Tednik
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje
•Tednfk« Izhaja pod tem tkraj?a-otih Imenom od 24 nov. 1961 dalje na oredloe ObMnsklh odborov SZDL Ptu} In Ormoi — Izdaja >avcy) »Tednika. Ptuj — Od govorni urednik: Anton Bauman — rlredništvo tn uprava Ptuj. Lackova 8 — Tel. 158 — St tek rakuna: NB ptul 604-19-603-72 — Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina ea
tuzemstvo
1000. za 2000 <llo
Inozemstvo
Št. 26
PTUJ, dne 3. julija 1964
Letnik XVII.
Kaj bo s Kongom?
Konec tega meseca bodo zad- i dobrega. Vlada predsednika nje enote Združenih narodov | Adule ni mogla opraviti niti s zapustile Kongo. Dežela bo pro- pomočjo Združenih narodov, slavila prvo obletnico neodvis- i niti kako drugače, poglavitnih
nosti v ozračju, ki ne obeta nič
O^DNEVU BORCA
Pred 23. leti je 4. julija politbiro CK Komunistične partije Jugoslavije v Beogradu dal navodila partizanskim odredom Jugoslavije za enoten narodnoosvobodilni boj. S tem se začenja oborožena vstaja jugoslovanskih narodcfo. Dan borca je zato spomin na začetek veličastnega boja, velikega junaštva in neizmernih naporov borcev za svobodo, ki so se upirali grozodejstvom okupatorja ter njegovih pomagačev.
Dan borca je spomin na žrtve, na 1,700.000 mrtvih za našo lepšo bodočnost in za lepšo bodočnost opega človeštva. saj so padli v svetovni areni boja proti fašizmu, sovražniku etičnih vrednot.
Dan borca ni le spomin na bojno pot. ki so jo prehodili jugoslovanski narodi do zmage nad fašističnim osvajalcem naše zemlje, ampak tudi spomin na drugo bojno pot, k< jo je prehodilo naše ljudstvo d osvobojeni domovini, ko se je moralo odrekati blagostanju, da si je ustvarilo pogoje zanj — saj je bila stara Jugoslavija industrijsko in kmetijsko zaostala dežela. To dediščino je okupator še strahotno opustošil.
Dan borca je in bo ostal Tclic vsem državljanom, da nadaljujemo z bojem, za na-
f redek in blagostanje. Ta o j ni. danes več boj z orožjem, ker je boj proti oviram na poti k velikemu cilju. -Ovire pa so negativni družbeni gospodarski in politični pojavi, prirodne ovire ter negativne zunanjepolitične okoliščine.
Dan borca je praznik vseh' jugoslovanskih državljanov,1 ki nosijo v srcu ljubezen do domovine, do njenega razvoja k blagostanju in k plemenitim odnosom med ljudmi.
Dan borca je simbol jugoslovanskega notranje in z u nanjepolitičnega stremljenja k najlepšim odnosom med ljudmi in narodi. Dan borca je naš protest proti vsem pojavom v svetu, ki prinašajo človeštvu nevarnost za njegovo srečo in celo za njegov obstoj, kakor so vojne, kakor je grozeča atomska oborožitev.'
Dan borca —- spočet 4. julija 1941 s ciljem osvoboditve jugoslovanskih narodov je danes dan zmage nad sovražniki humanističnega napredka v preteklosti — in dan, ki poziva še naprej v plemeniti boj proti sovražnim silam, ki vstajajo in ovirajo, da bi zmagal na zemlji socialistični humanizem!
V. R.
Odločno formalizen
moram
v siste:
to odpravljali mu upravi fanja
V soboto, 27. 6. 1964, je bila v Kidričevem na volilni konferenci ZKS občine Ptuj izvoljena za delegata za VIII. kongres ZKJ članica Občin, komiteja ZKS Ptuj Lojzka Stropnikova. Ob tej priliki so dobile priznanje organizacije ZKS v ptujski občini, ki uspešno delajo. Napotke za delo so dobile ostale organizacije, ki zaostajajo, ker se same ne znajdejo v problemih in težavah. Uvodni referat sekretarja občinskega ' komiteja Janeza Kostanj evca in diskusija gostov ter delegatov so napotilo komunistom za svoj prispevek oblikovanja politike, v delovni organizaciji ln v občini. V glavnem je bila vsebina konference resna vzpodbuda članstvu ZKS iz vseh organizacij ZKS, da bi se zavedali svoje odgovornosti in da bi svoje delo tudi v redu in z voljo opravljali.
Uvodoma je med drugim dejal Janez Kostanjevec:
»Komunisti se moramo zaveda-
nose, ki so- tuji našemu sistemu. Javnost dela organov samoupravljanja in hitra širitev tega na vse proizvajalce edino lahko jamči, da bomo zares začeli boljše delati.«
Notranjo delitev dohodka je Janez Kostanjevec med drugim tako ocenil:
»Notranja delitev dohodka bi morala biti tako izpeljana, da bi vzpodbujala k večji produktivnosti dela in s tem vplivala na večje osebne dohodke, pri tem pa bi usmerjala racionalno investiranje za modernizacijo proizvodnega procesa, na serijsko proizvodnjo, s specializacijo in širšimi kooperacij skimi odnosi med podjetji. Vsi delovni ljudje se v glavnem strinjajo s tem, da raste osebni dohodek s produktivnostjo dela, vendar se to postavlja v prvi vrsti pred neposredne proizvajalce. Delavcem na delovnem mestu ni vedno lahko dvigati produktivnosti. Izkušnje kažejo, da lahko doseže
ti, da smo prišli v razvoju naše- naš človek s sodobnimi sredstvi, ga gospodarskega sistema do ob normalni dobavi surovin in
Delegat Lojzka Stropnik in ostali delegati med konferenco
Delovno predsedstvo in delegati na konferenci
stopnje, ko bo treba občutiti v dejanski praksi in v življenju bogastvo naših načel, vsebino sistema, predvsem pa to, kar smo deklarirali v ustavi in statutih. Da bi to lažje in hitreje storili, je potrebno z večjo odgovornostjo in hitreje odpravljati že večkrat ugotovljene in povedane slabosti. Odločneje je potrebno odpravljati formalizem v sistemu upravljanja. Organi samoupravljanja ne smejo biti samo pasivni potr-jevalci odločitev posameznih gru-pacij ljudi. Premalo je razpravljati in odločati samo o zadevah, za katere pravijo zakonska določila, da jih morajo potrditi in podpisati organi upravljanja. Zapiranje samouprave izključno za vrata organov samouprave in površno informiranje upravljal-cev o tem, kar je kdo v imenu njih sklenil in odločil, hromi ši-
energije, produktivnost dela, ki se lahko meri s produktivnostjo v razvitejših deželah. Izkušnje tudi kažejo, da prihaja do nizke produktivnosti predvsem zaradi nestrokovnega vodenja, slabe organizacije proizvodnega procesa, nezadostne preskrbljenosti s surovinami in zaradi njihove slabe kvalitete, pomanjkanja energije, slabih delovnih pogojev, nezdravih odnosov v kolektivu, premajhnega izkoriščanja kapacitet, neekonomičnega investiranja itd. Zaradi tega ni mogoče pripisati odgovornosti za nizko produktivnost in nerentabilnost delavcem na delovnem mestu. Sistem delitve osebnih dohodkov je marsikje tak, da nosijo odgovornost za proizvodnost samo neposredni proizvajalci, ker velja nagrajevanje po vloženem delu samo zanje; za ostale člane kolektiva, za strokovno tehnične službe in za
roko samoupravo in ustvarja od- I vodilni kader veljajo fiksne po-
POBUDE PROIZVAJALCEV JE TREBA UPOŠTEVATI
Na občinski konferenci ZK, ki je bila v torek, 30. junija, v Ormožu so navzoči gostje, organizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZK Maribor tovariš Košak, člani komiteja in delegati" vsestransko analizirali in ocenili delo in vlogo Zveze komunistov na vseh področjih družbenega življenja v občini. Referat sekretarja občinskega komiteja ZK Draga Pintariča, kot poznejša razprava sta kritično nakazala konkretne pomanjkljivosti komunistov. V razpravi je sodelovalo 8 diskutantov, ki so opozorili na številne probleme v gospodarski in negospodarski dejavnosti. Ugotovljeno je bilo. da je bil prispevek nekaterih komunistov pri poglabljanju socialističnih odnosov, pri decentralizaciji upravljanja ter pri pravilni delitvi osebnih dohodkov po učinku dela zelo pičel. Vaške OO ZK so preveč zaprte vase. Y občini je premalo strokovnjakov, kar poleg zastarele tehnične opreme ovira hitrejši napredek. Idejno politično izobraževanje, odprava samovolje in pomanjkljivosti so ena izmed poglavitnih nalog članov ZK. Komunisti so se dolžni v času predkongresne dejavnosti nenehno zavzemati in delovati v duh« smernic predkongresne dejavnosti. Za delegata za VIII
pobud in da je OO ZK tovarne stala ob strani in v kritičnem času bila pasivni opazovalec ob nezadovoljstvu delavcev pri delitvi osebnih dohodkov. V tem primeru niso bili komunisti notranja idejna politična sila, ki bi morala delovati kot usmerjevalec in pobudnik pri samoupravnih organih, v sindikatu in pri aktivu ZMS. OOZK ni napravila nobene analize, da bi z njo ugotovila vzroke nezadovoljstva pri delitvi osebnih dohodkov.
Nagrajevanje po učinku dela še vedno ni doseglo zaželjene oblike v občini. Zato ni nič
stavke ali splošni kriteriji, ne glede na uspehe njihovega dela. V nekaterih podjetjih so bili primeri, da so prejemali delavci v slučaju kritične situacije, ko je bil ustvarjen zaradi slabili proizvodnih rezultatov nizek dohodek, le 80 % osebega dohodka, medtem pa so prejemali uslužbenci, strokovni in vodilni kadri, poln osebni doho.dek. To je upravičeno zelo neugodno vplivalo na mišljenje^neposrednih proizvajalcev, na medsebojne odnos.e, produktivnost dela itd. Taki odnosi ustvarjajo razne idejne deformacije. Zato ker še ni izdelan sistem delitve po delu v upravah podjetij in v strokovnih službah, se še pojavljajo znotraj teh služb problemi v medsebojnih odnosih. Zaradi neenakih sposobnosti, neenakega prizadevanja, vendai enakega nagrajevanja, prihaja do iiegodovanja in nezadovoljstva prizadetih. Končni rezultat pa je ta, da pada pri sposobnih ljudeh interes za hitrejši dvig proizvodnje in za delo nasploh.«
Na 19 straneh skrbno pripravljenega referata je Janez Kostanjevec v imerru občinskega komiteja ZKS Ptuj odločno in z vso neizprosnostjo ožigosal vse pojave, ki se več ne bi smeli pokazati v naših kolektivih in or-orgnizacijah ZKS.
V diskusiji so zapovrstjo priznali prvi pa tudi zadnji disku-tanti, od prvega diskutanta predstavnika garnizona JLA Ptuj do zadnjega delegata, da predstavlja sam referat bogato gradivo za plodno razpravo. Večina diskutantov je prikazala v diskusiji, kakšni smo kot sodelavci v kolektivih, kot komunisti, kot tovariši in tudi sicer kot ljudje. Poleg diskusije delegata Janeza Su-kiča iz TGA, ki je bila prav zanimiva in objektivna, so bile prav zanimive diskusije tudi Franca Klemenčiča iz TGA, Helija Mo-dica iz CK ZKS, Toneta Kro-puška iz OK ZKS Maribor, Lojzke Stropnikove,. Gvida Cepina iz Markovec in drugih. Viktor Pre-log, Franc Potočnik, Janko Mar-čič, Angelca Ziberna in še nekaj drugih so bili po svoje zanimivi v svojih izvajanjih in zelo konkretni s svojimi navedbami.
Delegat Lojzka Stropnikova se je v diskusiji omejila na 2 vprašanji, in sicer na odgpvornost posameznih funkcionarjev do svojih funkcij in še posebej na odgovornost dq svojih volilcev. So primeri, da sprejmejo posamezniki več funkcij, potem pa jih zanemarjajo in povzročajo s tem dvojno škodo. Onemogočajo, da bi lahko vestno in uspešno delali ljudje, ki jih delo veseli in so se pripravljeni zanj res tudi žrtvovati. Na drugi strani pa se ne izkažejo napram svojim volil-cem, da zaslužijo njihovo zaupanje. Dogaja se, da so volilci premalo seznanjeni z vsem, ker jih razni funkcionarji kljub svoji redni dolžnosti o ničemer ne ob-
veščajo in ker se z njimi ne sestajajo. S takšno prakso moramo Leopoldvilu prenehati. Kdor ne namerava opravljati svojh funkcij, naj jih prepusti delavoljnim mlajšim ljudem, polnim idealizma in volje do dela, ki bodo radi opravljali svoje naloge.
Eden izmed mlajših diskutantov je navedel, da nimajo mladi ljudje težav samo pri. izvrševanju funkcij, temveč tudi pri iz-
nalog: utrditi enotnost in rešiti poglavitna gospodarska vprašanja. V treh provincah gospodarijo uporniki, ki jih vodi. kot vse kaže, levica, brezposelnost in beda pa sta vsakdanji spremljevalec kongoških prilik.
Toda to še ni vse. Tik pred obletnico se je vrnil v glavno mesto Leopoldville nekdanji ka-tanški secesionist Combe, ki je nasprotoval enotnemu Kongu in se potegoval za neodvisnost bogate Katange. Sedaj je spremenil barvo in govori o nujnosti državne enotnosti ter poziva k sodelovanju med drugimi celo — uporniške voditelje.
Ta poziv bi morda kdo ocenil pozitiven, ker tudi je, če ne bi poznali temne vloge, ki jo je Combe v okviru interesov tujih rudarskih družb v Katangi v kratki kongovski zgodovini. Spomnimo se njegove vloge pri umoru kongovskega premiera Lumumbe ,ki je želel neodvisni, nevezani Kongo četudi je ves čas v tujini kamor je moral v »izgnanstvo«, govoril, da je umora kriv sedanji režim v
Ta trenutek ni toliko pomembno, ali je Combe postal sedaj ameriški ali belgijski človek. Dejstvo je, da skuša z gesli o enotnosti, ki vsekakor niso zrasla v njegovem zelniku, ustvariti videz, da je edina osebnost, ki bo to enotnost tudi uresničila. Nič čudnega ni, da je
vrševanju službenih nalog. Mla- P°t«n- ko, & odstopila stara
J	idii fttre T t I n /H n nvaiHcaisni r	«i _
di ljudje prihajajo v kolektive, kjer se zanje starejši predpostavljeni premalo brigajo in ni čudno, če odkrije mladi človek, da se ne bo dosti naučil v novem okolju, ker mu tega starejši marsikje onemogočajo.
Gvido Cepin je govoril o mladem rodu, o zaupanju vanj in o tem, kako ga moramo imeti radi. Ivan Rau je govoril o skrbi za občane v javni upravi.
Dr. Toš in Angelca Ziberna sta diskutirala o problemih ptujske bolnišnice in o otroškem varstvu.
■Predsednik delovnega predsedstva Janko Vogrinec je skupno s sočlanoma dobro vodil konferenco. Diskutanti so se mu prijavili v odmoru z listki in so tudi prišli vsi na vrsto. Cas je hitro potekal; diskutanti so se držali dogovorjenega časa in se jih je tudi precej vrstilo.
Splošna ocena delegatov in gostov glede konference je bila zelo ugodna.	V. J.
Adulova vlada, predsednik Ka-savubu izročil mandat za sestavo nove, Čombeju. V tej vladi »nacionalne enotnosti« naj bi bili predsedniki vseh struj. Mimogrede naj omenimo, da je prišel v Leopoldville tudi nekdanji kasajski »kralj« Kalondži, tudi secesionist, da dobi kakšen ministrski sedež v vladi.
Uporniki pa so pred nedavnim sestavili revolucionarno vlado, ki se z »legalno« ne namerava pogajati. In prav v tem se obetajo Kongu še krvavi, nemirni dnevi. Zahodu bo sicer uspelo vriniti na oblast Combe-jevo garnituro, toda miru ne bo, kakor ga ni bilo v času, ko so deželo še nekako pomirjale enote OZN. Zato bo obletnica neodvisnosti izzvenela dokaj klavrno. Resnica, da so ob prihodu Combeja v Leopoldvillu točili v barih in beznicah pijačo zastonj (Čombejevi ljudje so znali narediti reklamo!), ne bo spreme-' nila žalostnega stanja.
