Pravo- in državoslovna predavanja v Ljubljani. 326
Pravo- in državoslovna predavanja v Ljubljani.
Spisal Peter pl. Ratlics.
(Dalje.)
O uredbi tega ljubljanskega vseučilišča od leta 1810. do 1. 1813. poroča nam vrstnik, kateri je pričel svoje študije na tem vseučilišči, tako-le: i)
„Naeh dem Reglement sur 1'Enseignement et la discipline des ecoles centrales de Laybach. Art. 34—41 bestand die Uiiiversitat aus 7 Abtheilungen.
1) Medicin, 5 Jahrgiinge ;
2) Chirurgie, 5 Jahrgange;
3) Pharmacie, 4 Jahrgange;
4) Ingenieurkunst und Architektur, 3 Jahrgiinge;
5) Messkunst, 3 Jahrgange;
6) Das Jus mit 4 Jahrgangen
1) Eloquenz.  Methaphjsik, Phjsik.
2) Naturrecht und Moral, allg. Weltgeschichte.
3) Gode Napoleon, Criminalrecht, Notariatskunst.
4) Gode Napoleon, Griminalverfahren, gerichtliche Medicin.
7) Theologie mit 4 Jahrgangen.
Der Regent jeder Facultiit war authorisirt, den Candidaten vom 1. Jahrgange zu dispensiren, wenn er sich mit Zeugnissen ausgewiesen, dass er die Eloquenz, Methaphysik und Physik schon vor dem Eintritt in das Facultatsstudium gehort."
„Noch lehen einige Miinner" konča poročevalec „geachtet in ver-schiedenen Dienstcategorien, welche an der Laibacher Dniversitat studirt haben, die, wenn auch nicht mit grossartigen Localitaten ausgestattet, ihren Beruf doch sehr wohI erfiillten. Sind doch auch die beriihmten Universitaten Heidelberg, Jena, Ginth u. a. mehr in kleinen Stadten und trotzdem sind sie, und mit Grund viel renommirter als manche andere in Residenzstadten."
Te spomine na ljubljanske „Ecoles centrales" v dobi francoske medvlade priobčil je stari vrstnik, ko se je šlo, kakor pravi dalje, „aus sehr gewichtigen  Griinden  um  die  Errichtung   einer
') „Laibacher Zeitung" iz 1. 1849., v sredo, 5. junija, št. 67.
326 Pravo- in državoslovna predavanja v Ljubljani.
Universitat in Laibach", in ko se je uverilo, „dass der U n-terricht hierlands in allen jenen Facliwissenschaften in der (slovenischen) Landessprache ertheilt werden solle, welche der zukiinftige c o n s t i t ut i o n e 11 e Staats-beamte dieser Kronlander in praxi in dieser Sprache benothigen wird".i) To bilo je v prvih dneh, kateri so sledili viharnim nesrečnim dnem leta 1848.!
Uže malo tednov potem, ko se je proglasila ustava, poslal je rektor ljubljanskega liceja med. dr. Sporer iz seje licejskega rek-torata dopis (^note") „ddo. Laibach, 11. Mai 1848" slavnemu mestnemu magistratu glavnega mesta ljubljanskega radi osnove vseučilišča v Ljubljani, 2) v katerem pravi med drugim, da rektorat to zadevo „der ebenso wirksamen als vveisen Thiitigkeit der Vertreter dieses Landes, seiner Gemeinden und der Reprasentanz dieser Provinzialhaupt-stadt mit dem innigsten Vertrauen in die Hiinde legt — hoifend, dass nicht nur die allgemeinen Sympathien diesem Antrage folgen, sondern vielleicht selbst einige Orts- und L a n-desmittel angegeben werden konnten, welche den Ge-danken zum Leben v e r wi r k 1 i c h e n."
Z veliko naglico je odgovoril mestni magistrat v svojem imenu in imenu ^meščanskega odbora" s pismom („Magistratsantworl'') z dne 20. maja 1848. 1.3) začasno odklanjaje. V tem pismu glasi se med drugim : ,Die Wolthaten und Vortheile, welche bei Griindung einer Universitat in der Provinzialhauptstadt Laibach der vaterlandischen Jugend, ihren Eltern und dieser Stadtgemeinde zugehen miissen, sind jeden Anklanges und jeder kraftigen Dnterstiitzung wiirdig, daher das mitgeteilte Projekt freundschaftlichst begriisst wird, aber die finan-zielle Lage der Stadt ist im Augenblicke derart be-schaffen, dass man sich zukeinem Opfer herbeilassen kann, bei Besserung der finanziellen Verhaltnisse wolle man aber nach Thunlichkeit das Vorhaben unterstutzen."
