bojan Križaj je še bolje opravil z drugo progo in uspelo mu je, da se je uvrstil na šesto mesto. Po nekaj neuspehih v veleslalomu je bil Križaj spet tak kot smo ga bili navajeni v začetku sezone. Boris Strel je že v zgornjem delu i\apravil napako. Preveč je hotel in ostal brez uvrstitve. Tudi Kuralt in Franko nista najbolje prismučala proge in zaostala sta za letošnjimi dobrimi dosežki. Smučarski teki Tržiško tekaško prvenstvo TRŽIČ - V organizaciji komisije za Sport pri OSS in komisije za rekreacijo pri TKS ter v izvedbi ŠD Lom je bilo v Zgornjem Lomu na Tržičem letošnje občinsko prvenstvo v smučarskih tekih. Tekmovanje je bilo za vse kategorije in se ga je udeležilo več kot 70 občanov. Poleg tekmovanja za posamične naslove so se ekipe OOS pomerile še za naslove najboljših na občinskem sindikalnem prvenstvu. V tej konkurenci je zmagala ekipa BPT pred Pekom in Triom. Posamični rezultati: ml. pionirke (1000 m): Grašič 5:37,99, 2. Katja Dobre 6:04,08, 3. NataSa Dobre 6:05,98: mlajši pionirji (1000 m): 1. Grašič 4:31.97. 2. Vodnjov 4:50,13. 3. Štular 5:51,91; st. pionirke (1000 m): 1. Nepužlan 5:50,80; 2. Petrič 6:17,05, 3. Zupan 6:44,80; st. pionirji (1000 m): 1. Meglič 4:06,52, 2. Močnik 4:09,82, 3. Marčun 4:20.01; mladinci (2000 m): 1. Krapež 10:27,95; ženske nad 30 let (2000 m); 1. Dobre 10:46,97, 2. Vrtač 11:42,59, 3. Štucin 12:08,27; ženske do 30 let (2000 m): 1. Sajovic 8:40,93, 2. Ahačič 9:50,53, 3. Šolar 10:03,81; moški nad 40 let (4000 m): 1. Krapež 14:46,58, 2. Oman 16:53,74; 3. Meglič 17:11,94; od 30 do 40 let: 1. Vrtač 14:23,22, 2. Dobre 14:25,60, 3. Velušček 14:52,46; do 30 let: 1. Bergant 14:18,59. 2. Rozman 14:23.19. 3. Zrim 14:29.62; , , J. Kikel Streljanje Občinski prvak Dušan Naglič KRANJ - Letošnjega občinskega prvenstva pionirjev v streljanju z zračno puško se je udeležilo 26 pionirjev in osem pionirk. Med pionirji je osvojil naslov občinskega prvaka Dušan Naglič s Primskovega, sin državnega prvaka Franca Nagliča, ki je dosegel kar 160 krogov. Drugi je bil Umnik J^ni in tretji Bodiroža Tihomir, medtem, ko je med pionirkami zmagala Burja Lidija s 156 krogi, prav tako s Primsko-vega. pred Kern Vesno iz Cerkelj in Strniša Mijo iz Predoselj. Med ekipami pa je s krogom prednosti zmagala SD Franc Mrak iz Predoselj pred SD Tone Nadižar iz Cirč, ki je dosegla 419 krogov. Rezultati - pionirji: 1. Naglič Dušan (Primskovo) 160 krogov, 2. Umnik Jani (Predoslje) 155 krogov, 3. Bodiroža Tihomir (T. Nadi žar) 153 krogov, 4. Zorko Marjan (Bitnje) 152 krogov, 5. Bojrevič Orhon (Z. Polje) 148 krogov, 6. Zižmund (Preddvor), 7. Mubi Franci (Predoslje), 8. Losica Budimir (Zl. Polje). 9. Kušlokovič Zdenko. 10. Kolar Lado (oba Čir£e); pionirke: 1. Burja Lidija (Cirče) 156 krogov. 2. Kern Vesna (Cerklje) 152 krogov, 3. Strnifta Mija 145 krogov, 4. Rekar Sabina 118 krogov, 5. Bogataj Alenka (vse Predoslje) 99 krogov: Med ekipami je zmagala strelska družina Franc Mrak iz Predoselj s 420 krogi pred SD Tone Naditar iz Cirč s 419 krogi in SD Stane Kovačič s Primskovega s 411 krogi, četrta je bila SD Bratstvo-Rdinstvo s 408 krogi, peta pa SD Iztok Bitnje s 382 krogi. J. Kuhar Dviganje uteži Dober začetek Ločanov SKOFJA LOKA - V nedeljo, 1«. marca, se bo nadaljevalo prvenstvo v medrepubli-J*1 j1?1 »kupina A v dviganju uteži. Škofjeloški Partizan se bo srečal z Olimpi-jo i« Ljubljane. V prvem kolu so Ločani tekmovali s favoriziranimi Velenjčani in Iztržili neodločen izid 10:10. Za Ločane so zmagali Mison. Peter Kalan, Fojkar, Mla-kar in Satler. Najboljši rezultat je dosegel fojkar. Velenjčani so nastopili brez najboljšega Melanška in to je vplivalo na končni izid. Žal je liga oslabljena, saj nastopajo le štiri moštva. Ločani upajo tudi v srečanju z Olimpijo na ugoden izid. R. Pir. Rezultati — 1. Stenmark (Švedska) 3:05,64, 2. Enn (Avstrija) 3:08,25, 3. Gaspoz (Švica) 3:08,82, 4. Wenzel (Liechtenstein) in Lttscher (Švica) oba 3:10,05, 6. Križaj (Jugoslavija) 3:10,14 7. LUthy (Švica) 3:10,21, 8. Ph. Mahre (ZDA) 3:10,25, 9. Zirov (SZ) 3:10,93, 10. Fournier (Liechtenstein) 3:11,35 25. Kuralt 3:13,09, 29. Franko 3:13,53, SVETOVNI POKAL - SKUPNO -L. Wenzel 204, 2. Stenmark 200, 3. Ph. Mahre 132, 4. Steiner 130, 5. Križaj 124. ZADNJI SLALOM DOBILA GIORDANI SAALBACH — V avstrijskem smučarskem središču so zadnji nastop v letošnjem svetovnem pokalu v slalomu imele ženske. Zmagala je Italijanka Claudia Oiordani. Svetovni pokal v skupni uvrstitvi je že osvojila prej Hanni Wenzel iz Liechtenstein. V skupni uvrstitvi slaloma pa je nova prvakinja za sezono 1979 — 80 Francozinja Pelen. Od šestih Jugoslovank se je uvrstila le Anja Zovadlav, ki je bila dvajseta. Ostale naše so odnehale že v prvem nastopu. Rezultati - 1. Giordani (Italija) 1:30,24, 2. Kinshofer (ZRN) 1:30,41, 3. Wenzel (Liechtenstein) 1:30,56, 4. Zini (Italija) 1:30,65, 5. Sackl (Avstrija) 1:30,89, 6. Hess (Švica) 1:31,32, 7. Charvatova (ČSSR) 1:31,32, 8. Eberle 1:32,74, 9. SOlkner (obe Avstrija) 1:33,43, 10. Serrat (Francija) 1:33,48, 20. Zavedlav (Jugoslavija) 1:37,31. • dh Dvoboj Lomljanov TRŽIČ — Športno društvo Lom je pripravilo tradicionalno srečanje velesla-lomistov Spodnjega in Zgornjega Loma. Tokrat se je blizu 70 smučarjev in smučark vseh starosti pomerilo na smučišču pod Storžičem. zmagali pa so člani ekipe Zgornjega Loma. ki so tako že tretjič zapored pokazali boljšo pripravljenost in prehodni pokal tudi osvojili v trajno last. Zmagovalci po posameznih kategorijah pa so postali: cicibanke - Slavi Roblek; cicibani — Igor Soklič; pionirke - Mojca Meglič; pionirji - Marko Primožič; mladinke - Majda Razumič; mladinci - Aleš Rozman; članice - Tončka Rozman; člani _ Milan Rozman; starejši člani - Nejko Meglič in veterani - Jože Meglič. J. Kikel Namizni tenis Turnir za memorial Judite Pavlič-Novak V telovadnici Zelezarskoizobraževalne-ga centra na Jesenicah je v soboto Namiz-noteniški klub Jesenice organiziral 4. turnir v spomin na jeseniško igralko Judito Pavlič-Novak. Udeležba je bila tudi tokrat množična, saj je nastopilo kar 270 tekmovalcev in tekmovalk iz osemnajstih slovenskih klubov. Nastopali so v šestih kategorijah in sicer člani, članice, mladinci, ter pionirji in pionirke. Za zelenimi mizami so se na Jesenicah pomerili vsi najboljši slovenski namiznoteniški igralci. Manjkali so le igralci, ki nastopajo v posameznih ligah. Boji so bili zanimivi in izenačeni. Na turnirju je nastopilo tudi 31 domačih igralcev in igralk, najboljšo uvrstitev pa je dosegla Strumbljeva, ki je pri članicah zasedla 3. mesto. REZULTATI: člani: 1. Šercer (Ljubljana) 2. Markovič (Fužinar Ravne) 3-4. Vizjak (Kemičar Hrastnik in " Likar (Muta) ... 5 - 8. Legat (Jesenice); članice: 1. Trbižan (Fužinar Ravne) 2. Ojstršek (Kemičar Hrastnik) 3-4. Ačko (Fužinar Ravne) in Štrumbelj (Jesenice); mladinci: 1. Pavič (Fužinar Ravne) 2. Gin-ter (Fužinar Rvne) 3-4. Likar (Muta) in Maras (Ljubljana) ... 9-16. Babič, Vidmar in Veber (Jesenice); mladinke: 1. Blažič (Sava Kranj), 2. Salmič (Kemičar Hrastnik) 3-4. Mesec (Sava Kranj) in Trbižan (Fužinar Ravne)... 9— 16. Zalokar (Jesenice); pionirji: 1. Bucik (Nova Gorica) 2. Smrekar (Ljubljana) 3-4. Šorl (Ljubljana) in JeraSa (Sava Kranj),... 5 - 8. Veber (Jesenice); pionirke: 1. Ojstršek (Kemičar Hrastnik) 2. Pandev (Fužinar Ravne) 3-4. Pilgram (Koper) in Kampuš (Ptuj) ... S - 8. Zalokar (Jesenice); J. R. Odbojka Tržiška odbojkarska liga TRŽIČ - V občinski rekreacijski ligi v odbojki, ki jo organizira komisija za rekreacijo pri TKS v Tržiču, so končali s prvim delom tekmovanja. Petnajst ekip, ki so bile razdeljene v tri predtekmovalne skupine, je odigralo prva medsebojna srečanja za razvrstitev po skupinah, najboljši dve ekipi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v zaključni del prvenstva. Končni vrstni red v predskupinah: skupina A: Prosveta (moški) 4 4 0 0 8:0 8 Petrol 79 4 2 0 2 5:4 4 TVD Partizan (ženske) II 4 2 0 2 4:4 4 Peko I 4 2 0 2 4:5 4 TOKOS 4 0 0 4 0:8 0 Skupina B: Semaforji*Peko •< 4 4 0 0 8:4 8 Blue Race rs 4 2 0 2 6:4 4 Muppet show 4 TVh Da ' f MN 2 0 2 5:4 4 ivu rartizan (moški) 4 2 0 2 5:4 4 Prosveta (ženske) 4 0 0 4 1:8 0 skupina C: Petrol 80 4 4 0 0 8:0 8 ZRVS Tržič 4 3 0 1 6:2 6 Koprive 4 2 0 2 4:5 4 Ratrak 4 TVH Daatlsan 1 0 3 3:6 2 i v u rimzan (ženake) I 4 0 0 4 1:8 0 J. Kikel Vabila v Hrastje ŠDortno društvo Jakob štucin Hrastje -Prebačevo prireja jutri^lS- m ar«, ob 18. uri redni letni ooeni zbor v guu-skem domu H rastje- Preb*^«. Športno društvo združuje nad !M tU-nov, ki delujejo v kolesarski, kegijaiki. nogometni, namiznoteniški, šahovski in tekaški sekciji. Člani društva in togi ljubitelji športa in rekreacije vabljeni! Prvenstvo tekstilcev TR2lC - Zaposleni v tržiški BPT m m na smučiščih na Zelenici pomerili m sindikalnem prvenatvu svoje dekrva* organizacije v veleslalomu. Po 4M metre > doTgi progi s 16 vratci se je spustilo okn« 60 delavk in delavcev. Zmagovalci m posuli: članice od 25-35 let: 1. DoUu 35,11, 2. Sajovic 35.98; nad 35 let: 1. Vodnik 46,87, 2. Neme 1:20,31; člani do 2S let 1. Lang 28,97, 2. Krmelj 29,12, 3. Kleafc 30,95; od 25- 35 let: 1. Carman 28JC. t Stamcar 30,63, 3. Ferlič 30,8«; od U-*» let: 1. Teran 28,70, 2. Ahačič It.M, 1. Ca-det 30,41; nad 45 let: 1. Sarabon 58,13.1 Zaletel 32,28, 3. Ropret 32.98; J. KiM Vaja tržiških reševalcev TR2IC - Več kot 25 članov triiške » ske reševalne službe in pripravnika t preverjalo avoje znanje in spooobnaati ai Kofcah in bližnjih vrhovih. Najprej mat povzpeli na Veliki vrh. nakar aofaZ« spuščanje ponesrečenca z akijem, vadili m transport z iproviziranimi sredstvi ter i prerezom snega akuiali ugotavljati stvarnost snežnih plazov. Poleg tega ao vadili še iskanje pnaian čenča v snežnem plazu a pomočjo somi is dveh lavinskih paov, popoldne pa »o m pomerili še v slalomu v spomin na t* nekdanje tržiške gorske reševalce. Akcija tržiških gorskih reševalcev je p» kazala da so Tržičani dobro opremijeaiLi pripravljeni pomagati kadarkoli bi bilo » potrebno. Celotno akcijo je vodil n.čeink tržiške reševalne službe Tone Kralj. J. K ikri Prva resnejša preskušnja POREČ - V organizaciji ljubljansko* Roga in HTP Riviera Poreč je bila v šotni« uvodna spomladanska dirka, na kateri * je pomerilo sto najboljših jugoalovaaak* kolesarjev in gostov iz Z večne republik* Nemčije. Ti se zdaj skupaj s tekmovale« u kranjske Save pripravljajo na jadraaakU cestah na zahtevnejše mednarodne prm-kušnje. Claifi so vozili na progi Poreč -Poreč (112 kilomterov). Skupina »* bila dolgo strnjena, nekaj kilometrov pr«4 «*. Uem pa so pobegnili Polončič. Lajzer Ri»-ger in Vitasovlč. V Sprintu je bil najaa*. nejši Zahodni Nemec Ringer. Vrstni r«l 1 Ringer (ZRN), 2. UMzer (Krag^^lj Polončič (Rog) vsi 2:38,51, 4. PVrikkaa t S^1lClV(0!>aoZRN)' 6" 7. Rop rti i 2 *39 11 ™ • M!?dinc1ii "P vozili 75 kilometrov. Zmani « 'Jubljanske Astre Povirk prt* klubskim tovarišem Udovičem. Oba rt* pripeljala v cilj » časom 1:52,37. V nedeljo pa je Kolesarska zveza slav.je pripravila državno prvenstvi ciklokrosu. disciplini, ki sodi med naju* in najbolj privlačne zvrsti kolesarske* športa, saj od tekmovalcev zahteva izrtS» telesno pripravljenost. Prvenatvo je a vrhunske kolesarje in mladince letos te ° v le tokrat «* člani C i«' veterani. Večino naslovov so pobrali slovenski tekmovalci p"«*«« f , varani do 491« CilS 1- Bilič (Siporei), 2. Dežman (Ke, krica); veterani do 45 let («,2 km): 1. »h lenković (Beograd), 2. M.ra (Kokrical. ?£;r±tdo 5Vet <•km>= i. z££ t Pofjf )VoVeterani nad *« let (3,«k«> 1. r ajdi ga (Branik). H 4 Dopisniki poročajo TEKMOVANJE DELAVCEV MERKUI 17. 