PomeiLki o sIov en skem p is anji. XXV. V. Pariti, para— ali se ne vjema z variti, vara, varna, varnica pa parna, parnica? T. Pariti, iz prati — ppru, pompni v slsl. a) volare, calcitrare, salire, od tod ppro penna, b) vaporare, in para je fumus, rapor, nidor (I)ampf, Dunst), kar v nsl. pariti (diinsten) in pariti se (dunstpn), beseda Slovanom vzajemna. Pri nas je parna sušivnica, polj. sušarnja (dira, nem. Darre, Dorre — dpr Ofen und das Gpbaude mit dpmsplbpn), čes. parna, parnice (das Dampfbad), parnik (Dampfer), parni stroj, lod', voz; parno t. j. soparno, sparno i. t. d. (Xota: vol nima duše^ vol iraa paro; paro vzeti mactare, parnoti niori cf. spar aesttfs oserb. para magy. para rum. par' Grimrn: rad. pr. vid. Mikl.) U. Vol ima paro — nektpri je pa sam para! Aii veljti morebiti le konju, kar popeva Vodnik v znani pravljici: Krajnska para milo pravi i. t. d.? T. V stsl. sebereparip' miser equus, equus vulgaris, po gerškem nd^tnno^. Kar pa Vodnik poje od kranjske parp, ne velja niti volu niti konju, ampak Kranjcu ali kranjskemu Slovencu, ali tudi slovenskenm Kranjcu! Kpr ima ona pesmica dokaj v sebi, beriva jo torej , beriva ppsniku v spomin, kakor je bila natisnjena 1. 1840. V. Xemški in krajnski kojn. Nemški kojn sloveninra reče:Mene v' dobri versti niajo, Brate kaj niedliš na cest'?Men se trikrat ovs pound', Tl li noga, glava nede, Čiste noge mi jegrajo, Al se teb nelnbi jest?Vrat nosira ko labiid. Krajuska para milo pravi: Tnd bi lahko jes bil tak, Al tepejo nie po glavi, Lačui morem stati v' mlak1. T. ,,Ova piesma je jedna od oštrijih — piše I. Macun v Pregledu slovenske literature str. 28 — o staroj navadi, da se Slavenom uviek baca u oči, kako su zaostali za Xiemci". Sedaj se je Slovencem mnogotero spremenilo in zboljšalo, torej je pesmica ta zdaj le še pravljica ali basen. V. Pravljica je sicer pravljica, basen je basen, toda vsaka ima kaj resnice v sebi. Ce tudi slovpnski konj ni več kranjska para, če tudi niu zdaj ni trpba več Iačnemu stati v mlaki, dasiravno ga več ne tepejo po glavi; vendar — kdaj kdaj bo še le tak, kakoršen je npmški? Če ga tudi imajo že v dobri versti, ali — trikrat na dan ovsa še nima na ponudbo; in dasi uiu igrajo čisfe nogp, vendar — kdaj pač ponese vrat ko Iabud?! Ali ni še v mnozih rečeh Slovpnec, kar so bili in so še paria pri Indijanih? T. To bi bilo pač prehudo , in takega naj Parom, kdor bi se Sloveneu prederznil rekati para. ,,ldi do paroma" (gch' zum T.), pravi serdit Slovak, kakor piše Tprstenjak (v Xov. 1855), od sanskriiske: para, hostis, Fpind, sovražnik, zato slovpnska šentavnica: ,,ti para", kar je Kollar knvo z besedo perun primerjal. Mi smo jo priniprjali z bpspdo paria, parias, imenom nar zadnje indiške kaste, kar ni krivo, kpr parias to pomeni kar para, der Verhasste, sovraženi človek. — V čes. je parob tudi suženj, stsl. parob'k' puer, rus. parobok, paren, parja pol. parobek. XXVI. 17. Ker že od konj govoriva, povej mi, zakaj si djal unkrat v pomenku o barvi: pri konjih ali lošadih (lošadjah) po ruski? Ali Rusje konju pravijo lošad? T. Rusjp, kteri ,,tatarijo", kakor kaže Prešemov učenec, kteremu novi pisar brani iz ptujili jezikov za ptuje učenosti jemati ptuje besede v jezik slovenski: ,,Sej tudi dragi to store Sloveni; Sej vemo, <le tnrčnje Serp, de Rusi Tatiirijo, Poljak da francoznje, De včasih verli Čeh nemškvati mnsi". U. Tedaj ne pravijo Rusi sploh tako; ali jim je znana beseda konj? Ali se šp zna, da so bili skorej 200 let v služnosti mongolski, pod oblastjo tatarsko? T. Kakor se nam godi v navadneiu življenji, taka je povsod, kjer iinajo opraviti s tujimi narodi tpr živijo v sredi med njimi. Zadeve te nama pa dobro pojasni naslednji mični pogovor med imenilnim rusovskim knezom in umetnim slovenskim domorodceui, ki je brati v llirskem Iistu 1.1831 po nemški, in v Xovicali I. 1847 po slovenski z naslovom: Prpdnost kraj nskiga j pz ik a. U. ^,0b času veliciga vladarskiga zbora (kongresa) v Ljubljani v letu 1821 je nekimu zmed naših domorodcev edin nar imenkniših rusovskih knezov očital, de je krajnšina pokaženo slovansko narečjp. nMpne je to — tako naš domorodic pripoveduje — močno razžalilo, torej sini se mu postavil, pa se ve de, takd spodobno, kakor taciinu gospodu gre, rekoč: Dovolite mi, svitli knez! namest odgovora nekoliko vprašanj postaviti: ,,Ktero slovansko narcčje je nar čisteji? kaj ne, de staroslovansko v Cirilovi prestavi svptiga pisma?