Ostali dogodki
Predsednik Tito s spremstvom je prejšnji četrtek odpotoval n^ uradni obisk na Poljsko. Stotisot prebivalcev poljskega glavnega mesta je nadvse prijateljsko in prisrčno pozdravilo visokega gosta. To ozračje se ni >spremenile v. naslednjih dneh, ko je pred sednik v spremstvu swvjih gosti teljev nadaljeval pot po deželi in si med drugim ogledal Katovice Krakov, Gdansk, Mazirska jeze-■ra, itd.
ih ljudi
v celoti krnijo delavsko samo-
delovnem mestu in si 1
Poljski gostitelji so svojemu visokenp gostu pripravili obisk, v katerem se je lahko seznanil z bogato poljsko preteklostjo, posebno z bogato kulturno za-
. - ------„------- —j........... „„	..... | manj zavidljiv očitek, da v ne-
kongres ZKJ je izvoljen tehnični direktor Kmetijske zadruge katerih delovnih organizacijah
Ormož, diplomirani inženir Vinko Štefančič.	nimajo izdelanih meril za na-j^^V^ [n negativno vpli
Dosedan ja praksa v družbe- vajalcev, v premali. zainteresi- ^predvsem* pri'"pisarniškem j	i" j puščino v starih poljskih mestih,
nem m delavskem samouprav- ranosti zaposlenih, ali pa za- osebni To povzroča da posta-I	j- razvoj, ii | obenem pa mu na Šljonskem (v
banju je pokazala, da so red- radi prehitrega neupravičenega jajo.za delo najboljši proizva- 90	naT, 1 tudl j SleZiji) prikazalo na ogromnem j ke pobude in odločitve priha- reagiranja vodilni1 '•>•-••-
Laos), ter dvostransko sodelovanje, ki je že doslej pokazalo izredno intenzivnost in širino.
• ENAKI POGLEDI
Ze zadnjič smo omenili, da si obe socialistični deželi prizadevata za praktično izvajanje načel aktivne koeksistence med narodi ne glede na družbeno in gospodarsko ureditev, za mirno urejanje mednarodnih sporov , in preprečevanje vsega, kar bi utegnilo svet pahniti v novo svetovno vojno. Enotna so tudi stališča do razdiralne politike kitajskega vodstva, ki zavestno razbija mednarodno delavsko gibanje in prepreda socialistična načela z nacionalizmom in šovinizmom.
Na veličastnem sprejemu v Gdansku je predsednik Tito na pozdravne besede prvega sekretarja vojvodskega komiteja Poljske Združene delavske stranke Ptasinskega dejal med drugim: »Poljska in Jugoslavija morata tako kot druge socialistične države in vsi napredni narodi sveta skrbeti tudi za to, kako bi ohranili mir. To moramo storiti zato, ker je samo v miru možno graditi socializem, samo v miru moremo ustvarjati velika človeška dela.« .
SOVJETSKI PREMIER HRUŠČOV V 6ER6ENU
jale od neposrednih proizva-	pobudo delavca, ki je bila do-
jaleev. Zato ni bila redkost, da	brohotna in zdrava. Ormoški
je bila pobuda in poznejša od-	komunisti so na konferenci go-
jočitev zgolj v rokah vodilnih	vorili o tovarni »Jože Keren-
Ijudi. Vzroke za tako stanje je	čič*. s katerim primerom so do-
treba iskati v nedovoljni infor-	kazali, da komunisti niso ved-
mativnosti neposrednih proiz-	no nosilci naprednih idej in
na jalci manj zainteresirani m nji- i jo večje pravice od osta-
hova produktivnost pada zaradi nepravilnega stimuliran ja.
Grajali so tudi samovoljo nekaterih vodilnih delavcev in članov ZK. ki brez vednosti kolektiva za podjetje rešujejo to ali ono vprašanje in s tem
lih občanov, postajajo redni kritizerji in ocenjujejo delo tega ali onega, ne da bi pomislili na svoje. Poleg tega pa so še taki ljudje večkrat v breme
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sovjetski premier Hruščov tn visoke sovjetske in norveške osebnosti. k; ga spremljajo, so včeraj • f... ,	, .. - ,	prispeli iz Osla v Bergen, eno iz-
mdustnjskem območju dosežke !med glavnih središč,ribiškega so-
sodobne Poljske. Drugega dne po prihodu na Poljsko, v petek, so se pričeli tudi uradni razgovori, ki so po splošnem prepričanju (uradnega poročila doslej še ni) obsegali oceno mednarodnega položaja, ki je z^driie čase hudo zaostril (Južni Vietnam,
spodarstva in predelovalne industrije na Norveškem ter sedež znanega oeeanograskega inštituta Pričakujejo, da se bodo "sovjetski in norveški predstavniki ra*zgo-variali o praktičnem sodelovanju med obema državama na področju ribištva. Domorstva^ in znanstveno raziskovalnega dela.
Letos za 4 milijarde
investicijskih kreditov
Mestni javni zbor predstavnikov gospodarskih organizacij in drugih komitentov Komunalne banke Ptuj, ki je bil 29. junija 1964 na Borlu, je obravnaval gibanje in razvoj gospodarstva v naši komuni v preteklem letu, sočasno pa je tudi seznanil komitente z letošnjimi možnosti nadaljnjega razvoja in investicijske izgradnje glede na kreditni potencial, ki ga ima Komunalna banka Ptuj.
Obenem z vabilom so prejeli povabljenci — gospodarske organizacije na 56 straneh poslovnega poročila razčlenjeno sliko bančnega poslovanja v lanskem letu* Na zboru so pojasnili, direktor banke Viktor Cvirn, šefa oddelkov Jože Belšak in Mirko Korošec, v posebnih referatih značilnosti kreditiranja gospodarstva v lanskem letu s posebnim poudarkom na vlogo kreditov, ki so jdh imeli v razvoju produkcije, menjave in drugih vej gospodarstva.
GOSPODARSTVO V OBClNI NAPREDUJE
Iz referatov je bilo dokaj lahko povzeti, da se gospodarstvo v naši komuni hitro im uspešno razvija. To se vidi predvsem iz naraščanja kreditov, saj so imele gospodarske organizacije pri Komunalni banki Ptuj koncem leta 8,662 milijonov din, koncem leta 1963 pa 14,338 milijonov din
i Razgibanost gospodarstva v I ptujski občini in obsežnost dela | Komunalne banke Ptuj je razvidno tudi iz dela upravnega odbora, ki je rešil v preteklem letu 135 kreditnih zahtevkov za obratna sredstva v skupnem znesku 6,852 milijonov dinarjev in 139 zahtevkov kreditov za investicijsko izgradnjo v skupnem znesku 2,202 milijona din. V teh kreditih niso všteti krediti za stanovanjsko izgradnjo, ki jih je banka razdelila interesentom in sicer v znesku 413 milijonov dinarjev. Všteti niso niti potrošniški krediti, ki so bili na novo odobreni in sicer v višini 535 milijonov din. Razumljivo je, da ni potekalo kreditiranje povsem gladko, keV se je banka pridrževala zakonitih predpisov. Teh nekatera podjetja niso upoštevala in so se s tem sama izločala iz možnosti za dobivanje kreditov. Na splošno pa je treba reči, da so organi upravljanja gospodarskih organizacij v ptujski občini skrbno gospodarili s sredstvi in so kot dobri gospodarji po večini širili svoje poslovanje. Tega je banka vedno rada podprla s potrebnimi krediti.
novo orocevanje
Posebno vlogo je odigrala Komunalna banka Ptuj pri dolgoročnem kreditiranju. Pri tem je ! potrebno omeniti, da je pričela 1 banka v lanskem letu z novo
nost pri gradnji hidroelektrarne SD 1 in pri rekonstrukciji železarn v Sloveniji za 560 milijonov, od tega letos za 62 milijonov dinarjev, ki jih bo odstopila Splošni gospodarski banki SRS v Ljubljani. Plan stanovanjske izgradnje znaša nekaj manj kot 500 milijonov dinarjev.
SE VEDNO NERAZDELJEN DOHODEK
Predsednik upravnega odbora Tone Purg, je v razpravi skrbno osvetlil nekat&re pereče probleme iz gospodarstva naše občine; med ostalimi tudi neodločnost 12 gospodarskih organizacij, ki še doslej niso razdelile dohodka iz lanskega leta. To neugodno vpliva same gospodarske organizacije kakor tudi na realizacijo občinskega proračuna in planiranih bančnih Investicij.
Zbor je vodil Janez Petrovič, direktor Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je v razpravi podčrtal uspešno delo Komunalne banke Ptuj. Ta se je postavila v nekaj letih samostojnega obstoja, na solidne temelje !n je navezala nase vrsto komitentov, ki so zadovoljni .z njenim poslovanjem. Uspehe dela je zbor pripisal kolektivu in upravnemu odboru banke, kakor tudi svetu delovnega kolektiva, ki samostojno odloča v važnih opravilih.
Predstavniki gospodarskih organizacij in ostalih komitentov so ocenili zbor kot uspel ter so zagotovili tudi v bodoče tesno sodelovanje gospodarstva s komunalno banko, saj bo imela tudi v bodoče važne naloge.
V-J-
Predsednica občinske skupščine je sklicala druge splošne zbore volivcev po območjih krajevnih skupnosti, v mestu Ptuju pa po območjih volilnih enot oziroma terenih SZDL. Večina zborov je bila v nedeljo, dne 28. Junija, in v ponedeljek, dne 29. Junija, v mestu Ptuju pa bqdo zbori v času med 6. in 11. julijem.
Na zborih volivcev so bili dani odgovori na predloge prejšnjih j zborov, začasni sveti krajevne skupnosti so poročali o svojem delu v letu 1963, zbori volivcev pa so tudi sklepali o ustanovitvi krajevne skupnosti po določbah novega statuta občine Ptuj. Pri pojasnjevanju odgovorov na predloge prejšnjih zborov volivcev so odborniki občinskega zbora občinske skupščine volivce na kratko seznanili z delom občinske skupščine od njene izvolitve junija 1963, podali so kratko pojasnilo o oblikovanju dohodkov, s katerimi razpolaga občinska skupščina in njeni organi; prav tako pa je bila na zborih dana informacija o taksah na proizvajalne priprave in predmete v državljanski -lastnini, ki sq bile predpisane z novim republiškim zakonom. Volivci so bili seznanjeni tudi s trošenjem sredstev zdravstvenega sklada kmetijskih zavarovancev v letu 1963.
V nedeljo, 28. junija, je bilo 15 zborov volivcev, v ponedeljek, 29. junija, pa še trije.
Zbora volivcev v Cirkovcah se je udeležilo 50 volivcev. Zbor je sprejel sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Cirkovce, volivci so predlagali, da se naj pripravi vse potrebno za gradnjo nove prosvetne dvorane, ker se stare ne izplača adaptirati. Podjetje »Elektroprenos« Ljubljana , bo poleg nove razdelilne trafo postaje izgradilo tudi industrijski tir, zato so volivci predlagali naj občina podpre njihovo težnjo, da bi se ob tem industrijskem tiru uredila tudi nakladalna rampa.
Na zboru volivcev v Desterniku je bilo preko 70 volivcev, Tu-
i di ta zbor je sprejel sklep o | ustanovitvi krajevne skupnosti Desternik in odlok o uvedbi posebnega krajevnega prispevka za popravilo občinskih cest. Volivci so zahtevali, da k popravilu cest prispeva ustrezni delež tudi kmetijska zadruga in pa kmetijski kombinat, ker ti dve | delovni organizaciji zelo obre-i menjujeta občinske ceste, niso pa 1 zavezane plačevanja posebnega krajevnega prispevka.
Udeležba na zboru volivcev na Hajdini je bila bolj pičla. Vendar so volivci kljub temo sprejeli sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Hajdina in da se uvede posebni krajevni prispevek za ureditev in vzdrževanje pokopališča v Hajdini. Volivci so ponovno naglasih potrebo po obnovi šole in graditvi učiteljskih
ku za leto 1964 v višini 2 % katastrskega dohodka. V razpravi so se dotaknili problema starostnega zavarovanja kmetov, stanja cest in pomanjkanja učiteljev,
V	Lovrencu na Dr. p. je prišlo na zbor 116 volivcev. Tudi tam so sprejeli sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Lovrenc in sklep o krajevnem prispevku za vzdrževanje cest in pokopališča v isti višini kot leta 1963. Volivci so nadalje predlagali, naj se gradbeni okoliš določi v Lovrencu in ne v Cirkovcah ter naj se omogoči delavcem, zaposlenim v Kidričevem, gradnja stanovanjskih hiš v Apačah.
V	Majšperku je bilo na zboru volivcev nad 60 udeležencev. Volivci so ugotovili, da je bilo nekaj predlogov prejšnjega zbora
ZBORI VOLIVCEV V PTUJSKI OBČINI
stanovanj v Hajdini. Prav tako so zahtevali, da se pregleda finančno poslovanje bivše vaške skupnosti v Slovenji vasi, ker so ugotovljene nepravilnosti.
Na zboru v Juršincih je bilo preko 90.volivcev. Volivci so izrazili zadovoljstvo nad tem, da je občinska skupščina iz letošnjih skromnih sredstev le našla 3,000.000 dinarjev za nujna popravila na osnovni šoli v Juršincih, prav tako pa je bilo iz občinskih sredstev še dodeljenih 1,000.000 dinarjev za plačilo neporavnanih obveznosti, ki izvirajo iz ureditve krajevnega kopališča v Juršincih. Volivci so tudi soglasno sprejeli sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Juršinci.
Zbora volivcev v Leskovcu se je udeležilo nad 50 volivcev. Sprejeli so sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Leskovec in sklep o krajevnem samoprispev-
ugodno rešenih. Poročilo krajevne skupnosti v svojem »delu v letu 1963 je bilo dobro pripravljeno. Po krajši razpravi je zhor volivcev soglasno sprejel sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Majšperk.
Na zboru volivcev je bilo v Podlehniku okrog 70 volivcev. V razpravi so iznašali največ komunalne probleme na svojem območju, sprejeli pa so sklep o ustanovitvi krajevne. skupnosti Podlehnik in sklep o krajevnem prispevku za ureditev pokopališč v Gorci in Rodnem vrhu v višni 400.000 dinarjev.
V Polenšaku se je udeležilo zbora volivcev okrog 50 ljudi. Volivci so sprejeli sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti, ki naj bi obsegala isto območje, kot dosedaj. Sprejeli so tudi sklep o krajevnem prispevku ter raz-
Nadaljevanje na i. strani
Pobude proizvajalcev je treba upoštevati
V gospodarstvu dosežen Toda sklad"° ? razvojem bo
■	i trpina sp vpr storiti, fin oo mor.
precejšen uspeh
Naseljeni devetorčkl v Trubarjevem naselju
skupnih kreditov, to je 72 °/o več kot pred dvema letoma. Kreditov za redno obratovanje so imele gospodarske organizacije koncem leta 1961 za 5,012 milijonov din, koncem leta 1963 pa 7,175 milijonov, to je za 42"/o več. Kreditiranje gospodarstva se je razmahnilo predvsem v preteklem letu. ko je pričel veljati zvezni odlok o planskih ukrepih in smernicah kreditne politike. Ta odlok je omogočil komunalnim bankam samostojno in neodvisno kreditno politiko, sočasno pa jim naložil veliko odgovornost.
IZDELUJEJO TANIN, MONTIN IN TANIVIN
V tovarni strojil v Majšperku. ki je od 1. januarja 1964 obrat tovarne »KONUS« v Slovenskih Konjicah, izdelujejo poleg tanina za usnjarsko industrijo, tndi montin. prah temno-riave barve iz taninskih surovin. Montin uporabljata podjetji Nafta-plin Lendava za izpla-ke pri vrtinah za nafto in sploh za geološka raziskavanja. Montin smo prej v te namene uvažali. Letno ga porabi Lendava za svoje potrebe vsaj 120 ton.
■ Nov izdelek tovarne v Majšperku je tudi tanivin. ki ga uporabi domače vinarstvo letno vsaj 6 ton. Tudi tega smo prej uvažali.
Taninka v Majšperku proučuje še nove možnosti za proizvodnjo nadaljnjih novih izdelkov.
(Nadaljevanje s 1. strani) podietja in prejemajo precej visoke osebne dohodke.
Precej težav se je v zadnjem času pojavilo tudi s tem, da nekateri štipendisti nimajo dovolj odgovornosti, da bi se po končanem šolanju zaposlili pri dajalcu štipendije.
42- urni tednik
Posebno skrbno je bil v refe-
; treba še več storiti, da bo moč doseči predvideno proizvodnjo.