Istega dne (11. maja 1848), katerega se je obrnil rektorat na magistrat in na stanove, izdal je tudi javen oklic (promemoria), kateri so priobčile „Novice" v številkah z dne 31. maja in z dne 7. junija.
') Ravno tam.
n Mestni arhiv, fasc. 47/2991 ex 1848. ¦') Ravno tam.
Pravo- in državoslovna predavanja v Ljubljani. 327
Le-ta oklic glasi se doslovno:
Vseučiliša nam je v Ljubljani potreba. Krajncam pa tudi vsim Slovencam sploh v prevdarik ').
„Vseufiiliša (Universitat) ^) nam je potreba. To potrebo so spoznali ne le vsi učeniki Ljubljanskih viših šol, temuč tudi u če n ci modroslovstva (7 in 8 šole). Gosp. Dr. Sporer, vodja ljubljanskih zdravniških šol in letošnji licealjni predstojnik, so sprožili prvikrat to reč 4 dan tega mesca v zboru vodjov in učenikov bogoslovskih, zdravniških in modroslovskih šol, ki so enoglasno sklenili, da naj imenovani gosp. predstojnik narede pismo, v kterim se ima obširno razložiti korist in potrebo vseučiliša v Ljubljani, ktero se bo potem v imenu podpisanih vodjov in učenikov višjih šol poslalo krajnskim deželnim stanovam in Ljubljanski mestni gosposki, razglasilo pa tudi po celi deželi, de se bojo enake vošila za to napravo povsod izbu-dile in pripomočki posvetovali, s kterimi bi se ta naprava ustanovila Le po ti poti bi bila družba učenikov v stanu, to za celo deželo koristno in imenitno reč dalje gnati in do zaželjeniga konca doveršiti. — Slavni predstojnik, gosp. dr. Sporer so sostavili tako pismo, ktero je bilo v zboru 11 dan tega mesca od popisanih gospodov skozi in skozi poterjeno in se tak61e glasi:
Naprava vseučiliša v Ljubljani je silno koristna in imenitna reč za celo deželo. Pa le, če združena pomoč ta namen doseči pomaga, se zamore ta naprava vstanoviti. Ako pa ta namen bolj natanjko prevda-rimo, se na eni strani velika dobrotate naprave, — na drugi pa tudi težave in strožki pokažejo, katere njeno vstanovljenje in ohranjenje terja."
„Kar korist vseučiliša zadene, je očitna kot beli dan za popolno omikanje mladosti v vsih višjih vednostih, narodnimu duhu primerjenih. Lepa priložnost, se doma izučiti in izobraziti, bo vabila sinove dežele po lagljejih potih v šole.   Bližnost staršev in žlahte jim
') „Novice", 1848, št. 22. in 23. z dne 31. majnika in 7. junija, p. 91. in p. 95.
») Vseučiliša je velika šola, v kteri se vse vednosti duhov-stva, zdravništva in pravdoznanstvo učijo, kterih mladeneč potrebuje, da zamore potem en ali drug stan stopiti.
VredniStvo „Novic".
') Poslanci! ne pozabite za to reč tudi na deržavnim zboru na Du-naji se potegniti. Vredništvo „Novic".
328 Pravo- in državoslovna predavanja v Ljubljani.
bo polajšala prebivanje v Ljubljani. Razprostena, po ustavi zagotovljena slovenska narodnost, ktera tudi Primorje, nekaj Štajarskiga in Koroškiga obseže in se clo do Hrovaškiga razširja in v vsim več kot en milijon duš obseže, zasluži in terja to samostojno in popolno napravo, in bo, če le število tistih učencov vzamemo, ki bodo letaš osmo šolo dokončali (72 učencov namreč) gotovo dovolj učencov privabila, posebno če pomislimo, de ni v Primorskim ne v Horvatii, ne v Slavonii take naprave. Poslednjič zapoveduje sedanji čas z oistrim glasam vsakimu narodu, de na poti dušniga napredovanja ne zaostaja, kakošno narodno omikanje  terja."
