kuliurno -poliiično glasilo
„H«MMERLE“
blago za obleko, eno- in večbarvno, 22.— Blago za zastore z velikimi rožami, dvojno široko, 125 cm	S2.50
Zelir, katiran, razni vzorci	17.90
blago za posteljnino, dvojna široko 125 cm	22.80
F. KOSCHIER
Celovcc-Klagenfurt, St. Ruprecht, Kinoplatz 1
3 v e los/n ih In ■domačih dogo d kc v
4a Selo / številka 14
V Celovcu, dne 3. aprila 1952
Cena 1 šiling
Ob robu politike
Da so sc gospodje govorniki na občnem zboru D L- najpreje poklonili s voj emu duhovnemu in krušnemu očetu, to je mar-Salu j itn, razumemo in sc nam zdi nekam naravno.
Istočasno so padli po „Našcm tedniku” in po Narodnem svetu koroških Slovencev, ker sta opozorila med drugim tudi na izjavo maršala Tita, da je vera strup in da bo treba mladino pred tem strupom zaščititi. Seveda vse to le kot izraz, velike širokognidnosti, kakor jo predstavlja D!’.
Najboljši dokaz širokognidnosti pa je brez dvoma doprinesel g. Šiman Gross v diskusiji, šimnn Gross je na številnih zborovanjih jasno povedal, da jc komunist, kav 'mu štejemo tudi v njegovo čast, ker so se drugi, ki so istotako komunisti, na vse pretrge branili tega priznanja. Na drugi strani pa moramo v tej zvezi ugotoviti par dejstev, ki so zelo značilna.
Svak g. Šimana Gross-a, g. Jože Nogra-šek, ima važno politično funkcijo v Ljubljani in je zelo verjetno imel podobno lunkcijo že za časa vojne, ko sc je neovirano vozil preko zelene meje pri St. Vidu nad Ljubljano. Njegov osebni avtomobil pa je na posestvu g. Shirana dočakal konec Vojne, medtem ko so bili vsi drugi zasebni avtomobili zaplenjeni. Lot g. No-graška pa jc vsakokrat vodila tudi preko Velikosca.
Lani jeseni pa smo naenkrat videli, da kandidira g. Siman Gross na socialistični listi z;i okrajni odbor Kmetijske zbornice v Velikovcu, čeprav so Slovenci imeli svojo listo, ..Kpicčko gospodarsko zvezo”. Ne vemo, ali jc g. Siman Gross ta, korak storil po lastnem preudarku, vemo pa gotovo, da ga je napravil z vednostjo DF in vsega vodstva in tudi z vednostjo ,,Slovenske kmečke zveze”. Kakor izgleda jc g. Simanu Grossu pripadla naloga, da pri socialistih pripravi kvartirje za vodstvo DF v smislu navodil z dne 8. februarja 1951,
Pred 8. februarjem 1951 smo namreč brali v Vestniku o reakcionarjih, ki se zbirajo v socialistični stranki, o vojnih hujskačih. ki stojijo pod vplivom in pritiskom ameriškega kapitala. Po 8. februarju 1951 pa piše Vestnik samo o demokratičnih silah v SPOe.
Na dan volitev okrajnega odbora okrajne Kmetijske zbornice v Velikovcu je g. Siman Gross kandidatom Kmečke gospodarske zveze prinesel in izrazil željo g. dr. Petka kot predsednika DF, da naj ti volijo za podpredsednika g. Šimana Gross-a, ki je kandidiral na listi socialistov. Seve so zastopniki Kmečke gospodarske zveze to zamisel zavrnili.
Na občnem zboru DF, 25. 3. pa jc gospod Gross zopet govoril in povedal: ,,Kaj je ta naš komunizem, ki ga nam pred-bacivajo? Ali ni to samo naša poštena volja, da sc dvignemo iz zaostalosti, da sebi in ljudstvu poskušamo zboljšati življenje ...” Kako sc je ravno to posrečilo komunizmu, pa ja vidimo in beremo in tudi slišimo vsak dan znova.