Kmetijska proizvodnja v druž-
Gospodarstvo občine Ormož I ^met.jsKa proizvodnja v aruz-ie v prvem polletju doseglo beue!« sektorju ima predvsem
* . '	.	„ *	^oflvitn vinmrra/lni.-tv/, cnn inr.
panogo bančništva, to je z oro-čevanjem sredstev pri gospodarskih organizacijah. S tem je omogočila izgradnjo novih objektov, večjo smotrnost krediti-	ratu in v razpravi obravnavan ranja in rentabilnost novih in-	način, kako vnesti skrajšan de-vesticij. Teh sredstev je zbrala	lavnik. Razvoj gospodarstva v za okrog 400 milijonov dinarjev,	občini ovirajo zastarela tehnič-Največji investitorji v preteklem	»a opremljenost in nezadostno letu so bili: Kmetijski kombinat	izkoriščanje notranjih rezerv. Ptuj, Perutninska farma in To-	Z boljšo opremljenostjo in z varna avtoopreme Ptuj. Prva	boljšim izkoriščanjem še neiz-sta izkoristila 1,960 milijonov	koriščenih notranjih rezerv ter dinarjev. Tovarna avtoopreme	z zaposlitvijo več strokovnja-Ptuj pa nad 100 milijonov dinar-	kov v občini, bi lahko bil ta jev kreditov, ostalo pa drugi ko-	prehod mnogo krajši. S tem bo ristniki ! m°č produktivnosti dela pove-
Med 'važnimi gospodarskimi	čati in ustvarjeni bodo pogoji
_ . .	za skrajsam delavnik. Diskutant
panogam, je P^bno omenit,	^bavnik je vsestransko
tudi hranilno povečanje hranil-	<>[>isf(, M y Kme.
V razpravo je posegel tudi organizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZK Maribor tovariš Košak. Dejal je, da bo VIII. kongres pregled dela med VII. in VIII. kongresom, ko se
ugodne rezultate, čeprav so se "zvito vinogradništvo, sadjar-,bo ugotovilo, kje so komunisti v poslovanju pojavili nekateri I živinorejo, poljedelstvo in med delom najbolj zaostajali ' , • T . . ,	. delno predelovalno industrijo, in debata na kongresu bo dala
problem,. Lani se. je družbeni!^ ngJapg (Ja je treba y km bodočo smer dela, komunistov.
bruto proizvod v občini napram	** lrl
n 13 3 <*\*t J tijstvu doseči več;o produkt v-
Iefli 1962 povečal za 15,3 odst., ["'T^^V^T hT^aka I Predkongresna dejavnost je družbeni proizvod za 10,5 odst.1 nost 1ela' tako, tu b° enaka 1 poka.zala, lakšna je demokra-in narodni dohodek za 8,5 odst.' produktivnost v industriji, saj tičnost in javnost v odločanju NT . . . .....• jni;i„: takrat bodo ustvarjeni popolni v občini, kakšne so bile odlo-
Sne£"EEdta £nv delov- pogoji za skrajšani delavnik ki — - —— nih organizacijah sprožili, da ga je. nova ustava predvidela
nih vlog za 146 milijonov dkiar-
tijski zadrugi Ormož uvedli v
jev, v letošnjem prvem polletju	i, , -, obratih skrajšani db-
pa že za 80 milijonov dinarjev	,ne,Kd."!ri'1 ?Drftl" SKra.Isa'?? <1[-
Tako znašajo danes hranilne	lavnik- ifxla,t^.a ▼ kmetijstvu
,Z. ■ ann	niso mogli obdrzatr, zaradi ne
vloge pri banki 470 mAjonov	dov<>]. p*roučenih možnosti) ki
dinarjev.
so v kmetijstvu in v gradbeni-štvu pod vplivom vremena.
»ELEKTROKOVINAR« PTUJ IN MARIBOR V KOOPERACIJI
Ptujsko montažno podjetje »Elektrokovinar« je sklenilo 24. junija 1964 pogodbo za 5-letno kooperacijo s podjetjem »Elektrokovina« Maribor za izdelavo elektromotorjev za gospodinjstvo in za avtomobilsko industrijo.
V začetku bo izdelanih več tisoč motorjev. Prihodnje leto bodo število izdelkov podvojili. Izdelovali bodo tudi namizne ventilatorje, montirali bodo sesalce za prah in drugo.
Za to delo bodo zaposlili ženske delovne moči iz Ptuja in okolice. Vsekakor je to lepo od podjetji »Elektrokovinar«, da pomagata po svojih močeh reševati problem zaposlitve žensk tudi v Ptuju, za katere jo razmeroma malo delovnih inest.
OSTREJŠI POGOJI ZA KRED ; v .-	-	t i--
vplivi vremena so v kmetij-
KREDITIRANJE	I stvu objektivni razlogi, ki jih
Zbor se*je še zadržal pri refe- bo treba pred skrajšanjem de-ratu o gibanju gospodarstva in , lavnika temeljito preučiti. Za-kreditiranja investicij v letoS-j druga je morala ukiniti skraj-njem letu. Letošnji predpisi por sani delavnik zaradi letošnjega stavljajo za kreditiranje ostrejše slabega vremena, ker bi v na-pogoje. Teh se bodo morale pri- sprotnem primeru trpela pro-drževati gospodarske organiza- izvodnja. Vsekakor pa tudi v cije. Nepravilno gospodarjenje z kmetijski proizvodnji obstaja-družbenim denarjem avtomatično 1 i° P»goji za skrajšanje delov-povzroča kreditno nesposobnost. ! nef? časa, toda treba jih je te-Neopravičeno večanje dolgoroč- I meljito vsestransko proučiti m nih dolžnikov in nenamenska | n.aiprimerno rešitev. Za poraba sredstev sta najpogostej- ! skrajšan delavnik si bodo naša vzroka, da pride to ali drugo 'm'-> .,lfitvarile	<le!°,vne podjetje v težave, ki lahko pri- organizacije . z industrijskim vedejo tudi do likvidacije. Plan načinom proizvodnje in se le investicij, čigar kreditiranje je ^SKj™''jgjj letos sprejel upravni odbor ko- ^ fuT^UjenS
oijski politiki v občini. Ra,z-
kot obvezo.
Večji poudarek turizhlu
V referatu je bilo nakazano, da je treba v bodoče Več vla-
munalne banke, znaša nad 4 milijarde dinarjev. Letošnji največji investitorji so: Kmetijski kombinat Ptuj (2,032 milijonov). Perutninska farma fl,419), Tovarna avtoopreme (150), za gradnjo šol Kidričevo in Ptuj (220), gradnja pošte (90) in za gradnjo ceste
previjali so o investicijah v občini, predvsem pa o gradnji vinske kleti, ki bi morala biti že lani zgrajena in doslej za njeno dograditev še niso izdelani vsi potrebni načrti. Zaradi ! tega se je gradnja zavlekla in Sikole—Pragersko (28). Poleg teh . s tem skoraj enakratno podra-obveznosti ima banka tudi obvez- žila.
se skladi nisd več večali v enakem sorazmerju. Med najvažnejše težave v gospodarstvu pa 6pada slaba in zastarela tehnična opremljenost, ki pušča globoke posledice pri nadaljnjem hitrejšem gospodarskem razvo- (jatiJ v razvijanje turizma kot ju. O vseh napakah, nepravil- doslej, saj bo na ta način moč nostih, o problemih in težavah iažje priti do višjega dotoka v gospodarskem, družbeno političnem in ostalem življenju »o v predkongresni aktivnosti OOZK v občini temeljito razpravljali in nakazali smer na-daljnega dela, ki mora biti plodnejša od dosedanjega, brez | napak in samovolje, v duhu po- j globljenili socialističnih odno- ! sov, v nenehni težnji po napredku in po odpravi administrativnega odločanja, v duhu večje zavzetosti in delavnosti vseh zaposlenih. Predkongresne konference so dale mnogo pobud, predlogov in jasnih mmenj za predkongresno dejavnost, ki mora biti usmerjena v smeri napredka in nenehnega zavzemanja za napredne ideje, take, ki vodijo človeka v boljše miroljubno življenje, v taike; kot jih je zastavila politika ZK.
Sodelovanje med kmetom in zadrugo
Glede kmetijstva v občini, ki je najpomembnejša panoga gospodarstva so na konferenci menili, da je treba v najkrajšem času poglobiti odnose in sodelovanje med kmetom in zadrugo in preiti na tako sodelovanje, ki bo trajno nli pa trajalo vsaj nekoliko let. V kmetijstvu so doseženi precejšnji uspehi, zato »o bili kmetijci v občini v tem pogledu pohval je-
Precejšna škoda po toči
Drago Pintarič čita referat
Pred kratkim je uničila toča s hudim neurjem precej kmetijskih pridelkov. Pas toče, ki je obsegal od Ormoža do Koga, je zajel Hum, Salovce, Vitan, Vodrance in Jastrebce.
Največ škode je toča povzročila na kourzi in žitih ter na po-vrtninah. Listi koruze so uničeni, debla pa razcefrana, žita polegla, precej odtrganega klasja in step
povrtnine skoraj popolnoma uničene, pridelek žita in koruze pa najmanj 50 odst. Med tem neurjem je padala gosta toča in de-jem je padala drobna gosta toča in debela redka. Najtežje zrno je tehtalo 22 dkg.
Z območja Vitana sodeluje s Kmetijsko zadrugo Ormož 250 zasebnikov na 213 hektarih obdelovalnih površin V to skupno
tanega v zemljo. V teh krajih so obdelavo je vložila zadruga na
Vitanu 3 milijone 800 tisoč dinarjev. Žalostno je, da je imel iz tega kraja svoje pridelke zavarovane proti toči samo en proizvajalec. Ostali kmetovalci bodo morali nastalo škodo sami trpeti. Vsekakor bi morale biti v bodoče med zasebniki in zadruge take pogodbe, da bi vsak pridelek zadruga zavarovala pri DOZ in bi tako zaščitila ljudi proti škodi v kmetjski proizvodnji.
denarja v občino. Občina ima vse naravne pogoje, da postane še privlačnejše področje za turizem na področjih, ki so industrijsko razvitejši.
Premalo cenimo mladino
Komunisti ormoške občine so med razpravo na konferenci ugotovili, da premalo skrbi posvečamo mladini v občini in da se večkrat ne zanimamo dovolj za probleme in težave mladih. To je nned diskusijo omenil tudi predsednik občinskega komiteja ZMS Silvo Bedrač, ko je dejal, da je kulturno, politično in idejno udejstvovanje mladine nezadovoljivo in, da za reševanje mladinskih problemov ne kažejo dovolj zanimanja predvsem vodilni delavci v delovnih organizacijah. Poleg tega, da v občini primanjkuje mladinskega kadra in da mladina mora premagovati številne ovire, se v krajevnih centrih opaža, da mladinski aktivi in ostale družbeno politične organizacije ne sodelujejo dovolj in da te slednje premalo pomagajo pri reševanju problemov.
čitve v gospodarstvu ali racionalne ali pa ne, vprašanje življenjskega standarda, kako se deli dohodek itd. Dejal je, da smo vse doslej preveč govorili o tem, kako delavci odločajo in sklepajo, vse premalo o tem ali so bili vse povsod delavci resnični upravljavci in ali so proizvajalci dajali pobude in odločitve ali kdo drugi. Partijski program ni samo program za komuniste, ampak za slehernega državljana obveza, da se seznani z njegovo vsebinsko in po 6voji možnosti in sposobnosti vsestransko pomaga pri nadaljnjem razvijanju gospodarstva. Menil je, da morajo imeti komunisti več posluha za racionalne odločitve v gospodarstvu in da je treba bolj prisluhniti, kaj bomo gradili in kaj mora glede povečanja življenjskega standarda iz investicijskega programa izpastu Treba bo bolj tankočutno prisluhniti množici in ne vsiljevati odločitev posameznikov. Hitreje je treba poiskati notra,-nie še neizkoriščene rezerve, ki bodo poleg boljše organizacije dela znatno dvignile produktivnost dela.
Matična podjetja izven občine imajo mačehovski odnos do svojih obratov
Delavci so postali na delovnem mestu tako zavestni, da sami odpravljajo napake in probleme in tako poleg svoje družbeno politične aktivnosti in marljivosti dela na svojem delovnem mestu vsestransko težijo k napredku.
Obrati, ki nimajo svojih matičnih podjetij v občini, so po navadi zapostavljeni in odnos matičnih podjetij d^teh obratov je v mnogih primerih mačehovski V razpravo je tudi posegel predsednik Občinskega sindikalnega sveta Alojz Bala-žič, ki je govoril o delavskem samoupravi jam ju in dejal, da še vedno nekateri vodilni ljudje vse premalo razumejo in upoštevajo pravice delavcev in da 60 sami na opozorjene napake preveč debeločutni.
Za delegata za VIII. kongres izvoljen tehnični direktor Kmetijskega kombinata Ormoš, di-i piomiran inženir Vinko Šte« fančič.
D. R,
Kid
ricevo
Srečanje motoriziranih
V Kidričevem se pripravljajo na praznovanje dneva borca 4. julija, ki ga želijo čim lepše proslaviti. V ta namen prireja AMD Kidričevo »srečanje motoriziranih« s pestrim in privlačnim sporedom. Udeleženci bodo med ocenskimi in spretnima vožnjami pokazali tudi nekaj elementov zvezdaste vožnjs, kar bo gotovo zanimalo mlado in staro.
Isti dan se bo na stadionu Aluminija mednarodna nogometna tekma med domačim NK Aluminijem in enajstorico Prinzen-dorfa z Dunaja. Miadi nogometaši NK Aluminij, ki so v letošnji tekmovalni sezoni v SNL kot novinec prestali uspešno svoj ognjeni krst, bodo prav gotovo na tej tekmi dostojno »stopali svoj klub. Povratna tekma bo 16. avgusta na Dunaju.
Letos še eno razstava
Že nekaj let deluje v Kidričevem zelo usgešno foto-kino amaterski klub. Pred dobrim mesečevi je kljub v okviru proslave dneva mladosti organiziral foto-amatersko razstavo črno-belih fotografij. Razstavljenih je bilo 41 ocenjenih in 10 neocenjenih slik. Ocenjevalna komisija ni imela lahke naloge. Prvo mesto je dosodila sliki »Čolnar« Petra Gegiča, drugo mesto je dobil Sere Vlado za sliko »Redukcija«, tretje pa ponovno Peter Gergič za sliko »Se malo«. Zraven tega je komisija dodelila še nekaterim' pohvale in priznanja. Razstava je v celoti uspela, škoda da niso sodelovali tudi fotoamaterji iz drugih krajev.
Po razstavi je imel Fotoklub redni letni občni zbor, na katerem so temeljito obdelali dosedanje uspehe in začrtali naloge za bodoče. Nov odbor bi naj po sklepu organiziral letoš še eno razstavo na kateri bi naj sodelovali tudi zunanji fotoamaterji.
, Začele so počitnice
Šolsko leto je pri kraju in otroci bodo dva meseca brezskrbno uživali poletne počitnice, nekateri na morju, drugi v plani- : nah, nekateri pa se bodo tudi doma pripravIjali za novo šolsko leto, ker jim pač ni šlo v tem letu najboljše. Mnogi starši so si oddahnili, druge pa spet tarejo skrbi, kam usmeriti otroka naprej v šolanje, saj položaj ni najbolj razveseljiv. Stanovalci naselja Kidričevo sedaj največ razpravljajo o novi šoli, oziroma o njeni dograditvi v popofno osemletko. Ze oJ meseca maja
lanskega leta si je gradbeno podjetje Gradiš resn^ prizadevalo storiti čim več za dograditev šole, kar mu je kljub nekaterim težavam tudi uspelo. Po načrtu bo imel novozgrajeni del šole šest navadnih učilnic, štiri speci-' alne učilnice in telovadnico z ostalimi prostori, kar bo povsem zadoščalo potrebam nove popolne osemletke. Ko bo vse gotovo, bo imela ta šola tri poslopja in sicer bo v prvem telovadnica z vsemi potrebnimi prostori za shranjevanje športnih rekvizitov, dalje vse potrebne garderobe, umivalnico in sanitarije. V drugem delu bodo: shrambe za kolesa, ropotarnica in jedilnica šolske kuhinje. Spodaj bosta še dva razreda, zbornica, pisarna za administracijo in upravo itd. zgoraj pa so prostori za učila, razred, sanitarij,? in hodnik, medtem ko bodo v tretjem poslopju prostori za petje in risanje, razne delavnice ter prostori za biologijo in kemijo ter drugo. Nova popolna osemletka, za katero je največji Jel sredstev prispeval delovni kolektiv TGA, bo prav gotovo v ponos naselja in velika pridobitev za vse tiste učence, ki so do sedaj hodili v šolo v Ptuj. Zgradba hitro dobiva ! svojo obliko in je upanje, da bo do začetka šolskega leta vse na-red.