7i_SD ,Kondo»- * Godešiča je priredil* tekaško tekmovanje za delavce Merkam tekmovalci so pokazali na 4 kitasrtr* Pl0?1 izredno borbenost Med H« do 30 let Je zmagal Janez dolar, med tlaai nad 30 pa Lojze Kovič. V tekmovaa* članic do 30 let je bila najhitrejša Dariak Rebolj" V k*tegoriji pa J* J. Starnun AS?? H, LL(fI - Tekmovanje v ška^ loški občinski namiznoteniški ligi se Mil« koncu. V vseh treh skupinah >e potekal« tekmovanje brez večjih zapetljajev ia at* senečenj. V prvi skupini sije Kondor Vte dva kola pred koncem zagotovil a«ai*< prvaka. Enako velja tudi aa Polet v inm in Karlove v tretji akupini. Pohvaliti v^s vse ekipe, ki so pokazale veliko bortaaasc in resnosti. J. Starman NlKfVAfa ° TEKMOVANJE OB P1U1 NIKU ZENA - Komisija aa špon pr. občinski konferenci ZSMS dkofiaLokak tudi letos priredila kegljišk? UkJ^iJ za praznik žena. Sodelovalo je 11 oanovnih organizacU Z8MS. Tekme Mla ta* udeležba skromnejša. Sodelovalo j« M sankačev. Med mladinkami je zmagala Tišlerjeva z Loma pred Tomarinov* ftV varna koa) in Ahačičero a Ravaa. IM mladinci pa ite bUa najboljša K rtoma Kokalj in Perko pred Megiičem la Tavan« koa in sprpov. j ^^ na 14. MARCA 1980 17.STRAN.G LAS fRZNI PREGLED JE8ENFCE 3oUu 35 do 72 din, špinača 25 a cveuča 30 din, korenček 22 din, 49 din, čebula.40 din, fižol V,(f) do 41,70 din, pesa 10,50 din, 1 ftndiinik 64 din, slive 48 din, ja-•/Aa 18 do 18,50 din, hruSke 41 din, pttdje 35 din, pomaranče 17,70 din, />axme 25,30 din, ajdova moka 28,50 tm. komzna moka 12 din, kaša 19 surovo maslo 130,50 din, sme-•m 56,70 din, skuta 44,90 din, zelje 12 din, kislo zelje 11,50 la. kisla repa 9,20 din, orehi 241,50 iat. jajčka 3,10 do 3,30 din, krompir tjSOdin. kranj Solata 40 do 45 din, špinača 60 in, cvetača 40 din, korenček 20 do i« din. česen 50 do 60 din, čebula 38 7,40 din, fižol 30 din, pesa 18 din, umare 40 din, slive 38 do 40 din, abolka 14 do 16 din, hruške 30 din, -yj(/ 60 din, pomaranče 27 din, li-•jm 24 din, ajdova moka 24 din, f/rozna moka 12 do 14 din, kaša 26 lun surovo maslo 78 do 80 din, sme-•aru68 do 70 din, skuta 45 do 50 din, .^ko zelje 13 do 14 din, kislo zelje / din. kisla repa 18 din, orehi 200 i® jajčka 2,80 do 3 din, krompir 5 i>6din, med 80 din. DEŽURNE TRGOVINE V aoboto, 15. marca, bodo od-«te atalednje dežurne trgovine: IRANJ: Central - Delikatesa Patrov trg 11 in Na vasi, Šenčur do 13. ure, vse ostale prodajalce pa odprte od 7. do 19. ure: Kleroenček, Duplje, Nako v Nak-n Krvavec, Cerklje, Hnb, Pred-Kočna, Zg. Jezersko, Na Klan-, 6pre*nikova 84, Kranj. Ob ne-fcjjah pa so dežurne naslednje provalne od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Saldo v Naklem, Na vasi, Šenčur. MU - prodajalna SP Pri Nebo-ftiku. StoAičeva 1, SP Planina, kpgnčićeva 24, PC Klanec, Liko- TShJice: Delikatesa — Kašta )9a Tržnici, Titova 22 in Delikatesa - poslovalnica 2, Titova 58 nesreče hrastov parket lamelni, vam nudimo v prostgm carinskem skladišču v Celovcu I. vrsta 24 DM na kv. m II. vrata 20 DM na kv. m III. vrata 17 DM na k v. m Pri večjem naročilu (pošiljka nad 200 kv m) vam priznamo 1 O % popusta na gornje cene Blago poitfpmo po železnici, špediterju Osebno lahko prevzamete robčtne nad 22 kv m. v tem lutaju se morate oglasiti pri nas vsaj do 10 ure IAGCTHAUS DIETRICH Zortabtailung A4021 Klagenfurt — Franchtanbahnhof din srečka št. din 0 20 4065 400 m) 2.020 77945 5.000 m\ 2.020 6 20 05046 1020 u 40 05476 1 020 31 30 22106 1.020 51 50 045656 10.020 821 200 429516 10.020 761 80 57 40 m\ 5.000 mu .500.040 67 70 »17361 10.000 09657 1 040 22 32 30 ,33197 1 000 40 55 1 67 2.070 52 40 55837 1.000 62 30 68117 1.000 1*2672 10.000 98637 1.000 223862 10.030 510567 10-070 561617 10.000 03 50 63 30 3158 500 m 80 02148 1.000 0423 500 05258 1.000 17023 5.000 18088 1.000 25463 1.030 27868 l.(KK) 4X213 10.000 66538 1 .(XX) mm 10.030 158958 10.000 '#243 50.000 173858 10.000 tem 10.000 266368 10.000 4\m 10.050 380188 10.000 420698 10.000 24 30 674 80 169 100 2119 400 15 50 83109 I.(KK) 85 30 86849 2.000 m 100 282829 10.000 KOLESAR ZAPELJAL PRED AVTOMOBIL Tržič — V križišču Cankarjeve in Partizanske ceste se je v torek, 11. marca, oh 17.50 pripetila prometna nezgoda. Petnajstletni Jože Bi-tenc iz Virja se je na kolesu peljal po enosmerni Partizanski cesti navzdol in tako zapeljal pred osebni avtomobil, ki ga je vozil Ignac ftvah (roj. 1957) s Preske. Voznik se je kolesarju sicer umikal v levo, vendar nesreče ni mogel preprečiti. V trčenju si je Jože zlomil nogo v gležnju. AVTO ZAPELJAL S CESTE Škofja Loka - V nedeljo, 9. marca, ob 5. uri se je na regionalni cesti v Lajšah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vinko Lotrič (roj. 1949) iz Dražgoš je peljal iz Krope proti Dražgošam, v blagem ovinku pa je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo s ceste in se z avtomobilom prevrnil kakih 80 metrov po bregu. V nesreči si je voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, zlomil več reber in so ga prepeljali v bolnišnico. Na avtomobilu je škode za okoli 80.000 din. PEŠEC PO SREDI CESTE Škofja Loka - V ponedeljek, 10. marca, ob 19.10 se je na regionalni cesti med Skofjo Loko in Poljanami pripetila prometna nezgoda. Janez Mezek (roj. 1923) iz Gaberka je hodil peš po sredini ceste proti Zmincu. Ko je pripeljal voznik osebnega avtomobila Ignac Jenko (roj. 1957) iz Reteč. pešca ni pravočasno opazil zaradi vozila iz nasprotne smeri; skušal se mu je sicer umakniti v levo, vendar ga je kljub temu zadel, da je padel in si v nesreči zlomil rebra. NENADOMA V LEVO Begunje - V ponedeljek, 10. marca, ob 18.30 se je na regionalni cesti okoli 200 metrov od tovarne Elan pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jožef Frelih (roj. 1943) iz Radovljice je vozil od Begunj proti Hlebcam. Iz nasprotne smeri je pripeljal voznik osebnega avtomobila Valentin Ovse-nik (roj. 1928) iz Poljč, ki je pred njim nenadoma zapeljal v levo na neprednostno cesto za Poljče, ne da bi se prepričal, če je prosto. Zato sta avtomobila trčila. Na srečo ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 35.000 din. KOLESARKA HUDO RANJENA j£ranj _ V ponedeljek, 10. marca, ob 19.25 se je na regionalni cesti v Dupljah pripetila prometna nezgoda Voznik osebnega avtomobila Anton Ahčin (roj. 1950) iz Sebenj je peljal skozi Duplje proti Križam in na ravnem delu ceste začel prehitevati osebni avtomobil. Iz nasprotne smeri pa je prav tedaj vozila na kolesu Frančiška Jelar (roj. 1923) iz Zadrage brez luči na kolesu. Ko jo je voznik Ahčin na 30 do 40 metrov opazil, jo je hotel obvoziti po levi strani, vendar pa jo je kljub temu zadel, da je padla, si pretresla možgane, zlomila nogo, rebra in prste na roki. Njegov avtomobil pa se je, potem koje sunkovito odvil v desno, prevrnil. Škode na avtomobilu je za 25.000 din. VOZIL PO LEVI Kranj — V sredo, 12. marca, zvečer se je na Smledniški cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ajiz Kerič (roj. 1949) iz Kranja je vozil proti Cirčam po levi strani ceste, prav ko je iz nasprotne smeri pripeljala pravilno po svoji desni voznica osebnega avtomobila Helena Keršič (roj. 1960) i/. Kranja. V trčenju sta bila oba voznika lažje ranjena, škode na vozilih pa jeza 35.000 din. NENADOMA CEZ CESTO Jesenice — V sredo, 12. marca, ob 19.30 se je na regionalni cesti na Hrušici pripetila prometna nezgoda zaradi nenadnega prečkanja ceste. Marija Sitar (roj. 1910) s Hrušice je na neosvetljenem delu ceste izven prehoda za pešce prečkala cesto, prav ko je iz smeri Kranjska gora pripeljal voznik osebnega avtomobila Božidar Štolcar (roj. 1911) /. Bleda. Voznik je sicer zaviral, vendar pa mu ni uspelo ustaviti, tako da je Sitarjevo zadel, da je padla iti si zlomila nogo. 1,. M. Ogenj v stanovanju Tržič — V sredo, 12. marca, ob 13.35 je zagorelo v stanovanjski hiši Metke Tomazin na Proletarski c. št. 43. Za sedaj še ni znan vzrok požara, domnevajo pa, da bi lahko nastal zaradi okvare na hladilni skrinji Škode je za okoli 500.000 din. Lani manj kaznivih dejanj Preventiva znižuje nepoštenost Na Gorenjskem kazniva dejanja tako gospodarskega kot splošnega kriminala upadajo in kar je še bolj ugodno - med njimi prevladujejo lažja dejanja - Uspešno deluje preventiva, v delovnih organizacijah kot tudi pri občanih pa se je povečala samozaščitna zavest, kar je pomembno vplivalo tako na odkrivanje kot tudi na preprečevanje kaznivih dejanj Uprava javne varnosti v Kranju je lani poslala temeljnemu javnemu tožilstvu kazenske ovadbe za 1706 kaznivih dejanj, kar je sicer za 13 odstotkov manj, kot jih je bilo v letu poprej. Večina teh dejanj je bila raziskana, le za 551 kaznivo dejanje niso uspeli ugotoviti vzroka oziroma storilca; odstotek neraziskanih dejanj je približno enak odstotku neraziskanih v letu prej. Prav gotovo, da številke o kaznivih dejanjih povedo nekaj, še bolj pa je gotovo pomembno, kakšna kazniva dejanja so se lani pojavljala na območju Gorenjske. Večinoma so bila to lažja kazniva dejanja, medtem ko tako pri gospodarskem kot pri splošnem kriminalu ni bilo težjih dejanj. Kriminalisti so se lani ukvarjali s 145 dejanji gospodarskega kriminala, od tega je bilo nekaj več kot leto poprej kaznivih dejanj nevestnega ravnanja z družbenim premoženjem, poneverb, zatajitev davščin, zlorabe uradnega položaja, podkupnin, kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, neupravičenega posredovanja ali zastopanja v zunanje trgovinskem poslovanju ter kupčevanja z zlatim denarjem in tujo valuto. Zmanjšala pa so se Oviranje pešca na prehodu Nekaterim voznikom, vsaj tako kaže v praksi, ni jasno, kako ravnati, kadar se približujejo prehodu za pešce, čeprav vsaj po določbah zakona nejasnosti ne bi smelo biti. Le prometna situacija je nekoliko drugačna na-ojkem kot na širšem vozišču. V. Na ozkem 'vozišču voznik ne sme omahovati pri ustavljanju pred prehodom za pešce niti ne takrat, ko je pešec izven prehoda. Voznik mora ustaviti vedno, vsekakor pa pred prehodom za pešce, sicer lahko pešce pri normalnem prečkanju prehoda ovira. Novorojenček v Savi KRANJ - V sredo, 12. marca, so na produ v Savi našli trupelce novorojenčka moškega spola. Z obdukcijo je bilo ugotovljeno, da je bil otrok rojen živ, popkovina je bila odtrgana. V vodi je bil že najmanj 14 dni. UJV Kranj naproša občane, ki bi karkoli vedeli ali slutili, kdo bi bila lahko mati odvrženega otroka, naj to sporoče najbljižji postaji milice ali UJV Kranj. Posebno nevarni so prehodi za pešcTpred avtobusnimi postajabšč,, Et je to označeno na skici ftt2. Prehitevanje .avtobusa na takem mestu sicer ni prepovedano^vendar je toliko nevarno, dasemu^Je krbT je^SiK \teiustSS zmanjšati do »polije. hitrost^n^e da bodo pešci izza ustavljenega avtobusa prečkali cesto. dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, ponarejanja ali uničenja uradnih listin, predvsem pa izdajanje nekritih čekov. Še posebej pozorno pa so lani kriminalisti ugotavljali kršitve obrtnikov — zasebnih delodajalcev iz drugih republik, ki so sklepali kooperantske pogodbe z našimi gradbenimi podjetji. Tako so lani prijavili temeljnemu tožilstvu tri obrtnike, pri katerih delavci niso bili socialno zavarovani, niso imeli ustreznih prostorov za bivanje in so bili brez toplega obroka. Nekateri obrtniki so v lanskem letu tudi izrabili ugodnosti, ki jih imajo zdomci pri uvozu delovnih strojev. Tako je UJV Kranj lani ugotovila, da sta dva obrtnika s pomočjo zdomcev uvozila za svoje potrebe stroje, pri tem pa sta se izognila plačilu prometnega davka in carine. Med dejanji, ki jih je bilo lani nekaj več, so tudi poskusi podkupnin miličnikov predvsem pri ugotavljanju prekrškov v cestnem prometu. Precej manj pa je bilo lani kaznivih dejanj izdaje nekritih čekov in sicer le 14, leto prej pa 20, kar vsekakor kaže, da je bila preventiva uspešna, kazni za kršilce pa tudi niso ostale brez odmeva. Glede na to, da so lani organiza cije združenega ter druge organiza cije ter organi delavske kontrole pri javili več kot polovico vseh dejan; gospodarskega kriminala lani, kar vsekakor pomeni vse večje uveljavljanje družbene samozaščite. Skupna škoda, ki je lani nastala zaradi kaznivih dejanj gospodarskega kriminala dosega 4,6 milijona din. Kaznivih dejanj splošnega knmi nala je bilo sicer v lanskem letu 1562, kar pa je za več kot 200 man; kot leto prej. Posebno so se zmanj šala dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, tudi tatvine, velike tatvine, ropi, odvzemi motornih vozil, goljufije in požigi, nekaj več je bilo le poškodovanja tuje stvari. Večina kaznivih dejanj splošnega kriminala je bila lani raziskana, nepojasnjenih pa je ostalo še 546 kaznivih dejanj. Največ je neraziskanih tatvin in velikih tatvin vendar pa večinoma pn tem ne gre za težja kazniva dejanja ne po načinu storitve niti glede premoženjske škode, pač pa je to takoime-novani »drobni kriminal«. Od težjih kaznivih dejanj zoper premoženje je ostalo neraziskanih le nekaj tatvin iz hotelskih sob v Kranjski gori. Sicer pa so na spisku »obiskov« največkrat trgovine, gostinski lokali, poslovni prostori, stanovanja in še posebno parkirani avtomobili. 