Pogled- na. pristanišče v Tripolisu, ki je bilo izpostavljeno hudim angleškim letalskim napadom, zdaj se pa po njem sprehajajo nemški letalci. BEhCAZI ^ cKSAR = KASR BA6RATA R.P.CMaPUO0/ °S£8lT oBIRBtfl /oSIDIOMARo( oBIRBISAM ! oO.SIVAH BISHR1T FAVUMi e. n AT i O0.AREC oCtRAT * oJCI&A OiILTRA/', MADAIEMA I oO. j c AIH DAHtL oTOSERBO cBUSEinA 100 200 300 Km OKAS FARAFRAH oELKASR ^ c 0. |[>AIIIA 0O.BACARIEH Zemljevid k italijansko-nemški ofenzivi v Libiji in Egiptu. Njihovi oddelki so že prestopili egiptovsko mejo. DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIII. V Ljubljani, 17. aprila 1941. štev. 16 (600) Moliti moraš umrl, delati, kot , kot bi jutri bi zmeraj živel! Slovenski rek tDRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Drednlltro I* uprava v Ljubljani, Miklofiičeva 14/111. Poštni predal 6t. 345. Telefon It. 33-32. — Račun poStne hranilnice ▼ Ljubljani fifc. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dop*sov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA */a leta £0 din, &/j leta 40 din. vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Francij! 70 frankov, v Ameriki t1/* dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enoatolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vižina 8 ram in lirlna 55 mm) 7 din; v oglasnem delu 4’50 din. V dvobarvnem tisku ceuc po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din Oglasni davek povsod lo posebej. Tri večkratnem uaročilu popust. Zaradi izrednih razmer danes na 6 straneh! Italijansko vojno poročilo Glavni štab oborožene sile poroča 11. aprila: ,."a julijski fronti se je nadaljevalo napredovanje naših čet. Ena , asih hitrih kolon je pustila za seboj Senj na jadranski obali in J® nato prodirala dalje proti jugovzhodu čez Otovac, kjer je pre-^^gala sovražni odpor. Druga hitra kolona je družno z nemškimi uetami, ki so prišle z vzhoda, zasedla Karlovac. V zadrskem odseku J® naše čete, ki jih je učinkovito podpiralo letalstvo, zasedle Benkovac pri tem zajele stotine ujetnikov in 80 častnikov. Zasedli smo utok uijan. Naše motorizirane čete, ki so prodrle iz Albanije, napredujejo na sovražnem ozemlju onstran Ohrida. Nadaljujemo s čišče-vinv1 ozemlia °b jezeru, kjer smo zajeli nekaj tisoč ujetnikov, enkanske množine orožja, vojnih potrebščin in nekaj desetin topov, ^odseku pri Debru je alpska divizija »Cunense« zajela nad tisoč Jetnikov, med njimi dva generala ter zaplenila 18 poljskih baterij, grškem bojišču nič posebnega. 1 ..Naše letalstvo je bombardiralo Šibenik, pristaniške naprave in aaJe. Zadete so bile tudi pristaniške naprave v Divuljah. Naši lovci s strojnicami obstreljevali vojaške naprave v Trogirju. Na jugo-od>vansko-albanski meji so bile bombardirane in s strojniškim yShjem obstreljevane sovražne čete in njegove kolone. Ponovno so ; ‘ zadeti mostovi in križišča. , . v Severni Afriki so italijanske in nemške čete zasledovale umi-fTOga se sovražnika, ki je zdaj obkoljen v Tobruku. Naše letalstvo j® bombardiralo naprave in ladje v Salaminskem zalivu. Potopili smo g"jo srednje tonaže. Pet drugih ladij pa je bilo težko poškodovanih. nstaniške naprave so močno poškodovane. Nad Rodom so letela "rižanska letala ponoči 12. aprila. Ni bilo nobenih žrtev in tudi ne Wrnembne škode. V Vzhodni Afriki smo odbili sovražni napad na Giarso. -------m m ^ Nemško vojno poročilo Berlin, 15. aprila. DNB. Nemško vojno poročilo se glasi: r„ Jugoslavija: Uničena je bila množica sovražnih sil, ki so jih nemške čete. Ostanki srbske vojske se umikajo pred nem-V-j®1 hi italijanskimi oddelki v gorate dežele ob Jadranu. Srbska Dor - Se uPh'a samo še na posameznih točkah. Pri zasledovanju poraženega sovražnika smo prekoračili Savo. „ , V noči na 13. april je del nemške oklepne divizije prodrl od *anoda do središča Beograda. , Grčija: V severni Grčiji se odigravajo boji po načrtu. Letalstvo j® tudi 13. aprila na južnovzhodnem področju podpiralo kopensko ;ojsko z uničevalnimi napadi lovskih, bojnih in strmoglavnih letalcih skupin na sovražne oddelke, ki so se pomikali na beograjskem Področju, kakor tudi zbirališče čet pri Banjaluki. Uspešni napadi so Ul usmerjeni tudi proti letališčem v srednji Bosni in Hercegovini, rjapadl na vojaške cilje v Sarajevu so povzročili hudo razdejanje in anetili velike požare v nekem velikem taborišču čet ter na železniških napravah. Severna Afrika: Pri nadaljnjem prodiranju sta bili zavzeti utrdba j-apuzzo ter Sollum na egiptovskih tleh. Nemški strmoglavci so "hičili pri svojem napadu na letališče na otoku Malti v noči na h*, april dve sovražni letali vrste Hurricane ter sta z bombo ne-hnfrear>ia prijave, po kateri se izreče pravnomočna sodba, gre p a nagrada od 20 do 2 odstotkov izrečene kazni. Sile jg ajalci, ki zahtevajo za blago višjo ceno od cene, ki je veljala denarn' marca 1941. se kaznujejo z zaporom najmanj 15 dni in Pa S str °? pet tisoč do sto t i s o č* dinarjev, v veliki prodaji d e s e t ?? vzaP°rom najmanj treh mesecev in denarno od p e t -Pole n 0 ^ do enesa milijona dinarjev. eB kazni se izreče tudi odvzem blaga. Pahljana, dne 14. aprila 1941. Ban: dr. Marko Natlačen s. r. ®en je ^na dr. Natlačena glede najstrožje prepovedi navijanja *° Velja], lazi,meti tako, da se morajo cene prilagoditi onim, ki e 15. marca t. 1., kar pomeni, da se morajo v mnogih pri- merih celo znižati. Okupacijske oblasti odločno vztrajajo na tem in ne bodo trpele nobenega izkoriščanja prebivalstva po brezvestnih trgovcih in obrtnikih. Opozarjamo torej vse prodajalce na stroge kazni, ki bodo zadele vsakogar, kdor bi prodajal blago po višjih cenah, kakor so veljale 15. marca. Takim prodajalcem bodo odvzete tudi koncesije in bodo poslani na prisilno delo. Železniški promet Potniški železniški promet so vzpostavili v možnih mejah po stai'em voznem redu. Le brzovlake so čisto ukinili. Normalno vozijo potniški vlaki na progah Ljubljana—Vrhnika in Ljubljana—Kamnik. Na progi Ljubljana—Zidani most—Brežice vozijo vlaki po starem voznem redu. Na progi Ljubljana—Maribor pa vlaki ne vozijo. Proga Ljubljana—Novo mesto—Metlika: Do Novega mesta vozijo potniški vlaki redno, od Novega mesta do Metlike pa samo po možnosti od časa do časa. Na Gorenjsko vozijo potniški vlaki redno po starem voznem redu do Otoč. Na progi Ljubljana—Grosuplje—Kočevje: Na Kočevje imajo potniki zvezo z vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 7.50, 13.36 in 18.50. Redni promet se vrši tudi na progah Trebnje—Sevnica in Straža—Toplice. Na progi Kranj—Tržič se vrši promet po starem voznem redu. V smeri proti Rakeku vlaki ne vozijo. Rdeči križ posreduje glede pogrešancev Vodstvo ljubljanskega Rdečega liriža je organiziralo posebni oddelek za posredovanje med ranjenci-ujetniki 'in pogrešanoi na eni strani in njihovinii svojci na drugi strani. Ljubljanski Rdeči križ, ki si je pripravil vse potrebno za prvo pomoč ranjencem v šlajmerjevem domu in ki je bil pripravljen za pomoč v dokaj večjem obsegu, ima trenutno v domu le manjše število ranjencev, med njimi nekaj teže ranjenih. Posebni oddelek za posredovanje* na katerega naj se obračajo vsi, ki žele kakršnekoli informacije o svojcih, posluje na Gosposvetski cesti št. 2-11. in ima uradne ure od 10. do 12. dopoldne. 