Gradisovi »spomeniki«
Vsi, ki vsaj delno poznajo razmere stanovalcev Gradisovega naselja bodo potrdili, da je stanovati v takih stanovanjih nevzdržno in zdravju škodljivo. CDS Tovarne glinice in aluminija je že lani na eni svojih sej sklenil, da se v to naselje ne sme več naseljevati družin in da bo to naselje treba prej ali slej porušiti, ker sploh več ne ustreza pogojem za stanovanja ljudi. Toda to je problem, ki ga ni moč rešiti v kratkem času. Res je tudi, da se za rešitev tega problema ne dela preveč. To je vprašanje okrog petdesetih družin delavcev, ki so zaposleni v tovarni in ki še vedno čakajo, da bo kolektiv prisluhnil tudi njihovim potrebam.
Gasilci z odgovornimi nalogami
V Tovarni glinice in aluminija je že od leta 1947 prostovoljno gasilsko društvo, ki ima za seboj že vrsto lepih !n uspelih tekmovanj in prav tako uspelih predavanj pri gašenju požarov in reševanju ljudske imovine. Danes je uradno registrirano kot Industrijsko gasilsko društvo Tovarne glinice in aluminija »Boris
Kidrič«, Kidričevo ter je predvsem dolžno skrbeti za požarno varnost v tovarni, Pred leti je imelo stari motorni brizgalni, ki pa se nista najbolje obnesli, zato je podjetje v letu 1960 kupilo najmodernejšo motorno brizgalno iz uvoza. S tem se je povečala sposobnost te operativne enote, kar se je že tudi marsikje pokazalo. Največ skrbi in preglavic pa mu še vedno povzroča gasilski avto, ker sedanji tovornjak FAP nikakor ne more zamenjati sodobnega gasilskega avtomobila. Zato si je že dalj časa prizadevalo, da bi dobilo nov avtomobil, kar mu je navsezadnje tudi uspelo. CDS podjetja je namreč na eni izmed svojih sej aprila letos kočno sklenil kupiti sodoben gasilski avtomobil za potrebe IGD TGA. Pogodba o nabavi gasilskega voza TAM 4500 G je že sklenjena.
Prijetno kopanje
Del novozgrajenega trgovskega poslopja »Panonije« v Majšperku
Majšperk ima sodobno trgovino „Panonije"
želja potrošnikov in dobavlja trgovinam v Majšperk iz svojih skladišč v Ptuju, po čemer je v Majšperku povpraševanje.
V novo trgovino prihajajo ljudje iz vseh strani okrog Majšperka, iz StopeVc, Makol. Doiene, Narapelj, s Ptujske gore in od drugod. Promet je sedaj glede na dosedanje in nove stranke mnogo višji, kot je bil prej. Tu se pozna že pri vsaiko-mesečnem' prometu, še bolj pa ob konci/ leta.
Obljubljen nov zdravstveni dom in šola bosta dodatno k doslej zgrpjenim novim zgradbam v Majšperku. k domu »Svobode« in k trgovski hiši ter k rsemn. kar gradita na svojih dvoriščih Volnenka in Stroiil-ka. nove ustvaritve iz novih časov jugoslovanske socialistične skupnosti.
BLAGO ZE ZA ZIMSKE
MESECE Trgovina »Volnenke« v Majšperku že ima na prodaj izdelke tovarne, primerne za poznejše hladne mesece. Dosedanjo zalogo letnega blaga so že razprodali. V kratkem bodo dobili iz tovarna v prodajo nekaj novih izdelkov.
Še vedno se radi osebno oglašajo v tej trgovini interesenti 'za majšperško blago pot-
Z novo zgradbo »Panonije« v je združila svoje poslovalnice
Kot smo že poročali, je letno	Majšperku je dobil ta del Ha- v sodobnem poslopju, ki bo de-
kopališče v Kidričevem že odprto	loz nove, sodobne, praktične, seitletja spominjalo na dober
in že služi svojemu namenu. Da	zračne in svetle poslovne pro- namen »Panonije«, da bi bili
bi kopališče lahko čimbolj in čim	store, v katerih se počutijo ena- tudi podeželski potrošniki kul- i niki in zasebniki iz raznTh kra
dalje časa služilo svojemu name-	ko udobno uslužbenci podjetja turno postreženi v urejenih lo- 1 jev Slovenije in od drugod. Nič
nu, je svet stanovanjske skupno-	kot potrošniki: pni, ker lahko kailih.	čudno, če vidite pri trgovini
sti Kidričevo 12. junija med dru-	prodajajo higienično zaščitene Največ prometa je v vseh tr- vozila s tablico MB MS. NM.
gim določil cene vstopnicam za	in nepoškodovane predmete in govinah v Majšperku ob sobo- KR, LJ itd. Poslovodja Jernej
kopališče. Seveda je svet pred	blago, potrošniki pa. ker vidijo
sprejetjem sklepa temeljito razpravljal o pomoči in prizadevnosti prebivalcev naselja, ki so skoraj vsi pomagali s prostovoljnim delom h graditvi bazena. Zato je bilo določeno, da naj imajo tisti, ki so prispevali h gradnji letnega kopališča določene ugodnosti. Tako bo veljala vstopnica za odrasle oO din, za otroke do 16 let 20 din, medtem ko za otroke do 4 let ni vstopnine. Za vse ostale prebivalce bo cena
v tem upoštevanju »Panonije«. da je treba tudi na podeželju prodajati potrošnikom blago v primernih poslovnih prostorih.
Ko se pogovorite s poslovodjem specerijske trgovine Loj-zekom Letonjem iin z njegovi-, mi souslužbenkami, s Poslovodjem manufakture, galanterijske in tehnične trgovine Cirilom Božičem in z njegovimi so- 1 uslužbenkami, s poslovodjem mesnice KK Ptuj Brankom Sa-gadinom in 6 poslovodkin:o
vstopnic 70 din za otroke do 16 brivsko-frizerskega salona in z let 40 din, za otroke do 4 let pa njenimi sodeiavk6alnii ste lahko prosto. Največja ugodnost pa je , repričanii da je r„ i„polnila uvedba mesečnih vstopnic po niz- j »panonija« s sv0j0 n(>TO trgt>vi-kih cenah.	no T Majšperku napram temu
M F I delu Haloz svojo obljubo, ko
Starše
TUDI V STARŠAH POGREŠAJO OTROŠKI VRTEC
83 urni tečaj prve pomoči v Pluju
Obrat Kmetijskega kombina- ta problem ne kažejo že več let ta Ptuj v Staršah se bavi poleg samo zaposlene matere, ampak tekočih proizvodnih vprašanj tudi šole, ki se zavedajo, da tah in ob dnevih, ko prejmejo še z vprašanjem otroškega var-; lahko dosežejo enake šolske j T Majšperku in drugje zaposle-stva. Izmed 90 stalnih in sezon-, uspehe otroci, ki so bili enako nj Mebne pre}emUe. Kupujejo skih delavk je precej mater, ki varovani tudi v predsolskin le-bi bile najbolj mirne pri delu,1 tih. Večina mater sicer zelo ce-če bi bili njihovi otroci v otroi, ni, da so otroci med njihovo škem vrtcu. Tega še ni v Star- zaposlitvijo v varstvu pri sta-šah.	| rih materah, tetah, sestrah itd.,
Sam obrat v Staršah bi no vendar tudi te same prizpava-svojih močeh pomagal, če bi jo. da se ne morejo otrokom prišlo do ustanovitve vrtca v j tako posvetiti in jim tega nu-Staršah, ne more pa tega pro- diti, ker jim lahko nudijo vrt-blema sam rešiti brez pomoči' ci in zavetišča.
Majšperk — Prostorna, svetla in urejena trgovina »Panonije« Ptuj v novem trgovskem poslopju
Stari pregovor pravi:.»Kdor v sili da, dvakrat da«, kdor pa poškodovancu nudi takoj pravilno prvo pomoč, mu reši življenje in naredi največ, kar je storiti mogoče.
V socialistični ureditvi je delovni človek center vse skrbi družbe, zato se mu posveča vedno večja skrb za varnost pri delu in za njegovo zdravljenje. Ker je ugotovljeno, da izvežbanega kadra za nuden.je prve pomoči ni dovolj, je Občinski odbor Rdečega križa Ptuj skupno z oddelkom za narodno obrambo občine organiziral 80-urni tečaj prve pomoči ter pozval podjetja in zavode v Ptuju, da so vanj poslali ljufli, ki bodo v podjetjih odgovorni za nudenje prve pomoči in bodo po opravljenem izpitu sposobni reševati življenja v službi in izven nje. Za tečaj so podjetja prispevala minimalno vsoto 4.000 dinarjev po osebi, v tem znesku je bila zajeta tudi učna knjiga v vrednosti 1.300 dinarjev. Večina podjetij se je cdzvala in poslala na tečaj po enega ali več članov kolektiva.
Pri teoretičnem pouku, predavala sta tov. dr. Pavličeva in dr. Demšar. so bili tečajniki seznanjeni o ustroju človeškega telesa, o delovanju posameznih organov, o poškodbah in posledicah po njih, o boleznih in drugem ter o nudenju prve pomoči v posameznih primerih. Medicinska sestra Katja se je trudila, da bi vse/seznanila in usposobila za ob-vezovanje ran in imobilizacijo poškodovanih delov telesa, za pravilno ravnanje z bolnikom in posebno še s ponesrečencem.
Dr. Zakula je poučil tečajnike o atomsk°m, biološkem in kemičnem orožju, o posledicah njihovega delovanja na prebivalstvo ter v preprečevanju poškodb, predvsem Da o prvi pomoči.
Od začetka so prihajali prijav-ljenci točno k predavanjem, ko pa so n°Vat°ri uootovili. da ie tu potrebno resno delo in tudi pre-
cej učenja, jih ni bilo več. fter je podjetje za nje plačalo prispevek in jim je zaupalo odgovorno nalogo, ki bi jo po strokovni usposobljenosti morali prevzeti na svojem delovnem mestu, je zlorabljanje tega skrajno neodgovorno početje vsakega posameznika.
Ostali so hodili redno na predavanja in so 22. 6. t. 1. na izpitu dokazali, da obvladajo snov teoretično in prakt čno.
80-urni tečaj za prvo pomoč je bil drugi v Sloven ji, organizirani pa bodo še v vsej državi. Slabe izkušnje v zadnjih letih in tudi statistični podatki nam kažejo, da je mnogo ljudi moralo umreti zaradi tega, ker jim ni bila v pravem času nudena prva pomoč.
vse. kar potrebujejo za družino, za stanovanje in osebno za se. »Panonija« upošteva večino
Senegačnik in njegov sodelavec Ciril Sternad yse prijazno sprejmeta in vsem rada ugodita, če je le mogoče, ko gre za maloprodajo, za večje kupčije pa se obračajo vsi na prodajni oddelek v tovarni.
Pisma uredništvu
Starše — Levo obrat Kmetijskega kombinata Ptuj
stanovanjske skupnosti iri občine Maribor Tezno.
Problem varstva otrok v kmetijstvu zaposlenih mater ni
Pri potresu v Skopju so se lju- nič manj kot problem otrok v dje sami reševali izpod ruševin, industriji zaposlenih mater. Na nakar sp morali po več ur čakati I in iskati osebo, ki bi jim znala nuditi prvo pomoč, čeprav so bile j v mnogih primerih odločilne ce- ! lo minute. Z uvedbo mehaniziranega dela je vedno več nesreč, ki zahtevajo človeške žrtve navadno zato, ker je bila prepozno posredovana pomoč.
Za naslednji tečaj, ki bo verjetno v zimskem času, naj podjetja že sedaj zainteresirajo člane kolektivov in jim predočijo humano službo reševalca, v tečaj pa naj določijo resne ljudi s primerno šolsko predizobrazbo, ker brez te ne more ali' le težko dojema predpisano in obširno snov.
V. P.
Na obratu KK Ptuj v Staršah zaposlene matere upajo, da bosta družbena prehrana zaposlenih in otroški vrtec ali zavetišče v Staršah novorojenčka, ki ju bodo vse matere in vsi zaposleni vedno bolj cenili.
POJASNILO GLEDE SPREJEMA JADRALNEGA LETAVCA V PTUJSKI BOLNIŠNICI
22. 6. 1964 ob 15.50 sta pripeljala šofer Reševalne postaje Ptuj, Šeruga Ludvik in njegov spremljevalec bolničar "Lah Stanko, poškodovanega jadralnega pilota dipl. ing. Pukla na kirurški oddelek Splošne ■ bolnice v Ptuju. Vsi trije so vstopili mimo čakajočih bolnikov, ki jih je bilo takrat v čakalnici še okrog 12, direktno v ambulanto, kjer je dežurni zdravn.k specialist dr. Vovk Milutin obravnaval bolnike. Na kratko so mu .opisali, da gre za poškodbo. Ko je videl in presodil, da poškodovani, ki je imel nekoliko otekli obraz in na njem praske, ki niso krvavele ter oteklo roko, ni težje poškodovan, kot bolniki v obdelavi in še čakajoči, je rekel, da naj počaka v čakalnici. Reševalci so nato odšli in se ponovno vrnili čez približno pol ure. V čakalnici so
KMETIJSKA ZADRUGA ORMOŽ S E JE ZE PRIPRAVILA NA LETOŠNJO ŽETEV Z 11 KOMBAJNI. LETOS BO V OBČINI ORMOŽ OPRAVLJENO CEZ 1500 HEKTAR JEV ZET.VE S KOMBAJNI. TOČA IN NEURJE STA PRECEJ PRIZADELA KMETIJSKE KULTURE V NEKATERIH KRAJIH V OBČINI.
bili takrat še štirje bolniki ln dipl. ing. Pukl, ki je šoferju re-
' ševalnega avtomobila izjavil, da še sedaj ni prišel na vrsto in da se bo pritožil na Letalsko zvezo. Predvidevamo, da je ing. Pukl nato zapustil prostore kirurškega oddelka, ker ga n. bilo, ko je bil klican, ni se pa odpeljal z rešilnim avtomobilom.
I Vsekakor je bil ing. Pukl močno psihično prizadet. To pa še ne opravičuje nikogar, da bi zadevo v zvezi s sprejemom ing. Pukla v kirurški ambulanti ptujske bolnišnice netočno ali celo zlonamerno opisoval.
I Ko je prišel inq. Pukl na kirurški oddelek, so se nahajali tam med čakajočimi bolniki z zlomi (kar je razvidno iz medicinske
1 dokumentacije), k. so čakali na vrsto in jim to gotovo ni bilo prijetno. Z isto ali še večjo pravico bi se vsi, posebno težje poškodovani, lahko pritožili v upravi bolnišnice ali prek časopisja, posebno še, če bi dajali prednost lažjim poškodovancem.
„ Vsekakor ni zagrešil zdravnik, ko je, četudi na hitro ocenil po-škodovančevo stanje in dal prednost že čakajočim težjim poškodovancem, - etičnega prekrška. Ocenjeval je pač njihovo telesno stanje, ne pa okoliščin, v kate-
■■■■■■■■■■■nc*
s svojimi strokovnjaki in dobro obdelanimi in nadzorovanimi zemljišči dosegajo tako vrsoke pridelke.
Poleg tega, da zadruga odkupuje zemljo od zasebnikov, je lani pričela krčiti gozd v Otoku pri Veliki Nedelji. Izkrčila je 50 I rih so poškodbe nastale. Por na-
Lunine spremembe in vremenska napoved
Za čas od nedelje 5. do nedelje, 12. julija 1964. Mlaj bo v četrtek. 9. julija ob 12.31.
NAPOVED: Nevihte bodo v četrtek, 9. in v soboto, 11. julija. V nedeljo. 12. Julija bo deževa'o po vsej Evropi. Hladen val bo i
Letošnja žetev, ki bo v kratkem, lepo kaže. Posevki jesenske setve so dobro prezimili. Kot predvidevajo kmetijski strokovnjaki Kmetijske zadruge Ormož, bo letošnja žetev obilnejša od lanske. Lani je bil povprečen hektarski donos pšenice 33 me-terskih stotov, letos pa računajo, da bo presegel 35 mtc. Najvišji
zajel naše kraje v ponedeljek, 13. julija in se bo zadržal nad našimi kraji do konca tedna. Dnevne temperature se bodo gibale med 15 in 20 stopinj C. V južni in v zapadni Evropi bo deževalo ves teden.
Alojz Cestnik
hektarski donos pšenice je bil lani 52 mtc, najnižji pa pn Tomažu 26 mtc.
Kmetijska zadruga Ormož ima približno 310 hektarjev žetvenih površin in od tega 194 hektarjev pšenice. V kmetijski proizvodnji zadruga uporablja maksimalna agrotehnična sredstva, zato je zaradi nenehne izboljšave strukture zemlje pričakovati iz leta v leto obilnejše pridelke. Za jesensko gnojenje in za spomladansko dognojevanje je zadruga porabila j povprečno po hektarju 1400 kilogramov nitrofoskala. To kaze, da , smo se poslovili od zaostale — j ekstenzivne kmetijske proizvodnje tn prešli na ntenzivno. Zato ni čudno, da družbena posestva
hektarjev in to površino je za-sejala s pšenico, v prihodnjih letih pa bo še izkrčila ostalih 230 hektarjev.