1 ato-vi so največkrat odnesli denar, osebne dokumente, avtomobilske dele, tehnične predmete, dragocenosti, živila in drugo. Vsa ta kazniva dejanja so lani povzročila škode za okoli 7 milijonov novih din. Da kazniva dejanja na območju Gorenjske lani niso porasla, pač pa celo upadla, je prav gotovo tudi posledica preventivnega delovanja tako delavcev milice kot tudi sektorja za zatiranje kriminalitete, prav tako pa je to tudi posledica boljšega delovanja družbene samozaščite, kar seveda pomeni, da se občani zavedajo, da morajo predvsem tudi sami paziti na svojo lastnino, v delovnih organizacijah pa so se tudi bolje organizirali za varovanje družbene lastnine. Povsod se sicer še ne obnašajo samozaščitno, vendar pa je takšnih primerov vse manj. L. M. vunu IFVFNISKIH POKLICNIH GASILCEV - Člani Poklicne gasilske Sf itn In e čete Železarne ,Jesenice so se zbrali na letnem občnem zboru. lp( )k lic nT gasile i in reševalci so na zboru menili, daje nakup lestve za reševa-T, Itfjnnic naivečja lanska pridobitev, prav tako pa je bilo lam tudi Ziarne Se man, v primerjavi s prejšnjimi leti. K temu največ prispeva Preventivno delo med delavci Železarne in občani. Zelezarji so večino poža Prov takoj na začetku pogasili sami. Preventivnemu delu bodo tudi letos na memli največ pozornosti, razen tega pa se bodo usposablja l za ukrepanje v primerih požarov in drugih nesreč. Železnica je že pripravila dva vagona, ki nh bodo usposobili za primer posredovanja v karavanškempredotuob požaru ali drugi nesreči. Poklicni gasilci praznujejo Jetos tudi 100. obletnico delovanja. - B B. LOTERIJA Na širšem vozišču je sicer situacija nekoliko drugačna. Na skici št. 1 mora voznik ustaviti pred prehodom brez izjeme, če je pešec v položaju 1, če stoji ali pa gre v smeri puščice. Ce pa je peSec v položaju 2 in 3, vseeno ali stoji ali hodi, mora ustaviti pred prehodom voznik »b«. Seveda mora ustaviti tudi voznik »a«, saj bi bilo nadaljevanje vožnje, kadar stoji voznik »b« pred prehodom za peSce na prehodu, izredno nevarno; statistika prometnih nesreč vsekakor kaže, da je to za pešce smrtno nevarno. Še posebej mora biti previden voznik »a«, kadar sedi voznik »b« za volanom tovornjaka ali avtobusa, ki v celoti zakrivata pregled na drugo polovico prehoda za pešce in mora zato seveda ustaviti tako kot voznik »b«. Pešca v položaju 4 pa nobeden od voznikov ne ovira, zato lahko peljeta brez ustavljanja čez prehod. Posebno previdna pa morata biti voznika zaradi pešcev v položaju 5 in 6. Pešec v tem položaju lahko tudi ne namerava čez cesto, lahko se pripravlja za prečkanje in stopa zdaj z eno zdaj z drugo nogo s pločnika ali pa bo vsak čas stekel čez prehod. Pešec seveda lahko pozorno stopi na prehod za prečkanje ali pa povsem neprevidno. Voznik mora biti v vsakem primeru pripravljen in mora biti v bistvu precej psihologa, da oceni, kaj bo naredil pešec v na- slednjem trenutku. Prav zato se mora voznik vedno približevati prehodu s hitrostjo, ki omogoča varno ustavljanje pred' prehodom, pa naj pešec stori karkoli že. petek. 14. marca 19n MARTA ODGOVARJA Jasna — Radovljica Rada bi imela pleteno dvodelno obleko. Ker se ne morem odločiti, kako bi jo spletla, vas prosim, da mi svetujete in prikažete na risbi. Stara sem 22 let, visoka 172 cm, tehtam pa 64 kg. Odgovor — Zvonri,0Dje, enostavno Pleteno v t en trii Ver ima da,jfii Patentni vzorec ter ovratnik in Uhk°» V ;str VZOrcu Rame ^sta ozka ^ r°kaya P» - Ta mesec na vrtu Posebna velika in močna stebla pora bomo pridelali, če že marca sejemo por v zaprto gredo. Sejemo na Široko, toda tako na redko; da na kvadratnem metru porabimo kvečjemu 2 grama semena, kar da približno 800 sadik. Uporabljamo samo sveže seme, ker staro zelo slabo kali. Do vznika ostane setev pokrita s slamovkami; te odstranimo le v sončnem vremenu. Ves čas skrbimo za enakomerno vlažno zemljo, da se setev ne presuši. Setvene gredice na prostem pripravimo po možnosti na sončnem in zavetnem mestu. V drugi polovici marca že lahko sejemo zelenjadnice na prosto, zato pripravimo setvene gredice, brž ko je to mogoče. Preden gredice Se enkrat plitko prerahljamo in poravnamo, potrosimo do 5 cm debelo plast presejane šote. Z mo-tiko ali grabljami šoto plitko pod-kopljemo in zravnamo površino. Na tako pripravljeni gredi bodo imele sadike veliko koreninsko grudo in posebno razvite korenine. Brez tveganja smemo marca saditi glavnato solato v zaprte grede Izbiramo takšne sorte, ki hitro do-rastejo, uporabljamo pa samo dovolj močne sadike. Najpozneje sredi marca dogno-jujemo jeseni posejani špinači in motovilcu. Najhitreje deluje za-... l7< lahkotopnega dušičnega gnojila. Na vsak liter zalivka računajo 3 do 4 grame gnojila. Po gnojenju zalijemo s čisto vodo. da na Ustih ne ostanejo kaplje gnojilne raztopine. Tudi večletne rastline rabarbare moramo gnojiti že mar- Ruski čaj Za eno osebo potrebujemo: 1 žličko pr.ve« čaj., 4 dl vode, sladkor, limo-no, mleko ali rum po okusu. V lonček vlijemo še enkrat toliko vode, kot je potrebujemo ?a čaj in zavremo. Pol vode odli-jemo v ročko za čaj, da se ogreje nato jo zhjemo stran. V ročko de"em« ^j in prilijemo ostalo vodo. Pokrijemo in pustimo na toplem 3 do 5 minut, kolikor lTe-n0Č,aj Pač želimo- Serviramo uutoj. Madkor ponudimo posebei prav tako mleko ali rum. ca, enako kot potrosimo prvi obrok umetnih gnojil vsem trajnim di-čavnicam. Por, ki je prezimil na prostem, moramo čim prej porabiti. Največkrat začnejo na prostem prezim-ljene rastline pora že marca močno odganjati. Nov poganjek se bo razvil v cvetno steblo, s tem pa je por vedno manj vreden za kuhinjo. Ce ga imate dovolj, ga lahko spravite v zamrzovalno skrinjo. Tu se bo najbolje obdržal za kasnejšo rabo. Štajerski lonec POTKKHIMKMO: I k* hravine. zvrhan krožnik na koAčke narezenega korenja. peterAilja in z.luftčenega Kraha. 2 debeli čebuli. I« srednji- debelih krompirjev, /rezanih na kosce. 2 glavici zgodnjega zelja ali nadzemskc kolerabice, malo timijana, majarona. lovorov list. .'I do I stroke strtega česna. sol. V lonec damo najprej pol zre-zanega korenja, peteršilja, zelenega graha, . Čebule, česna, pol mesa, solimo, posujemo s timijanom, ma'jaronom, dodamo pol lovorovega lista, nato polovico zelja ali kolerabic in še pol krompirja. To ponovimo še enkrat v istem redu. le zelje naj bo na vrhu. Prilijemo toliko vode, da sega do roba mešanice. Pokrijemo, zavremo, nato kuhamo na majhnem ognju (na robu štedilnika). Preden damo -jed na mizo, jo zmešamo in stresemo v skledo. MODA Boucleji so moda letošnje zime, pa tudi pomladi. Ne prenesejo veliko okraskov, le šive. Ti naj bodo v za pestju rokavov, na ramenih, na všitih žepih, na pasu, stoječem ovratniku in po vsej dolžini r*ibu spredaj, če hočete pa tudi na spodnjem robu. Barve so nežne: zelena, naravna bela, drap, beige, zelo modna je pa tudi nežna lila barva španskega bezga. Dišavnice in začimbe HREN Ta koristna rastlina je zelo cenjena zaradi svojega pekočega okusa in jo lahko serviramo namesto zelenjave v kisu ali gorčice H ren se hitro razdiši, zato ga vselej sproti nastrgamo. Dodajamo ga toplim in hladnim omakam. Nastrganemu hrenu primešamo po navadi smetano ali kis, to mešanico pa dajemo v mesne jedi in zelenjavo, ko jo vlagamo v kis, lahko jo pa tudi serviramo kot prilogo k rostbifu Nastrgan hren - bodisi sam ali skupaj z nastrgano surovo peso - dajemo tudi v hladne omake, ki jih serviramo k mrzlim ribam, na primer prekajenim postrvem. nadetim ribam itd. KARDAMOM ALI KARDAMUM Kardamom, ki je doma v Indiji in na Cejlonu, je trajnica ii družine ingverjev. Njegovi majhni, nenavadno oblikovani plodovi dišijo po evkaliptusu, če jih stremo, in se zato uporabljajo kot začimba. Vendar ne smejo biti popolnoma zreli. Kardamom dodajamo klobasam (krvavicam), prašku currv. pecivu, likerju ipd. Kadar serviramo črno kavo, lahko stremo nekaj plodov kardamoma in jih skupaj s sladkorjem ponudimo gostu. drobnjak Drobnjak, ki je prišel k nam ix Azije, je najmilejši sorodnik česna in čebule. V kulinarstvu se uporabljajo njegovi tanki, ceva-sti, listi prijetnega okusa, ki nekoliko spominja na česen. Vsaka jed, ki zahteva malo surove čebule, samo pridobi, če ji dodamo Se malo drobnjaka. Z drobnjakom tudi garniramo. Drobnjak dodajamo hladnim omakam in juham, solatam, surovemu maslu, mesnim in ribjim jedem. 8. marec - dan žena Za dan ženu Qmn mamice. Recitirali Tpelf^^ ™2red™ proslavo na*e vesele. Za njihov praznik 80 nam Prskale. Bile so "no ga izdali ob dnevutenTVZ^^ raZredno ki mamicam. Povedali smoTm daSn, " n*Pi«ane vse naše telje vse cvetje, kar ga bo nalila .i ""m0 radL p«klonili bi jim *drave in srečneže mn0g0St^bHuhiP *j ubogal, .nae bomo pridno učili' °bljub,h 8mo da jih bomo frilagamo razredno ff]a*nn m * . tudi objavili. glasilo. Mogoče boste nekatere želje Učenci 1. a razreda osnovne šole Bled Zehm, da me ima mamica rad« m M.mli-IVr ZdraV"' oKT P" d» bj 43MS.-KS; km„rbTSde1 bM^rad*1*- " «• MtkrSrTn'rku'Vem0™'^""' J f™ Pove<*al Pegico „ ve«, d.„ dom«! potem b™m bo^prid^n (Di^«^"' Mamk'"' h»di vrni k^TS?^^^«^'»-»'>: » (Andrej) UčlL Zel,m da *>i imela manj dela ^■jE^^jSE, « (Barblfa) — r.zjeziU.V,e popoldne bo3ipril^a^a8)mc'''na- Ne h"m S ŠOLSKIH KLOPI Osamljena PREDSTAVLJAMO VAM Boj nad zamrznjenimi prepadi v vasi je dvajset hiš. Na koncu tega hišoreda stoji koliba. Majhna, tiha in prijazna, kakšrna je tudi njena lastnica. Na drugi strani naselja je velika in ponosna domačija, v kateri je vedno vse živo. Polno je otrok in odraslih. Gospodinja, močna in gospodovalna žen ska, se velikokrat ustavi pri stari koči in včasih prav vsiljivo vstopi. To mami Ani, kakor pravimo ženici v kolibi, nikakor ni po godu. Najraje je sama, sama s svojo bolečino. Ne posluša nikogar, ki opravlja njeno rodbino. Noče. Ne more preboleti smrti svoje hčerke, stare komaj trinajst let, ne pozabiti vzroka smrti. Iz vzrok sedi v njenem dbmu, klepe ta. Zato se svoje klepetate s,»sede s konca vasi izogiblje. Malokrat gre k sosedom, de kot zvonček, ki pokuka iz zemlje, k,, pa zagleda sneg, ga je sram. V trgi,vino *e dolgo ni stopila. Vse naredi sama. Poštar enkrat na mesec pride in prinese nekaj denarja, a zelo malo. Včasih ostane pri njej minuto "j'dve, a mu ni do daljšega klepeta, tako mama Ana životari in gleda •w>2/ drobna okna svoje koče h Kolpi. Obuja spomine na mladost in čaka. Caka na neznanega junaka ... Vesna Žagar. 