V vlogi g. Simana Gross-a samo ena stvar ni popolnoma jasna. Ali zastopa on DF v socialistični stranki ali pa jc zastopal na občnem zboru DF socialistično stranko. Vsekakor zanimiva dvoličnost, ki pa jc našla svoj višek v izvolitvi g. Simana Gross-a za prvega, to je poslovodcčega podpredsednika Demokratične fronte delovnega ljudstva na Koroškem. Položaj jc sedaj torej tak, da je podpredsednik DF že mandatar socialistične stranke, ali pa je mandatar socialistične stranke podpredsednik Demokratične fronte delovnega ljudstva na Koroškem.
Komunist Šimu n Gross torej povezuje socialistično stranko in Demokratično fron-<o delovnega ljudstva. Na ta način pa jc postala zadeva jasna. Jasna za vsakega Slo-
Zaledje Trsta - ni Italija
Demonstracije, pri katerih so demonstranti in manifestanti po velikih italijanskih mestih zahtevali priključitev Trsta Italiji, in katerim so morale nujno slediti demonstracije po jugoslovanskih mestih, so končno vplivale tudi na parlament v Rimu in na Narodno skupščino v Beogradu.
Ker je poveljnik zavezniške vojaške uprave v Trstu britanski general Winter-ton, se je moralo za zadeve v Trstu zanimati predvsem britansko zunanje ministrstvo. Sporazumno z ameriškim zunanjim ministrstvom jc britanski zunanji minister Eden sklical konferenco zastopnikov Združenih držav, Velike Britanije in Italije. Ta kon-fercnca naj bi se pričela v sredo v Londonu. K tej konferenci je bil seveda povabljen tudi general Winterton iz Tista. Pri tem naj bi razmotrivali najpreje polo-žaj v Trstu, nato pa željo italijanske vlade, da bi pri upravi anglo-ameriškega območja v Trstu bila udeležena tudi Italija.
Maršal Tito
Seveda jc moralo to vplivati na razpoloženje jugoslovanske vlade, ki vsaj z enako pravico zahteva, da bi bil na to konferenco v Londonu povabljen tudi zastopnik jugoslovanske vlade. V Narodni skupščini v Beogradu je maršal Tito pozval italijanskega ministrskega predsednika, naj odkrito izjavi, ali hoče biti prijatelj ali pa sovražnik Jugoslavije. Nadalje je maršal Tito izjavil, da more samo pristanek na zahtevo Jugoslavije po skupni upravi v Trstu preprečiti nesrečo med Jugoslavijo in
Italijo. Med to sejo Narodne skupščine v Beogradu je demonstriralo pred poslopjem Narodne skupščine blizu 200.000 prebivalcev Beograda in bližnje okolice proti italijanskim zahtevam.
Končno je maršal Tito še ugotovil, da poizkuša izrabiti italijanska vlada svoj položaj v Atlantski zvezi proti Jugoslaviji in za svoje imperialistične namene ter je zahteval, da povabijo na konferenco v London tudi zastopnika Jugoslavije.
Akide de Gasperi
Pod vtisom teh izjav je odgovoril predsednik italijanske vlade, Alcide de Gasperi, v italijanskem senatu v Rimu. V svojem govoru je predlagal, naj bi Jugoslavija in Italija sami rešili vprašanje Trsta. Ugotavljal je nato še enkrat pravice Italije do Trsta in je dejal, da Italija ne zahteva ničesar poniževalnega od Jugoslavije in ničesar takega, kar bi vplivalo neugodno na razpoloženje obeh narodov, ki morata živeti drug poleg drugega.
V torek zvečer je nato povabil k sebi britanski zunanji minister Anthonv Eden jugoslovanskega poslanika v Londonu, dr. Jožeta Brileja in sc je z njim razgovarjal dalje časa. Po tem razgovoru so zastopniki britanskega zunanjega ministrstva izjavili edino, da je bil razgovor koristen, niso pa povedali, o čem sta se oba politika razgo-varjala. Gotovo pa je, da jc bil edini razgovor vprašanje ureditve Trsta in pa udeležba Jugoslavije pri razgovorih o Trstu na konferenci v Londonu.