Čeprav je še nekaj časa do pri-četka letošnje žetve, se je na njo zadruga temeljito pripravila. Pripravili so kombajne, očistili skladišča n skratka poskrbeli za dobro organizacijo, žetve. Zadruga ima 8 večjih in tri manjše kombajne. Kot računajo bodo z žetvijo ječmena pričeli 10. juliji in takoj zatem bodo pričeli žeti pšenico. To je seveda najbolj odvisno od vremena.
V nekaterih krajih občine Ormož je letošnje pridelke pred kratkim precej prizadela toča in močno neurje Po toči, ki jo je bilo ponekod tohko, da je bilo vse helo. je konvsija unotovUa, da je toča uničila 20 do 4o°/o
šem mnenju je to tudi pravilno, ker o stopnji nujnosti obdelave bolnika ne odloča način nastanka poškodbe, p# če je ta še tako nenavaden, temveč težina poškodbe same. V nasprotnem primeru hi imele takšne_ nenavadno nastale poškodbe 5rez ozira na njihovo težino. prednost pred bolj vsakdanje nastalimi, oa često težjimi poškodbami, kot na primer poškodbe, nastale pri delu.
UPRAVA SPLOŠNE BOLNICE V,PTUJU
letošnjega pridelka žit. Ostale kulture, kot so: krompir, koruza, sladkorna pesa in predvsem po-pa so mnogo bolj prizadete.
Zbori volilcev v ptujski občini
(Nadaljevanje s 2 strani) previjali o krajevnih problemih.
V Rogoznici je prišlo na zbor nekaj nad 60 volivcev, ki so živahno razpravljali o posameznih točkah dnevnega reda. Najobšir-neje so se volivci pogovorili o nalogah in delu krajevne skupnosti ter sprejeli sklep o ustanovitvi krajevne, skupnosti. Sprejet je bil tudi sklep o uvedbi posebnega krajevnega prispevka.
Na zboru volivcev v Stoper-cah je bilo okrog 40 volivcev. Sprejeli so sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti in sklep o uvedbi krajevnega prispevka za vzdrževanje občinskih cest v vir šini 2 % od katastrskega dohodka. Kmetijskemu gospodarstvu Šmarje, ki ima na tem območju večje površine gozdov, je bil določen prispevek za ceste v višini 50.000 dinarjev letno. Volivci So izrazili nezadovoljstvo nad tem, da je v poslovalnci Trgovskega podjetja »Panonija« zaposlena le ena uslužbenka, ki ne more postreči vseh strank. Trgovsko podjetje naj tudi nabavi hladilnik za to poslovalnico, ker ga dosedaj še nima. Nadalje so volivci predlagali, naj se socialne podpore dodeljujejo le po predhodnem mnenju krajevne skupnosti in naj se na tem območju pojača veterinarska služba.
Na zboru volivcev v Trnovski vasi je bilo navzočih okrog 50 volivcev. Soglasno so sprejeli sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Trnovska vas. Sklep o uvedbi krajevnega prispevka so sprejeli pod pogojem, da ustrezen del prispeva tudi kmetijska zadruga »Jože Lacko«, ki ima na območju te krajevne skupnosti večje površine. Volivci so v razpravi omenili malomarno poslovanje prejšnjega šefa krajevnega urada Pučko Nandeta, ki bi ga bilo potrebno že prej odstaviti s tega mesta. Zbor volivcev je zahteval uvedbo, avtobusne proge Ptuj—Trnovska vas—Lenart v Slov. goricah—Maribor, ker se precej delavcev vozi na delo v Maribor in je sedanja avtobusna zveza z Mariborom preko Sp. Senarsfce zelo neugodna. Volivci so tudi izrazili željo po čimprejšnji izgradnji novih trgovskih prostorov, kakor tudi prostorov za pošto.
V Vidmu je bilo na zboru 56 volivcev. Soglasno so sprejeli sklep o ustanovitvi krajevne
skupnosti in izvolili predstavnike i vanje občinskih cest na tem ob-občanov v svet šole. V razpravi ' močju. V Grajeni je pereče vpra-
so iznesli vprašanje ureditve avtobusne proge iz Trnove, Sel in Lancove vasi v Videm. To vprašanje je važno predvsem zaradi prevoza šoloobveznih otrok. Načeli so tudi vprašanje asfaltiranja ceste do Vidma oziroma skozi Videm. Kritizirali so okolnost, da zavod za komunalno dejavnost zaposluje okoliške cestarje v mestu, čeprav zunanje ceste nujno potrebujejo vzdrževanje.
V	Vitomarcih se je zbralo na zboru 60 volivcev. Zedinili so se za ustanovitev krajevne skupnosti, dočim sklepa o določitvi krajevnega prispevka zaradi neenotnih stališč niso sprejeli. Volivci so bili mnenja, da bi morala tudi Kmetijska zadruga »Jože Lacko« obvezno prispevati delež za vzdrževanje cest. Drugih posebnih predlogov volivci na tem zboru niso imeli.
V	Zavrču je prišlo na zbor okrog 110 volivcev. Na zboru volivcev je bil sprejet sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti in ponovno sklep o uvedbi krajevnega prispevka za popravilo ograje na pokopališču. Volivci so postavili vprašanje lokacije učiteljskega bloka in predlagajo, da se blok zgradi zraven kulturnega doma, ne pa pri šoli oziroma cerkvi. Volivci so zahtevali pojasnila o uporabi sredstev iz naslova hišnine in o davčnih olajšavah zaradi elementarnih nezgod. >
V	Grajeni je bil zbor volivcev
šanje zadružnega doma. Zgradba je v razpadanju in bi bilo nujno potrebno nekaj ukreniti. Tudi na tem zboru so volivci kritizirali dejstvo, da cestarji tako malo delajo na terenu, ki jim je določen.
V Hajdošah se je zbralo na zboru 81 volivcev. Na zboru so bili navzoči tudi zastopniki mariborskih elektrarn. Največ razprave je bilo okrog gradnje elektrarne, odškodnine za razlaščena zemljišča in gradnje vodovoda. Na koncu so volivci sprejeli sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Hajdina in sklep o uvedbi krajevnega prispevka za ureditev pokopališča in nastavitev stalnega grobarja. Volivci so sprejeli tudi sklep, da ne bodo zahtevali odškodnine za posevke, ki bodo uničeni pri gradnji vodovoda.
Na zboru volivcev v Gerečji vasi Je bilo 65 volivcev. Tudi na tem zboru sta bila navzoča dva zastopnika mariborskih elektrarn. Razprava na tem zboru je potekala po istih vprašanjih, kot na zboru v Hajdošah. Razpravljali so predvsem o gradnji vodovoda in prav tako sprejeli sklep, da ne bodo zahtevali odškodnine za pridelke, uničene pri gradnji vodovoda. Zbor volivcev je soglasno sprejel sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Hajdina.
Zborov volivcev ni bilo v Rodnem vrhu, Markovcih, Moškajn-cih, Cirkulanah in Gorišnici za-
Pfuj
NOV ZABAVNI ANSAMBL V PTUJU
DPD Svoboda Ptuj je že dolgo čutila potrebo po ustanovitvi ansambla, ki bi izvajal lahko za-' bavno glasbo in popevke. V letošnjem letu je tak ansambel* ustanovila pod imenom Instrumentalni ansambel »Galeb« DPD Svobode Ptuj. Ansambel začasno šteje 5 tnstrumentalistov in 3 i pevke. Vodi ga tov. Rudi Ribič. To niso kaki kričači temveč soliden mandolinski orkester s pevkami, o čemer se bomo v nedeljo prepričali. Doslej je ansambel že nastopal dvakrat in to pri »Pokaži kaj znaš't DPD Svobode Ptuj, ko je dossgel I. nagrado in v oddaji Radia Ptuj kjer je dosegel I. in VI. nagrado. Ansamblu se bodo v najkrajšem času priključili še ostali instrumenta-tisti, tako da bo ansambel štel s pevkami vred 12 oseb. Ansambel bo po željah nastopal tudi v kolektivih za zabavo članov sindikata in na gostovanjih, ki jih pripravlja. Nastopal bo na vrtnem koncertu, ki ,bo »Pri Roziki« 5. VII, 1964. ob 15 uri, kjer bo tudi ostali program, saj bosta nastopili še 2 sekciji in sicer: 1. Instrumentalni ansambel
Breg pri Ptuju — Nov otroški vrtec pri Studenčnici, prostorna montažna zgradba, velika pridobitev za otroško varstvo
Strokovna ekskurzija gasilskih podčastnikov
Prejšnji ^etek, 26. junija 1.1.; si najprej ogledali železarno, so odšli na strokovno ekskur-; Gasilce je predvsem zanimala zijo gasilski podčastniki, ki so požarnovarnostna oprema in letos končali i tečaj in opravili ureditev, kakor tudi priprave »GALEB« DPD Svobode Ptuj, ki j	Odpravili so se izpred za prvo pomoč. Oboje imajo
bo izvajal zabavno glasbo in pes- ! Občinske gasilske zveze v Ptu- j lepo urejeno. Po ogledu žele-i. Pevke: Šepec Anica, solo; Ri- JU- Prva postaja pa je bila pri i zarne so si v gasilskem domu
mi
bič Erika in Ribič Irena, duet. Z modernimi plesi sodeluje
v ponedeljek popoldne in se ga | radi slabe udeležbe. V teh krajih . je udeležilo okrog 80 volivcev, j bodo zbore volivcev ponovno Plesno-športna sekcija DPD Sva Volivci so sprejeli sklep o usta- sklicali in upajo na boljšo ude- | bode Ptuj.
novitvi krajevne skupnosti sklep o uvedbi krajevnega prispevka za popravilo in vzdrže-
ležbo, saj so na dnevnem redu vprašanja, ki bi morala zanimati vsakega občana.
TOČA JE UNIČILA 40V» POVRTNIN
Ormoška vrtnarija je po svojih kakovostnih pridelkih zelja, paprike, fižola v stročju, paradižnika, čebule in zelene dobro znana v Sloveniji in tudi v nekaterih ostalih republikah. Vrtnarija ima 6 hektarjev površin in je kolektiv vrtnarije letos predvidel pridelati 15 vagonov raznih pridelkov. Toča in neurje sta pred kratkim v okolici Ormoža uničila približno 40°/o vsega pr.delka. Večji dal paprike, zelja, fižola in bolj občutljivih rastlin je uničenih, precej pa je tudi
Nakladanje zelja iz ormoške vrtnarije
prizadeta čebula in ostale povrtnine. Poleg tega, da je približno 40 »/o vsega pridelka uničenega, še se bodo znatno povečali proizvodni stroški zaradi potrebne zaščite in nadaljnje nege prizadetih kultur. Sedaj je treba z dušičnimi gnojili pospeši« rast in po potrebi škropiti proti raznim boleznim in škodljivcem.
Zaradi škode, ki jo je povzročila toča, računajo, da bo izpad v proizvodnji za 7 vagonov pridelkov. Treba je še upoštevati, da bodo pridelki manj kakovostni in zato bodo na tržišču dosegli manjšo ceno.
ČESTITKE
pripadnikov JLA svojcem v rojstnem kraju
Teti Mariji pošiljam iskrene čestitke za praznik, sestri Marici želim mnogo zadovoljstva ob dvojnem prazniku, a svoje domače najlepše pozdravljam in jim želim srečno skorajšnje svidenje.
Vojak Mirko Pthler,
Petrovac na Mlavi
MANEVRI SOVJETSKE IN ČEŠKOSLOVAŠKE ARMADE
V CSSR «o bili skupni manevri nekaterih enot sovjetske in 8eSko-slovaške armade, ki jih je vodil poveljnik združenih oboroženih sil varšavskega sporazuma marial Sovjetske zveze Grenko.
2.	Godba na pihala DPD Svoboda Ptuj. Izvaja skladbe domačih ln tujih skladateljev. Dirigent: Stucl Jakob.
3.	Srečolov s 1.000 praktičnimi dobitfti pripravlja tudi DPD Svoboda Ptuj. Izmed glavnih dobitkov so sledeči: zaboji piva, srajce, kravate, buteljke, salame, toaletna mili«, kolonjska voda itd. -Vstopnina bo samo 100 din, gostinske usluge pa bo opravil kolektiv gostilne »Pri Roziki. V primeru slabega vremena bo prireditev pozneje.
Rezervirajte si pravočasno
Tiovem" domu mariborske T>o-, ogledali še orodjarno. Zlasti jih klicne gasilske brigade, kjer so! je zanimal nov gasilski agre-si dodobra ogledali prostore,, gat, ki si ga' je društvo kupilo
stanovanja, delavnice in pisarne, najbolj pa jih je zanimala nadvse moderno in specialno urejena komand,na pisarna. Škoda, da kaj takega nimamo še v Ptuju, vendar je tudi dobro, da imaimo vsaj v okraju nekaj tehnično urejenega in modernega, kar služi pri reševanju človeka ali njegove imovine.
Naslednja postaja je bila pri hidrocentrali Mariborski otok, ki so si jo podčastniki podrobno ogledali. Pot jih je peljala naprej po dravski dolini — po dolini hidroccntral, kjer so minosri izmed izletnikov prvič videli lepo urejene kraje s sta-
v	Svobode, v rimi iQ novimi industrijskimi
P^r Vu °d, 8" d3 I2'I objekti. V Dravogradu je bil ure. Pričetek ob 15. uri.	, daljši počitek. Mnogo je ob po-
Za ples bo igral ansambl POE- I gledu na visoke planine kar
TOVIO DPD Svobode Ptuj od 19. do 23. ure.
F Z
za nekaj nad milijon dinarjev v Avstriji. S tem agregatom so izvedli tudi mokro vajo. Potem so si ogledali še noro naselje, nato pa so se odpeljali na kočo pod Plešivcem, kjer je bilo kosilo in daljši počitek. Ravne. Prevalje, Mežica, Črna. Sleme iin Velenje so si ogledali med vožnjo, dokler se niso ustavili pri jezeru, nato pa se odpeljali v Celje. Tam so si ogledali gasilski Vlom. Videli so parno brizgalno, ki jo hranijo lepo urejeno in čisto ob stranskem vhodu.
Od tod so se precej utrujeni, vendar zadovoljni, da so videli toliko koristnega in zanimivega. napotili nazaj proti Ptuiu.
Gasilski podčastniki tako dolgujejo Občinski gasilski zvezi Ptuj veliko zahvalo za skrb in trud, najprej za izved-
KINO GORIŠNICA
predvaja 5. julija italijanski film »BELE SENCE*,
MESTNI KINO PTUJ predvaja i. julija angleški kinema,skopski film »PLAMEN NA ULICAH«; 5. julija angleški barvni vistavisionski film »UPORNIK«; ?. in 8. julija italijanski barvni film »PASJE ŽIVLJENJE*,; 9. julija sovjetski bavrni film »PLANET VIHARJEV«.
Obiščite slovensko-goriško »Gomilo«
bo tečajev in si
prevzelo. Nato je avtobus od
peljal j>rek Može proti Rav-ii>o	„t-,,,IJJ, „
nam. kar je bil glavni cilj. Inicno poučno eTcokilrZf.to.
Tukaj so se podčastniki naj-Ino in marljivo delo t društvih prt>' sreČHli r ravenskimi gasil-|bo prava oblika oddolžitve. ci. Po prisrčnem razgovoru so	BJ
Prejemniki zvezne nagrade — Osnovna šola Miklavž pri Ormožu — ob koncu šolskega leta 1963/64. Borec in upokojeni šolski nadzornik Karbaš med govorom zbranim staršem, učiteljem in otrokom
PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša
Julijski sestanki 0F leta W41
22
Jože Lacko je našel v Janezu ZelABku dobrega propagatorja OF, kar smo1 že napisali. Njegova skupina sodelavcev OF v završkem kamnolomu se je sestala julija v podružni cerkvi $v. Marije nad Zavrčem. Ze-lenko je na sestanek pripeljal Jožeta Lacka, Borovinšek pa še Štiri domačine. Lacko je zbranim pripovedoval o nalogah Osvobodilne fronte, o nacionalni dolžnosti slehernega Slovenca, da pomaga v boju Za svobodo svojega naroda.
Julija l^il so # se sestajali Laeko, Lovrenčič, Miha Anžel, fUjšp in Osojnik na Lackovem dOMu. Lačko je na sestankih dsjal navodila za delo članov OF. ki morajo pridobivati ljudi za upor proti okupatorju. |Al6 pomemben je tisk OF, ki ga naj člani OF širijo in naj dajejo navodila za sabotaže vpeh vrst, ki bodo okupatorju povzročale vojaško in gospodarsko škodo in ga ovirale pri germamizaciji. Čeprav je minilo po prihodu okupatorja že dva meseca, še ni vse orožje zbrano, ki so ga vojaki razsule jugoslovanske vojske zavrgli. Zato je potrebno iskati še orožje in municijo za partizane.