6. b r. osn. šole Ivan Tavčar. Gorenja vas Labod s trobento Glavni junak knjige je enajstletni Sam, ki vsako leto odhaja z očetom na taborjenje v divjino, kjer raziskuje naravo in si nekatere stvari tudi zabeleži v dnevnik. Zgodba se prične z največjim odkritjem v njegovem življenju. Najde namreč labodje gnezdo. Ptici sta se ugnezdili na močvirskem ribniku, kamor je le redkokdaj zašel človek. Labodka je znesla pet jajc in mirno obsedela na njih, dokler se niso izlegli umazano beli kepčki. Toda peti mladič je bi nenavaden: zdrav, bister in imeniten plavalec, toda nem. Oče tvega in zanj ukrade trobento. Labod postane trobentač, ki mu ni para. Na poti k uspehu, k prostosti in v ljubezni pa mu pomaga naš vrli Sam. Ameriški pisatelj E. B. White ?e je rodil leta 1890. Odlikuje ga izbrušen jezik in slog in neomajna vera v poštenost, strpnost in pravilno vrednotenje vsega neznanega in preprostega. Knjiga Labod s trobento je izšla leta 1970 in je v teh letih doživela že jtest ponatisov. Letos smo jo-iv Knjižnici Sinjega galeba dobili tudi mi. Prevedla jo je Ana Pado-van, ilustriral pa Zdravko Papič. V. K Januarja 1942. leta je bila Lipanca odeta v debelo snežno odejo. Partizani s komisarjem Stanetom Bokalom in komandantom Borisom Zvanom so taborili v pastirskih kočah. Nekega dne, ko se je ravno kadilo iz dimnikov, je Lipanco preletela nemška »štorklja«. Nekajkrat je zakrožila nad pustimi skalami in izginila. Partizani so se čudili. Le kdo bi mogel pomisliti na Lipanco, na to gmoto snega, ledu in skal? Cez nekaj dni pa so prišli na Lipanco trije fantje, ki so jih Nemci vzeli iz zaporov, da bi partizanom povedali, naj se raje umaknejo, ker oni vedo, kje so. Devetnajstega januarja je bil pust dan. Zjutraj sta se komandant Boris in Marjan Kocjančič-Stanko v megli spustila proti Pokljuki. Ker sta bila na smučeh, sta se hitro vrnila. Povedala sta, da sta naletela na Nemce, ki so v belih oblačilih in na smučeh prodirali proti planini Lipanci. Partizani so se hitro umaknili iz koč na levi greben. Ko so bili na pobočju, je zapokalo. Partizani so imeli skoraj vsi zmrznjene prste. Skušali so jih ogreti ia omehčati, pa je bilo tudi oroiie zmrznjeno. Odločili so se, da w bodo umaknili- med skale. Nekaj časa so čepeli na policah. Nenadoma pa je Franc Kravs vstal ia začel plezati po skalah. Kmalu mu je zmanjkalo tal in držal se j« , S,e ™a neko čer' ki i« štrlela ii skal. Tovariši so mu skušali pomagati, vendar je bil preslab. Popustil je in strmoglavil v temno globino prepada, kmalu za njim pa še hudo ranjeni Stane Bokal. Drugi trije partizani so se po končanem nemškem ognju sko-bacah s polic in odšli proti Gore-ljeku. BiH so hudo laćni in ozebli. Vdrli so v neko kočo in skuhali smrekov čaj, ki jih je it silo ogrel. Potem so krenili proti Koprivniku. To je bila za partizane najtežia bitka, saj so se morali prebijati premraženi, z zmrznjenim orožjem, izgubili pa so tudi pomembnega ,revolucionarja kot je bil Stane Bokal. Božena -Jan, osn. šola bratov Zvan. Gorje Irena in Nataša sta dvojčici. Zdaj, koje zunaj že nekoliko topleje sta «1 , zameno za veselje na snegu izbrali drugo zanimivo razvednlTv^kT.v ' ZinuZTn^ da?mra NTWOrite ,)čet(-' ™J J* naredijo tuSi Z H d) - Foto- A^Mafi ^ lahko O L A S18. STRAN. 19.STRAN O LAS 'ELEVIZIJA I 15- MAR. $ Poročila i9 Jakee in Carovna lučka, otroška serija jj6 Z besedo in sliko: Avstralske 'JO tilnik. otroška oddaja TV Zagreb >.jfi Pustolovščina. oddaja TV 12S SaiKch: Slalom za moške, prenos i' Minigodci v glasbeni deželi. mladinska serija 1 London je moj. TV nadaljevanka 'Mjevanka K Saabsch: Slalom za moške. IT; Razvid del oziroma nalog, oddaja iz cikla pot do pravične in spodbudne dettve .13) «2.5 jUJ Poročila *!U> Poročila U5 Mladinski film Naš kraj Nogomet Crvena Zvezda : Obnpija. prenos it Raanka Zmodozma .).# TV Dnevnik 9!fi LNorgaard: Vzpon Madsa Aadersena, TV nadaljevanka Ubijalca, ameriški film TV K+iipot Svetovno prvenstvo v ronetnostnem drsanju, posnetek tekmovanja žensk v Dortmundu Poročila Oife^uki II. TV mreie: 17.5 Test •4fi Porotila . t .... •tf Prva partizanska radijska postaja, dokumentarna oddaja .,*> Narodna glasba 1/i Ii iporedaTV ... it TV dnevnik ... TV Zagreb - I. program: )jf, TVvHoli: NaSi kraji. Risanka. TV izbor / TV v ftoli: Čebele. Zagrebška tola risanega filma !jfi Slalom za moške. posnetek iz Sufoacha >; Saalbach: Slalom za moSke. prenos ) () Stanovanjska kultura {ifl Poročila U5 TV koledar 425 Otroški kviz :i Nogomet CZ : Olimpija, prenos v/TV dnevnik *,!(: Nikoli v nedeljo. grSki film 34 TV dnevnik 2//, V soboto zvečer | 16. MAR. Poročila */¥> Življenje na zemlji. dokumentarni film j / Pajčevinasta noč, otroška iM*j* TV Beograd ■(, Saalbach: Paralelni slalom t moški in ženske) ii-% TV kažipot Ijs Poročila 4Razvoj popularne glasbe. lerijslu oddaja \ Alfa, oddaja iz cikla Popotovanja :'At V znamenju -I f. Risanka nV) Glasbeni album 8# Športni pregled r*ajaiki II. TV mreže: 4» Test < ž Nedeljsko popoldne t* TV dnevnik '•M, Finalna tekma mednarodnega hokejskega turnirja TTZagreb - I.program: m Poročila ■t Otroška matineja _ 11.30 Narodna glasba TV Ljubljana 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Govedoreja, izobraževalna oddaja 13.20 Mleko, izobraževalna oddaja 14.00 Gledalci in TV 14.30 Potovanje v središču zemlje, ameriški film 16.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Lukič: Zlom. I. de! TV drame 21.20 Karavana 21.50 TV dnevnik 22.10 Glasbeni album 22.30 Športni pregled UjbjB 17. MAR. 8.55 TV v Soli: Pravljica, Literatura. Slikarstvo 10.00 TV v Soli: Materinščina. Risanka, Zemljepis 14.55 TV v Soli, ponovitev 16.30 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 17.30 Poročila 17.35 Vrtec na obisku: Domače in gozdne živali 1 7.50 Mala čudesa velike prirode. dokumentarna serija 18.05 Živimo v svetu, ki se naglo spreminja, oddaja iz cikla Nenehno izobraževanje 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 E. Krveziu: Ugriz mraka. drama TV Priština 21.20 Kulturne diagonale 22.00 V znamenju Oddajnik II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Zgodbe iz dedove pipe 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Dokumentarni film 21.30 Črni kruh. TV nadal jevanka TV Zagreb - I. program: 17.15 T V dnevnik 17.35 TV Ifoledar 17.45 Zgodbe iz dedove pipe 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Ljubica, jugoslovanski film 21.35 Glasbeni trenutek 21.40 Srečanja, kulturna oddaja 22.25 TV dnevnik 22.40 Glasbena oddaja J|| 18. MAR. 9 15 TV V Soli: Živinoreja v Liki. Zanimivo potovanje. Dnevnik 10 10 00 TV V Soli: Dokumentarni film. Risanka, Glasbeni pouk. Pisatelji med nami 16.00 Šolska TV: Razpad kolonialnega sistema, Pomorsko gospodarstvo in pristanišča SFR J. Vulkani 17.00 Poročila , , 17.05 Jakec in Čarobna lučka. otroška seri ja 17.20 Pisani svet , 17.55 Glasbeni pejsaži Srbije: Sjenica 18.25 Mozaik 18.30 Obzornik 18.40 Po sledeh napredka 19.10 Risanka 1&26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.55 B. Prus: Lutka, poljska nadaljevanka 22.20 V znamenju 22.35 Iz koncertnih dvoran Oddajnik II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pustolovščina. otroSka oddaja 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Včeraj,danes,jutri 21.10 Dokumentarna oddaja 22.00 Pesmi in pesniki TV Zagreb - I. program: 15.20 TV v Soli: Ladjedelnica, Durmitor 17.15 TV dnevnik____ 17.35 TV koledar 17.45 Pustolovščina 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali, aktualna oddaja 20.55 »Dr. Strangelove«. angleSki film 22.35 TV dnevnik I 19. MAR. 9.30 TV v Soli: Igrani film. 10.00 TV v Soli: Izobraževalna oddaja Risanka. Predšolska vzgoja. Zgodba 17.20 Poročila 17.25 Z besedo in sliko: Avstralske pravljice 17.40 Tisoč let bizantinskega cesarstva. dok. serija 18.10 Da bi se bolje poznali, reportaža 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Zabloda, romunski film 21.40 Miniat ure: Jože BertonCelj 22.05 V znamenju • Oddajnik II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna sreda 22.15 T V dnevnik TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Dokumentarni film 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film {SOSU 20. MAR. 9.10 TV v Soli: ObiSčimo letališke. Perutninska farma 1().(K) TV v Soli: Kemija, Risanka. Umetnost. Zgodba 15.55 Šolska TV: Razpad kolonialnega sistema, Pomorsko gospodarstvo in pristanišča SFRJ, Vulkani 16.55 Poročila 17.00 Življenje na zemlji. dokumentarni film 17.55 Svetilnik, mladinska oddaja TV Zagreb 18.25 Obzornik 18.35 Na sedmi ste/.i. športna oddaja 19.10 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Tret ja razsežnost 21.35 Odprto za ustvarjalnost "22.05 V znamen ju Oddajnik II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Tehtnica za natačno tehtanje 18.15 Znanost 18.45 Goli z evropskih nogometnih) igrišč 19.30 TV dnevnik . 20.00 3-2-1 gremo 23.00 Včera j, danes, jutri TV Zagreb — I. program: 15.20 TV v Soli: Zdravila. Industrializacija sveta (do 16.IK)) 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica za natačno tehtanje 18.15 Znanost 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Glasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.05 F. I. Čajkovski: Šesta simfonija I 21. MAR. 8.55 I V v šoli: Od petka do petka. Ruščina, Športna rekreacija in zdravje 10.00 TV * v Soli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 TV v Soli, ponovitev 14.55 TV v Soli, ponovitev . 16.55 Poročila 17.00 Varnost in red na smučiščih, oddaja iz cikla šola smučanja 17.10 Zgodba o Poluhen. otroška oddaja 17.25 Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka 17.55 Mi smo pa v Selah doma „ 18.25 Mozaik 18.30 Obzornik 18.40 Od refleksa do logike. izobraževalna serija 19.10 Risanka 19.26 Zmodozma 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 21.00 Smučarski skoki za svetovni pokal, reportaža iz Planice 21.15 Tigrove brigade, serijski film 22.10 V znamenju I 22.25 Nočni kino: Nezrela ljubezen, francoski film Oddajnik II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Med domom in Solo 18.15 Mladinska oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.15 Portreti 22.00 Celovečerni film TV Zagreb — L program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Med domom in Solo 18.15 Mladinska oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 21.00 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 21.00 Buddenbrockovi. serijski film 22.00 TV dnevnik 22.15 Bihač. dokumentarna oddaja iz serije MESTA TA TEDEN NA TV r Sobota AL1CE V OGLEDALU r nekakšno nadaljevanje Mj znane pravljice A lice i tudežni deželi. Film je 4?vn, posneli pa so ga an-tleiki televizijci. Glavna oseba je deklica A lice, ki topi »kozi ogledalo v nov Mt.poln domišljije. Nedelja Mene Claire je klasik francoske kinematografije, MOLK JE ZLATO pa nje-foi) najboljši film po vrniti* iz Amerike. Gre za igodbo z začetka stoletja, pttavljeno v okolje Parita in takratne družbe, mi filmske entuziaste. Vlago pokroviteljskega, otetovakega režiserja je ttBUno odigral Mtaurice Chevalier. torek Hadaljtvanka lutka je nastala po istoimenim romanu znanega poljskega književnika Bo-ledassa Prusa. Prištevajo gs k največjim literarnim. L______________ stvaritvam druge polovice 19. stoletja. Avtorje v njem prikazal celotno poljsko družbo neke dobe. To je zares bogata galerija likov, ki jo sestavljajo plemiči, trgovci, trgovski pomočniki, mladi ambicioz-neži, revolucionarji, siromašni kočijaži in propadla dekleta. Glavni junak je Stanislav Wokulski, potomec obubožane plemiške družine. Sreda Aiezandru Tatos soai v tisto skupino mladih romunskih filmskih ustvarjalcev, ki kažejo željo po prikazovanju moralnih vrednot svoje generacije, odprto govorijo o problemih in »zadevahtan* NAVPIČNO: 1. dolg. šilast. spredaj in zadaj pokrit eskimski čoln. 2 del* ska ali obrtniška zadruga v carski Rusiji, 3. avtomobilska oznaka /a 4. grški otok v K,klad,h 5. vzvišen prostor, oder. 6. šola m fUoZofsW «u koikov. 