15. marca t. 1. Ravno tako mora biti blago v izložbah označeno s cenami, ki so veljale na dan 15. marca t. 1. Določila glede cen veljajo tudi za vse ostalo blago, zato se opozarjajo trgovci vseh strok, da cene blagu prilagode oni prodajni ceni, ki je veljala na dan 15. marca t. 1. Trgovine morajo ostati odprte Kr. banska uprava razglaša: Vse trgovine na debelo in drobno tor vsi obrtni lokali morajo biti odprti 'in poslovati normalno. Cene se ne smejo zvišati. Prodaja se sme vršiti samo v okviru zakonitih predpisov v omejenem obsegu in po nakaznicah za posamezne vrste blaga. Vsem šolam v dravski banovini! Ker je bil z odlokom ministrstva za prosveto na vseh šolah do nadaljnje odredbe pouk ustavljen, odreja kr. banska uprava, da se zaradi izrednih razmer izdajo učencem letna spričevala, datirana s 1. aprilom 19-11. Letne ocene naj se s primerno uvidevnostjo določijo na sejah razrednih učiteljskih zborov, ki jih skličejo direktorji (upravitelji) ali njih namestniki, če razredni učiteljski zbor hi popoln,.prevzame njegove funkcije celokupni učiteljski zbor. Odsotnim razrednikom naj direktorji (upravitelji) določijo namestnika. Rok za popravne, razredne in privatne izpite se bo določil naknadno; v tem smislu naj se izpolni morebitna pripomba o popravnem izpitu. Na hrbtni strani vsakega spričevala naj se napiše: »izdano po odredbi bana dravske banovine IV., št. 7886/1 z dne 9. aprila 1911.c Na spričevala učencev IV. in Vlil. razreda srednjih šol, ki so razred z najmanj dobrim uspehom dovršili, pa poleg tega: »To spričevalo velja do zadevne ministrske odločbe obenem kot spričevalo o uspešno opravljenem nižjem (višjem) tečajnem izpitu.« Učencem V. razreda učiteljskih šol se izda letno spričevalo brez pripombe o diplomskem izpitu. Pri učencih IV. razreda meščanskih šol je glede završnega izpita napisati analogno pripombo kakor pri srednješolcih glede tečajnih izpitov. Učenci in učenke Ijhdskih šol dobe letna spričevala (odn. izkaze) skladno z normativnim razpisom XXVIL, št. 3 (uk. IV., št. 6561/2 z dne 6. V. 1938). Datirati jih je tudi s 1. aprilom 1941. Srednjim in meščanskim šolnin izven Ljubljane razpošlje tiskovine zg spričevala Banovinska zaloga šolskih knjig in učil sama na računi Trgovcem! Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo po nalogu banske uprave na strogo' in striktno izvajanje navodil, objavljenih v časopisju glede prepovedi zvišanja cen vsemu blagu. Poleg tega se morajo trgovski obrati brezpogojno odpirati in zapirati po določilih obstoječe naredbe in sicer ml 7.45 dn 12. in od 14. do 18.311 ure. Vsi ceniki v trgovinah življenjskih potrebščin morajo biti označeni š' cenami, ki so veljale za blago na dan Novi papirni denar po 10, 20 in 50 din zakonito plačilno sredstvo Dogodilo se je, da so stranke odklonile sprejem papirnega denarja 10, 20 in 50 din, ki ga je Narodna banka v |K>slednjem času dala v promet. Z ozirom na to razglašata ban in Narodni svet za Slovenijo, da je novi papirni denar po 10, 20 in 50 din izdala Narodna banka in ga je smatrati kot zakonito plačilno sredstvo. Tako vsi državni in drugi uradi, kakor tudi zasebniki ga morajo sprejemati kot zakonito plačilno sredstvo. Molilnica za neveste Minila so tista leta, ko so fantje vasovali pod okni deklet, ka so zbirali težke zlatnike za ženitev, ki so jo tako nestrpno čakali. Minili so časi dobrih zaslužkov in moški se. danes kaj neradi poroče. Tudi na Kosovem polju je danes dosti deklet, ki si želijo moža in svoj dom. Prerokovalke imajo polne roke dela, a če še to ne pomaga, potem jim ne kaže nič drugega, kakor da se pri-porcče Bogu v »molilnici nevest« v Prištini. V zapuščenem kraju v Prištini, kjer so cestne svetilke prava redkost, stoji džamija carja Lazarja. Po pripovedovanju ljudi je stala tu cerkev, potem so jo pa podrli in sezidali džamijo. V to molilnico hodijo kristjanke in mo-hamedanke, kjer prosijo in molijo, da bi dobile moža. Vera jih ne razdvaja, ker jih veže skupna želja, da bi se omožile. Neveste prihajajo vsak dan. Vsaka pomoli k Bogu, poljubi starodavno svetilko, vrže v puščico nekaj dinarjev in prosi, da bi ji Bog poslal ženina, če pa tega nima, pa vsaj kakšnega neznanca. Moški, ki prav dobro vedo, po kaj hodijo dekleta v molilnico, večkrat pri-hajaja gledat, katera bi se rada omožila. Včasih se fantje tudi norčujejo iz njih, včasih se pa zgodi, da se prav tu navežejo mladi ljudje drug na drugega in na koncu koncev se dekletu Izpolni želja, da se srečno poroči. Pasja zvestoba Posledice poštenosti Urejuje A. Preinfalk ^ deluje Darmol. K temu prijetnost pr* uporabi: nobenega kuhanja ča* jev,niti požiranja krogljicin ne gren* Kih soli. Darmol ie okusen kakoi čokolada. No poskušajte x neprelz-kušenimi. preparati, temveč uredite svojo prebavo r dobrim odvajalnim saufer V35S5SS V *■“ aH-SMi/v Dobi ti t »Irt trtinal Darmol dobite v vsaki lekarni! Ruski šesteroboj Prva polovica ruskega prvenstvenega turnirja šestorice poteka ob silovitih bojih v Leningradu. Prvo rundo se je odločno vzdržal na vodstvu Botvin-nik, ki kaže, da bo vso polovico vodil. Keres mu je za petami. Prinašamo Keresov strahoviti poraz pnoti Botvinniku v 3. kolu. Slučajno obravnavamo to pot dva Keresova P°-raza, kar pa naj nič ne krati njegovega ugleda. Vsakdo doživi poraze i" iz njih se največ naučimo, še lažje nam bo ob priliki postreči s kakšno izmed ognjevitih zmag. Problem št. 113 Sestavil K. Trasler (I. nagrada Cesky sp. šah 1895.) Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din HUMOR »Nadaljujte! Izgubil sem namreč! ključ svoje blagajne in sem jo že sam?! poskušal odpreti. Če se vam to po-J sreči, vas bom poplačal za vaš trud.«} Jajce brez kokoši J V nekem mestecu se je ustavil glu-! mač, ki je izvajal različne trike. Med:: njimi tudi star trik z jajcem, pričara-; nim iz žepnega robca Kakor običaj-;; no je tudi to pot povabil nekega dečka izmed gledalcev, da bi mu poma-; gal pri njegovem čarodejstvu. Ko je; bil trik pri kraju, je glumač vprašal; dečka, ali zna tudi njegova mati de-; lati jajca brez kokoši, kakor je to on; storil. Deček je odgovoril, da njegova; mati dobiva jajca brez kokoši. ; »Glej, glej! Kako pa to stori, mali! mož?« se je začudil glumač. »Race goji,« je odgovoril in izzval; kajpak val navdušenja pri gledalcih.; Pozabljivi hlapec ; Neki kmet je imel neznansko po-; zabljivega hlapca, ki mu je prizadejal; dosti neprijetnosti. Tako ga je lepega; dne kmet poslal s parom konj in vo-; zom v tri milje oddaljeno mesto po; nov plug. Ko je napregel in se je; pripravljal za odhod, je iz hiše prihi-; tela kmetova žena in mu naročila, naj; ji v mestu kupi zavojček zaponk. Hlapec je sedel na voz in odpeljal,< gospodinja je pa še za njim zaklica-j la, da ne sme pozabiti prinesti ji za-; ponke. ; Ko je prišel hlapec v mesto, je šel; i naravnost v trgovino in kupil zapon-; ke. Sedel je na voz in se vrnil domov. Nesel je zaponke gospodinji. Na; l pragu je pa srečal gospodarja, ki gn 1 je vprašal, kje ima plug. Hlapec se; ■ je prestraiil in odgovoril: »Moj Bog, kupil tem zaponke in tem čisto pozabil na plug.« Lb3, Lc3 31. Tfl, Db7 32. La2, TO’’ 33. Tf3, TXa4 34. Lbl, Te4: (Ta tj". neusmiljeno kosi) 35. Dd3. Td4 36. Tdc4 37. Kh3, Ld4 38. Dd3, TXc2 LXc2, TXc2 40. DXd4, Tc8 41. Td3, * Reševski nima nobenega razumev za Keresove pobožne želje; celo tijo je nad vse točno vodil. Rešitev problema št. lit 1. Lc4! b3 2. Le6 1 Ta3 2. Lb3 1.2. nadaljevanje Mlada mati je vsa zaverovana ogledovala svoje dete. ki je tako neskrbno počivalo v njenem naročju. Ali se bo tudi drobno, nemočno bitje razvilo v tako krepkega in tako samosvojega moža, kakor je Harry? Morda nekoč, pozneje... Za zdaj je pa mali Mick še ves njen... Slika mlade matere z detetom, ožarjene z rožnato lučjo odsevov iz kamina, je bila tako lepa, da se Fred ni mogel ubraniti občudovanja. Zdelo se mu je, da še nikoli ni videl kaj tako nežnega in dovršenega. . »Spominjate me na neko italijansko Mater božjo, ki sem jo bil videl v Toskani,« je naposled dejal kakor proti svoji volji. »Ne vem, kdo jo je naslikal. Morda niti m slaven slikar. Toda tisti dan, ko je ustvaril devico z detetom, je postal velik umetnik! čudovito je ujčl ?zraz materinske ljubezni v srečnem m zmagoslavnem pogledu Marijinih oči in v njenih nežnih, ljubečih rokah, ki objemajo detece.