Ker je okupator junija zelo preplašil prebivalce okraja s prvimi selitvami slovenskih družin v Srbijo, so člani OF na enem izmed sestankov v Novi vasi sklenili, da bodo Miha Anžel, Jože Čeh in Janez Zeleniko na vidnih krajih v Velovlaku, Pacinju. Podvincih in Zahjaku napisali: »Hočemo ostati na svoji zemlji, hočemo kruha!« Taki napisi naj bi tudi drugod po okraju pokazali ogorčenost ljudstva nad okupatorjevim brezobzirnim zatiranjem Slovencev.
Sestanek organizatorjev upora v Novi vasi
21. julija 1941 sta Jože Lacko in Zvonko Sagadin sklicala sestanek komunistov iz Ptuja in Slovemskih goric na robu Goj-čičeve dobrave med Novo vasjo in Zabjakom. Zbrali so se iz Ptuja Rudi Znidarič, zaposlen v železniških delavnicah, France čuček, kandidat veterine, Frainc Peršon, mizarski pomočnik in Zvonko Sagadin, dijak. Iz Nove vasi so prišli na sestanek Jože Laoko in Alojz Lovrenčič. iz Zabjaka Miha Anžel, iz Doliča
Rajšp, iz Desenec pa lik.
France Franc Osojni'
Na sestanku sta Lacko in Sagadin govorila o nalogah Osvobodilne fronte, o zbiranju orožja in drugih potrebščin za partizane, o pripravah borcev za odhod na Pohorje. Miha Anžel je povedal, da ve za večjo količino orožja pri Markovcih. Franc čuček je naročil Lovrem-čiču, naj pride k njemu po živež, pištolo in naboje. Na koncu sestanka so si porazdelili delo: sabotažne akcije, zbiranje orožja, drugih potrebščin in denarnih prispevkov, propagando in drugo.
Ze drugi večer, 22. julija se je Lovrenčič zglasil pri čučku v Ptuju, ki je stanoval v Zrinj-sko-Frankopanski ulici, ob železniški progi. Pri njem je napolnil nahrbtnik z živežem, prevzel pištolo in municijo ter 600 RM. France mu je naročil, naj drugi večer spet pride, da bo odnesel še drug nahrbtnik potrebščin za partiaane. Zvečer 23. julija pa je Lovrenčič zastonj iskal čučka dom^, kajti okupator ga je v noči na 23. julij odpeljal z ženo in nekaj me-
secftr starim otrokom v izgnanstvo.
Na Pohorje
Ko se je Lovrenčič tistega večera, 23. julija 1941 vrnil s kolesom praznih rok v Noro vas, so ga doma čakali Rudi Znidarič, Franc Peršom in Edi Murn, namenjeni na Pohorje k partizanom. Povedali so, da eo jiih na domovih iskali gestapovci, da bi jih izselili, zato bi radi čimprej na Pohorje,
Lovrenčičeva hiša je bila zelo primerna za skrivališče, ker se je za hišo razprostiral gozd. Če bi pridrdrali sem gestapovci z avtomobilom, bi se zbrani lahko še pravočasno zatekli v gozd ia jjobegnili. Nastanjeni pri Lovrenčiču, So morali še poiskati zvezo s Pohorjem, da bi dobili navodila za pot.
Drugi dan se je odpeljal Per-šon s kolesom na Vurberk, Murn pa nekam po orožje. Pri Lovrenčiču je ostal samo Rudi Znidarič.
Proti večeru se je Murn vrnil z dvema nahrbtnikom« potrebščin za odhod k partizanom, orožjem in municijo. Zairil je kar mimo hiše v gozd in odložil nahrbtnika v gozdu med resje. Nato se je vrnil proti hiši in v gozdti čakal, da bi se stemnilo. Ruidi je poelal Lovrenčič« ik bratu Jainezu v Ro-1 goznico, da bi mu prinesel š& nekaj potrebščin za odhod k partizanom. Nemalo presenečen je Lofrenčič zagledal pred Zni-daričevo hišo v Rogoznici ge-
stapovski avtomobil in gesta-povca, ki je stal pred hišo z naperjeno puško. Lovrenčič se je naglo obrnil in s kolesom pognRl proti domu. Komaj je odložil kolo, že je zagledal skozi okno gestapovski afvto, ki se je približeval njegovi hiši. Rudiju je še o pravem času za-klical, naj zbeži skozi zadnja vrata r gozd.
Gestapovci so se na poti k Lovrenčiču oglasili pri Lackovih, da bi zvedeli, kje stanuje Lovrenčič. Lacko je hotel Lov-renčičeve obvestiti o nevarnosti, zato je po bližnjic^ hitel k prijatelju. Toda avto je po cesti tja hitreje pripeljal, zato se je Lacko ustavil v gozdu za hišo, Gestapovci so preiskali hišo in gozd za hiišo, in v gozdu našli Lacka in Murna, Znidariča pa ne.
Lacko v rokah okupatorja
Tako je okupator prijel 24. julija 1942 najagilnejšega organizatorja upora proti okupator ju v našem okolišu — Jožeta Lacka. Tedaj pa okupator seveda še ni vedel, kaj pomeni Jože Lacko za narodnoosvobodilni boj slovenskega ljudstva v ptujskem okraju, zato je bila Lacku tedaj še sreča mila.
Lacka in Murna je okupator potem, ko ju je v gozdu aretiral. odpeljal k avtu, kamor so iz hiše prignali tudi Lovrenči-ča. Avto je odpeljal aretirance
v Ptuj na sedež gestapa, nasproti pošte. Ker je bila tam le dežurna uradnica, so jih odpeljali kar dalje, na sedež nemške varnostne službe, v hišo izseljenega zdravnika dr. Jedlič-ka, blizu mestnega parka. Tam so vse tri zaslišali. Murna in Lovrenčiča so od tam odpeljali v sodne zapore, a Lacka so izpustili. Trdil je namreč, da se je vračal od matere s Kicarja. kjer je delal na polju. Ko je zaslišal brneti avto, je zavil s ceste v gozd za Lovrenčičevo hišo, da bi šel po bližnjici domov. Ker se je avto takoj nato ustavil prav pri tej hiši. je malo v gozdu počakal, da bi videl zakaj. Tam so ga gestapovci našli. Kaže. da se je zgodba zdela zasliševalcem verjetna in Lacka so spustili domov.
Na poti proti domu sta Lacka srečala na Ljutomerski cesti v Ptuju njegova kurirka Štefka Kramberger iz Nove vasi in Duš a >n Finžgar-Fidži. ki je prišel že na koncu maja iz Celja v Ptuj, da bi pomagal pri organizacijah mladine v OF. Julija se je Fidž? zadrževal pri Kram-t bergerjevih. Lacko je Štefki iit Fidžiju povedal, kako je bilo pri Lovrenčičevih, kako so gestapovci aretirali njega, Murna i® Lovrenčiča in kako se je oit Zgovoril, da so ga spustili.
(Dalje prihodnjič.)
V. R.
Geografska in kulturna podoba Slovenskih goric
(2. nadaljevanje)
V Slov. goricah so leta 1848 grozili svojim poslancem, da jih bodo ubili, če graški deželni zbor ne bo sklenil, da se kmečka posest osvobodi fevdalnega jarma. Tudi v nemčurskem Ljutomeru se je širila slovenska zavest, ker je bila okolica zelo zavedna. Čitalnice so bile središče narodnega življenja. Iz njih si je slovenščina utirala polagoma pot v javnost in postala v trgu občevalni jezik. Za čitalni-ško dobo so bile značilne »besede«. Prva beseda je bila v Ljutomeru 6. septembra 1863, ko so ljutomerski Slovenci proslavili tisočletnico Cirila in Metoda. Beseda je po udeležbi presegala vse prireditve tistega časa na Slovenskem.
Doba taborov je predstavljala prehod iz čitalniških krogov na široko politično-narodno področje. Na taborih so sodelovale najširše ljudske plasti. Prvi slovenski tabor je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru. Med govorniki so bili mladoslovenci: Valentin Zamik, Radoslav Razlag, Matija Prelog in Josip Vošnjak. Na taboru so prišle do izraza ljudske težnje, ki so jih izrekli tedanji politični voditelji v svojih govorih, češ da je minila doba zasužnjevanja in da Slovenci zahtevajo »Zedinje-no Slovenijo«, politične ter na-fodne pravice ter izboljšanje gospodarskih razmer.
Slovenske gorice imajo tudi močno tradicijo v boju za progresivne ideje v predaprilski Jugoslaviji in nato v narodnoosvobodilnem boju. Tu so kraji, kjer so se borili narodni heroj Jože Lacko, narodni heroj Vinko Megla, narodni heroj Jože Kerenčič in številni drugi. Tu so umirali in zmagovali borci Kerenčiča, Lacka in Osojnika. Tu so spomeniki NOB, ki nam z vso pretres-ljivostjo kažejo okupatorjeve grozote.
Tudi ljudski običaji in njihov i odraz, ljudske pesmi in plesi v narodnih nošah, praznik
ske pesmi. Ljudska pesem kaže veselo naravo slovenj egoriškega-prleškega človeka.
Prvi slovenjegoriški rojak, ki se omenja v'zgodovini slovenske poezije, je Leopold Volkmer iz Ljutomera. Deloval je kot župnik v Desterniku in pesnil v narečju. Volkmer ju soroden je bil Štefan Modrinjak iz Središča, ki je iskal tolažbo v vinu in pesmi. V Modrinjaku se oglaša iz njegovih verzov ljudski duh, ki poje: »Kaj me je skrb za celi svet, za moje težke trude? dok imam vina puno klet, mi zlega nič ne bude.« V Modrinjakovih verzih zasledimo celo Socialne motive. Tako je v pesmi »Gosposki stališ spoznan od kmeta« udaril po gospodi, ki zaničuje preprostega človeka z verzi:
»Proti srotam slep in gluh on nežna, gde izrase kruh. na bresti al na vrbi, po celi den za kratek čas v zrcalo gledi si obraz, je, pije, spi brez skrbi. Modrinjak je bil tudi pomemben rodoljubni pesnik, saj pravi: »Zadnji človek je na sveti, kir
V Slov. goricah se je uspešno širil tudi ilirizem, ker je težil ta del naše zemlje bolj proti Varaždinu in so študirali poleg Štajercev tudi Hrvatje v Gradcu. Gradec je postal ognjišče ilirizma zlasti za Stanka Vraza in Frana Miklošiča. Slovenska in jugoslovanska ideja v delih slovenskih Ilirov sami po sebi sicer nista bili tako pomembni, sta pa prebujali narodno zavest v tem delu slovenske zemlje. Čeprav se je Vraz poiliril, je ostal manifesta-tivno povezan s svojo domačo Prlekijo, o čemer pričajo razni njegovi motivi iz teh krajev in sam naslov ene izmed njegovih zbirk (Glasi iz Dubrave Zerovin-ske). Vrazovo ljubezen do rojstnega kraja nam razodeva tudi peseni iz »Djulabij«, v kateri slikovito prikazuje razgled z Jeruzalema:'
1.
Ajdmo, pjesmo moja, gore u Jerusalim, da kip zavijača pred tobom razgalim!
Turistična točka v Jeruzalemu
Pa odtud u rode i vjekove pričaj, koli drag i krasan naš je taj zavičaj.
Pod vplivom romantičnega ilirskega gibanja se je vključil v ta krog tudi prof. Ivan Macun iz Trnovec pri Bolfenku v Slov. goricah. Bil je branilec slovenskega jezika v šolah in je prvi brezplačno poučeval- slovenščino kot neobvezen predmet.
Pod vplivom romantične jezikovne in politične delavnosti je vzrasel tudi Božidar Rajič, doma iz Tomaža, slavist, narodni borec in politik ter gromovit govornik v dobi naših taborov. Macunov sodobnik in v mladosti navdušen Vrazov učenec je bil tudi Jožef Muršec, ki je v slovarskem delu podpiral Cafa, Miklošiča in pozneje Janežiča. Leta 1848 je sodeloval pri slovenskem Kozler-jevem zemljevidu slovenske zemlje; vpisal je slovenska krajevna imena v mariborskem okrožju in začrtal narodnostno mejo na Štajerskem. Prvi je brezplačno poučeval slovenski jezik na graški realki. Leta 1848 je ustanovil graško »Slovenijo«, zahteval z ostalimi člani Zedi-njeno Slovenijo ter razlagal v časopisih nemški in «lr" .v javnosti pravice in težnje slovenskega naroda.
S podporo svojega sodobnika dr. Josipa Muršeca je doštudiral gimnazijo Jakob Gomilšek, pisatelj in pesnik. Izmed njegovih domoljubnih pesmi je najbolj znana »Sloven sem« z Ipavčevim napevom. Gomilškov sodobnik, preprost pevec in pisec skromnih zgodb je bil tudi Božidar Flega-rič. Njegova lirika vpisuje Slov. gorice, Prekmurje in Medimurje, opeva lepoto narave pa tudi domovinsko ljubezen, svobodo in izgubljeno mladost.
V torek, 30. Junija t. 1„ je bila delovna konferenca predsednikov in tajnikov društev, prijateljev mladine ptujske občine, ki sta se Je udeležila tudi sekretarka okrajne zveze DPM in sekretar pionirske komisije pri okrajni zvezi.
Uvodoma je predsednica občinske zveze prijateljev mladine podala organizacijski pregled dela društev in pionirskih starešinskih svetov. V občini imamo 9 društev prijateljev mladine, od teh sta bili dve društvi ustanovljeni letos, v treh krajevnih skupnostih pa bodo ustanovili društva še letos. Imamo 21 pionirskih starešinskih svetov, osem šol pa svetov še ni izvolilo.
Dosedanje delovne izkušnje društev prijateljev mladine kažejo, da so društva potrebna v vsaki krajevni skupnosti. Desetletne izkušnje so osnova za nadaljnji delovni program na področju vzgoje in varstva naše mla-
priznanje. V razpravi so predsedniki društev poročali o svojem delu. Fric Hedica, predsednica DPM Gorišnica, in Cokl Dušan, tajnik DPM, ki že dolga leta požrtvovalno delata v društvu, menita sledeče: Delo društva poteka po delovnem načrtu in v koordinaciji s pionirskim starešinskim svetom, poverjenikom pionirske in mladinske organizacije na šoli ter v sodelovanju z ostalimi družbenimi organizacijami na vasi. Letos smo uredili otroško igrišče. Uspeli- smo pridobiti sredstva za opremo igrišča, za katerega je del sredstev prispevala tudi krajevna skupnost. Pri nas je 210 otrok, ki potrebujejo varstva in predšolske vzgoje. Nujno potrebno bo v prihodnjih letih zgraditi paviljon za otroško varstvo. Tudi šolo bomo morali zgraditi, saj sedanje kapacitete ne zadoščajo potrebam. Pri nas imamo večinoma kmečke otroke, ki morajo po šoli doma še trdo
■E
Nove naloge društev prijatelfev mladine
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■bbmbbsl
dine. Društva so postala tudi sa- , delati. V mnogih družinah so mostojna družbena organizacija, otroci delovna sila. To jih ovira
I!
svoj rod za nič derži...« Poleg Volkmerja in Modrinjaka sta po-žetve 1 membna v tem delu Slovenije še in trgatve z domačo pesmijo, | Franc Cvetko in Oroslav Caf. označujejo ta košček slovenske j Cvetko je bil velik rodoljub, po-
zemlje. Slovenske gorice so kraj veselja in vedrih pesmi, ki se pojavljajo od gostije do gostije,
od trgatve do trgatve, zemlja zavednega, prirodno šegavega in
temperamentnega človeka. Tudi v slovenskem slovstvu je delež Slov. goric zelo pomemben. Najstarejši sledovi estetskega izživljanja Slovencev so ohranjeni v ljudskem izročilu, v lirskih in epskih ljudskih pesmi, ki jih je zbiral že Stanko Vraz s sodelovanjem Muršca, Preloga in drugih rojakov, ter jih izdal v knjigi »Narodne pesmi ilirske, koje se pevaju po Stajerskoj, Kranj-skoj, Koruškoj i zapadnoji strani Ugarske«. V lirski ljudski pesmi se ponavljajo mimo ljubezenskih motivov inačice, vinske in ver-
vezan je bil tudi s slavistoma Kopitarjem in Dobrovskim.