7. priprava za doziranje, ženska, ki dozira. 8 nemški rnuzikaU (1893-1960). Adolf (anagram od bera) 9. poljski zener*] tiČ ^ i uporu 1830-1831 ter v dunajski in madžarsif rev^i l^«-!^ 0^ 10. znak za kemično prvino iridij, 11. stavka. 12. žila odvodni™ m i.«««?, mesto in luka na obali otoka Kiušu 15. kdor dela slabe ^e rimič \Tnt jak. strokovnjak za civilno pravo 21. tkanina z bleščečimi vzorci za rut, m posteljno perilo 23. ironija, 25 črkovna stopnja v tiskarstvu, prav drobi* tiskarske črke, 27. nekdanja votla mera, korec, mernik 29 ščeo^r soli 31. junak udarniškega dela. 32. zaničljiv izraz za otroka, vulgarni izra; nezakonskega otroka. 33. v gršk. mitologiji s,n Agamemnona in Klitamnestr* 35. pesnik in pisatelj, med vojno kot aktivist OF ustrelien Ivan l? hn,>. 39. otok Malih Sundskih otokov v Indoneziji. 40. Ijuds^izraz za za^ pesek. 42. drobne luknjice v snovi, znojnice na koži. 43 reka v <5vici nntok Rena, 46. reka izpod gorovja Arakan. desni pritok Iravadiia v Burmi kratica za Aviation Organization Services. 50. kratica za Izvršna enota', kratica za Ljudska tehnika. Reiitve pošljite dp »rede, 19. marca, do 10. ure n. n..i„v. ri« Kranj, l^e Pijadeja 1 , oa^ako Napadna kStaSfa^i dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. nagrada Rešitev nagradne- križanke i. dne 7. marca I tramp. (i poet ki ,.,.„ n 17. skat. 18. plamte. 19. SAP. 20. K A. 21. obla. 23. Aero. 25. Na »iTars »8 AV u " m ga. 35. narda. 3«. Maraž. 38. nervoza. 40. arbont. 42. Rzav^ A:\ «„> 4,7J' PK. 52. aor. 54. Ileana. 5(i. ote|>. 58. bliskanja, («1. svora. 01. tlHoi li " Rea| (i ( h«™, " Prejeli smo 103 reSitve. Izžrebani so bili: 1 nagrado i |5o Him , •• ~ w v 121». 04202 Naklo. 2. nagrado (120 din) piejme Anica Le^an. Stara cest a 18 Ii4( H ") K r^n i ' i , „K, din. prejme Slavka Žibert, Komenskega 4. 04.KK) Kranj. Nagrade bomo ^suli^t, novo v kinu JMh,„ novinar Vlado Kova," dela v radakv... večjeK« politične^ lista Dnevnik Večkrat d,v življa nesporazume z uredniki. Posebno ostm le. ko mu glavni urednik no,V objaviti članka stavki delavcev v tovarni orodja O n>em nu pravlja osnovna organizacija zveze komun, »tov. Kovač meni. da uredniki ne branijo nekih političnih interesov«, ampak obdržati le svoje stolčke. Obenem doživi,., Kova« tudi dramo v zasebnem življenju Film Novinar je vreden |x.zornosti Posnel ga v a J' H«™'"'. v Klavni vlogi pa je zaigral Serbedžiia. Kaznjencev blue« sod. v zvrst zabavno pustov lovskih filmov. Zgodba se odviu Nashvillu. središču amenške countr.v western glasbe Glavna ost filma je Kaztuen.-ev blues. ki jo ,e .kInekega zapornika ukradel znani pevec in nje naprav, hit. Zapornik igra ga Pete. Fonda, po vrnitvi iz ječe skuša dokazati avtodTe VLll Zanimivo je. da h.nda v filmu vse pesmi presn a sam. in to kar dobro Skupina policist.,x v znanem francoskem letovišču Saint Tropezn za.ame let^ krožnik s posadko in ga preda vojnim oblastem. Seli njihovemu poročilu ne verjamejo Da h, se izognili zasmehovanju, skusajo orožniki vso stvar zamolčali. Tu pride do di.hoM,-, zapleta; marsovci so enkrat vidni. drugič ne. spreminja jo-se v I,udi in zganja,., vseh vVV vragolije, h .In. Orožnikproti marsovcem je komedija, prijetna kot znajo biti ie franci, Italijanski film TakAna, kakrftna si pripoveduje o ljubezni med stare,S,m moškim Marceli.. Mastro.an.nl in najstmco (Nastassja Kinskil. ki l.i bila povrh vsega lahko nie«ov, Informativne oddaje lahko poaluAate na prvem programu vaak dan, ra->en nedelje ob 4.S0, 5.00 S.S0, 6.0«, 6.30, 7.00, 8.00' t.00, 10.00 (danea dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 18.00 (dogodki in odmevi), 10.00 (Radij .ki dnevnik), 22.00, 23.00, 14.00, v nočnem aporedu ob 1.00, 2.00. 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, • 00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu priaiuhnite novicam ob 8.30, 9 30 10.30, 11.30, 12.30, 13.30,' 18.00, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 in 10.58. ■UBiima,. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! «•08 Pionirski tednik »•05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 105 Zaposmo pesem OPZ OS Danilo Kumar - Ljubljana 1>:20 Svetovna reportaža 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu 1--tO Kmetijski nasveti — mag. Franc .Jesenko: Pasme in hihridi kokoši, zanimivo za zasebne.rejce 12.40 Veseli domači napevi '3-00 Danes do l.J.(K) - Iz naših krajev — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporoča jo vam .. 14.05 Kulturna panorama «5.30 Zabavna glasba I «.00 »Vrtiljak« 17.05 Spoznavajmo svet in domovino I«.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 »Mladi mostovi« -0.00 Sobotni zabavni večer »Ples na Gospodarskem razstavišču •Jožeta PrivSka« -1.30 Odda ja za naše izseljence 23-05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poust var jalcev no or i?hfvnt' R>«she "U 05 Nočni program -glasba DRUGI PROGRAM Sobota na valu 202 ' ; «>0 Radi ste jih poslušali ' Glasba iz Latinske Amerike • r'!!!! ^čanja republik ;' »() Hitri prsti '•»•45 Mikrofon za Meto Močnik •00 Naš podlistek L. B. Honvvana: Starka JU 5 Lepe niel.Klije M0 Glasbeni casino "' •o Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev «00 Pol ure za šanson 'o Naši kraji in ljudje «;>0 Glasbena medigra u or ]?a7Klt'(,i P<> kulturi M „.) Športna sobota -0.00 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe »Opatija HO« Zabavne melodiit-PRRNOS -2->5 Glasba za konec proKrama TRETJI PROGRAM 10.05 Literarni dopoldan A. Gradnik: Svetle samote JO 45 Na krilih pet ja 11 15 Promenadni koncert 1600 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III programa Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno — Brahms, Dvorak, Chopin, Borodin "'15 Glasba je . . . glasba 18.05 Nenavadni pogovori 1«.'?5 Zborovska glasba po želji poslušalcev (KI Minute stare glasbe — Francoske orgelske mojstrovine 17. in 18. stolet ja 19.30 .Jugoslovanski feljton 1!» >5 Glasbena medigra -0.00 Richard Strauss: Šaloma, glasbena drama v 1 dejanju 21 30 V nočnih urah 22.45 Literarni nokturno Klabund: Starokita jske pesmi QB9V16 mak PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! -« 07 Radijska igra za otroke Žarko Petan: Domača naloga «•47 Skladbe za mladino •'•05 Se pomnite, tovariši. . 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske j proizvajalce 13.50 Pihalne godbe i 14.05 Humoreska tega tedna M. Svandrl.k Praško življenje 14.25 S popevkami po •Jugoslaviji 15.10 Pri nas doma 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Listi iz notesa 16.20 Gremo v kino 17.05 I pularne operne melodije i 7.50 Zabavna radijska igra Alain Franck: Obisk iz Pariza 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. ot roci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedelj o zvečer 22.20 Skupni program .JRT - Studio Ljubljana Glasbena tribuna mladih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 00.05 Nočni program -glasba DRUGI PROGRAM H.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedel jo se dobimo, šport, glasba in še kaj 19.30 S t ereoram a 20.30 Radio Student na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa TRETJI PROGRAM 19.05 Igrani... kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Josip Pupanči.' ||y|j||U|Bi|jll7. MAR. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro' « 0« Z glasbo v dober dan « Ringara ja oor Izbe,1,e lamico 9.05 z radiom na poti 10.05 Rezervirano za M m ?,nf.",.,in Priljubljeno 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tan ja Hlišč: i » E"d*,«v«nj* orehov '2.40 Pihalne godbe na no,. f"nc®«nem odru Danes d<> i;t.(to _ \ , naših krajev Tor vam . . . 1,V P'M« amaterski zbori '4.25 Naši poslušal, i •Vstitajoin ' pozdravljajo •>.30 Zabavna glasba ljj.00 »Vrtiljak« '7.00 Srtidio ob 17 ini '«•00 Naša glasbena izročila K 2v«,0ni signali 19.2., Obvestil« in zabavna Klasba 19-35 Lahko noč. „t nH i' 19.45 Minute z ansamblom Vili in Petriča 20-00 Kulturni globus •n or diskoteke I, o ''asba velikanov —20 Informativna oddaja za tujino 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev r.iK'f! lirični utrinki 2310 /.a ljubitelje jazza DRUGI PROGRAM «.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi revijskinii in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.011 Ponedeljkov kri ženi k raž 14.20 Z vami in za vas 15.30 V plesnem ritmu 16.00 Svet in mi 16.10 Španske popevke 16.40 Odenado|>et 17.35 Iz partitur orkestra rr »Helmut Zacharias« ' •>•> rilmski zasuk ' «-00 Pesmi svobodnih oblik '« 40 Mali koncert lahke glasbe 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama " 20.00 Iz zakladnice jazza - Buddv Rich 20.30 Popularnih 20 22,45 Zrcalo dneva 22 45 Glasba za konec programa TRETJI PROGRAM 10.05 Aktualni problemi marksizma '0.25 Plesi in spevi II.00 Človek in zdravje ii 10 En sam. za dva. za tri (solistična I!1 k()m,,,n» Klasbal 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III programa Aktualni •>,. Pr"blt>n>i marksizma - > r,ak() muziciraj.. 17 30 Naj narodi pojo 18.05 Naši umetniki pred mikrofonom 18.20 Srečanje s slovenskimi skladatelji -Demet ri j Zebre 20-00 Literarni večer Sodobna turška poezi ja 20.40 Stereofonski operni koncert 21.45 Odmevi iz glasbenega sveta: španska glasba za zbor in glasbila 22.45 Literarni nokturno — -J. Zagoričnik Pesmi i^^^mH i8. prvi program 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih šol Glasbena šola Piran 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . 1135 Ziu.no in priljubljeno 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Olga Ratnik; Vzgoja zdrave čebule 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak, 17.00 Studio ob 17.(Ki 18.00 Antonin Dvorak: Se- renada za g.Klala 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 I.ahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala 21.05 Od premiere do premiere 22.20 Informativna ^ oddaja za tujino 22.30 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po •Jugoslaviji 00.05 Nočni program -glaseha drugi program «•00 Torek na valu 202 13.00 Iz obdobja swinga -Bennv Godman s triom in kvartetom 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom 16.00 Pet minut humorja 16.05 Popevke itali janskih avtorjev 16.40 Disco čez dan 17.35 Iz partitur revijskega orkestra RTV Zagreb 17.50 Ljudje med seboj ' 8-00 Danes vam izbira 18.40 Koncert \ ritmu 18.55 Razgledi po kulturi '•'■-■> St ereoram a 20.00 Torkov glasbeni magazin 21.00 Misel in pesem 21.45 Jazz na II. programu - Clifford Jordan - VVooden Kar --•15 Rezervirano za countrv glasbo -2 45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa tretji program 10.05 Radijska šola za sredn jo stopnjo Pokrajina sredi Slovenije: Kranj. •Jesenice 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza U 20 Radijski operni list Sergej Prokofjev: Zaljubljen v tri 1 oranže "'•00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III programa Radijska šola za srednjo stopnjo 16.30 Operne aktualnosti - 30 .Kida ja 18.05 Svet tehnike 18.20 Minute za Arturja Rubinsteina (KI Z našimi solisti — Ljuben Dimkaroski trobenta 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Z berlinskih koncertnih odrov Koncert Berlinske filharmonije: dirigent Gar\ Bertini. solist Lvnn Harrell 21.50 S erge j Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. .) \ (■. duru, op. 26 22.20 Skupni program J RT - studio Novi Sad •Jugoslovanska g lasha hi 19. mar. prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9 05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . I 1.35 Znano in priljubljeno 12.10 V- 1 i K i zabavni tri 12.30 .ijski nasveti - prof dr. Dolfe (Vzej: Kakšne silose na j gradijo kmet je .12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.