« Ogledoval je Viviano, kakor ogledujemo lepo sliko, in ponovil: »Da, prav tako je povsem! človek ne bi verjel, kako se vam to Poda, lady Blackenfieldova!« . To je bila edina zaupnost, ki si J.? je bil tisti dan dovolil; toda na-?m, kako je izgovoril te besede. Je bil tako korekten, da ga ne bi mogei napak razumeti še tako za-Pet Anglež. »Harry je res srečen oče,« je po nekaj trenutkih molka povzel Fred. »Najbrže je zelo ponosen, ker ima tako lepega sina!« Vivianin obraz se je nehote stemnil. Dobro so ji dele spodbudne Fre-dove besede, toda njeno veselje je zasenčil spomin na Harryja in njegovo nebrižnost do lastnega otroka, vendar je bila dovolj dobro vzgojena. da ni pokazala svojega razo-9aranja. Narobe, z živahno vnemo Je dejala: »Harry je še mlad oče! In takšen malček še ni dovolj velik, da bi zbujal očetovski ponos... Boste videli pozneje, ko boste sami oče...« t bi imel moj sin takšno ma- ■ kakršna ste vi, lady, se ne bi dražbi «c Za dan odpovedati njuni ni .nič odgovorila na te besede. Uganila je, da njen tovariš sluti resnico. In da ne bi z bese-ami se bolj izdala Harryja. je ajsi molčala. Kakor sama pri sebi o-z nekai trenutkov zašepetala: »Sicer pa nisem še dolgo mati... ^daj sem po porodu prvič videla 1ATERINA SLIKA gr jak * IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. * svojega sinka.« In kakor da bi ta okoliščina omilila Harryjevo nebrižnost do otroka, je pristavila: »In jutri spet odpotujem!« »že jutri?« je ugovarjal Fred. »To ni mogoče! Saj ste videli samo del naše prekrasne pokrajine... Vaš vodnik vas ne pusti kar tako odtod!« Viviana je nekaj trenutkov omahovala. Skušnjava je bila prevelika. Ali bo res mogla že jutri zapustiti svojega sina? V Londonu je nihče ne pričakuje, niti Harry! Oh, ona tako malo pomeni v življenju svojega moža. Nobenega prijatelja ni v velemestu, ki bi težko pričakoval njene vrnitve. V veliki in razkošni hiši se počuti majhno in osamljeno. In družba? Pri tistih nekaj sestankih z družbo v Harryjevem spremstvu je bila ujela pač dosti občudoval-nih pogledov pri moških in še več zavistnih in ljubosumnih pri ženskah. Nihče ji pa ni privoščil prisrčne, prijateljske besede, ki si tako težko pribori pot čez mejo suhoparnih družabnih pravil... Ali naj ostane tukaj?... še en sam dan? Ali ne bi bil še en sprehod s tem prijetnim tovarišem ka- kor balzam za njene razdražene živce? In kakšna sreča, da bi lahko bila še en dan pri svojem sinku! Ne, to so samo izkušnjave! Morda jo pa Harry v Londonu vendarle nekoliko nestrpno pričakuje? Nasmehnila se je in odločno dejala Fredu: . »Ne. sir Conway, razumeti morate, da je to nemogoče! Harry me čaka... Tudi on že težko pričakuje novic o Micku...« Ta laž ji je pognala v lica lahno rdečico. Takšna se je zdela Fredu še posebno očarljiva. Zašepetal je: »Ali mi pa vsaj dovolite, lady Blackenfieldova, da vas o prvi priložnosti v Londonu obiščem?« »Da, da, z velikim veseljem vas bom pričakovala,« je vzkliknila Viviana prisrčno in odkrito. Poslovila sta se kakor stara, že dolgo znana prijatelja. Viviana je bila zadovoljna s Fredovo obljubo, da jo kmalu obišče. V samoti, ki ji je bila prepuščena, je pomenilo takš-n. iskreno in pošteno čustvo prijateljstva več kakor slepo oboževanje vseh tistih, ki so v njej videli samo lepo žensko, ne pa tudi človeka. jfrndicija jamči la hahovof.il Prosim tale zavitckl Zelo ljubim dobro belo kava Mati ml je rekla: »Pravo Kncip* povo sladno kavo dobiš samo v zavitkih s sliko In podpisom župnika Kneippa.« Kneippova SlAONA KAVA IV Vlak iz škotske je prispel v London ponoči. V Eustonu je Viviana — nikogar ni bila obvestila o svojem prihodu — najela taksi in se odpeljala domov. Velika, mrka palača je samevala temna in tiha. Samo v veliki veži je gorela električna luč. V nekem klubnjaku je dremal sluga, ki je očitno čakal, svojega gospodarja. Na Vivianino vprašanje, kje je njen mož, je možak odgovoril, da je lord Blackenfield večerjal v svojem klubu in da se doslej še ni bil vrnil. »Dobro,« je odvrnila Viviana, »takoj, ko pride domov, ga obvestite, da sem doma.« Odšla je v svojo sobo in se jela slačiti. Bila je precej utrujena in nekoliko otožna zaradi slovesa od malčka. Velika spalnica se ji je zdela tako prazna in tako žalostna, da se je njenega srca polastil na lepem nekakšen nerazumljiv nemir. Sama ni vedela, kaj jo tako vznemirja: puščobno ozračje samotnega doma, slovo od malega Micka ali nekakšna zla slutnja, ki si je ni znala razložiti, ki jo je pa vendar slutila z vsakim svojim živcem. Stopila je v kopalnico in se jela umivati. Tedaj je zaslišala korake, ki so se ji bližali. Hitro se je vrnila v svojo spalnico. Na pragu je stal Harry! Viviana je ob pogledu nanj začutila nekakšno sprostitev duševne napetosti, skoraj podobno veselju. S smehljajem na ustnicah mu je pohitela naproti. Nekaj korakov pred njim je pa obstala vsa presenečena. Mrki izraz na moževem obrazu in njegov ledeni sprejem sta ohladila njeno navdušenje. Harry ni odgovoril na njen smehljaj, temveč je, mrko zroč predse, prekrižal roke in jo meril od nog do glave, kakor gledaš človeka, ki je zagrešil kaj nepoštenega. Nato je dejal, poudarjajoč sleherno besedo: »Viviana, pojasni mi, kaj naj vse to pomeni?« »Kaj neki?« je vprašala presenečena nad čudnim načinom govorjenja, podobnim zasliševanju. »Kaj se pa izmikaš, kakor ne bi razumela? Kaj pomeni vse to? Tvoj odhod? Kaj ti je, vraga, šinilo v glavo, da si odpotovala tako nenadno, ne da bi me vprašala za mnenje?« Bil je ves zaripel v obraz. Spominjala se je tega rdečega obraza in teh srepih oči iz noči. ko je bil vinjen... Viviana se je odločila, da bo odgovarjala mjrno, da ga ne bi še bolj razkačila: »Dobro veš, Harry. da te ni bilo tukaj, ko sem dobila brzojavko Mrs. Berryjeve.« »Saj ni bilo nič tako nujnega!« »Kako? Da ni bilo nujno? Otrok je bil bolan! Ali naj bi še čakala ob takšni novici?« »Oh. oh,« je zarenčal Harry, »bolan je bil, praviš? Mislim, da ni bilo sile! Zdaj je menda zdrav, mar ne?« »Da, seveda,« je odgovorila Viviana živahno, ob spominu na sinka, ki ga je bila zdravega in živahnega pustila v skrbnih dojiljinih rokah. »Torej si me potegnila!« je bušnil Harry in obraz se mu je spačil od bolečine. »Potegnila si me z otrokovo boleznijo in s sestankom!« »S kakšnim sestankom?« je resnično presenečena vprašala Viviana. »Ali me ne razumeš? Nima smisla, da bi tajila!« je surovo odgovoril Blackenfield. Kljub svojemu sklepu, da bo ostala mirna, je Viviana začutila, kako ji je jelo od razburjenja biti srce, čeprav ni čutila prav nobene krivde. Tiho je dejala: »Prosim te, Harry, govori odkrito! Ne razumem, kam merijo tvoja vprašanja in tvoje opombe. Kaj naj to vse pomeni?« Harry je zmignil z rameni: »Oh. praviš, da ne veš? Res! In .Parrot Sun‘, tega tudi ne poznaš?« »Parrot-Sun?« je začudeno vprašala Viviana. Čeprav je iskala po svojem spominu, se ni mogla domisliti tega imena. »Ne, ne poznaš ga? Laž!... Nikoli nisi pila čaja v Kensingtonu? V Parrot-Sunu?« »Oh, saj res,« je olajšano vzkliknila mlada žena. Zdaj je naposled razumela. Spomnila se je, da se je tako imenovala elegantna restavracija, kjer sta s Fredom popila čaj, preden sta se vrnila k Mrs. Berryjevi. Dalje prihodnjič nadaljevanje »In zasaj ste med temi tisoči Prav mene izbrali?« ji je ušla pikra beseda z jezika. »Ker preštudiram prej sleherno, rudi najmanjšo posebnost svojih žrtev. Fanta dovolj poznam, da lahko trdim, da bi ga pretirano svetloplava ženska prav tako malo očarala kakor kakšna zapeljivka uh predrznica dvomljivega slovesa. Rjave oči, kakršne imate vi, so pa tako blage in sanjave, da se jim ue bo mogel upirati. Vaša naravna Plahost in sramežljivost ga bosta opajili. Ali zdaj razumete?