„Ne smemo sicer pozabiti, de taka naprava je le potrebam višjiga omikanja in višji učenosti primerjena, in de imamo še veliko za male šole storiti, ker je še veliko far v deželi še zmeraj brez šol. Toda po novi vladi se bo duh omikanja po soseskah kmalo -izbudil in male šole se bojo povsod napravile, ktere se dajo lahko popolno osnovati; ravno zato se morajo pa tudi na tisto stopnjo popolnosti povzdigniti, na kteri si novo izbujeni duh narodnosti s svojo krepostjo pota k tečnimu napredovanju poiskati zamore."
„Zavoljo pomanjkanja vikših šol pa narod gotovo velike zgube terpi, če bistre glave zavoljo tega svoje omikanje v ptujih deželah in ptujih jezikih išejo, svojo imenitnost tam dosežejo in ptujim narodam zapadejo, de tako domačija svoje najboljši moči zgubuje, in v svoji dušni dremoti le zunanje spodbade pričakuje."
^Koliko je bila Krajnska dežela po tih poti slavnih glav zgubila, imamo v pretečenih in zdanjih časih dovelj prič, in ta zguba narodnosti se mora pomanjkanju samostojnih pomočkov šolskiga izobraženja pripisati."
„Ako se učiliše za obertnost in vednosti v deželi napravi, ktero nej se v narodnim duhu in po potrebni naredbi dozdanjih malih in latinskih šol osnuje, bodo vikši šole, združene tudi z omikovanjem -lo-venskiga jezika, vsim stanovam tisto veljavnost dale, ktera vesolno ljudstvo povzdigniti zamore."
„Desiravno se dandanašnji v slovenskim jeziku vsi razdelki vednost še ne zamorejo obdelovati, kar zavoljo združenja slovenskih dežela z druzimi deržavami cesarstva celo celo potrebno ni, se bo pa vender sčasama slovenski jezik toliko omikal in obogatil, de se bo tudi v vikši vednosti vpeljati mogel."
Pravo- in državoslovna predavanja v Ljubljani. 329
^Marsikdo bo morebiti rekel, da zavoljo bližnih vseučiliš v Gradcu, v Inspruku in na Dunaji noviga v Ljubljani treba ni."
„Ako so bile pa v teh tudi ne ravno velicih nemških deželah vseučiliša potrebne spoznane, se mora ta potrebnost v Ljubljani tiraveč spoznati, ker so ljudstvu skozi in skozi slovenskiga naroda zavoljo pomanjkanja domačih višjih šol marsikteri zaderžki na poti, ktere mora premagati, predin zamore k ptujimu ljudstva v šole iti."
„Diuga stran, ktera pomočke za osnovo in ohranjenje popolni ga vseučiliša kaže, razodene zaderžke, ki se le z velikimi težavami premagati dajo."
„Ako narod potrebnost take naprave spozna, ni več govorjenja o tem, de bi zavoljo še neznanih pomočkov se nič storiti ne dalo. Vladarstvo ali pa ljudstvo jih morate najti, in jih boste tudi našle."
„V vsih časih so spoznali, de je ljudstvo omikanje nar terdnejši steber deržav; zato ga tudi vladarstva podpirajo in v skerb jemljejo. Ako pa vladarstvo dozdaj v tem ni kaj preveč skerbi imelo, bo ustava prihodnjič mende kaj več storila."
^Vladarska denarnica res v teh tesnih dnevih ne more polniga upanja za to napravo dati. Tode potreba vikšiga in obširnišiga na-rodniga omikanja tega mogočno v današnje življenje in ravno sedanje vrenje in kipenje zamore in bo tudi svoje snutke izločilo."
„Imenovaniga pravila, potrebne pripomočke za veči izobraženje naroda vladarstvu v skerb izročiti se moramo tadaj že zdaj terdno poprijeti, zraven tega pa tudi že zdej za pripomočke skerbeti, ktere zamore dežela tako visokirau namenu v dar prinesti."
„Teh poiskati, oživiti in lepima namenu v prid napeljati, de se saj perve stopinje za doseženje tega namena brž ko je moč storijo, je silna in serčna prošnja, ktero upa polna slovenska mladost, ktero vsi učeniki deželnim stanovam. Ljubljanski mestni gosposki, vsim srenjam in slehernimu rodoljubu na serce polože, z upanjem, de ne bodo ne le vsi te prošnje podperali, ampak da bodo tudi pomočkov iskali, po kterih bi se dala imenitna naprava osnovati."