KRATKE VESTI
Na povabilo vlade Združenih držav bo odpotoval avstrijski zvezni kancler dr. ing. Figi sredi meseca maja v Združene države, še preje bo zvezni kancler obiskal London, na povratku pa Pariz.
V	kratkem bodo verjetno uspešno zaključena pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo o novi trgovski pogodbi. Avstrija bi izvažala v Jugoslavijo surovo in valjano železo, od tam pa bi dobivala svinje, koruzo in železno rudo.
Z dnem 30. aprila letos prenehajo veljati kot plačilno sredstvo bankovci avstrijske Narodne banke po 10 šilingov, ki imajo datum izdaje 2. februar 1946. — Od I. maja dalje pa do 30. aprila 1955 bo zamenjavala te bankovce samo še Naradna banka.
Gospodarski direktorij na Dunaju je odredil, da so za čas od 7. do 12. aprila zaradi praznikov ukinjene določbe o prepovedi protlajanja mesa in mesnih izdelkov.
V	Parizu so prejšnji teden zaključili konferenco zastopnikov 15 držav, ki so sklepali o Evropski agrarni zvezi. Zastopniki se bodo sestali spet v Parizu v času do 31. oktobra letos. Države, ki bi bile članice te zveze, bi ukinile vsake ovire v meddržavnem prometu s krušnim žitom, sladkorjem, mlekom in mlečnimi izdelki ter z vinom. Avstrijo je zastopal minister Tho-
ma.
Staliti odgovarja: „Ne..., mogoče..., da!"
Večje število glavnih urednikov ameriških listov in vodilnih uradnikov ameriških radio-oddajnih postaj je stavilo sovjetskemu ministrskemu predsedniku, maršalu Stalinu, po brezžičnem brzojavit več vprašanj, na katera je Stalin odgovoril v torek zvečer.
Vprašanja in odgovori so:
Vprašanje: „Ali je tretja svetovna vojna danes bližja, kakor je bila pred dvema letoma ali pred tremi leti?"
Odgovor: „Nc, ni.”
Vprašanje: „Ali bi bil koristen sestanek šefov vlad velesil?”
Odgovor: »Mogoče bi bil tak sestanek koristen.”
Vprašanje: „Ali smatrate, da bi bil sedanji trenutek primeren za zedinjenje Nemčije?”
Odgovor: „Da.”
Vprašanje: „Na kakšni podlagi bi mogla drug poleg drugega obstojati kapitalizem in komunizem?"
Odgovor:	»Mirno moreta drug poleg
drugega obstojati kapitalizem in komunizem, ako jc na obeh straneh dobra volja po sodelovanju in pa pripravljenost sprejete obveznosti tudi izpolniti, ako vsi spo-
vcnca in potrjuje samo to, kar smo pisali v »Našem tedniku” v zadnjih tednih. Občni zbor Demokratične fronte jc torej nadomestil bivšega aktivnega partizana, g. dr. Sienčnika, na mestu I. podpredsednika, /. g. Šimanom Gross-om, ki je doma preživel Grumovo preseljevanje Slovencev.
Isti g. Siman Gross, ki jc po lastni trditvi komunist, po volitvah v Kmetijsko zbornico, dne 25. nov. 1951, mandatar socialistične stranke, sedaj podpredsednik Demokratične fronte, pa jc nagovarjal kandidate »Kmečke gospodarske zveze”, naj volijo za predsednika Okrajne kmetijske zbornice v Velikovcu OeVP-jcvskcga kandidata, g. Jos. Glanlschnigga.
štujejo načela enakopravnosti in načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.”
Ti odgovori maršala Stalina so vzbudili v svetovni javnosti precejšnjo pozornost.