Vzgajal je mladino v narodnem duhu in ustanovil za slovenske dijake sedem štipendij. Se pomembnejši J6 bil Oroslav Cal, doma na Rečici pri Trojici v Slov. goricah, znan kot jezikoslovec. Sestavljal je tudi slovar, ki ga sam ni izdal, pač pa je njegovo jezikovno gradivo uporabil Pleteršnik za STtaj slovar.
V romantiki so prebujali narodno zavest zavedni možje iz Slov. goric. To velja zlasi za Davorina Trstenjaka, ki je izdal leta 1846 mariborski dijaški list »Sprotuletna vijolica«, in malo-nedeljski župnik Anton Krempl, ki ima veliko zaslugo za nacionalno prebujenje Slov. goric.
ki jo sestavljajo ne samo prosvetni delavci, temveč tudi veliko število staršev-občanov, ki del prostega časa posvetijo delu z našo mladino. Društva imajo tudi svoj mesečni list, ki ga izdaja republiška zveza prijateljev mladine. Glasilo redno obvešča društva o vseh nalogah, ki zadevajo ne samo društva temveč tudi pionirske starešinske svete, šole, pionirske organizacije itd.
banes se postavljajo pred društva nove in širše naloge na področju varstva in vzgoje mladine. V tej široki akciji bo potrebno pridobiti čimveč sodelavcev. Do sedaj je bilo premalo vključenih staršev iz delovnih organizacij in drugih služb v občini. Vse delo je preveč slonelo na prosvetnih delavcih in so prav zaradi tega društva bila preozka v reševanju širokih nalog. Mnogi prosvetni delavci, ki so deset let aktivno delali v društvih, zaslužijo vse
Po zaključku rastave tehničnih
izdelkov
Občinska zveza društev pri-	ničnega pouka z vso vztrajnost-
jateljev mladine je v sodelova-	jo in marljivostjo tudi v sla-
nju z zavodom za zaposlovanje	bih in najslabših pogojih uspeli
delavcev ter s predmetnim ak-	izdelati domala V6e, kar je od
tivom učiteljev tehničnega po-	njih zahteval učni program. Tu
uka v osnovnih šolah ptujske	smo videli izdelke iz vseh mo-
občine organizirala razstavo	gočih materialov od papirja in
predmetov, ki so jih pri tehnič-	lepenke do lesa, kovin in planem pouku izdelali učenci viš jih razredov osnovnih šol.
no komisijo, ki je štiri prve nagrade po 50.000 din podelila osnovnim šolam Ivana Spole-njaka na Bregu, Franca Osojnika in Toneta Znidariča v Ptuju ter osnovni šoli Gorišnica. Ostale šole, ki so na razstavi sodelovale pa bodo dobile po
Skupna občinska razstava sicer ni bila predvidena že v začetku šolskega leta, ker so jo mnoge šole že vrsto let prirejale same. Kljub teinu je razstava v Ptuju zelo dobro uspela. Pokaizala je, da so učenci, kakor tudi mnogi učitelji teh-
750.000 pouk.
din šolam za tehnični B. S.
Nase zdravje
\	Dr. Vinko Brenčtč, specialist, če ljustni ortoped
Nekaj o nepravilnostih zobovja in čeljusti
(8. nadaljevanje)
Nazadnje pa ne smemo pozabiti, da je važen tudi kozmetični, zunanji videz zobovja in čeljusti in s tem oblika obraza, ker verjetno ni vsakemu človeškemu bitju s takšna napako vseeno, ali ima takoimenovani »ptičji« profil
NESREČA NA POSKUSNI VOŽNJI
24. julija 1.1. je strojni tehnik Pavel Selič, obratovodja >Av-toremonta« iz Ormoža preisku-šal popravljen avtomobil Jožeta Podplatnika. Na vožnji z Jeruzalema proti Ormožu je avtomobil zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste, pri čemer se je vbzilo prevrnilo, razbile so se prednje šipe, prednje desne luči, poškodovana je streha in prednji desni blatnik. Škode je za okrog 200.000 din. Hujših telesnih poškodb ni bilo. ^NAJDENA UTOPLJENKA 20. junija 1.1. je bilo najdeno 300 m niže ormoške železniške postaje v Dravi žensko truplo. Istega popoldneva 6o ga prepeljali v ormoško mrtvašnico. Komisija je ob pregledu ugotovila, da je utopljenka 20-letna Brigita Simerl iz Malečni-ka, ki je utonila dne 14. junija 1.1. pri kopanju v Dravi. Njeno identiteto sta potrdila tudi njen oče in brat.
obraza, ali pa izraz grobijana, oziroma suroveža, na pr. pri močno naprej štrleči spodnji čeljusti in bradi. Vse te napake pa lahko odpravmo z našimi ortopedskimi pripomočki in pravočasnim zdravljenjem, ali pa s kombinacija le-tega z kirurškimi posegi. Vse to je seveda važen psihološki moment, ker imajo ljudje s temi napakami manjvrednostne občutke; se počutijo zapostavljene, taki otroci se jočejo in so izpostavljeni zasmehu sošolcev, se zaradi tega ne učijo, dobivajo slabe učne ocene, ne sodelujejo pri pouku, celo je dokazano, da kaj radi zaidejo na pot kriminala. Odrasli se izogibajo družbi, so zagrenjeni, zaradi česar trpi njih delo in delovni učinek, njihova volja do življenja upada, s tem pa pa je prizadeta vsa družba. Posebna važno je to še pri ženskem spolu, kajti »nežni« spol da dosti več na svojo zunanjost, »ona« hoče biti ne samo zdrava in mladostna, ampak tudi prikupna; prav posebno pa hoče imeti privlačei obrazni del glave, pri nasmehu hoče pokazati vrsto zdravih, belih in pravilno razvrščenih zob v skladna raščeni čeljusti, kajti tako pride šele prav do izraza nasprotje rdečih, lepo izoblikovanih ustnic in belih zob v sprednjem, vidnem predelu. Obraz je namreč pri človeku najbolj izpostavljeni del telesa.
V ORMOŽU USTANOVLJEN . MLADINSKI KLUB
Iz vsega tega lahko povzamemo to, da se čeljustno-ortopedsko zdravljenje ne omejuje le na zobno-čelustno-žvekalni aparat, ampak vpliva na celotni organizem; na pravilrlo hranjenje, prebavo, dihanje, na dihalne organe,
v smislu profilakse pa na omeji-	dokazuje, da bi učenci
ev in preprečevanje zobne gm- ,zmoglrše mn^f> več, bi ime-lobe, ki je dandanes poleg raka. H *imPren material in primer. bolezni srca m ožilja, ter dusev- | nr> orocj ;e
nih motenj eno najbolj pogostih Pred zaključkom razstave so obolenj civilizacije in sploh 20. prireditelji sestavili ocenjeval-stoletja. In ravno danes, ko zavi- |
mo v dobi socialne in socializi-rane medicine, ko se iz leta v leto izdajo velike vsote za vse panoge zdravstva, z našimi zgodnjimi čeljustno-ortopedskimi pro-filaktičnimi posegi prihranimo socialnemu zavarovanju, s tempa celotni družbi velike vsote denarnih sredstev, ker imajo stalno kontrolo nad higieno zobovja in ustne votline "ter nad prvimi pojavi zobne gnilobe že prt mlečnem zobovju. Zato napotimo takega najmlajšega pacienta v naše otroške zobne ambulante za šolske in predšolske otroke in ko ti pridejo v čas popolne izrasti stalnega zobovja, si socialno zavarovanje prihrani veliko izdatkov za razne zobne nadomestke, pacient pa marsikatero neprespano noč, bolečino in nepotrebno pot.
stičnih mas. Pri obdelovanju so 40.000 oziroma 25.000 din na učenci spoznali poleg osnovne- grade, ga materiala tudi lepila, barve, lake, vijake, kovice, žice, pločevine, izolatorje, prevodnike in drugo.
Marsikateri učenec je pri tehničnem pouku zaslutil svoje spretnosti in sposobnosti ter veselje do tehnične ustvarjalnosti in se tudi odločil za primeren. poklic. Na razstavi ši lahko oipaizil. kako se je ta obiskovalec zanimal predvsem za tehnične risbe, drugi za traktorje, žerjave, turbine, avtomobile, elektromotorje, vezane knjige, tračne žage, ekobelne mize, tretji zopet za aviončke, semaforje ali za lesne izdelke, induktorje, elektr. napeljave, detektorske in tranzistorske sprejemnike itd.
Brez dvoma je mladina lahko našla tu mnogo pobucf za lažjo izbiro poklica, kar je bil tudi namen razstave.
Potrebno pa bo v bodoče za tako obširno razstavo poiskati več prostora, estetiki izdelkov posvetiti več pozornosti in vsak kič odstraniti. Bogata razstava
ne samo pri učenju, temveč so prikrajšani tudi za vse ostale aktivnosti na šoli, ki bi dopolnjevale njihovo znanje in vzgojo. Žalostno je to, da včasih starši nimajo razumevanja za otroka. Mnogi fetarši niti dovolj ne skrbijo za svoje otroke. V dvigu življenjskega standarda vidijo le tehnične pripomočke v svojem stanovanju, na svojega, lastnega otroka pa pozabljajo in mu prikrajšajo družinsko skrb in ljubezen.
Tovariš čoki je še poudaril, da bo treba ustanavljati hadaljeval-ne šole za vaško mladino, ki ostane po osemletki doma na vasi.
Butolen Lojzka iz Majšperka je poročala, da bodo letos ustanovili vrtec. Imajo že prostore, vzgojiteljico, potrebovali bi samo še nekaj sredstev za opremo vrtca. Cena za celodnevno oskrbo za I otroka bi znašala največ 3000 dinarjev. Ce vračunamo vse stroške, je to za Majšperk zmogljivo. Otroci pa ne bodo samo pod varstvom, ampak bodo imeli tudi potrebno vzgojo, ki jo potrebuje otrok že ob Vstopu v šolo. Delo društva sloni na sodelovanju z vsemi družbenimi in delovnimi organizacijami v kraju. Za otroško varstvo so pokazali razumevanje tovarna KONUS in Vol-nenka, upajo pa, da bodo prispevali tudi sredstva za opremo vrtca.
V Podlehniku je bilo letos na novo ustanovljeno društvo. Svo-
Odbor .SPI občine je razdelil
Ze vrsto se je kazala v Ormožu potreba po mladinskem klubu. To so najbolj čutili mladinci in mladinke, predvsem dijaki in študentje med počitnicami. Med šolskim letom so imeli na razpolago klube, doma pa je poleg izostalega učenja izostalo še to. Vsekakor ni moč zanikati vrednost takšnega kluba glede razvedrila, pa tudi glede izobraževanja. V klubu lahko mladina smotrno in vzgojno izkoristi svoj prosti čas ter se lahko tudi izobražuje.
Novoustanovljeni mladinski klub, ki ga bodo svečano odprli na dan borca v mali dvorani »Abonenta« v Ormožu bo sodobno opremljen. V ta namen je Občinski odbor SZDL Ormož do-tiral 800.000 din. Vsekakor prostori niso najprimernejši, vendar boljših zaenkrat ni.
•	D. e.
★
OBVESTILO
Socialistična zveza delovnih ljudi in Združenje borcev NOV mesta Ptuja vabita občane na slavnostno akademijo v počastitev »Dneva borca« 4. julija.
Akademija- bo v petek, 3. julija 1964, ob 19. uri v dvorani Mestnega kina Ptuj. Vabljeni!	Pripravljalni odbor
Organizirali so več vzgojnih predavanj za mladino od 14 do 18 leta in starše. Ugotovili so tudi, da je 39 otrok nujno potrebnih varstva. V večini so starši teh otrok zaposleni v kombinatu, v šoli, nekaj otrok pa starši zanemarjajo ali pa so otroci socialno ogroženi. Občinska skupščina je za te namene že odkupila privatno «tavbo. Potrebno bo podpreti predlog društva, da bi se prostor res uporabil za te namene.
Tudi v Dornavi je krajevna skupnost preskrbela prostor, ki bi se začasno uporabil za te namene. Društvo je z anketo ugotovilo, da nad 40 otrok potrebuje varstvo že letos.
Predsednik društva Kidričevo je poročal, da pripravljajo letovanje otrok tistih družin, ki jim starši tega ne morejo nuditi. Med temi je večina otrok, katerih starši so zaposleni v TGA. Nekaj jih bo letovalo tudi v domu TGA. Sredstva je prispevalo društvo DPM in občinska skupščina.
V razpravi je bilo poudarjeno tudi vzgojno vprašanje naše mladine. Vse preveč ugotavljamo različne probleme, ne znamo pa najti vzgojnih oblik, da bi jih Odpravljali. Vedno tudi mladina ni pripravljena sprejeti vzgojnih nasvetov. V nekaterih krajih občine se pojavljajo že primeri, ki bi jih morala socialna služba temeljiteje analizirati in tudi ukrepati. Starši, družbene organizacije, strokovne službe in šola pa bi morali posvetiti mladini več konkretne pomoči, jo vsestransko razumeti, skratka z mladim človekom živeti in delati. Za vse slabosti, ki se opažajo pri naših mladih ljudeh, pa je krivda v pomankljivi družinski vzgoji še v predšolski dobi. Prav zaradi tega je potrebno ustanavljati otroške ustanove, ne samo v mestu, ampak tudi na vasi. Le tako bi lahko dopolnjevali družinsko vzgojo, ki bi otroku res omogočala, da bi se oblikoval v dobro človekovo osebnost, znal ceniti delo in življenje.
A. Z,
Osebna kronika
Rodile so: Ivana Smigoc, Na gradu 4— Ireno; Nada Zadra-vec. Ormoška 1 — Matejo; Frančiška Trunk. Tibolci 48 — Danico; Marija Zuran, Formin 64 — Ivana; Angela Kozel, Be-lovšek 42 — dečka; Frančiška Zinko, Dragovič 44 — Adrija-no; Terezija Levičnik. Rogoznica 43 — Mileno; Elizabeta Lovrenčič, Rotman 30 — dečka; Magda Vrečar, Jablovec 47 — deklico: Marija Kokol. Dornava 61 \ — dečka; Marija Baši, Cesta Olge Meglic 8 — Lidijo; Alojzija Hauptraan. Desternik 23 — dečka; Neža Donai. Pla-carovci 24 — Anico; Matilda Cvetko. Trg mladinskih delovnih brigad 1 — Ireno; Kristina Majer, Stojnci 76 — Anico; An-
gela Irgolič, Zelenikova 1 — Dušana; Marija Lajh, Mezgov-ci 4 — Elico; Rozika Subotič, Savinsko 16 — Marjetko; Marija Mlinarič, Središče 203 — deklico; Karolina Vervega, Coj-zova pot 6 — Natalijo; Kristina Lajh. Bresnica 12 — Franca: Neža Radolič, Markovci 89 — deklico; Frančiška Tramšek, Barislavci 16 — dečka.
Poroke: Stjepan Martinič, Sp. Hajdina 149 — Marjanca Ceh, Draženska c. 4; Janez Kuhar. Podvinci 27 — Frančiška Petrovič, Podvinci 113.
Umrl je: Franc Magdič, Ormoška 16, roj. 1885, umrl 24. VI. 1964.
OBJAVA
V letošnjem letu je predviden znaten primanjkljaj električne energije v celi državi.
Zaradi takšnega stanja so nekatera podjetja že prisiljena v znatni meri zmanjšati svojo proizvodnjo.
Da ne bi našega gospodarstva v še večji meri prizadeli, je potrebno, da vsi odjemalci skrajno varčujejo z električno energijo:
1.	Odjemalci, ki imajo pogodbene odnose z distribucijskimi podjetji, so te dni dobili v soglasju z Republiškim sekretariatom za industrijo posebne naloge za zmanjšanje porabe električne energije v obsegu, katerega bodo lahko praviloma dosegli z racionalnejšim koriščenjem električne energije.
2.	Odjemalci na nizki napetosti — tudi gospodinjstva — pa so dolžni, da potrošnjo električne energije do konca junija zmanjšajo tako. da bo celotna junijska potrošnja vsaj za 5°/o manjša
kot v mesecu maju tega leta. To zmanjšanje je zahteva v smislu veljavnih predpisov za odjemalce, razvrščene v tarifne skupine »komunalni odjem« in »splošni odjem« ter za kmetijske organizacije.
3. Javno razsvetljavo je treba zmanjšati na obseg samp nujne 1 »celonočne razsvetljave«.
Primanjkljaj je predviden prek celega leta; zato je potrebno skrajno varčevanje v rabi električne energije tudi v naslednjih mesecih. Distribucijska podjetja bodo kontrolirala izvajanje varčevanja in zmanjševanje rabe električne energije.
Interes vseh potrošnikov je, da skrajno varčujemo z električno energijo, ker bodo sicer nujno potrebni izjemni ukrepi, kar bi pa odjemalce przadelo v večji meri.