« Anni je morala globoko zajeti sapo da je s silo udušila svojo »enko razburjenost. »Ne vem, če prav razumem. Pošteno dvomim, da ga bom z uspe-nom ujela v mrežo. Povem vam, ua nimam, kar se tega tiče, prav nobenih skušenj. „- ° je ravno vaš magnet. Sicer ® Pa ne bojte, krepko vas bom ^ upiral z dejanjem in nasvetom, padeva bo šla kakor po loju; kar Prepričani bodite!« odvila se je od »kapitana« in osla na palubo. Oster morski zrak Dli l d°br° del. Antonova barka ni ka-ta po navadni morski poti, za-Uohc na okr°S ni bilo videti blni?ne ladie- Proti večeru so pri-PrBri d° francoske oblale. Miljo . ed obalo so vrgli sidro. Ko se •c pnrvvi nn <-.*•* ««<-,4-41; cola sta 1 KRIMINALNI ROMAN * ANGLEŠKI NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P. I Mi 'Mimik. Popolnoma znočilo, so spustili v morje — in Anni in Tiger kon Se PrePeljala na obalo. Na u, Phem sta kmalu našla avtomo-je aS Prikritimi svetilkami. Tiger zik> ni kavalirsko pomagal v vo- . »V Pariz!« je ukazal vozniku sveto je že polnoči, ko so se za-skenr prve iuei velikega milijon-rok ^ mesta. Avto je zavil na ši-uu ’ “Olg buljvar. in je na koncu i p V® obstal pred visoko hišo. Tiger sledi SPI' in povabil Anni, naj mu ■ Tik poleg njiju je stal straž-žg.« "a hip jo je prevzela vroča var«’ da bi se zatekla v njegovo trgi:0.,Zavetje. Toda že v istem Sreč« k U ie sprevidela, kakšno ne-°četu Prizadejala s tem svojemu »p£?.3’ !*■? se je namuznil Tiger. SDn*” , yesel sem, da ste se tako starn6 Kar z menoj. Tukajle naiu 1k> m°3a sestra. Prav vesela ju je neslo v vrhnje stropje. Na levi se je blestela na vratih napisna tablica: Mada-me Claire Norland. Na Tigrovo zvonjenje jima je odprla sobarica. »Madame me pričakuje,« je hladnokrvno spregovoril Anton in vstopil. »Recite ji, prosim, da je Anton prišel.« Anni se je znašla v prav okusno urejenem stanovanju. Soba, ki sta vanjo stopila, je bila očitno sprejemnica. Na tleh je ležala dragocena svilena preproga, okoli mize so stali udobni naslonjači. Vse je pričalo o bogastvu in o izbranem okusu. Zdajci je prišla madame sama — prav močna ženska petdesetih let. Tiger jo je pol j ubil. na obe lici. »Tole, viš, je moja mala prijateljica Anni,« je predstavil. »Pozanimaj se zanjo. Zdajle je, kakor vem, na vso moč utrujena.« »O, dragica moja,« je zapiskala madam, »vožnja z angleške strani je dolga. Vaša soba je že pripravljena. Saj vem, da se vam zdajle ne ljubi več kramljati. Jutri vam bom pokazala Pariz. Pridite, prosim!« Anni, ker je bila na moč zmedena in hudo trudna, ji je sledila brez besede v okusno opremljeno spalnico. Tik ob oknu je stala velika omara — in madame jo je odprla. Notri je bilo vse polno oblek, klobukov, čevljev, perila in vsega, kar si utegne žensko srce poželeti. »Tu boste našli marsikaj pripravnega.« je smehljaje se menila madame. »Pa prav prijetno spanje! Lahko noč!« Ko je odšla, je Anni dobro slišala, kako je od zunaj zaklenila vrata njene spalnice. Z okna je uzrla tisoče streh in pogledala naravnost v globino velikega dvorišča. Nasproti je stala hiša z veliko ravno streho. Bila je pa predaleč, da bi kazalo kakor koli že splezati do tja. Na beg še misliti ni bilo. Vdana v usodo je Anni vzela iz omare svilnato spalno srajco in legla na mehko pernico. Toda dolge ure ji rii hotel spanec zatisniti oči, zakaj zdelo se ji je, da čuje od zunaj prav čudne šume. Naposled jo je pa utrujenost le premagala. Zaspala je. Drugo jutro ob desetih se je oglasil Tiger pri svoji »sestri«. Bil je na moč eleganten in po modi oblečen. Tokrat ni poljubil madame, temveč je občeval z njo kakor s svojo podložnico. »Ali je dekle že pokonci?« »Ne še. Enkrat sem že tiho pogledala k nji, pa je bilo še vse tiho. Nisem je hotela buditi.« »Kmalu bo poldan — in rad bi vaju obe seznanil z nekaterimi svojimi prijatelji. Stopi k nji in jo zbudi.« Madame je stopila v jetničino sobo in opazila, da se dekle od jutra v postelji niti obrnila ni. »Mademoiselle!« je polglasno zaklicala. In ker ni bilo odgovora, je stopila bliže. »Mademoiselle!« Odgrnila je odejo — in glasno kriknila. V postelji ni bilo nikogar. Spalna srajca je bila oblečena čez zglavnik... »Anton, Anton!« je jela vsa obupana klicati madame. Anton je pribežal brez sape — in ko je spoznal sleparijo, se je znebil krepke kletvice. Ob pogledu na listek, ki je bil pripet na zglavnik, se je vsula iz njegovih ust pravcata toča predmestnih psovk. Na listku je bila z rdečim pisalom narisana — tehtnica! »Maščevalec!« je v onemoglem besu kriknil. 12. POGLAVJE Anni se je komajda zavedala, kaj se je v tej spomina vredni noči vse zgodilo. Nenadejano se je zbudila, opazila prižgano luč in ne- koga, ki je stal med njeno posteljo in vrati. Se preden je utegnila v smrtnem strahu zavpiti, se je vsiljivec obrnil — In na svoje veliko začudenje je opazila »Maščevalca« s krinko. Medtem ko se je v naglici oblekla, jo je čakal v kopalnici. Potlej je neslišno odklenil vrata in položil v posteljo zglavnik kot lutko in pritrdil nanj listek s tehtnico. še vsa omamljena mu je morala potlej slediti skozi več sob, dokler nista naposled iz obednice prišla v vežo do vhodnih vrat. Potlej sta v divjem diru križarila po Parizu, dokler se nista znašla na varnem, že skoraj zunaj mesta. In zdaj v zgodnjem jutrnjem svitu sta plavala visoko nad zemljo. Pod njima je bilo morje, podobno posodi, napolnjeni z vodo. Maščevalec je sedel poleg nje, zavit v tesen plašč. Sedela sta v potniškem letalu in nevidni pilot ju je varno in z bliskovito hitrostjo peljal po zraku. Vse se je bilo zgodilo tako naglo in nepričakovano, da še pomisliti ni utegnila, da bo zdajle Tiger Svojo grožnjo uresničil. »No, Anni, ali ni bilo to pošteno in hitro opravljeno delo?« jo je ogovoril Maščevalec. »Ne znajdem se še. Kdo na vsem svetu vam je le mogel izdati, kje sem?« »Sleherni Tigrov korak moram imeti pod nadzorstvom.« »Tigrov?« »Da. To je namreč vzdevek našega prijaznega prijatelja Antona, žal sem prišel prepozno, da bi preprečil vaše potovanje, vendar sem vedel za Tigrov cilj. Madame Claire je njegova stara pomočnica.« »kako ste pa v hišo prišli?« »Po žlebu sem plezal. Hudičevo težka in umazana zadeva.« Občudujoče ga je pogledala. »Preveč ste storili zame! Kar zdi se mi. da ni prav. Tale nepridiprav ima mojega očeta v kremp- ljih. Nekakšne dokaze ima... ali kako vam naj to razložim...« »Ta reč ni kdo ve kaj nevarna. Vaš oče je nekoč storil nekaj nepremišljenega. Kar zdelo se mi je, da vas je Tiger ujel na to grožnjo « »In če vendar naznani očeta francoski policiji — in se ta sporazume s Scotland-Yardom...« »Že -snoči sem poklical vašega očeta po telefonu. Ne bojte se zanj; saj ni več v starem stanovanju. Ne gre mi v račun, da mi ga aretirajo.« »Vam ne gre v račun...? Anni je dolgo razmišljala o teh usodnih besedah. Zdajci je pa sprevidela, kakšen je prav za prav položaj. Iz Tigrovih krempljev je bil njen oče prešel v roke Maščevalca... Res, da sta si ta dva človeka po značaju hudo različna — toda oba zasledujeta menda enake cilje in dejanja obeh so kazniva... »Zakaj vam je moj oče tako zelo potreben? Na vso moč bi se vam rada zahvalila, za vse, kar ste zame storili — toda ne gre mi v glavo, zakaj silite mojega ubogega očeta na nepošteno pot. Pustite ga vendar pri miru... meni na ljubo.« »Kaj bi pa bilo potlej iz njega? Stavil bi, da bi pri priči menjal gospodarja — in bržčas bi slabše izbral... Nemara Tigra... In še nekaj vam rečem — očetova dejanja niso tako huda, kakor se zdijo. To si zapomnite!« »Saj nič pravega ne vem, samo to opažam, da od tujih ljudi denar dobiva. Da bi le že enkrat našel priložnost poštenega zaslužka!« »Ali je ta vaša želja tako zelo vroča?