Članek podpisan je: Iz zbora, c. kr. vikšiga učiliša v Ljubljani 11. Veliciga travna 1848. Dr. Matija Sporer s. r., Juri Zupan s. r. Juri P a v š e k s. r.. Urban J e r i n s. r., Franc Metelko s. r , Dr. Janez Pogačar s. r., Dr. Janez Pole s. r., Dr. Matija Leben s. r., Dr. Janez Semen s.  r.,  Dr. Janez  Gaber s. r.. Dr. Leopold Natan s. r..
330 Pravo- in državoslovna predavanja v Ljubljani.
Dr. Franc Šiffer s. r., Dr. Janez Nep. Biacovski s. r., Dr. Bernard vitez Pahner s. r.. Dr. Janez Bleiweis s. r., Dr. Krist. Avg. Voigt s. r., Janez Kersnik s. r., Dr. Kari Hummel s. r., Dr. Vil-helm Unger s. r., Dr. Anton Šubert s. r., Dr. Anton J are s. r., Dr. Janez Nep. Kleman s. r., Anton Pertovt s. r.
Le-ta oklic imel je najprvo to posledico, da se je ponudil takratni znani in izvrstni pravnik dr. Ivan Ahačič pri magistratu mestu Ljubljanskemu, da predava v Ljubljani ^brezplačno o državljanskem pravu ali o kakem drugem pravnem predmetu v slovenskem jeziku." ^) Mestni magistrat predložil je to rodoljubno ponudbo dra. Ivana Ahačič a dne 26. oktobra 1848. 1. c. kr. deželnemu predsedstvu ter jo ^priporočil." ^) Priporočilo utemeljuje magistrat med drugim tako-le: ^Ponudnik, kateri ima vse izpite, koje je napraviti pravniku, pridobil si je v svojem mnogostranskem službovanji kot okrajni komisar in okrajni sodnik obilno znanost. Ljudski glas imenuje ga nadarjenega, zakonov veščega, v teoriji in praksi izvežbanega ter izvrstnega pravnika. Čislan je pa tudi kot dober govornik ter je kot domačin slovenščine popolnoma vešč. Ponudnik ima torej vse lastnosti, katere se le morejo zahtevati od docenta, vsled česar se najbolje priporoča visokemu c. kr. deželnemu   predsedstvu,  da  se nanj ozira."
Ta ponudba rešila se je pri c. kr. naučnem ministerstvu, kamor jo je poročala kranjska deželna vlada, tako, da se glasom odločbe imenovanega ministerstva z dne 6. decembra 1848, št. 7478 na njo ni oziralo, kar se je poročalo magistratu proti vrnitvi „prošnje" ponudnika po c. kr. deželni vladi dne 6. januvarija 1849, št. 42.^)
Ponudil se je namreč med tem tudi kriminalni aktuvar pri takratnem „k. k. Stadt- und Landrecht" v Ljubljani Anton Mazgon, da bode imel izvanredna brezplačna predavanja o avstrijskem državljanskem pravu v slovenskem jeziku.  Naučno ministerstvo je torej temu naročilo predavanja.
Predno se pa natančneje seznanimo o prvotni uredbi slovenske pravne akademije v Ljubljani, izpregovorimo nekoliko še o drugem znaku, da se je bilo nameravalo v Ljubljani ustanoviti tudi državoslovno fakulteto.
') Mestni arhiv, fasc. 47/157.
^) Ravno tam.
") Mestni arhiv, ravno tam.
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 331
Naučno ministerstvo dovolilo je namreč dne 10. novembra 1848. 1., da se II stan ovi v Ljubljani stolica o ,občem računoslovji." Le-to vedo pričel je javno predavati uže meseca decembra navedenega leta C. kr. računski svetovalec Leopold Ledenig kot izvanredni docent na Ljubljanskem liceji. V nastopnem svojem govoru rekel je Ledenig med drugim: „Spominjajmo se pa hvaležno tudi nove uredbe v smislu časovnega duha, namreč učne svobode, vsled katere se je tudi na c. kr. liceji stolnega mesta Ljubljanskega ustanovila javna stolica računoslovja, katera se je smela doslej ustanavljati redno le na vseučiliščih, stolica, katera tako zelo olajšuje marsikateremu domačinu in sosedu, kateri si mora to vedo po zakonu prisvojiti, da si pridobi gotovo službeno mesto, priliko, da si je priuči." ^)
(Konec prihodnjič.)
') Illyrisches Blatt, 1849, št. 6. p. 2. Illyrisches Blatt, 1. c, p. 22.