ELEKTRO MARIBOR Podjetje za distribucijo električne energije
Šolski odbor osnovne šole bratov štrafela Markovci pri Ptuju razpisuje po sklepu seje. delovno mesto
tajnika-računovodje
Pogoji: srednješolska izobrazba
5 let administrativno-rač unovodske prakse znanje strojepisja Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok za vlaganje prošenj je 1. 8. 1964, oz iroma do zasedbe delovnega mesta.
Nastop službe je 1. 9. 1964 ali po dogovoru. Kolkovane prošnjs vložite na upr aviteljstvo šole!
NOGOMET
Gostovanje avstrijskih nogometašev
Majšperk — Nočni naliv pred dnevi je pustil jezera po njivah
SAI1
č^o^emog^ok
PRODAM
Ugodno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo in kompletno spalnico ter bel emajliran električni kuhalnik z dvema ploščama.
Nada Turk, Bezena 11, pošta Ruše.
PRODAM kombinirano sobno kredenco, kauč, okroglo, raztegljivo mizo. manjšo okroglo mizo. vitrino, 6 tapecira-nih stolov (orehov furnir). 2 posteljna tapecirana vložka im 6 žimnic. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Naslov v upravi.
PRODAM NOV NSU MAXI
175 ccm. črne barve. Vprašajte v Gorišnici 76. naipozneje v nedeljo. 5. julija 1964.
PRODAM VITLO (GEPL) v
dobrem stanju. Franc Sitar, G. Pristava 49 pri Vidmu.
3 HA POSESTVA v Starošincih tudi posamezno prodam. Frank, Starošinci 46.
PRODAM DOBRO OHRANJENO SPALNICO. Vprašajte v Jadranski 9, Ptuj.
MOTORNO KOLO tipa PRETIS-MAXI, skoraj novo, radi grad- I nje prodam. V račun vzamem tudi ček do 100.000 din Vprašajte v Dražencih 49.
PRODAM OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Vprašajte Krojaštvo Md3a Ptuj.
KOMPLETNO LESENO PRE-i
ŠO, 250 kosov cevi za dre- j nažo (6 cm premera) prodam. Alojz Lovrec, Slavšina 56, p. Vitomarci.
KUPIM
KUPIM OGRODJE ŠIVALNEGA STROJA. Naslov v upra-
RAZN0
IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO ali
mlajšo upokojenko k starejšemu zakonskemu paru. Imata lastno hišo in vrt. Vprašajte pri Lajh, Na Tratah 10, Ptuj.
KRISTINA MURKO. JANE-ZOVSKT VRH IN OLGA MURKO, VINTAROVCI, obžalujeva in preklicujeva žaljivke.. izrečene proti Alojzu Hergi. Desternik. ier se mu zahvaljujeva, da je odstopi od kazenskega pregona. Kristina Murko in Olga Murko.
ŠTEFANIJA ZEBEC, Hrastovec 2. obžalujem in preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekla napram Martinu Zebec, Ptuj, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Štefanija Zebec.
PODPISANI FRANC • KOKOT,
delavec, Kidričevo, obžalujem in preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel napram Rozaliji Purg. Kidričevo 39, ter se ji zahvaljujem, da *e odstopila od kazenskega pregona. Franc Kokot.
Razpis
Srednja medicinska šola ❖ Mariboru organizira v Ptuju oddelek ambulantno-klinične smeri za odrasle. Pouk traja šest semestrov oziroma tri leta in začne septembra 1964. V oddelek bo sprejetih 40 slušateljev.
V	nedeljo, 28. t. m. so obiskali Ptuj predstavniki in nogometaši FC Unterpremstatten Graz iz Avstrije. Z gosti ie prispel v Ptuj tudi graški župan. Dopoldne je sprejela sosede predsednica občinske skupščine tov. Lojzka Stropnik skupaj s predstavniki NK Drave. Po slovesnem sprejemu so si ogledali gostje mesto Ptuj, nato pa so se Zadržali nekaj časa na znamenitem ptujskem gradu.
Popoldne je bilo na stadionu NK Drava nogometno srečanje med obema kluboma. Najprej sta se srečali mladi ekipi, nato pa še članski.
DRAVA (m!) . UNTERPREMSTATTEN (ml) 3:2 (0:2)
V	predtekmi sta se. pomerili mla'di enajstorici. Fizično močnejši gostje v avstrijskih nogometnih ligah lahko tekmujejo mladinci do 21. leta starosti — so dosegli v prvem delu dva zadetka po grobih napakah domače obrambe.
Po odmoru so izenačili mladinci Drave rezultat na 2:2 v pičlih petih minutah z zadetki ZAJDE-LE in BOGDANOV1CA. V borbi za zmago so imeli mladinci Drave precej smole, saj žoga ni in ni hotela v nasprotnikovo mrežo. Kljub temu je dosegel zmagoviti zadetek PERGER nekaj minut pred koncem — potem ko je ukani! odličnega vratarja gostov z lepim strelom. Pri domačih sta ugajala LENARTlC in ZADJELA, pri gostih pa vratar. Sodil je KOVAČlC iz Kidričevega.
DRAVA : UNTERPREMSTATTEN 2:1 (0:1)
Pred začetkom tekme je bila na igrišču majhna svečanost. Tehnični vodja NK Drava je izročil gostom šopek nageljnov in lepo Izdelan bronast kip nogometaša, kot spomin na gostovanje v Ptuju. Predsednik avstrijskega kluba se je zahvalil za darilo in ■izrazil željo, da bi Ptujčani obi-
skali GRAZ v avgustu 1964.
Po žrebu na sredini igrišča sta izmenjala kapetana obeh moštev KEKEC in PLANETA H. klubski zastavici.
Gostje so krenili's centra in nevarno prodrli, toda obramba Drave je bila na mestu. Največ napadov so gostje forsirali prek odličnega levega krila WF.RNER-JA, ki je delal domači obrambi precej preglavic. V prvem delu so bili gostje v premoči, toda dosegli so samo en zadetek — VVERNER je streljal pod prečko, vratar lvartnik je bil slabo postavljen in žoga se je znašla za njegovim hrbtom — 1:0. Domača obramba je imela polne roke dela, vendar je učinkovito odklanjala vse poskuse nasprotnika, da poveča razmerje.
V drugem delu je nastopil na desnem krilu Mlakar T. in vnesel med napadalno petorko precej živahnosti. V enem izmed mnogih napadov je lepo preigral branilca in streljal, vendar je vratar ubranil strel; iz gneče, ki je nastala pred vrati je usmeril žogo v mrežo Nežmah — 1:1. Po izenačenju je bilo še precej priložnosti za 'domačine, vendar nespretni napadalci niso znali premagati slabega vratarja gostov. 15 minut pred koncem se je odločil Ljubeč T. za strel in poslal okroglo usnje v levi spodnji i kot s kakšnih 20 metrov; vratar ni mogel ubraniti strela — 2 :"L- i Pri tem rezultatu je ostalo do j konca tekme, čeprav so se gostje trudili, da bi rezultat vsaj izenačili.
Pri Dravi sa tokrat ugajala Jurinič in Ljubeč T., pri gostih pa Werner (11).
Tokrat je nastopil po dolgem času pri »modro — belih« zopet Musič Said na mestu srednjega krilca. Musič je postal novi član NK Drava in bo nastopal v tem klubu tudi v prvenstvenih tekmah.
Pred okrog 500 gledalci je odlično sodil LJUJIČ iz Maribora.
ŠK »Ptuj« je v nedeljo,/21. junija, sodeloval s svojo ekipo v Mariboru na kvalifikacijah za vstop v I. razred šahovskega tekmovanja. Odigral je dva dvoboja, enega je odločil z visoko zmago napram mariborskemu Kovinarju v svojo korist, drugega pa je nasprotno z ekipo Dravograda nepričakovano izgubil. Preostane še dvoboj s ŠK »Murska Sobota« v metropoli Prekmurja, katerega pa hi morali, Ptujčani dobiti najmanj i rezultatom 7:3. če hočejo, da bodo v svoji športni ligi uspeli.
ŠK »PTUJ« — ŠK »KOVINAR« 6,5:3,5
Podkrajšek — Božičnik remi, Bohak — Kneževič 1:0, Majceno-
vič — Levačič remi. Rudolf — Škat 1:0, Rožič — Janžekovič 1:0, Pernat — Pihler 1:0, Zigman — Klemenčič 0:1, Znidarič — Ma-
rušič remi. Pisar — Fingišt 1:0, Rudolfova — Salaj 1:0.
ŠK »PTUJ« —ŠK »DRAVOGRAD« 4:6
Podkrajšek — Šmon J 1:0, Bohak — Šmon A 1:0, Majcenovič — Čegovnik remi, Rudolf — Jakopič 0:1, Rožič — Štumberger i 0:1, Pernat — Kik! 1:0, Zigman | — Buhvič 0:1, Znidarič — Verov-1 nik 0:1. Pisar — Krstan remi, Rudolfova — Zorman 0:1.
VM
Otj&fisko nogometno prvenstvo
V nadaljevanju občinskega nogometnega prvenstva so bili v 5; kolu spomladanskega dela doseženi naslednji rezultati:
Desternik : Rogoznica 5:3, Videm : Tiskarna 3:0, Pekar : Hajdina 3:2, Markovci : Kovinar 3:0, Dornava : TAP 3:0.
Tekma med TGA in Gorišnico ni bila odigrana.
LESTVICA po 5. kolu spomladanskega dela prvenstva. Pekar 13 12 0 1 54:13 24 Tap	14 8 0 6 38:27 16
Videm 13 7 1 5 36:26 15 Markovci 12 7 1 4 35:27 15 Desternik 16 7 1 8 35:37 15 Kovinar 14 7 0 7 32:28 14 TGA 13 6 0 7 25:27 12 Dornava 12 5 1 6 21:31 11 Rogoznica 14 4 1 9 22:41 9 Gorišnica 13 4 1 8 20:40 9 Tiskarna 12 3 0.9 15:31 6
Izven konkurence: Hajdina 13 8 1 4 45:21 17
Bralce obveščamo, da so y začetku spomladanskega dela prvenstva odstopili od tekmovanja TAP, TISKARNA in KOVINAR. Vendar jih zaradi lažjega vodenja lestvice in pregleda rezultatov, kakor tudi zaradi dejstva, da so omenjeni klubi že odigrali polovico prvenstvenih tekem, vodimo na lestvici še naprej, čeprav so vse tekme verificirane z 3:0 v korist nasprotnika.
V nedeljo, 21. junija, so se sestali naslednji pari:
Ptuj ob 8. uri — igrišče Drave: Rogoznica : Hajdina sodi Janko Vogrinčic. Kidričevo ob 9. uri — igrišče Aluminija: TGA : Videm sodi Said Musič. Dornava ob 9. uri — igrišče Dornava: Dornava : Desternik Karel Kožic. Ptuj ob 10. uri — igrišče Drave: Pekar : Gorišnica sodi Janko Vogrinčič. Mik
>oooooooooooooocxxxxxx>
■
V'
o o
o
r
o
Asfaltirano športno igrišče

Živinorejsko-veterinarski zavod Ptuj, Ormoška 28. sprejme večje število sezonskih delavcev za dela na ekonomiji.
Osnovna šola Tone Znidarič Ptuj razpisuje delovno mesto predavatelja za matematiko.
POGOJ: višja izobrazba.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Ravnateljstvo
Pogoji za vpis so:
1.	Bolničarsika diploma oziroma bolničarski naziv, priznan s prevedbo,
2.	delovno mesto v negi "bolnikov,
*
3.	podpisana izjava o plačevanju šolnine,
4.	dokončano osnovno šolanje.
Prošnje za vpis je nasloviti
na Delavsko univerzo v Ptuju do 1. avgusta 1964 ter ji priložiti:
1.	zadnje spričevalo osnovne šole,
2.	bolničarsko diplomo oziroma odločbo o prevedbi,
3.	potrdilo o delovnem razmerju,
4.	izjavo o plačevanju šolnine.
Delavska univerza Ptuj, Trg mladinskih brigad 4/1, telefon 225
CBVESTIL0
Tovarna Mirna priredi v juliju šiviljski tečaj in sicer: v Dester-niku se prične v ponedeljek, 6. julija ob 15. uri in bo v osnovni
šoli. V Ptuju l?o vpisovanje isti dan dopoldne H,, 12. ure. Ugodna prilika za mladino.
Igrišče v Ormožu je pomagala graditi mladina
ASFALTIRANO ŠPORTNO IGRIŠČE V ORMOŽU
Pred kratkim so pričeli v ormoški Mestni grabi, ki je še vedno središče ormoškega športa, asfaltirati igrišče. Zelja ormoške mladine po sodobnem igrišču je precej stara, vendar glede na pičla finančna sredstva, do ureditve igrišča ni moglo preje priti.
Asfaltirano igrišče, ki bo 4: julija predano svojemu namenu, je 44 m dolgo in 22 fn široko. Na njem bodo možne vse športne tekme in treningi razen nogometa.
Igrišče v Mestni grabi ne bo zanimivo samo zato, ker je asfal-
tirano in ker je v samem mestu, temveč tudi zato, ker ima ugodno naravno lego. Na obeh straneh igrišča so terase za gledalce.
Asfaltiranje Igrišča bo veljalo okrog 2 milijona in sto tisoč dinarjev. V ta namen je prispevala Občinska skupščina Ormož 1,600.000 din, 500.000 din pa TVD Partizan Ormož.
Društvo je organiziralo tudi precej svojih članov, dijake in študente, da >so pomagali pri asfaltiranju s prostovoljnim delom. Pionirji so gramoz, dova-žali na igrišče, ga nakladali in razkladali ter opravljali druga podobna dela.
rVTTTTfrvVVVVVTVTTTTVVTVTTTVVTTVTTVVVVTVVVTV
08lrwte u Tedniku!
***4A44UUAAmAAAAAAAAAUAAAUAAAAlAAAAAi,
Horoskop
*' OVEN (od 21. marca do 20. aprila)
Ne odklanjajte možnosti za izboljšanje vašega položaja, ki ste si jih ustvarili z marljivostjo. Večkrat ste že dokazali, da pravilno ocenjujete svoje sposobnosti. Sami lahko mnogo dosežete, s sodelavci pa še več.
BIK (od 21. aprila do 20. maja)
Brez skrbi ni nikdo: vaše skrbi niso najtežje. Ne pričakujte razumevanja pri ljudeh, ki vas podcenjujejo. Vsi ne znajo kritizirati; žalitev ni kritika.
DVOJČKA (od 21. maja do 22. junija)
Če hočete dobro gospodariti, morate znati najbolj ceniti čas. Z dobrim delom poveste mnogo več kot z najlepšimi besedami. Odsvetujte prijatelju, naj se ne spušča v nevarnosti, ki mu ne obetajo nič dobrega.
RAK (od 23. junija do 22. julija)
Raje se posvetujte kot bi napačno začeli. Poletno cvetje vas spominja na težave, ki ste jih junaško prestali. Kmalu se vam bo izpolnila dolgoletna želja.
LEV (od 23. julija do 22. avgusta)
Mnogo raje ste v službi kot v družbi. Lahko se obvladate; to vsakomur ne uspe. V ljubezni ste našli več sreče kot ste pričakovali.
DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra)
Dela. vam ne zmanjka, ker si ga hitro najdete. Dnevno ^ se uspešno spopadate s težavami. V sorodstvu vas zelo cenijo *"" zaradi skromnosti in prisrčne vljudnosti.
TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) Največkrat uspete z dobro besedo. Pomenite se s prijateljico; tako bo najlažje odpravljen nesporazum. Družinsko y življenje ste si lepo uredili. e Q	ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra)
€'\ Poskušajte razumeti, da ni mogoče naenkrat vsega do-seči, kar si želite. Važna zadeva bo za vas ugodno rešena. Ne W odlašajte z odgovorom na pismo. O	STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra)
O Lahko prenesete težave, ki ne izvirajo iz maščevanja.
Čaka vas novo službeno mesto. Nenadno veselje v družin-jZ skem krogu.
KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja) V oddaljenem svetu ste se navadili ceniti lepote doma-O čih krajev in prisrčnost domačih ljudi. Preveč ste skromni; f% s svojo prizadevnostjo lahko mnogo več dosežete. Letošnji dopust vam bo ostal v prijetnem spominu.
VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) v Novo poznanstvo vas bo obogatilo z novimi spoznanji, ("j V družbi vas zelo cenijo, ker ste radi veseli. Neradi govo-rite o sebi.
JC.	RIBI (od 20. februarja do 20. marca)
Vf Marsikdo vam zavida, ker vam gre vse lepo od rok. Mno-\J go vas stane spoznanje, da je potrebno ogromno truda v življenju za korak naprej in le mala zamera za več korakov nazaj.
JQQQ iOOOOOOCOOOOOOOOOOC