« je nežno vprašal Maščevalec. »Iskreneje želje nimam,« je s poudarkom odgovorila Anni. Dalje prihodnjič KOPALNA SOL v kadi neverjetno osvežuje telo in Vas umiri, dbg Din 0‘50 Kralj, dvorni dobavitelj drogerija GREGORIČ Ljubljana, Prešernova 5 Letošnjo pomlad so klobučki — kakor običajno — simbol pomladi: odeti v cvetje in tenčico. Tudi naš model ima polno življenja in čara na .sebi. Veliki »škrniclji« so zaviti v oblak kakor prva pomladanska travica nežno zelene tek in prebavo. O tem dobrem, vplivu se bos* e z lahkoto že po prvi turi sani prepričali, ko bosie po dobri uri kolo. šarjenja pošteno lačni. Kako pa kolo čistimo in negujemo? Kolo potrebuje stalne nege. in sicer že od dne, ko ste ga kupili, te ga oo-ste ?nkrat samkrat pustili mokrega, ne di bi ga obrisna, bo zarjavel in pozneje ne bost? nit: z najskrbnejšo ne»o con avili sledov te svoje malo nvirnos.i. Vsak r.esec vsa; enkrat svoje kolo temeljito prečistile. Postavite ga narobe vzer.' ite v rok.) mehko krpo in z njo teiiv Ijito oči:iitc kolo prahu in blata. Ko ste to opravili, namažite glavne dele kclesa, to je prečke koles, verige in pedala z oljeni, pokromane svetle dele kolesa kakor krmilo, svetilko in zavore pa dobro namažite z vazelino, ker petem nikdar ne bodo porjaveli. Sedež ovij te s kakšno rutico. ker se vam obleka tako ne bo svetila in sedež bo ostal neodrgnjen. Taka očiščeno kolo bo še po mnogih letih videti kakor novo, vaš trud vam bo pa poplačan tudi s tem, da bo kolo zmerom rado teklo. v Živite za današnji dan1 Tudi V današnjih časih, polnih sprememb in dogodkov, je še zmerom ostal najvažnejši današnji dan. Skušajmo se zato z vsemi svojimi mislimi poglobiti v ta dan in v delu pozabiti na heprilike in skrbi življenja. Matere in gospodinje, delavke, uslužbenke vseh vrst in dijakinje, nikar ne mislite, da je v današnjem času pod silo razmer delo izgubilo svoj pravi smisel. Nikar kar venomer ne ponavljajte: »Ne morem delati!« Narobe, delo je prav zdaj nujno potrebno vsakomur za njegov lastni blagor in za blagor splošnosti. Cim bolj se boste vse poglobile v delo, bolj boste čutile sproščenje svoje vznemirjenosti in boste na vse dogodke lahko gledale hladnokrvno in s pravo razsodnostjo. Družina in družinsko življenje je ilanes bolj ko kdaj prej celica vsega narodu. Gospodinje in matere imajo veliko nalogo, da te na prvi pogled neznatne celice vzgajajo v zdravem duhu in vzpodbujajo njene člane k delavnosti. Zavedajte se, da je otrok najbolj navezan na vtise, ki jih preživi v svojem domu in na besede, ki se jih nauči od svoje matere. Iz otroka, ki je vzrasel iz delavne družine in ga je učila nežna, toda resna materina beseda, bo vzrasel cel mož ali cela žena, ki bo drugim v pomoč in ho s svojo urejeno notranjostjo dobro vplival na vso svojo okolico Samo iz skrbnih in resnih mater in po njih urejenih družin bodo vzklili pravi člani človeške družbe, ki ne bodo koristili samo sebi in svoji okolici, temveč tudi vsemu svojemu narodu. Kakor brez zdravih celic ne more biti zdravega organizma, tako tudi brez zdravih družin ne more bili zdravega naroda. Nekateri so v svoji ozkosrčnosti prepričani, da imajo zaradi hitro se menjajočih zunanjih dogodkov pravico biti neprestano vznemirjeni in nasajeni. Takšen človek misli, da mora z zadirčnostjo pokazali vsakomur, da SO mu popustili živci, bolj zato, ker /e to moderna bolezen, kakor zato, ker je bilo to nujno potrebno Vsi tisti, ki pripadate takšnim ljudem, se zberite in vedite, da boste sebi in drugim neprimerno več koristili z mirnim in tihim vedenjem kakor pa z živčnostjo. Še enkrat: Živite za današnji dan! Temu dnevu posvetite vse svoje moči in delovne sile. Bolj ko kdaj prej si vsako jutro napravite načrt za delovni dan in se po njem tučii strogo ravnajte. Ne ugibajte o bodočnosti in pokopljite preteklost! Kmalu boste videli, da sadovi vašega prizadevanja niso izostali. N. K. Doma in na izletu teknejo delikatese trgovine J a n e š, Aleksandrova 12. tel. 34-55. športni stil je še zmerom modem. Na sliki vidite enega izmed modelov, ki so zaradi svoje svežosti izredno priljubljeni. K učinku ne pripomorejo malo široka ramena, svež bel ovratnik in praktično ukrojeno krilo. je bil navdušen, vznemirjen, vesel, ža^ losten in truden vse hkrati. Ko je napasel svojo radovednost, si je pa takoj zaželel tistega raja, ko ga še ni motila nova družica, šel je torej k Bogu in mu dejal: »Zenska, ly si mi jo ustvaril za družico, me neprestano samo draži; neprestano mi govori, izmišljuje si vse mogoče stvari in se pri tem dela tako važno, da moram samo nanjo unisliti. Prosim, vzemi jo spet nazaj, ker ne morem z njo dalje živeti.« »Dobro,« je dejal Bog, »vzel jo bom spet nazaj.« Komaj je pa minilo teden dni, je že spet prižel Adam k Bogu in mu potožil: »Gospod, zdaj ni v raju tako. kakor je bilo poprej. Odkar si mi vzel družico, nikjer ne morem najti miru. Dan in noč moram misliti samo na njeno lepoto, ki me je razveseljevala, na njen smeh, ki mi je zvenel kakor glasba, in na sladkost njene bližine. Ne morem več brez nje živeti; vrni mi jo.« In Bog je Adamu ugodil in mu vrnil družico. Tri dni nato je bil pa Adam že spet pri Bogu. »Moj gospod « je dejal, »ne morem ti popisati svojih muk. Brez nje se mi zdi življenje prazno in pusto in vendar sem prepričan, da tudi z njo ne morem živeti.« »Dovolj mi je tega,« je dejal Bog. »Dal sem ti jo, potem sem ti jo spet vzel, moj čas je dragocen...«* »Ko pa ne morem z njo živeti,« je spet prosil Adam. Bog mu je pa odvrnil: »Prav tako tudi brez nje ne moreš živeti.« — Tedaj se je Adam obrnil ifi. je dejal sam pri sebi: »Kaj Stvarjenje ženske V sv. pismu stare zaveze beremo, da je Bog ustvaril žensko iz Adamovega rebra in tako pokazal, da sta oba iz istega mesa in krvi. Neka indijska pravljica pa. kakor smo nekoč že zapisali, ustvarjenje ženske drugače razlaga: Bog je v svoji neskončni previdnosti in modrosti takoj spoznal, da bo Adamu samemu dolgčas v raju, in mu je sklenil ustvariti družico. Vzel je torej vonj rož, vitkost breze, oblasto obliko krogle, nemir oblakov, čisto zrcaljenje vede, skrivnost noči. neobčutljivost kamna, zvitost mačke, sladkost spanja, prevare sanj in nežnost vrtnice. Vse to je dobro premešal in ustvaril žensko. Adam se je sprva začudil, ko je ugledal svojo tovarišico. Bila je iz istega mesa in krvi kakor on in vendar čisto drugačna. Ob pogledu nanjo »Delovna soba« za vašega »paglavca«. Kajti kljub temu, da se neštetokrat jezite nanj, prav dobro vemo, da ste zaverovani vanj in ne veste, kako in kdaj bi mu ustregli. Prepričani smo, da bo na moč vesel in ponosen, če mu boste njegovo sobico — če jo ima — ali pa njegov kotiček moderno in praktično uredili. Čeprav nimate primernega pohištva, vas ne bo stalo celo premoženje, če ga daste narediti. Posteljco mu čez dan spremenite v kavč. Odejo mu skrijte v dva podolgovata zvitka, ki bosta služila za naslon. Zvitek naj se zapenja z gumbi, ki obrnete proti steni. Žimnico samo leP° pregrnite s kosom blaga, pazite da bodo barve prevlek čimbolj žive >J* skladne. Tako bo imel vaš doraščaj®* gospod tudi sprejemnico. V mizo dajte napraviti predale za knjige * druge »potrebščine«. Okno mu okr*' site s pisanimi zavesami in mizico pomladanskim cvetjem. Svetilka j® obešena na lesen drog, tako JI lahko pomikate zdaj nad mizo, nad posteljo. Vaš paglavec se b° njej gotovo dobra počutil. Dihajte pravilno! Globoko in pravilno dihanje je ena izmed najvažnejših fizičnih vaj. Kdor zna globoko dihati, podaljšuje samemu sebi življenje in krepi zdravje. Zakaj so videti prebivalci mest slabotni in bledi, med tem ko so njihovi sorodniki na deželi rdečelični in krepki? člove) je ustvarjen za delo, za gibanje v prosti naravi in