(K) _ Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto Vrtiljak« I 7.(K) Studio ob I7.(K) 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času 18.15 Naš gost 18.30 Kaj radi poslušajo 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z veselimi planšarji 20.(K) Koncert za besedo - v sanjah težkih . 20.25 M.Klest Musorgski: Slike z razstave za klavir Igra pianist Alexis VVeissenherg 21.05 Joseph Havdnr Odlomki iz opere »Richard Orlando« 22.20 Informativna oddaja za tujino 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični iih inki 23.10 Jazz pred polnočjo - Four Kor Jaz/ - Dave Liebman 00.05 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 8.(K) Sreda na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 13.35 Znano in priljubljen 14.(KI Pet minut humorja 14.05 Z vami in za vas 15.30 V plesnem ritmu 16(K) Tokovi neuvrščenosti 16.10 Pesmi Latinske Amerike 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabav ne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra »Ronnie Alhrich« 18.00 Kam in kako na prepih 18.40 Mali koncert lahke I glasbe 18.55 Razgledi pokulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodi je po pošt i 22.15 Zvočni portreti — Kvartet bobnarja Rashieda Alija (II.del) 22.45 Zrcalo dnev a 22.55 Glasba za konec programa TRETJI PROGRAM 10.05 Dogovori. odločitve . . 10.25 Slovenska in svetovna zborovsk'a glasba 11 .(Kl ličimo se • makedonščine in srbohrvaščine i 11.25 Solisti in orkestri 16.(KI Pregled sporeda popoldanskega in ve«Vrnegn 11 i. programa Dogovori, odločitve . . . 16.20 Arsanti<|ua 17.(KI Sonata 20. stolet ja 17.44 Wolfgang Amadeus Mozart: Trio za klavir, violino in violončelo v E-diirti - Igra Trio tli Trieste 18.05 Mednarot 10.05 Rezervirano za J1 35 Znano in priljubljeno 12 10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti mag. Zdene Otrin: Izdelava sečno - spravilnih načrtov 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do IU,(K»- iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabav na glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert *a mlade poslušalce 14.40 Jezikovni |Migovori I > 30 Zabavna glasba '6-00 »Vrtiljak« 1 ' ■(K) Studio ob 17.(K) '«.oo Vsa zemlja lx. z nami zapela '8.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Minute s čelisK.m Heinrichoni Schiffom 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. ot roci' 1.9.45 Minute z ansamblom Hojami Adamiča 20.00 Četrtkov veče. domačih |H*smi in napevov 21.05 Literani večer Slovenska dramatika danes m včeraj - III 21.45 Lepe n.el.Klije 22.20 Informativna .Kldaja za tujino 22.30 Plesna glasba i z jugoslovanskih studiev 23.00 V gosteh pri tuiih radijskih posta jab 23.30 Paleta po|>evk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program -glasba DRUGI PROGRAM 8.(KI Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in pril jubl jeno 14.(K) Z vami in za vas 15.30 V plešem ritmu z orkestrom VValter Kichenberg 16.00 Rejiortaža na krako 16.15 Francosk«'popevke 16.45 Jazz - klub 17. Id Iz partitur zabavnega orkestra RTV ^ Ljubljana 18.(K) Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi pokulturi 19.25 Stereorama 20.(KI Prizma optimzma 21.(KI Beseda v rocku 21.50 Deset minut z instrumentalno skupino . . . 22.45 S festivalom jazza — Mednarodni švicarski festival »Montreux 78 (I. del): Buddv Rich Band 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa TRKTJI PROGRAM 10.05 R+dijsk« šola za višjo stopn jo Projekt »Pronietej« 10.35 Poje basist Franc Crass I I • KI Tekoča repriza 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III l>rograma 16.30 Variacije na temo — poročenih žensk in mož 16.45 Jean Marie Leclair Sonata v e-ntolu za flavto in klavi. I7.(KI lira z Richard.>m Straussoni 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Dubrovniški festival 79: violončelist Valter Dešpal j in |iianist James Tocco 19.35 Benjamin in Josip Ipavec 20.00 Kultura danes 20.15 Iz Havdnovefea in Mozartovega opusa 22 (Ki Po klasicističnih poteh 22.45 Literarni nokturno' |2lMAR' PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica Gustav Strniša -Borut Lesjak: Pomladna svadba H. Ki Naši umetniki mladim poslušalcem <105 Z radiom na port 10.05 Rezervirano za 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Iz glasbene Iradicije jugoslovanskih narodov in narodnost i 12.30 Kmetijski nasveti -prof. Janez Mihelič: Selekcija čebel 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.1*1 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabav na glasba 13.30 Priporočajo v am . . . 13.50 Človek in zdrav je 1 1.05 »V pričakovanju pomladi« . . . I 1.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.(K) »Vrtiljak« I7.IK) Studio ob 17.(KI 18.(K) Razgledi po slovenski glasbeni literaturi« 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . 21.05 Oddaja o morju iu pomorščakih 22.20 Informativna oddaja za tujino 22.30 Besede iu zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik (KI.05 Nočni program — •glasba DRUGI PROGRAM 8.(KI Petek na valu 202 13.(KI Jazz v komornem st udiu — Trio Charlie Bvitl 13.35 Znano in priljubljeno 14.(KI Z vami in za vas 15.30 Glasbena medigra 15.45 Vroče — hladno 17.35 Odmevi z gora — Slavko Set ina: Za|iisi iz baznega tabora V 17.45 Operetna glasba 18.1(1 Mali koncert lahke glasbe 1 H.55 Razgledi pokulturi 19.25 Stereorama 20.1*1 Stop pops 20 21 15 Iz francoske diskotke 21 30 Jugoslovanska ročk scena 2220 Akordi za sanjarjenje .22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec pr< »grama m ii marca 1980 .21. STRAN. O Lr A S SOZD JkLPETOUR Škof) a Loka DOCREINA DSSS KRANJ objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta fcUin naloge čistilca delavnic Pofoj: - NK delavec, - poskusno delo 1 mesec. Orbnidohodek od 6.500 do 7.000 din. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pimene ponudbe »prejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek j Irtnj, Koroika c. 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh p izteka prijavnega roka. Hotelsko turistična delovna organizacija Jesenice, n. sol. o. razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije prosta dela in naloge POMOČNIKA INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE Met splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi sploš-tiari akti, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: . da ima višjo izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkuSenj na vodstvenih delih in nalogah, . daima srednjo izobrazbo ustrezne smer. m 10 let delovnih izkušen., na vodstvenih delih in nalogah, - daje moralno politično neoporečen. Kandidati naj prošnje a kratkim življenjepisom, dokazili o strojni in seznamom dosedanjih zaposlitev pošljejo v zaprti „ naslov: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, s JriJ.om razpisna komisija, v 15 dneh po objavi. Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanjv občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja z dne 20. l*. if ^ razpisuje nagrade občine Kranj za leto 1980 ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: - občane skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. - občane skupine občanov, družbene organizacije in društva krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije' občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. Členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in dru-fcva, delovne in druge organizaci je ter krajevne skupnosti. Obrazložene pismene ponudbe za podelitev nagrad morajo hiti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1980. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgusta. SKUPŠČINA OBĆINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja kmečki glas Revija Moj mali svet, kot že naslov pove, revija za naš mali svet, ki si ga oblikujemo v prostem času. To je revija za ljubitelje malih živali, vrtičkarje, sadjarje, vrtnarje, vinogradnike, vikendaše in hobijaše S čim se ukvarjate v prostem času? če ste ljubitelji domačih živali narave in ureje nega okolja ali pa ljubitelji cvetja — sodobnega balkonskega ali pa vrtnega — in če s tega področja potrebujete nasvet ali pa morda odgo vor, potem Morda ste vrtnar sadjar ali pa rejec kuncev perutnine oziroma drugih domačih živali Če ste ali pa bi. to radi postali najbrž potrebujete kakšno pomoč .frotem Kolikor pa ste prežeti z nemirnim duhom in mora te doma vedno nekaj popravljati pospravljati urejevati prestavljati ali pa celo sami kaj na rediti potem Če vse našteto za vas ne pride v poštev potem vas najbrž veseli kuhanje pletenje ali pa morda prosti čas izkoristite za rekreacijo ki ni več modna muha temveč vsakodnevna potreba delovnega človeka Morda pa vas zanimajo manj znane znamenitosti, zbiranje znamk, čebelarjenje, akvaristika ali kakšni drugi konjički, potem je Moj mali svet prava revija za vas To trdimo zato, ker vam pri tej porabi prostega časa, ki ga je tako in tako vedno manj, pomagamo z nasveti in odgovori na vaša vprašanja, da ne boste izgubljali dragocenega časa s tekanjem od strokovnjaka do strokovnjaka zaradi drobnih nasvetov Prepričani smo. da boste z revijo, ki je spremenila dosedanji koncept ubili več muh na en mah V tretji številki revije MOJ MALI SVET preberite! Solata — pomemben delež v prehrani Bogastvo, ki vse bolj zaudarja, Kitajske zdravilne rastline v Žalcu, Bolezni vin, Pes z modrim jezikom, Od kod rdeči kanarčki? Umetnine v stanovanju, Orodje za vrtičkarje, SADNI KIS, SADJE IN ZELENJAVA IZ ZAMRZOVALNIKA SETVE MANJ ZNANIH VRTNIN- NAROČILNIC* - G Ime in priimek:................................... Kraj:........................................................... Pošta:............................................................ Naročam revijo Moj mali svet. Letno naročnino 300 din bom plačal-a: a) v celoti b) v dveh obrokih po 150 din c) v treh obrokih po 100 din Datum: ............................................-........... Podpis:..................................................... Izpolnjeno naročilnico pošlfte na naslov: - ČZP KMEČKI GLAS. Miklošičeva ^ > 61000 Ljubljana. SOZD SAP VIATOR DO GOLFTURIST TOZD gostinstvo Gozd Martuljek TOZD Gostinstvo Objavlja prosta dela in naloge VODJE OPERATIVNIH VZDRŽEVALNIH POSLOV Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še: 1. kvalifikacija kovinske, elek- tro ali strojne smeri. '2. tri leta delovnih izkušenj. 3. tri mesece poskusne dobe. Delo se združuje za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. dežurni veterinarji ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 14. 