REŠEVANJE PROBLEMA ALKOHOLIZMA V SVETOVALNICI ZA ALKOHOLIZEM
OZADJE PROBLEMA ZASVOJENOSTI
Z ALKOHOLOM V SLOVENIJI
Slovenija sodi med tako imenovane »mokre kul-
ture«, kar pomeni, da je pri nas že tradicionalno
prisotno uživanje alkoholnih pijač. Za take mokre
kulture je značilen ambivalentni odnos do alkoho-
la. Na eni strani gledajo na alkohol kot na splošno
koristno substanco, na drugi strani pa kot zdravju
izredno nevarno in škodljivo. Ta dvojnost se kaže
v ignoriranju problema alkoholizma in v netole-
rantnem odnosu do alkoholikov in njihovih dru-
žin, delno pa tudi do zdravljenih alkoholikov. Zdi
se, da je družba svojo nemoč pred problemom
alkoholizma sublimirala v prikrito agresivni in mo-
ralistični odnos do ljudi v stiski zaradi čezmernega
pitja. Strah pred stigmatizacijo pri ljudeh s pro-
blemi čemernega pitja in članih njihovih družin
pa le še dodatno otežuje njihov položaj.
Človek, zasvojen z alkoholom, in družina v
krizni situaciji zaradi čezmernega pitja alkohola
družinskega člana potrebujeta pomoč in dobre,
pravilne informacije o možnostih reševanja iz nas-
tale zagate. Pristop socialnega dela do problema
zasvojenosti in dosedanje uspešne praktične izku-
šnje pa potrjujejo potrebo po alternativnem, so-
cialnem pristopu do problema zasvojenosti z alko-
holom. Na tem mestu ne mislimo zgolj na zago-
tavljanje materialne pomoč in druge spremljajoče
dejavnosti socialnega dela v akutni ali kronični
fazi zasvojenosti z alkoholom, ampak na komple-
ksno reševanje problema.
SOCIALNODELAVSKI PRISTOP
K PROBLEMOM ČEZMERNEGA PITJA
ALKOHOLA JE PRISTOP »MOČI«
Zlorabe, travme, bolezni, konflikti povzročajo mo-
tnje in poškodbe, hkrati pa so lahko tudi izziv in
vir novih možnosti. Če pa je posameznik obrav-
navan kot žrtev, ki je fiksirana v določeno vlogo.
ji je s tem odvzeta ali zmanjšana motivacija za
rešitev problema. Socialni delavec v vlogi
svetovalca vidi pri ljudeh v stiski zaradi alkohola
posameznike z edinstveno življenjsko zgodbo, ki
so se skoz travmatične dogodke veliko naučili,
osvojili določene veščine, zgradili obrambne sis-
teme, ki so jim pomagali preživeti v psihosocialnih
stiskah. Njihova možnost, da bodo enkrat pozneje
ravno zaradi prebolelih travm bolje funkcionirali
od ostalih, ki niso izkusili še nič takega, je stvarna.
Pristop »moči« je torej izziv, da pogledamo,
kako so ljudje do sedaj v življenju urejali svoje
probleme, kajti oseba, družina ali skupnost imajo
vedno določene vire, modrost in znanje, ki jih je
treba vedno znova odkrivati, jih upoštevati in ugo-
toviti potenciale, ki jih imajo, da bi lahko z njihovo
močjo bolje okrevali in dosegli zastavljene smisel-
ne cilje. Urejanju alkoholizma se torej v kontekstu
socialnega dela ne opira na prepoved pitja alko-
hola in določenih oblik vedenja, povezanih s pit-
jem, ali na strogem kontroliranju vzdržnosti kot
v medicinskem modelu pri nas, ampak na »opol-
nomočenju« zdravih potencialov družine ali posa-
meznika, ki ima probleme zasvojenosti z alkoho-
lom. To ne pomeni, da ne upoštevamo spoznanj
alkohološke vede, ampak jo v našem pristopu bist-
veno dopolnjujemo.
SVETOVALNICA ZA LJUDI V STISKI
ZARADI ZLORABE ALKOHOLA
V LJUBLJANI
Program svetovalnice za ljudi v stiski zaradi zlo-
rabe alkohola je odgovor na novo nastale razmere.
Socialni delavci in psihologi, ki smo bili pred dese-
timi leti ali več zaposleni na centrih za socialno
delo na področje zasvojenosti, smo se dnevno so-
očali s problemi čezmernega pitja, ponujali smo
informativno svetovanje in materialno pomoč zas-
vojenim z alkoholom in njihovim družinam. Mno-
gi pa smo delali tudi v rehabilitacijskih skupinah
147
POROČILO
zdravljenih alkoholikov, imenovanih KZA. Zadnja
leta pa so se programi pomoči zasvojenim kljub
velikim potrebam krčili na račun širjenja drugih
programov in novih vlog centrov za socialno delo.
Nastala situacija je bila izhodišče za vzpostavitev
programa svetovalnice, in sicer pod okriljem soci-
alnega foruma za zasvojenosti in omame in Inštitu-
ta Antona Trstenjaka in v sodelovanju z društvom
zdravljenih alkoholikov Bežigrad. Pred šestimi leti
pa smo začeli udejanjati kompleksni socialni pri-
stop do problemov čezmernega pitja.