Zastopnik francoskega zunanjega ministrstva je dejal tole:
»Ako je Stalin ugotovil, da danes tretja svetovna vojna ni bližja, kakor pa je bila pred dvgma letoma ali pred tremi leti, temu ne moremo' ugovarjati, ker bo že on sam to bolje vedel, kakor pa mi. — Ugotoviti moramo, da so bile doslej še skoraj vse konference »štirih” v zadnjih letih brezuspešne in zato ne morejo Združene države. Velika Britanija in Francija nič več izgubljati časa s takimi konferencami. - O načelih, o katerih govori Stalin, da so predpogoj skupnega dela. pa moramo reči, da jih krši neprestano Sovjetska zveza sama, ker ne upošteva danih obveznosti, ne enakopravnosti in ne načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.”
Truman ne bo več predsednik
V soboto zvečer je nepričakovano izjavil sedanji predsednik ameriških Združenih držav, da pri prihodnjih volitvah meseca novembra ne namerava več kandidirati. V svoji izjavi je Truman dejal:
»Mislim, da ni moja dolžnost, da bi bil še nadaljna štiri leta v Beli hiši (vladna pa-palača v Washingtonu). Zato nc bom več kandidiral. Svoji deželi sem služil dolgo in zvesto. Moja želja pa je, da bi tudi v prihodnjih štirih letih bil predsednik Združenih držav član demokratske stranke.”
Ko so številni časnikarji Trumana vprašali, če bo vztrajal pri tem svojem sklepu, je predsednik odgovoril: »Ni niti najmanjšega izgleda, da bi ta svoj sklep spremenil.”
- Kljub temu pa nekateri demokratski politiki šc mislijo, tla bo Truman spremenil svoj sklep in bo kljub temu šc kandidiral.
Po daljšem času se je sovjetski ministrski predsednik, generalisira Stalin, spet udeležil seje Vrhovnega sovjeta zveze sovjetskih socialistič-republik. K seji je prišel Stalin v spremstvu Molotova in Malcn-kova.
Na zapadno-nemškega zveznega kanclerja dr. Adenauerja je bil jKiizkušen atentat. Kancler jc dobil zavoj in ko so ga razvili, je nastala eksplozija, vsled katere je bil ubit en uradnik policije, dva poli-cista in dva časnikarja pa sta bila ranjena. Odpošiljatelja zavoja šc niso izsledili.
Koncem maja se bodo verjetno sestali v zapadno-nemškem mestu, v Bonnu, zunanji ministri Združenih držav, Velike Britanije in Francije, da podpišejo z zapadno-nemško vlado takozvano generalno pogodbo, ki bo vrnila Nemčiji njeno suverenost. v_ Na seji jugoslovanske Narodne skupščine v Beogradu je izjavil namestnik jugoslovanskega vojnega ministra, Ivan Goš-njak, da izda Jugoslavija v obrambne namene 22% svojega letnega narodnega dohodka ali okrog 200 milijard dinarjev letno (po uradnem tečaju je 11.5 dinarjev en šiling).
Namestnik ameriškega komisarja v Za-padni Nemčiji, generalni major FIeys, jc bil imenovan za poveljnika ameriških čet v Avstriji.
.Snežni plazovi so v letošnji zimi v Avstriji zahtevali 53 smrtnih žrtev.
Vsled nemirov v Teheranu, glavnem mestu Perzije, je vlada proglasila za dobo enega meseca obsedno stanje.
Malo potem, ko sc je dvignilo potniško letalo na letališču Baguio na Filipinih, je letalo začelo goreti in jc padlo na zemljo. Deset potnikov je bilo mrtvih, 18 pa težje ranjenih. — O podobni nesreči poročajo iz Venezuele v Južni Ameriki, kjer je bilo pri letalski nesreči mrtvih 12 oseb.
Francoskemu alpinistu Lionel-u Terray sc je posrečilo, da je kot prvi dosegel vrh najvišje ameriške gore, Aconcagua, ki jc visoka 7.500 m.
IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlUII
V Žitari vasi
ho na cvetno nedeljo zaključna prireditev kuharskega tečaja v Prosvetnem domu.
Razstavo otvorimo oh devetih dopoldne po sv. maši, popoldne pa jc kulturna prireditev.
Tečajnice \so okolico prisrčno vabijo.
Politični teden
Po svetu...