3. do 21. 3. 1980 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, tel. 22-405 Za občino Škofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Škofja Loka, Novi s-.et 10, tel. 60-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Je-senice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje nepreki-^ njeno. SOZD alpetour bo v šolskem letu 1980/81 sprejemala prijave učencev 8. razredov za izučitev naslednjih poklicev: TOZI) REMONT KRANJ avtomehanik avtomobilski klepar -avtoelektričar avtoličar avtotapetnik kovinostrugar 13 kandidatov 3 kandidate 2 kandidata 2 kandidata 1 kandidat 1 kandidat TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE LABORE .. - 20 kandidatov avtomehanik _ g kandidatov avtomobilski klepar _ kandidata avtoelektričar _ 5 kandidatov avtoličar TOZD MEHANIČNE DELAVNICE ŠKOFJA LOKA .OIlJlf - 12 kandidatov avtomehanik _ kandidate avtomobilski klepar _ didat avtoHčar^ OBRAT BLED avtomehanik — 6 kandidatov TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE KRANJ strojni ključavničar - ^ kandidatov kovinostrugar " 3 rezkalec - } JJ»J orodjar - 1 kandidat TOZD HOTELI SKOPJA LOKA . . — 5 kandidatov natakar - 5 kandidatov TOZD GOSTINSTVO KRANJ . . - 3 kandidate natakar ~ 3 kandidate TOZD HOTELI BOHINJ kuhar " «kandidatov natakar - 2 kandidata Prijave sprejma SOZD ALPETOUR, kadrovski oddelek Škofja Loka, Titov tr* 4 b in v Kranju, Koroška c. 5. telefon 23-341 PRODAM OLAS22.STRAN pttek, 14. marca ehei . Prodam KRAVO s teletom. Al-jančič, Hudo 2, Tržič 1943 „Prodam železna GARAŽNA VRATA, 370X 420cm, malo rabljene MICHELIN GUME, 15 col in rezervne dele za Škodo 1000 MB. Bojd.Strahinj 17, tel. 47-133 1944 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO. Strehovec Peter, C. 1. maja 69, Kranj 1945 Poceni prodam SPALNICO. Preddvor 64, tel.: 45-056 1850 Prodam KRAVO s teletom. Vrba 31, Žirovnica 1851 Prodam KOSILNICO BCS. Pšev-. skac. 11, Kranj - Stražišče 1852 Proda™ dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK rjave barve. Zalog 32, Cerklje 1853 . Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Zminec 16, Skofja Loka d j , 1854 Prodam brejo KRAVO. Avguštin oren j a vas, Reteče 43, Skofja Loka D . 1855 »T1 ^ stare PUJ- j Miklavčič, Grenc 1, Skofja ^ , 1856 rTodam kombinirano PEC za v Kopalnico. Nikolič, Bukovica 37, oelca 1857 Prodam dve mladi KOBILI. Zgoša 3, Begunje Ja58 Prodam GARAŽNA VRATA z spmJVT Podbojem. 250 x 200 in SENO. Luže 11, Šenčur 1359 OPl£?n ?r0dam Se dobro cementno OPEKO ftp.čak. Kokrica. Grosova ^Prodam SENO. Tenetiše 33, Goi° krmr0dMm Večjo k°ličino REPE*™ p Nasovče 10, Komenda 1862 roceni prodam malo rabljeno kalorii23 rntrfln° kurJavo' Sa kA mkT,Pletn° Z b<>Jlerjem, zii£.T' me*a,.nim ventilom, dispan-v radiatorJ- V račun • Prodam 7U,dl Potrošniško posojilo, prodam 75 m plastične ZlCNE 90cm inZlrStn° opraj°' BRnv d • m> Jeznih STE- pZLnT>rU'Tr*,č 1863- COo zložljivo nemško STAJI-ienfik« v!i in KOŠARICO za do- Prodam PRALNI STROJ Gor" LO vaie^P'°V farancii»: KOBI- pojnSSrCRTa'I m iih de, .ter SOp Breg o\ Sav.^Kranj ^T^ Vl70pn° pr,()dam črnobel TfeLE VAL°NOZMr7koe *!? m n°V0 Suceva15 K? ■ d,vojnim koritom. ' ,a.nj'tel- 22"HO" i««« ZICEK7. R,0bok OTROŠKI VO - ANTrS1' elektronsko AVTO ZOR NJ? In črnobel TELEVI-poldan S 65 Tdefon 22-288 ~ dojkam TELICQ simentalko^ti brezje^" te,eti,a- Finž^ar- Pod L1868 Prodam TELICO simentaiKo pred telitvijo. Leše 7, Tržič 1869 Prodam PUNTE, BANKINE in pet suhih obrezanih ŠPIROVCEV. Roblek Anton, Bašelj 15, Preddvor 1870 Ugodno prodam REPO iz zasipni-ce za krmo. Cerklje 52 . 1871 Prodam MOTORNO ZAGO hu-sqarna - nerabljeno. Vreček, Trata 17, Cerklje 1872 Prodam dve zidni »HAUBI« in veš ostali frizerski inventar. Brivnica Cerklje 43, tel. 42-000 , 1873 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor po ugodni ceni. Zg. Brnik 44, Cerklje 1874 Prodam semenski KROMPIR igor. Glinje 6, Cerklje 1875 Prodam zgodnji KROMPIR kifel-čar za seme. Lahovče 4, Cerklje 1876 Prodam mlado KRAVO po teletu in 240-litrsko ZAMRZOVALNO OMARO. Sp. Brnik 60. Cerklje 1877 Prodam dva PRAŠIČA. težka po U0 kg. Spruk, Komenda 52 1878 Poceni prodam KNJIŽNO OMA- v?A,n^°m»inirano PEC braun. Božič Ančka, Hra.še 23/a, Smlednik Prodam TELIČKO simentalko za pleme ali za zakol ter semenski in jedilni KROMPIR igor. Voglje 16, Šenčur 1880 Prodam PRAŠIČKE. Sidraž 5, iS o 1881 SKFPA't!v star<*a ŠKOTskega ovčarja - samico, z rodovnikom Kalan, Podlubnik 296 Skofja Loka, tel. 62-927 ]88'> Prodam semenski KROMPIR dessire in HREN. Velesovska c ->7 Šenčur '^.j Prodam 6 tednov staro TELIČKO za pleme in starejšo KRAVO po teletu. Klemenčič. Sp. Besnica 176 d j 1884 rrodam črnobel TELEVIZOR Dolenc Jože. Sv. Duh 179, Skofja pa . J 1885 prodam 6 tednov stare PRASlC- 91 ni .LATK za kozolec. Lahovče 21pCeJk,Je 1886 p™8"1 pocinkane ŽLEBOVE -^SADIKE ligustra, PRALNI PFl TSn?1 ŠTEVEC in MOPED TOMOS avtomatic. Stular Janez, Sučeva 9, Kranj J887 Prodam TRAKTOR pasquali, 18 KM. Begunje 112 na Gorenjskem 1888 STR°Adia?u £°ln riz - maestral 18. Telefon 23-301 1889 in tft pt Polovico mlade KRAVE Kranj ** V skrin-io- Trboje 32, Prodam novo pec za centrahŠ UpoapV01dS' ^ kalorij Ogled lasESSaSE"CMU-Nas,ov Prodam TELEVIZOR Iskra - Tosca 9ngHarc,JI in GRAMOFON p 7 Kranj 1892 VRA'I t! n . rablie.nih notranjih v K A T. Zg. Bela 16, tel. 45-205 1893 tel 064:6°S!LoŽO14. ut^eTazS! P°^eninHdrlje 1894 VARNICO nm. P^^toječo DR-70038 Dro1' Podna rt, telefon ^______1895 Prodam suhe bukove BUTARE Bašelj 18, Podnart 1896 Prodam ŠIVALNI STROJ Veri-tas v omari. Informacije po telefonu 23-979 i897 Prodam KRAVO ciko po teletu. Urh, St. Fužina 134, Bohinj 1898 Poceni prodam 1000 kg SENA Svetina, Triglavska c. 8, Bled 1899 Do konca marca bom razprodajal KOKOSl za zakol ali nadaljno rejo. Cena 40 din - 1 kom. Tušek Franc, Lenart 11, Selca 1739 Po ugodni ceni prodam 1(XX) kosov STRESNE OPEKE novoteks. sive barve. Pivka 13, Naklo 1773 Prodam 4 milimetrsko PLOČEVINO: 4 kose - velikost 100 X 4000 in 2 kosa - 1000 X 1000. Tel. 81-708 od 16. ure dalje 1774 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Kejžar Marija. Studenčice 11. Lesce 1775 Prodam JABOLKA, dve OKNI, 160x160 cm in eno zastekleno OKNO KLI - Logatec. 120x140 cm z roleto. Ribno 19 — Ferian 1776 Prodam barvni T V SPREJEMNIK, cena 9.000 din. Levseger Lojze. Ročevnica 30 (montažno naselje v Bistrici pri Tržiču) — po 15. uri 1777 Prodam ŽENSKO KOLO. C. na Klanec 37, Kranj 1778 Dobrim ljudem oddam PSA čuvaja. Predoslje 28. K ran j 1779 Prodam KOSILNICO »IRUS« z žetveno napravo in plugom. SLA-MOREZNICO »MURA« /. verigo in puhalnikom. Mrak. Studenčice 13. Medvode 1780 Poceni prodam KROMPIR za krmo. Dorfarje 31. Zabnica 1782 Prodam semenski KROMPIR saskia. Jama 8. K ran j 1783 Prodam PRASlCA za zakol. Voglje 50 1784 Ugodno prodam malo rabljeno PRIKOLICO s priključkom za elek-tronik 90 ali za moped. Pavlic. Kidričeva 26. Kranj 1785 Prodam lo. . IT* Prodam avto PRIKOLICO brak« Miltenovič. Valjavčeva 14. Kranj 1810 Prodam TOVORNI AVTO ON ^ J?, 'etnik 1977. malo vole« ('>0.000 km), nosilnost 4 t. Košir. Hotemaže 67. Preddvor 181! Prodam FIAT 7.50. letnik I9?_\i^ gistnran do 1. 3. 1981. Marolt Antoo Hled. Za žago I w Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. registrirano do septemhr* Tenetiše 39. Golnik 181; Vsem sorodnikom, priiatelif>m , čamo žalostno vert, cd nas Te v STJ6™ Sp°r°- naS dobri mož, o,e, sTari^I, UJ^JST FRANC KRT Kozlov ata iz Struževega 14.Tl980Tl5 ?nkOJn,lka b(? danes' v petek, o. iy«0, Ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Ana, sinovi Franc, Ivan in Tone ter hči Anica z družinami. Struževo, Sežana, Skofja Loka, 12. marca 1980 ZAHVALA Ob tragični smrti našega dragega brata in strica MARJANA DEŽELAKA se zahvaljujemo vsem ki stf sosedom, vsem sorodnikom, P-agali! Zahvaljujemo .se župniku /a tako l,„™;|^S, hvala Iskrena hvala vsem, ki tukaj niso omenjeni, pa so čustvovali z nami. Hvaležni: sestre in bratje z družinami! Adergas, Brnik, Britof, Kranj, 10. marca 1980 ZAHVALA Ob izgubi ^a^krbne^a m;^>četa. brata in JOŽETA VEROVŠKA LZaT^rViemQ-5dbi na -piha,a Veri^a iz Lesc«, sodelav-(em ID/I) - Siderno verige ter vsem ostalim, ki so darova!, vence ,n cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Žalu joči: žena Rezka, sinova Branko in Boris ter ostalo sorodstvo *TH. 14.MABCA 1980 .23.STRAN.O LAS Prodam CZ 250. Krstič Žarko, ViAon 11, Planina — Kranj 1814 Prodam AMI 8, v dobrem stanju. Ogled možen vsak dan. Primož Be-utftf, Martini vrh 43/a, Železniki 1815 Ugodno prodam PHINZA 1000, rtjfcriranega do julija 1980. Smolej* (rsica 56 1816 Prodam tovorno PRIKOLICO za *tai avto. Benedikova 12, Kranj -StražiWe 1817 Prodam dobro ohranjen osebni trto VW, starejši letnik. Šenčur, Paunova 18 1818 Prodam AUSTIN MAKSI. Ul. Tooćka Dežmana 2, stan. 18, Kranj 1819 Prodam ZASTAVO 750 v dobrem boju. Spenko, Hotemaže 15, Pred-foi 1820 Kupim novo ali malo rabljeno ZASTAVO 750. Primožič, Kranj, Velj-U Vlahoviča 7, tel.: 27-618 1821 prodam FIAT 127. Zg. Bitnje 199, ženica 1822 Prodam 101, letnik 1974. Ogled »tak dan od 14. do 18. ure. Močnik, Kukova 10, Kranj, tel.: 28-812 1823 liodno prodam dobro ohranjen MERCEDES 200 D, letnik 1970, z lotoriem, letnik 1974, motor ima Golenih 79.000 km. Ogled v so-Kamna gorica 61 (vrtec) 1824 prodam PEUGEOT karavan, re-^triran do decembra 1980 ali zamenjam za manjšega. Sp. Gorje 125 1825 prodam ŠKODO lOOO MB, nere-Hrano. Kranj, tel.: 28-531 1826 prodam dve leti in pol staro ZASTAVO 101. Senično 2, Tržič 1827 Prodam ZASTAVO 101, letnik »T5. registrirano do 1. 3. 1981 premih 55.000 km. ZnidarSič Viktor Milje 27, Šenčur 1828 prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, registrirano celo leto ter »a* in razne dele. Praprotnik Boan, Ljubno 129, Podnart 1829 Prodam ZASTAVO 750, letnik 3C2 raražiran. Informacije: telefon 3-124, Roblek, Kokrica, K u ratova^ Prodam prednje VETROBRAN ^OSTEKLO za ŠKODO, letnik WiiTorkar, Sp. Gorje 125/b 1831 Prodam ZASTAVO 101. staro dve registrirano do konca leta.