za napore, ne pa da leta in leta presedi v naslanjačih in vdihava zrak štirih sten. Brez gibanja in globokega dihanja organizem .rjavi' in slabi, nujna posledica tega je prezgodnje staranje. Nešteto je meščanov, ki že pri svojih štiridesetih letih ne morejo spati, imajo slabo prebavo in so videti bledi. Vse to samo zato, ker se premalo gibljejo in ne dovajajo svojemu organizmu dovolj kisika. Zdravje in lepota sta tesno povezani z globokim dihanjem. Kdor samo počasi in z enim delom pljuč diha, ne more biti popolnoma zdrav. Samo napor vam lahko okrepi pljuča in vas prisili, da hitreje in globokeje dihate. Mesto je umetno, nič ni v njem naravnega, Zato izrabite vsako prosto minuto in bežite v naravo. Zavedajte se, da pomeni dihanje življenje, »izdihniti« pa pomeni »umreti«. Brez hrane lahko zdržite 20 dni, brez dihanja pa niti 20 minut. Slabo dihanje prinaša prezgodnje staranje, lenobo mišic in starikavo mlahavo polt. Pravilno dihanje prav tako tudi veliko vpliva na prebavo in delovanje vseh prebavnih organov v našem organizmu. S pravilnim dihanjem pomagamo organizmu, da laže izloča strupe, ki povzročajo v našem telesu razne okvare in bolezni, za katere zaman iščemo vzroka. Kdor hoče imeti zdravo, mladostno kožo, zdravo telo in mladostno svežost še v visoki starosti, naj spi pri odprtem oknu in 12 kolikor mogoče veliko giblje na svežem zraku. če že ne morete vsak dan na izpre-hod, potem si pomagajte z vajami, čim težje vaje delate, tem hitreje in globokeje morate dihati, če ste za težje vaje preslabotni ali imate slabo srce, si lahko pomagate tudi takole: odprite zjutraj in zvečer svoje okno na stežaj, ustopite se predenj in prekrižajte roke na hrbtu, potem pa globoko vdihnite in nekaj trenutkov sapo pridržite. Potem spustite roke ob telesu in izdihnite ves zrak iz pljuč. Takšno vajo ponovite 30krat. Moč svojih pljuč prav lahko ugotovite sami. Vzemite v roko uro. vdihnite in pridržujte sapo, kolikor dolgo morete. Potem poglejte na uro in ugotovite. koliko Časa ste zdržali brez zraka. Normalni zdravi ljudje lahko ostanejo s polnimi pljuči brez dihanja 50 sekund. Ko boste pa nekaj mesecev vsako jutro in vsak večer ponavljali vajo pri odprtem oknu, boste kaj kmalu 'opazili, da lahko zdržite brez dihanja celo eno minuto. Kolikor dalj lahko zdržite brez dihanja, toliko bolj zdrav in odporen je vaš organizem. naj storim? Niti z njo niti brez nje ne morem živeti.« In tako je ostalo do danes. Sadno mleko že pred Kristusovim rojstvom je bil grozdni sok zibano zdravilo, ki so Sa zelo uporabljali. Kakor vse lahko uporabne prirodne pridelke, so pa tudi to zdravilo ljudje kmalu pozabili in šele okoli sredine preteklega stoletja so ga spet odkrili. Grozdje je boljše od vseh drugih vrst domačega sadja. Kila ja* bolk daje človeškemu organizmu 40® do 500 kalorij, kila grozdja — po ko-ličini sladkorja — pa 700 do 900 kalorij. V tem pogledu grozdje celo prekaša meso. Izredno bogato lecitina Jo fosforja, zelo ugodno učinkuje na možgane in živce in zelo uspešno zdravi protin, revmatizem in poapnenje žil-Italijanska znanstvenika Ottoni i11 Gerutti sta pred kratkim izvršila analizo neprevretega grozdnega soka in materinega mleka in sta tole dognala: Sladki grozdni sok: 75 do 85 •/« vode,' 12 do 22 •/. sladkorja, 1.2 do 11.5"/» beljakovin in 1,5 do 3,8 “/<> rudninskih snovi. Materino mleko: 85 do 89°/» vode, 4,4 do 78 “/. sladkorja, 0,7 do 3,7 •/• beljakovin, 1,4 do 6,8 °/o tolšče in 0.2 do 0,6 "/# rudninskih snovi. Ta dva znanstvenika sta ugotovila-da je presni grozdni sok idealno hranilo. Krstila sta ga sadno mleko. ^ litru sadnega mleka je 120 do 125 gramov prirodnega sladkorja. Corriere dclla Sera, Milano- Kolesarjenje je zdrav šport Nekateri ljudje menijo, da kolesarjenje splch ni za ženske, češ da to škoduje njihovemu zdravju. Iz tega .vzroka so se za kolesarjenje pozanimali zdravniki in ugotovili, da je kolesarjenje za zdravo žensko ne samo zdrav, temveč tudi za njih lepoto koristen in prijeten šport. Poglejmo najprej vpliv, ki ga ima kolesarjenje na najdelikatnejši del ženskega telesa — na trebušno votlino! Iženskam, ki veliko sede, se kaj kmalu nabere na trebuhu nepotrebna in nezdrava plast masti. To se kolesarki nikdar ne bo zgodilo. Mast namreč nastaja samo tam, kjer mišice mirujejo in nimajo nobene funkcije. Pri kolesarjenju delujejo prav tako kakor mišice nog tudi trebušne mišice in poživljajo krvni obtok. Pri rednem toda pametnem kolesarjenju se še celo bolehne in neodporne ženske oklepe in ne tožijo več o nevšečnostih, ki so jim prej grenile življenje. Pii kolesarjenju delujejo prav vse mišice. Neprestano se pregibajo fftilfi-ce stopala, meč in stegen, prav tako kolka in ledvic. S tem. da se opiramo z rokami ob krmilo, gibljemo tudi mišice rok in ramen. Pri nepretiranem kolesarjenju kmalu dobimo lepe noge, na katerih so mišice enakomerno razvite in zdrave. Sicer poznamo danes že dosti gimnastičnih vaj, s katerimi dosežemo isti uspeh kakor s ko- lesarjenjem, vendar r.iti ena izmed njih ni tako lahka in tako prijetna kakor kolesarjenje; ob njem se niti ne zavedamo, da telovadimo. Pri kolesarjenju človek globoko in intenzivno diha. Pri takšnem popolnem dihanju vsrkamo v telo dosti kisika, ki ga telo. direktno uporabi. Kolesarjeva drža je namreč za dihanje naravnost idealna. S tem, da se z rekami .opiramo ob krmilo, se prsni koš lihko nemoteno dviga in razteza in ta:'o f.1 obok o dihamo. Globoko dihanje ima velik vpliv na obtok krvi. S tem, da na kolesu globoko dihamo, poživimo ves krvni obtok in olajšamo srcu delo. Kolesarila ne bo imela nikili nabreklin čil m oteklih nog! Te nevšečnosti pri mnogih ženskah povzroča preleno premikanje krvi. S !-e:n di pri kolesarjenju neprestano Krčimo in iztegujemo noge odnosno mišice na njih, pomagamo krvi, da z lahkoto opravi svojo pot do srca i% naJSsU, Mišice na nogah so v fetfi primeril nekakšni pomočniki srca in delajo skoro z isto hitrostjo kakor srce samo. Mišice nog se namreč pri vrtenju pedalov raztezajo in krčijo 60 do 80 krat na minuto. Tako venozna kri z veliko lahkoto polje po žilah in preprečuje krčne žile; če so se pa že pojavile, jih odpravi ali vsaj omili. Lahko bi govorili še o drugih dobrih vplivih, ki jih ii:.a kolesarjenje na H.C. ANDERSEN Robinson Crusoe in žena SVINJSKI PASTIRČEK »Hvala lepa,« je odgovoril pastirček, »deset poljubov od princeske ali pa obdržim lonček.« »Poslušaj,« je dejala princeska, »vprašaj ga, ali hoče deset poljubov od mojih dvornih dam.« vsaj nihče ne vidi!« In princeska je poklicala k sebi vse svoje dvorne dame. »Kakšna dolgočasna zadeva,« je dejala princeska. »Potem pa ve stojte okrog mene, da me ček deset polj ubov, princeska pa lonček. Za tedaj sta bila oba zadovoljna. Dvorne dame so se postavile okrog nje in razširile svoja krila. In tako je dobil svinjski pastir. Oh, kakšno veselje je bilo to! Ves večer in ves. kuha na njem. pa najsi je bilo to čevljarjevo dan je moral lonec vreti; in v vsem mestu ni ognjišče ali pa komornikovo. Dvorne dame so pa bilo ognjišča, o katerem ne bi vedele, kaj se plesale in ploskale »Zdaj vemo, kje jedo sladko juho in jajčni kolač, zdaj vemo, kje sta na mizi pečenka in kaša! Kako je vendar to lepo!« »Da, toda molči, kajti jaz sem cesrajeva hči!« »Da, da,« so vse v en glas odgovorile. Svinjski pastirček — prav za prav princ, toda zanje je bil svinjski pastirček, saj niso vedele, da je princ — ni pustil, da bi mu dnevi bežali kar tjavdan, ne da bi kaj storil. Izrezljal je ragljo; če si jo zavrtil, si zaslišal vse valčke in polke, kar jih je bilo slišalo človeško yho od stvarjenja sveta. DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! za bolnika krat vainej*' ELITNA KONFEKCIJA „----------- MAR/BOB P D /NASA VEDNO NAJNOVEJŠE ELITNA KONFEKCIJA ^----------- MAR/BOR P P /NASA VEDNO NAJNOVEJŠE RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) It 21 latafan 41-00 Poravnajte naročnino! Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino ln hitro izvrši Hlatek&HUUcš LJUB LIANA, FraniiSkanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del -PRAVA"te prava zavarovalnica malega človeka “ MARIBOR Sodna ulica št. 1 v lastni palači Glavno zastopstvo LJUBLJANA, Pražakova 8/1 in v SUBOTICI, Manojlovideva 5 Domači zavarovalni zavod — zavaruj^;za smrt in doživetje — za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, Btarostno preskrbo, preužitek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen. — KDOR ŽELI SF.BI IN SVOJCEM DOBRO, SE ZAVARUJE PRI „DRAVI“t Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov! lijemo zasfopniko In potnike za vse kraje. •4IIIIIIIIIIIIIIHIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIII*: | O KV I R JI 1 Z2 /a IZ | SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE, Š KLEIN E LJUBLJANA, VVolfova 4 = niiniiiiiiiiiitiMiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiirr Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi mnogo-važnejie od liranel Zato pijte Vi in VaS bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srel P-ospekte in vsa potrebna navodila potila Bratiš in i vesoljem Uprava zdravilnega kopališča NA RADENCI Najnovejši Singerji za ples in petje vedno na ploščah Glavno zastopstvo Meinel & Herold — Maribor Zahtevajte brezplačno sezname! MALI OGLASI CVETLIČNI MED ln la medico dobite najceneje v Medarni, Ljubljana. Židovska ul. 6. V UMETNO VALJENJE sprejme vsako količino jajc perutninarstvo NIKO št. Vid nad Ljubljano, blizu tovarne Štora. REALITETA« zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 OKVIRJENJE SLIK velika izbira, nizke cene IVAN GAMBERGER LJUBLJANA, Kolodvorska 18 V 24 URAH barva, plisitn in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna IOS. REICH LJUBLJANA Robinson Crusoe in žono (Nadaljevanje s 5. strani) Vem, da je mnogo ljudi, ki bi kakor midva z odprtimi rokami segli po robinson6kem življenju in bi tako, čeprav za kratek črn*, ubežali skrbem in pehanju vsakdanjega življenja. Zaradi tega bom tudi zapisal, koliko naju je stalo življenje in kolikšen duševni in gmotni dobiček sva imela. Seveda so prevozni stroški do vašega otoka odvisni od tega, kje moli ta vaš otok iz inorja, gotovo je pa, da so ti stroški največji. Povedal vam l)om samo, koliko naju je stalo življenje na otoku Priuc-of-\Valesu. Najemnina za hišico . 15.— dolarjev, živilske zaloge, ki sva jih kupila na otoku Thursdayu ............ 23.50 „ petrolej .................. 1,— „ skupaj . . 30.50 dolarjev. Duhovnih in duševnih dobičkov je na pretek — in vsakdo si jih lahko ■nabere v isti meri. Življenje v naravi, gibanju' pri hoji, plavanje in sončno kopelj,;vse to pospešuje zdravje itt brezskrbpo in dobro voljo. Gmotni dobiček je kajpak odvisen od pustolovskih nagnjenj posameznika. Ker sva se midva zanimala za prirodopis, sva nabrala te-le stvarce: 2774 metuljev, 1053 moljev, 47 kačjih pastirjev, ■ 5141 hroščev, 758 polukrilcev, 556 čebel in os, 81 muh, 188 kobilic, 295 škržatov, 58 različnih. žuželk, 14 pajkov, 3 škorpijone, 12 kač, 62 kuščarjev, 2300 morskih školjk in 2 želvina oklepa. ža naju je zbirka neprecenljive vrednosti, ker sva našla na odročnem otoku Princ-of-Walesu redke oblike in sva ulovila nekatere vrste, ki jih znanost še ni poznala. Slehernemu človeku, ki hi zbiral zaradi kupčije, bi najina zbirka vrgla lepe denarce, mnogo več, kakor bi ga slalo življenje na otoku. Gotovinska vrednost najine zbirke gotovo ni manjša kakor 1000 dolarjev. Takšno bivanje bi bilo za slehernika koristonosno. najsi zbira živalce, piše doživljaje, fotografira, ali pa naposled samo manj potroši kakor doma. Sprva sva bila neučakana zaradi povratka v Novo Gvinejo, ko je pa prišel čas, sva se le obotavljaje se odločila, da zamenjava varnost in zadovoljnost najinega otočanskega domovanja za neznane in neslutene nevarnosti temačnih papujskih džungel. Nikoli ne bova pozabila premnogih lepih dni na otoku Princ-of-Walesu, kjer nama srečnima ni ura odmerjala časa in kjer je narava s svojo dobrotno roko skrbela za duševni in telesni blagor dveh modernih Robinsonov. »Philippine Magazine«, Manila. Red Zlatega runa S smrtjo Alfonza XIII. je umrl zadnji »veliki mojster« reda Zlatega runa, ki ga je ustanovil Filip III. Dobri Burgundski leta 1429. S to ustanovo je zvezana prav tako kakor z redom Hlačne podveze legenda, ki pripoveduje: Ogrlica, ki je sestavljena iz 24 členkov, je bila nekdaj sestavljena iz obeskov, v katerih je hranil kralj, ki je bil precej dovzeten za žensko lepoto, od vseh svojih ljubic — bilo jih je 24 —■ po en koder las. Ko je kralj zapazil, da se njegovi dvorjani norčujejo iz srednjega kodra, ki je bil od neke rdečelaske in so ga imenovali rdečo ovčjo volno, je napovedal, da bodo vsi zasmehovalcl še Zelo spoštovali prav to .volno*. In tako je ustanovil red Zlatega runa. katerega »veliki mojster« je bil on sam, za njim pa vsi njegovi nasledniki na prestolu. Najprej je znašalo število »velikih mojstrov« 24 članov, pozneje se je pa zvišalo na 30 članov. Odlikovanje je skozi zlat obroček potegnjena pozlačena ovnova dlaka; nad njo je črno ološčen kresilnik, nad njim je pa na modro pološčenem vozlu napisano geslo: »Ptretium labo-rum non vile«. Verižica, na kateri visi to odlikovanje, je sestavljena iz dveh vrst členkov. Prvi so iz črnih kresil-nikov v zlatem okvirju, drugi pa iz dveh z zlatom zvezanih kresil. Ko so izumrli moški potomci Burgundcev, je prešlo leta 1477. to dostojanstvo »velikega mojstra« po Mariji, hčeri Karla Drznega, na njenega moža Maksimilijana Habsburškega, po smrti Karla V. pa na špansko vejo Habsburžanov. Ko so leta 1714. izumrli Habsburžani v Španiji, se je potegoval za to dostojanstvo Bourbonec Filip V. Ker so pa tudi Habsburžani hoteli to odlikovanje zase, so ustanovili dva reda Zlatega runa. Za skoraj sto let ne nosijo več redovni vitezi razkošne redovne noše, ki je bila prvotno predpisana. Tudi zlato verižico so v novejšem času nadomestili z ognjenordečim trakom. Zdaj, ko je umrl zadnji »veliki mojster«, se vprašujejo, kdo bo prevzel njegove dolžnosti. Praktično prihajajo v poštev samo trije kandidatje, ker poleg članov španske kraljevske dina-stje žive še samo trije ncsilci Zlatega runa. . * Eiffelova pisma V arhivih nekdanje inženirske šole v Moskvi so odkrili pred kratkim zelo zanimiva pisma, ki jih je bil spisal Eiffel med leti 1900. in 1907. V tistem času je bil stvaritelj gigantskih železnih zgradb zgradil sloviti stolp v Parizu, ki je dobil ime po svojem graditelju, dalje viadukt Ga-rabit in veliki Margaretin most v Budimpešti in s svojimi deli navdihnil poznejše graditelje ameriških doneb-nic. V svojih pismih se Eiffel spominja težkih dni ob začetku svojega dela, neuspehov, ki jin je doživel; dalje piše o slabih prerokovanjih svojih sodobnikov, po njih mnenju ne bo v svojem življenju nikoli nič prida napravil... Eifflu niso nasprotovali samo inženirji in tehnični strokovnjaki, temveč tudi književniki in umetniki tistih dni: Coppet, Sully, Prudhomme, Sardou, Maupassant in Huysmans so bili podpisali izjavo, da bo 300 metrov visoki .babilonski* stolp — tisti čas ga je Eiffel že gradil — sredi Pariza nc samo nepotreben, temveč tudi ogrda. Se slutili niso, da bo silhueta Eiffelovega stolpa nerazdružno povezana z dobo. v kateri je nastal. Tudi niso slutili, da bo služil med prvo svetovno vojno 1914—1918 kot vez po zračnih valovih med Francijo in ostalim svetom. Tudi to se jim ni sanjalo, da bode nova zgradba