Ko so Sovjeti 10. marca poslali svojim bivšim zapadnim zaveznikom predloge o ureditvi vprašanja Nemčije, je njih nota našla močan odmev in prvi časopisni komentarji so jo označevali kot „težak udarec v okviru hladne vojne”.
Razvoj teče hitreje kot so Nemci sami računali...
Dejstev s sveta ni mogoče spraviti. V borbi za strateške položaje sta oba tabora — komunistični in zapadno — demokratski morala načeti vprašanje Nemčije, bivše velesile. Gre za prazen prostor, katerega je treba zasesti, odnosno njega prebivalstvo pridobiti. Blizu po času, toda po političnem razvoju silno daleč, so dnevi, ko so Amerikanci in Rusi še soglašali in skppno ukrepali o usodi Nemčije. Potsdamski sporazumi se omenjajo samo še v polemikah. Govorice o neki nevtralni Nemčiji so zgolj pobožne želje in predvsem propagandno geslo, Kateremu taboru bodo Nemci pristopili, na čigavi strani bodo v slučaju novega svetovnega konflikta? To je za Evropo bistvene važnosti. Res je: minili so časi, ko so se v Berlinu sestajali visoki komisarji, kot se danes še na Dunaju. Odkar je sovjetski visoki komisar ostajal doma, se je pričela doba delitve Nemčije v vzhodno in zapadno cono ali območje Ta čas so Sovjeti bolje izkoristili kot Za-pad. Njihova cona je danes dobro organizirana in tudi že vojaško pomembna sila. Zapad je svoje Nemce vsa ta leta „demo-kritiziral” in pri tem zlasti pri ..denacifika-ciji” prišel skoraj v protislovja. Berlinska blokada se je končala z zmago Zapada, toda to ga je nekam uspavalo. Danes je stvarni položaj težak: Nemci na Zapadu, se še niso prav vživeli v oblike zapadne demokracije. Čeprav komunistična partija ne pomeni kaj mnogo, je kljub temu politična situacija v Bonnu povsem negotova. Vsa ameriška politika se oslarija na stranko Adenauerjcvih krščanskih demokratov, ki imajo z liberalci pač zadostno večino v parlamentu, toda ne tolikšno, da ne bili v nevarnosti, da na prihodnjih volitvah ostanejo v manjšini.
K zadnjim dogodkom: Sovjeti so predlagali sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Na skupnih volitvah obeh Nemčij izvoljena vlada in parlament naj bosta ustanova, s katero se je treba pogajati. Zasedbene sile naj zapuste nemško ozemlje in bodoča enotna Nemčija sme imeti oboroženo silo, ki bo jamčila za nemško varnost. To so stvari, ki so bile sicer izstreljene na svojega bvšega zaveznika, so pa našle vesel odmev pri Nemcih v obeh zasedbenih conah. Mislimo tu Nemce, ki se še niso ..demokratizirali”. Žal je teh še precej. In to so tisti, katerim je vseeno, s kom gredo, jim je vseeno.ali gre za komunizem ali demokracijo, vstajenje Nemčije kot nove sile je njih cilj. Zadeva, ki je toliko nevarna kot razumljiva.
Ameriška politika je v tem slučaju dokaj v zadregi. Oni postajejo šele boljši poznavalci evropskih razmer. In to le vslecl neizogibnosti hladne vojne z Vzhodom.
Do kake enotne Nemčije z armado seveda v doglednem času ne bo prišlo. Tudi sovjetska nota je bila zgolj poteza, ob kateri so že nje roditelji vedeli, kakšen odgovor bodo dobili.
Zadostuje navesti besede ameriškega predsednika Trumana, ki je dejal, da svobodni svet ne bo odstopil niti kvadratnega metra prostora komunizmu.