^Gra-V Stane. Kranj, Škofjeloška c. 2 ^ prodam osebni avto FIAT 125-P, ietnfe 1978, prevoženih 25.000 km. Cxkd vsak dan od 14. ure dalje. Ko-^Pranc. Selca 55 18.33 m K2K KRANJ T0ZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini \ na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: faropilnice AG 200, 300, 411 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO VINKO-VIĆ 710 Reiervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO-VIĆ, UTB, URSUS-C 330, Iirr««, kosilnice BCS in Gribaidi. Traktorske gume in aku-■ilatorje. STANOVANJA Na stanovanje vzamem dekle, ki * pripravljeno pomagati v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje za-<;mj Naslov v oglasnem oddelku 1949 Lepo SOBO v centru Kranja od-tom osebi, ki začasno biva v Kranju, ifctroma ttudentom. Naslov v oglasim oddelku 1950 Terenski delavec z ženo, brez '/trok, samo za eno leto iftče opremljeno SOBO s kuhinjo in kopalnico. Fiafcm od 2.500 do 3.000 din mesečno Ponudbe pošljite: Balanovlč Pe-v*, EM - Hidromontaža, Sava -Kranj I951 Kupim dvo- ali trosobno STANOVANJE v Skofji Loki ali Kranju. Pfliudbe pod: K redit , r a 1952 Iićem SOBO alf STANOVANJE u pomoč v gospodinjstvu. Kokalj pivU.Ul. XXXI. divizije 34, Kranj 1953 Slepa uslužbenka išče skromno f)0B0 v Kranju (po možnosti ogre-7»no) in pomoč pri spremstvu v rfaibo (C. St. Žagarja). Prosim, če (ličete v dopoldanskem času po telesu 22-958air pSite pod" ftlfro: Te-lefonistka , I954 Kupim dvo- ali dvoinpol sobno STANOVANJE v Skofji Loki ali Kranju. Šifra: Celoten znesek 1955 Ilćem GARSONJERO ali SOBO a* relaciji Kranj-Šenčur. Ponudbe yA Wro: Za določen Čas 1956 "LTLT jOKAINVEST Iškofja^OKAI Lokainvest Škofja Loka Titov trg 3 a vabi k sodelovanju dipl. gradbenega inženirja za visoke gradnje, za izvajanje del vodenja službe visoko-gradbenih nadzorov s triletnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami in strokovnim izpitom. strojepisko za izvajanje strojepisnih in administrativnih del s strojepisnim tečajem in dvoletnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami. čistilko za izvajanje čiščenja skupnih prostorov v Poslovni hiši z enoletnimi ustreznimi izkušnjami za 3-urni delovni čas. Za vsa dela velja poskusno delo 2 meseca. Kandidate vabimo na informativni razgovor in predložitev vlog na gornji naslov v roku 15 dni po objavi. Takoj vseljivo enosobno lastniško STANOVANJE s kabinetom in pri-tiklinami v središču Ljubljane zamenjam za vseljivo GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE na Gorenjskem. Ponudbe pod: Gorenjska 1957 Mlada mamica išče GARSONJERO ali SOBO s souporabo kopalnice, lahko tudi neopremljeno, v bližini Ljubljane ali ob glavni cesti, za določen čas 6 mesecev. Ponudbe pod: Solidarnost 1958 Kupim dvosobno ali manjše tro-sobno STANOVANJE v Skofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 1844 SOBO s kopalnico in souporabo kuhinje oddam mlajši ženski za pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Dogovor 1845 V bližini Kranja oddam ogrevano SOBO ali GARSONJERO študentki ali uslužbenki za pomoč sedmošolki pri matematiki. Kličite po tel. 25-542 od 7. do 10. ure 1846 POSESTI V Vinjem vrhu prodam VINOGRAD s 350 trtami v 7. letu rodnosti; Prostor za vikend. Informacije v soboto in nedeljo' po telefonu 068-84-922 . utC,J?59 Počitniško stanovanjsko HISO v gradnji (670 kv. m zemljišča) na sončnem mestu blizu Tržiča, prodam najboljšemu ponudniku. Elektrika in voda v hiši. Ponudbe pod: 80 SM . 1960 POSESTVO, PARCELO ali HIŠO, kupim na relaciji Kamnik — Bled. Ivo Šventner, Ul. B. Učakar 6. Ljubljana, tel.: 57-722 1837 Oddam PROSTOR za mirno obrt v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1838 V najem vzamem pritlično ali KMEČKO HIŠO. Ostalo po dogovoru. Naslov pošljite v oglasni oddelek pod šifro: Po domače 1839 BIFE ali manjšo GOSTILNO na prometnem kraju, vzameta v najem mlajša zakonca, delavna in poštena. V primeru oddaljenosti od Škofje Loke je zaželjena tudi možnost stanovanja. Cenjene ponudbe pod: Dogovor — bife 1840 GOSTINSKI LOKAL blizu Kranja oddam v najem najboljšemu ponudniku. Ponudbe oddati pod šifro: Gostinski lokal, najjasneje do 25. marca 1980 1841 ZAPOSLITVE! VW - AUDI SERVIS KRANJ, Koroška c. 53/a, zaposli K V AVTO-MEHANIKA, OD 7.000 din, ostalo po pravilniku. Zaposlitev je možna takoj. L. Pintar 1964 Prevzamem administrativno-teh-nična dela od privatnikov-avtopre-voznikov ali drugih brez tuje delovne sile. Informacije po telefonu 064-47-244 v popoldanskem času 1714 Takoj zaposlim KV MIZARJA, OD 9.000 din in NKV delavca za delo v mizarstvu, OD 6.500. Šifra: Mizarstvo 1842 Takoj zaposlim dva delavca ELEKTROINSTALATERJA in samostojnega VARILCA. Informacije po tel.: 064-25-110 1843 OBVESTILA! Zadnja PLESNA TEČAJA v sezoni 79/80 Hotela Creina Kranj, se pričneta v torek 18. 3. ob: — 18. uri — izpopolnjevalni - 19.30 - začetni ' KIT DO KŽK KRANJ - TOZD KLAVNICA KRANJ. Obveščamo gojitelje maljh živali, da lahko v prodajalni pri aytftbusni postaji v Kranju, Stošičeva ul., nabavijo hrano za pse in mačke (že kuhano in predpa-kirano), cena ugodna 12 din kg. SE PRIPOROČAMO! 1834 KMETOVALCI IN KURJEREJ-CI POZOR! Izdelujem sodobna, higienska pločevinasta GNEZDA (pocinkana) za kokoši nesnice. Preizkušena in v rabi na vseh večjih slovenskih farmah. Kaučič R. Križe 35. Tržič, tel.: 064-57-063 1835 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA (notranji in zunanji omet). Šaip Fandaj, Kranj, tel.: 40-155 1836 PRIREDITEV OO ZSMS PODNART prireja vsako soboto PLES od 20. do 24. ure v Kulturnem domu Podnart. Igra ansambel NASLOVNA STRAN 1948 ČESTITKA! Dragi mami in stari mami MARIJI ROBLEK iz Bašlja pod Storži-čem želijo za njen 88. rojstni dan vse najboljše, da bi še dolgo ostala zdrava in zadovoljna v krogu domačih. VSI NJENI, KI JO IMAJO RADI. 1847 HH ZAHVALA! Najlepše se zahvaljujem vsem zdravnikom ter strežnemu osebju Kirurškega oddelka Bolnice Jesenice za vztrajno in uspešno zdravljenje. Hvaležni pacient iz sobe št. 4 ZUPANČIČ AVGUST 1848 OSTALO V VARSTVO sprejmem 2 otroka v dopoldanskem času v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku. 1849 Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih fzrekel v družbi o Jožu Kovaču iz Posavca. Štular Drago, Ljubno 62, Podnart 1965 Za primeren honorar in iskrene odnose vam poštena in urejena žena pazi otroke na vašem domu, pomaga tudi v gospodinjstvu ali v privatni dejavnosti. Šifra: Kjerkoli 1966 Iščemo najboljšega ponudnika — najemnika za gostišče in letni bife ob Zbiljskem jezeru. Najemno razmerje sklepamo za dve leti od 1. maja 1980 dalje. Najemnina za eno leto znaša 430.000 din. Pismene ponudbe pošljite na TURISTIČNO DRUŠTVO ZBILJE, pošta Medvode do 31. 3. 1980. Vse informacije dobite po tel. 611-173 in 611-380 . 1967 VARSTVO iščem za 8-mesečno deklico. Zupan Simona, Prešrnova 3, Radovljica 1968 Sprejemam naročila za montažo centralnih kurjav. Telefon 24-728 od 6. do 7. ure 1961 MONTIRAM vse vrste TV ANTEN. Naročila po telefonu 25-613, Kranj 1962 MOTORISTI! Društvo BLUE DAVILS vabi na SESTANEK v soboto, 15.3. 1980, ob 17.30 v hotel CREINA 1963 Izdaja CP Glaa, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Liudska pravica, Ljubljana. Naslov uredniitva in uprave lista: Kranj, Moto Pij »dej« 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju »te-vilka 51600-403-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni uredi nik in uprava 21-S3S, redakcija 21-«60, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina » prvo polletje 1980 din 200. Oproičeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Elektro Gorenjska Delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije n. sub. o. Kranj, JLA 6 TOZD ELEKTRO SAVA Kranj, n. sub. o. Stara cesta 3 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge ELEKTROVODJE JAKI TOK za opravljanje stikalničarskih del v HE z vodenjem ustrezne dokumentacije Pogoji: - delovodska šola elektro stroke — jaki tok, - tri leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. ADMINISTRATORJA ZA OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH ADMINISTRATIVNIH DEL Pogoji: - dvoletna administrativna šola, - 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom, zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. V letu 1981 bo možna sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje naj pošljejo pismene nonudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov TOZD Elektro Sava, Kranj, Stara c. 3. OBJAVLJAMO NASLEDNJE KADROVSKE ŠTIPENDIJE: Poklicna šola kovinske stroke - 1 Stipendija Pok ena So a elektro stroke - jaki tok - 1 Stipendija Fakulteta za elektrotehniko - menlno regulacijske smeri - 1 Stipendija cesta 3. Gozdno gospodarstvo Bled n. sol. o. Ljubljanska 19 Pnnnvno obiavljamo po sklepu delavskega sveta delovne fkino-ti skSpnih služb prost« del« in naloge z« nedoločen čas In sicer: 1 TEHNIŠKO DELO V TAKSACIJI Kandidati morajo imeti poklic gozdarskega tehnika in tri leta delovnih izkušenj v gospodarski operativi in urejanju gozdov ter strokovni izpit za gozdarskega tehnika. Poskusno delo traja 1 mesec. 2 LUKNJANJE KARTIC PRI AOP - Kandidati morajo imeti poklic poslovnega administratorja in tPČai za pripravo podatkov ali namesto tečaja vsaj eno leto in pol delovnih izkušenj pri pripravi podatkov. Poskusno delo traja 20 dni. 3. ADMINISTRATIVNO DELO Poleg splošnih pogojev je potreben poklic poslovnega administratorja in enoletne izkušnje v pisarniškem delu. Poskusno delo traja 20 dni. Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju ; " prijave pošljite najpozneje v 8 dneh od dneva objave Fega oglasa na naslov Gozdno gospodarstvo Bled, Ljubljanska 19 Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepu o izbiri najkasneje v 30 dneh po pretečenem roku za prijavo. Rudnik urana Žirovski vrh v ustanavljanju Škofja Loka, Šolska 2 Na Dodlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja oglas i^tTsLv delovnega razmerja delavcev za nedoločen čas s po 1 nim del ovnim časofm za opravljanje naslednjih prostih del: 1 OPERATIVNO IZVAJANJE RADIOMETRlCNIH MERITEV — 2 delavca 9 RUDARJA - FIGURANTA, ZA OPRAVLJANJE ZMOŽNIH DEL V JAMI - 1 delavec P0?0*15 xn|n pod 1.: - osnovna šola, - poznavanje odgovornejših predpisov, v - do 2 let delovnih izkušenj, - stalno delo v jami. pod 2.: - KV ali PK delavec, - starost nad 21 let, - izpit B kategorije, - triizmensko delo, stalno v jami. Za objavljena dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški izpit. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poSljejo v roku 15 dni od objave oglasa na gornji naslov. O izbiri bodo obveSčeni v roku 30 dni od objave. Usoda investicije v Britofu znana Likvidacija ne bo poceni Dogovor nas obvezuje - Sprejet dogovor o večji skrbi za reko S fe treba uresničevati. Dokaz, da prvega koraka še nismo storili, je pričujata fotografija odpadkov, ki krasijo Zbiljsko jezero pred jezom Elektrarn Medvode, f-fr) / Z jeseni V lJ,ZelTJ°nke ihova KL • Jb,°lj Pomembna naloga rekreacija delovnih ljudi Tako nS b. dogradili sedanje 'zimski-športne centre, postavili vlečnice v vseh kra jjh, kjer snežne razmere to dopušč^ (jrTV^dn,os1| naložb za dograditev ZlBrSth CCntrov v Prihodnjem srednjeročnem obdobju znaša 1 139 7hr»nnOV dinarJev- denar pa naj bi zbrali na osnovi neposrednih spora- laTn. Z,Z,dr,UwŽenim delom Nizova lastna udeležba naj bi bila 15 odstoten* °dstfttk"v naJ bi 'brali z kov !tVa^fm, sredstev in 70 odstot- dvaisetreiet \kl inaj,bi jih Prid°bili za mero r ,s. 'I odstotno obrestno mero Cene žičničarskih storitev naj nomskeV Pnh°dnjem obd°bju eko- Zičničarji iz naših najbolj pomembnih smučarskih središč so se minulo sredo zbrali v Ljubljani in nanizali vrsto problemov, s katerimi se srečujejo. Menili so, da bodo programe razvoja uresničili le ob Šiišem družbenem razumevanju in podpori združenega dela, saj nove naložbe terjajo izdatna sredstva. Zičničarji ?emwb,J° 16 Za ^'^ničarske naprave, temveč morajo poskrbeti za vso pripadajočo infrastrukturo, za parkiri- iek;panK°Tna,nG naprave in " objekte. Ob tem pa so obremenjeni z vsem, dajatvami in nikakor ne morejo pridobiti ugodnejših kreditov, ki bi lih nujno potrebovali. Težave so zaradi zastarelih smučarskih naprav cen8tta^ ,h. *,ovenskih smučarskih centrih m tudi nova središča se gradijo zaradi pomanjkanja sredstev 'Zelo počasi. Vrste pred žičnicami so dolge vsako leto daljše, kajti vedno več Slovencev je na smučeh. Številni odhajajo na tuja smučišča in odnašajo devize, tujih smučarjev pa ne moremo pričakovati. Opozarjajo, da do treba smelejše reševati problematiko, kajti vsako zaostajanje se ma-ščuje, predvsem pa so bo treba zave-* zavedati, da so žičnice sestavni del turistične ponudbe, del turizma. Zič-ničarji bi vsekakor morali dobivati tista sredstva, tudi devizna, ki jih s svojo dejavnostjo ustvarjajo in jih r7eb'smeb ve? prepuščati le lastni iznajdljivosti m lastnim naporom. s tem- ko bodo dobili tudi sredstva za svojo širšo dejavnost in za razvoj, ne bodo capljali za časom in njegovimi zahtevami J " so opozorili tudi na več drugih problemov ter se izdelJv da S