tako rentabilna, da bo amortizirana že v šestih mesecih. V najvišjem nadstropju stolpa si je dal Eiffel urediti zelo udobno, skoraj razkošno stanovanje. To stanovanje je še danes prav takšno kakor v tistih dneh in je nekakšen muzej velikega graditelja. Obzor, Zagreb. Žolčni kamni Zdi se. da žolčni kamni ne nastajajo vsi istočasno. To potrjuje okoliščina, aa v enem samem žolčnem mehurju najdemo tudi po dve ali tri .generacije* kamnov, vsaka z nekaj člani. Razliko teh generacij ugotovimo po različni zunanjosti kamnov, po njih prerezu in površini. Velikost žolčnih kamnov je zelo različna. Najmanjši kamni niso večji od peska Po navadi jih je zelo mnogo. Večji kamni lahko dosežejo velikost kurjega jajca, utegnejo postati pa celo še večji. število kamnov v žolčnem mehurju je prav tako zelo različno; včasih jo v mehurju en sam velik kamen, vča<-sih pa tudi nekaj tisoč majhnih. Njihova zunanjost je zelo različna. Lahko so čisto okrogli, ovalni ali oglati. Pogosto so podobni jagodam, hru-škicam ali murvam. Včasih sta v žolčnem mehurju samo dva kamna, spet drugič je pa žolčni mehur poln kamnov, velikih kakor češnjeve koščice. Barva žolčnih kamnov je prav tako zelo različna; žolčni kamni so beli, rumeni, zeleni, sivi, umazanosivi in črni. Vendar barva kamnov ni odločilna za njihov kemijski sestav. Odvisna je cd količine določene barve v zunanji plasti kamna. Najbolj pogosti so oglati kamni. Te oblike pa ne dobe od medsebojnega trenja, kakor bi utegnil kdo misliti. Najprej so bili okrogli. Potem se jo njihovo jedro razredčilo in zmehčalo in napolnilo s tekočino. Pod zunanjim pritiskom so se kamni zdrobili in dobili tako pozneje svojo četveroploskov-no, piramidasto, osmenoploskovno ali še večploskovno obliko. Zvezda repatica v Romuniji V Konstanci so te dni opazili na nebu zvezdo repatico s precej dolgim repom. Zvezda je letela v smeri od vzhoda proti zahodu. Zvezdo je videlo precej ljudi. Bila je sicer bolj majhna, vendar vidna skoraj eno minuto. Manuel razlaga svetovno zgodovino NAPISAL M. R1 N F It. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) StrUor|evo ul.O pri frančiškanskem mostu uatotritH »tat*, aalinagleni, t»Himen, Barometri, lugromatri, itt. Venu ubira ur. ilatniui w srebrnine. Sama ualitatna opilka! Ceniki PttipiaCito Ne dvomim, da imajo na Portugalskem tudi ceste. To je celo zelo verjetno, ker na neki tabli izrečno piše: »Prepovedano je hoditi vzdolž železniških tirov.c A domačinom je to malo mar in to je skoraj reporterjeva dolžnost, da jo ubere po bolj ali manj romantični poti »vzdolž železne ceste«. Topel zrak je trepetal nad vročimi tračnicami; Na desni so se širila polja in travniki, v valovitih pobočjih, na levi travniki in polja, kakor daleč je segal, pogled cvetlice, žito, cvetlice, zelenjava, cvetlice, grmovje, cvetlice, drevesa, cvetlice, snežnobelo popleskane kmečke hišice z rdečimi strehami — za srednjeevropskega slikarja očesna paša, kakršne ne vidi vsak dan. Ta rodovitna džungla pa rodi: mandlje, smokve, žito. olive, riž, cvetlice, cvetlice vseh velikosti, vseli barv iu vseh vonjev. Raj, ki je v popolnem nasprotju s siromaštvom kmetov. Pokrajina je tako čudovito lepa, bogata in rodovitna, da se celo sonce, ki pravkar rdečkasto ožarjeno zahaja, obotavlja zapustiti ta srečni košček zemlje. 8e poslednjič utrujeno poboža liste, sadeže in velikega kuščarja, ki dremlje na skali. Od genija do blazneža je samo korak... Od veličastnosti do kiča samo korakec: to kombinacijo nejbičajnih barvnih odtenkov, tega nasičenega, pisano prepletenega zelenja, nadah-njenega z bengaličnim rdečkastim žarom zahajajočega sonca, sem našel samo še enkrat na neki slabi razglednici. Po poti. jio kateri sem hodil, so se vejice sklepale za menoj, steza je bila podobna džungelski poti ali vsaj temu, kar si pod to besedo predstavljam. Iu pravkar sem bil na tem, da , a bi si v duhu naslikal strašnega tigra, ko je v grmovju nekaj peklensko , mučno zarežalo. Reš je, majhna, skoro nevidna sleza je držala v goščo, od koder je prihajalo tisto režanje. I’o kakšnih dvajsetih korakih sem zagledal smejočega se... jezen sem sw zgrabil za čelo. Že spet me je premotilo tisto režanje, podobno človeškemu smehu, ki ga mule tako mojstrsko oponašajo. In šele zdaj sem zagledal v krogu poteptano areno v rdečem svitu skozi listje uhajajočih sončnih žarkov, v sredi pa korito pod listnato streho. To je bil nedvomno mlin za glino, preprost sl roj, ki ga je gnala večno v krogu tekajoča mula. Majhen, razcapan kmetič je slonel ob koritu s pipico v nalili in se z j užitkom drgnil ob podboj. Očitno je bilo korito že davno prazno in delo za danes končano. Opeke in lonci so se sušili na dobro shojenih tleh. Hlipajoča mula je pa tekala, čeprav je nihče ni priganjal, neprestano v krogu okrog. Kdaj pa kdaj se je spotaknila, kdaj pa kdaj je na ves glas za-rezgetala, potlej pa spet tekla v krogu naokrog, tekla v svojem jarmu, v katerem bi se počasi do smrti iztekla, okrog, okrog, zmerom naokrog... »Dober večer,« sem pozdravil. Kaj je velikega na teh primitivnih opekarnah, ki na Portugalskem naletite nanje skorajda na slehernem koraku? Zmerom so pogoji zanje: sonce (tega je več ko dovolj), glina (to na licu mesta kopljejo) in mula (to je najdražje, kajti ta material hoče kdaj pa kdaj tudi jesti). Takšna tovarna je hitro zgrajena. Mali Portugalec me je zadovoljen premeril: »Dober večer!« »Kaj pa počenjate tukaj?« sem poizvedoval in sem si bil takoj na jasnem, da kaj bolj bedastega ne bi mogel vprašati. A če hočeš na Por-načefi pogovor, so začetki malo duhoviti kakor povsod drugod. Tembolj me je pa presenetil kmetov odgovor: »S svetovno zgodovino se pečam, gospod.« Portugalec je takoj opazil, da ga nisem razumel. »Vidite, to je čisto preprosto: opa-zujte Manuela... to se pravi moji muli je Manuel ime... kako neprestano teka v krogu, v krogu, slep zaradi plašnic na očeh, hlipajoč, spotikajoč se, rezgetajoč zmerom v krogu, zmerom v istem krogu. V koritu gnetem glino, dajem ji obliko, ki nekaj časa olistoji, potlej se pa razbije. Moj vnuk se bo nekoč pripogibal in jih spet pobiral iz zemlje. Spet jih bo dajal v korito. Gtrok Manuelovega otroka bo gnal stroj in nič se ne bo spremenilo. fn to vendar imenujemo »svetovno zgodovino?« Skušal sem bili duhovit: »Tek sveta, morda, če že hočete, ne svetovno zgodovino.« »Dobro torej, ne bova se prepirala. A poglejte vendar natanko: sredi poti, ki jo dobri Manuel tepta, je kamen ... hopla, spet se je spotaknil obenj... do polovice poti bo zdaj šepal... v drugi polovici poli bo pa nezgodo že pozabi! ... prosim, tu se je že spet spotaknil. Že njegov oče se je spotikal ob ta kam°g ... a njegov sin ni nič pametnejši. A čemu večnega kamna spotike ne odstranim z njegove poti? ffaha, zdaj še vi igrate z menoj v tem svetovnem teatru, gospod, in me obtožujoče vprašate: Zakaj pa ničesar ne ukreneš proti temu?« A kamen pustim ležati, ker čakam, da ga bo moj ljubljeni Manuel naposled opazil in ge mu izognil, da se bo »spametovali! Torej čakam — in bom ostarel pri tem. Hibihi...« Zdaj sem imel pa dovolj Portugal-čeve učenosti in njegovega svetovnozgodovinsko spotikajočega se mezga. S pozdravom sem se poslovil. Čof... in že sem ležal na nosu. Preklicani kamen! Manuel se je presenečen usiavil pred menoj in začel rezgetati vame. Bilo je slišati strahotno pretresljivo, kakor smeh do smrti izmučenega... damnka in moška, najnovejši letošnji modeli v naj* večji Izbiri naprodaj po neverjetno Izkih cenah. NOVA TRGOVINA TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 3b nasproti Gospodarske zveze KOLESA izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. T Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek - vsi v LjubljanL