* T. Staroslovansko t. j. jezik staroslovenski po Miklosiču. U. ,,Knez: To bo vsak Rus poterdil. Jez: Tpga narečja nikjer več ne govore. Vprašanje je tedaj: Ktpro sedanje narečje Slovanov moramo nar manj pokaženo spoznati? Kaj ne, de tisto, ki se sta roslo vansk imu nar bolj bliža? Kn. To ae že tako ve. J. Xo, kakd se po rusovsko krava reče? K. Korova. J. Kako pa po staroslovansko? K. Krava. J. Po krajnsko tudi krava. J. Kakd se po rusovsko mleko pravi? K. Moloko. J. Kako pa po staroslovansko? K. Alleko. J. Po krajnsko tudi mleko. J. Kako pa glava po rusovsko ? K. Golova. J. Pa po staroslovansko? K. Glava. .). Po krajnsko tudi glava. Tako je bilo s ,,konjpm", po cirilsko in krajnsko ,,konj", po rusovsko ,,Iošad", — s ,,psani", po cirilsko in krajnsko wpes", po rusovsko ,,zobaka" in tako dalje«. T. Pravijo menda ,,sobaka". — Zob' f. pa jc v s<sl. avena, ovcs, v hrov. sprb. ovas, ječmen, čes. rns. frumpntum, fruges (Kornerfutter, Fruchtkorner), nsl. zob-i, pri nas zobanje (zobaja — zabaja mu daj cf. panon. sabajum, zabaj). Serbski starpšina Vuk piše o tpj besedi: ,,zob-» 1) avpna, ovas, zobovi; 2) svako drugo žito koje se konjma daje mjesto prave zobi ili ovsa. Turci svoje konjp zobe najviše ječmoni (i u nas se misli, da je to za konje najbolja zob, kao što se i govori: Ječaoi trče a rakija viče), a seljaci kukuruzima. Podajte konjma zob; jesu li konji zob pozobali? — Zobanje zobati: zoblje konj, kokoš; ljudi zoblju trešnje, groždje". XTsl. zob, a ali use glasi stsl. zub' dens, hrov. serb., čes. zub i. t. d. U. ,,Knez je krajnšino staroslovanskimu zvestejsi spozual, kakor rusovšiao, in se zmaganiga vidil. — Kakor rusov- ski knez spomladi 1821, je ludi jesen 1820 Dimitar Krestič, serbski Arkimandrit Fruškagorskiga samoslana Krušodola v Siriini inpd Karlovico in Mitrovico neki večer z menoj v Beligrad ali prav za prav v Somiin popotovajp, ker zavolj nekih okolšin nisini uiogel v Belgrad iti, pravično sodbo čez krajnšino izgovoril. Arkimandrit: Kako se ,,Hriicke" po krajnsko imenuje? Jez: ,,Most;'. A. Xe ,,čuprija", kakor po serbsko? Ali pa razump krajnski kmet bespdo most? J. Vsak, ,,čuprija" pa nihče. A. Kako se pa ,,Xachbar" pravi po krajnsko? J. ,,Sospd". A. Kaj ne ,,komšija", kakor po serbsko ; pn ve tudi krajuski kmet, kaj je .,sosed?'' .1. Vsak, ,,komšija" pa niliop. A. 0 vi srečni Krajnci! Pri vas tedaj vsak kmet in vsaka kmeticii ve, kar pri nas samo učpni vedd, kakor namrpč učeni biti morejo !>v — T. Kako resnične so te besede, spoznavain še le zdaj, kar prebiram Miklosičev novi staroslovenski slovar, in slare knjige v cirilici in zlasli v glagolici. Bpseda sama kaže, kako prav uči slavni jezikoslov, da je novoslovensčina res hčerka staroslovpnsčini. U. f,Tud\ na Rusovskim iinenujpjo slovanšino s. pisma, ali pa — kar jp skorcj vse pno — krajnšino učeno, veličano slovansko narečje, visoki govor. — Se h koncu eno kratkočasnico, ktcra zamorc vsakiga izobražpniga k čislanju našo krajnšine ganiti. Ranjciga Ijubljanskiga škola Riccita je slavni laški in dvorni pesnik Metastazijo v neki inienitni družbi v Beču ogovoril: Toiiko slišim od lepote krajnskiga je/.ika, de me zarp.s mika kako krajnsko pesem peti slišati, Ricci niu eno Linharlovo zapojp. Mctastazijo gazamaknjen posluša in ko jp Ricci spel, mu pravi: ,,Xoben glas vaše pesmice ni bil mojim ušpsam npprijptin". To je sam Ricci inpni pripovpdoval, piše naš slavni domorodic" fcf. Xov. 1847).