Program je v prvi vrsti namenjen ljudem v stis-
ki zaradi lastne zasvojenosti, zasvojenosti partner-
ja, družinskega člana ali kakega drugega svojca.
Namenjen je tudi informiranju strokovnih delav-
cev, ki delajo v prosveti, zdravstvu in sociali. Po-
sebnih pogojev za vključitev v program ni, biti
mora le volja in motivacija ter odločitev za razreše-
vanje zagat, v katerih se je znašel posameznik ali
družina.
Svetovalnica za ljudi v stiski zaradi zlorabe
alkohola pokriva raznolike potrebe uporabnikov.
Njeno ponudbo predstavljava v preglednici na
desni.
Program sofinancira ministrstvo za delo, dru-
žino in socialne zadeve, delno pa ga finančno pod-
pira tudi mesto Ljubljana.
Prizemljenost, aktualnost, fleksibilnost in jav-
na finačna podpora so nujni spremljevalci uspe-
šnosti programa.
Delo svetovalnice za ljudi v stiski zaradi zlo-
rabe alkohola ponuja kakovostne storitve, kar
preverjamo s pomočjo ankete med uporabniki,
podatkovne baze o upravljenih storitvah in s po-
močjo tedenske evalvacije na strokovnem teamu.
Merimo pa tudi indikatorije, kakor so stopnja
socialne ogroženosti, pogostost obiska enega upo-
rabnika, uspešnost svetovanja glede na nadaljnje
urejanje uporabnika.
Kompleten evalvacijski postopek enkrat letno
je doslej potrjeval upravičenost našega programa,
hkrati pa nam omogoča nadaljnji razvoj. Program
sproti prilagajamo potrebam uporabnikov na eni
strani in našim strokovnim in finančnim možno-
stim na drugi. Zaenkrat še nimamo redno zaposle-
nih strokovnjakov, pomagamo si tudi s prostovolj-
nim delom, kar pa je kratkoročna rešitev.
Alkoholizem je eden izmed večjih problemov
pri nas. Socialni sistemi pomoči so zaradi celost-
nega pristopa k problemom zasvojenosti dobra
alternativa in dopolnitev obstoječim programom.
Svetovalnica za alkoholizem v Ljubljani ponuja
ljudem, ki so zasvojeni z alkoholom, in družinam
v krizni situaciji informacije o možnostih reševa-
nja iz nastale zagate, kakor tudi celostno socialno
nematerialno pomoč. Prizemljenost, aktualnost
in fleksibilnost so trije med seboj povezani fak-
torji, ki zagotavljajo uspešen razvoj programa in
morda tudi spodbudo socialni sferi, da odločneje
odgovarja na sedanje potrebe ljudi.
Ksenija Ramovš, Irena Majzelj Usenik
148
REŠEVANJE PROBLEMA ALKOHOLIZMA V SVETOVALNICI ZA ALKOHOLIZEM
Preglednica: Ponudba svetovalnice
vrsta programa
Informiranje javnosti o fenomeno-
logiji zasvojenosti.
Informativno svetovanje ljudem, ki
dvomijo o svojem odnosu do alko-
hola.
Informativno svetovanje ljudem, ki
so v stiski zaradi lastnega odnosa
do alkohola ali zaradi pitja koga od
svojcev, prijateljev.
Partnerski in družinski svetovalni
pogovori.
Organiziranje socialnega suporta v
obliki »urgentnih skupin za samo-
pomoč«.
Napotitev v ustrezen sistem pomoči
po izboru uporabnika.
Socialno urejanje zasvojenosti z al-
koholom v enoletnem programu.
Informacije o preprečevanju zasvo-
jenosti pri mladih.
pot za doseganje ciljev programa
Oglaševanje v medijih: obveščanje javnosti o problematiki alko-
holizma.
Verbalni in pisni vprašalniki za analizo svojega odnosa do alko-
hola.
Informacije, verbalni in pisni vprašalniki za analizo težave.
Ugotavljanje pričakovanj in potreb uporabnika oziroma dru-
žine, iskanje virov »moči« za reševanje stiske in strokovni suport
pri sprejemanju odločitev.
Če se pojavi med svetovanjem akutna stiska, tedaj strokovni
delavec po skupni presoji organizira urgentno skupino za samo-
pomoč: poveže določeno število ljudi, ki imajo podobno izku-
šnjo in ki so jo pomagajoči že uspešno prebrodili.
Seznanjanje z obstoječimi modeli pomoči in samopomoči, ki
so namenjeni ljudem v stiski in njihovim svojcem zaradi težav
čezmernega pitja alkohola.
Socialno urejanje alkoholizma poteka v skupini do 12 uporab-
nikov. V program so vključeni ljudje s težavami zaradi čezmer-
nega pitja in njihov najožji svojec oziroma prijatelj. V programu
uporabljamo sistemsko, realitetno terapijo, logoterapijo, psiho-
dramo in druge načine osvetlitve stanja, pridobivanja uvida in
preokvirjanja življenjske zgodbe.
Informiranje o sprejemljivem uživanju alkohola po polnolet-
nosti in suport zdravim potencialom mladostnika.
149