... in pri nas v Avstriji
Medtem ko se predstavniki političnega življenja pri nas še vedno prepirajo, kdo naj dobi denar iz državnih blagajn in kaj naj s tem denarjem napravijo ter kako naj s tem denarjem pridobivajo glasove volivcev pri prihodnjih volitvah, pa je tega denarja vedno manj. — Državne blagajne so prazne in v mesecu februarju letos je dosegel primanjkljaj v državnem gospodarstvu že ogromno vsoto 144 milijonov šilingov. Država nc more več redno plačevati dobav in je s temi plačili že v velikem zaostanku, kar mora seveda spet škodljivo vplivati na vse narodno gospodarstvo.
Gospodarski položaj je že tako resen,^ da je smatral novi finančni minister (prejšnji finančni minister je medtem postal guverner Narodne banke) za potrebno izgovoriti svarilne besede: Skrajno varčevanje in skrajno zmanjšanje državnih izdatkov ali
pa — bankrot. Prvič po dolgih letih se je zgodilo, da je bil avstrijski finančni minister tako korajžen in je javno izgovoril to besedo in je s tem povedal, na čem v resnici smo.
Tako smo torej prišli do razpotja, kjer je treba reči: Ali še naprej živeti preko mere tja v tri dni in gospodariti brez ozira na pravo gospodar, stanje ali pa je treba resno misliti na ustalitev vrednosti denarja, na ustaljene plače pa tudi na ustaljene cene. Ako' se ne bi odločili za zadnje, bi moral začeti delovati z večjo hitrostjo stroj za tiskanje denarja, to bi povzročilo pre-plavo denarja in tudi razvrednotenje denarja.
V tem je torej bistvo spora in bistvo prerekanja med obema vladnima političnima strankama, ali boljše med finančnim
ministrom in med tistimi politiki, ki še vedno smatrajo, da je neprestano poveča-vanje številk državnega proračuna edina rešitev. Stranke v Avstriji pa so se že preveč vživele v prepričanje, da smejo od države vse zahtevati. Finančni ministri so jim doslej res ugodlili v vsem in so tako srečno — ali pa nesrečno — pripeljali državni proračun na dvajset milijard izdatkov. To vsoto pa so morali davkoplačevalci, in to sorazmerno največ najrevnejši, plačati.
Da to nc gre več naprej, o tem nihče dvomiti ne more, le prizadet note pri tem nihče biti. Da pa je treba na novo pot, o tem bodo gotovo prepričali tudi avstrijskega zveznega kanclerja, ing. dr. Leop. Figla. ko bo potoval sredi meseca maja po Združenih državah Severne Amerike.
Z vpitjem si viivaio korajžo
(Ob ponovnem boju za Trst)
Veliko pozornost so po vsej Evropi vzbudila poročila o ..spontanih manifestacijah v Trstu in po italijanskih mestih za priključitev Trsta Italiji. Tc demonstracije so izzvale odjek po jugoslovanskih mestih, predvsem v Kopru, v Ljubljani in v Beogradu, kjer je predvsem mladina manifestirala. spet proti priključitvi. Prve kot druge demonstracije so spremljale izjave politikov v obeh državah in ostre izjave v parlamentih ter hudi članki v časopisju.
Kar se tiče ..spontanih” manifestacij v Trstu, govori najjasneje o tem dejstvo, da so zaprli Šole in mladino peljali na dogovorjeno mesto, kjer so ..spontano” vpili proti Slovencem, zaveznikom in Jugosla-viji.
Za 120.000 ItaišfaROV -650.000 Slovencev
Vse to pa ne bi še pomenilo kaj posebno hudega, če ne bi morali ugotoviti, da so na »spontana" zmerjanja tako krogi, ki stoje blizu vlade, kot časopisje od neofašističnega do kominfomrističnega, dolge mesece javnost hujskali. Italijanski listi so prav zadnje mesece prinašali cele gore člankov o tržaškem vprašanju. To bi bilo v redu, toda v teh člankih je mrgolelo namigovanj o skorajšnji osvoboditvi »svete italijanske zemlje” onkraj Jadrana. Z drugimi besedami: sami sebe in drug drugega prepričujejo, da se morda bliža čas, kakršen se jim je nepravično odprl po prvi svetovni vojni — ko so — ne kot resnični zmagovalci, temveč kot oprezni prihajači zasedli slovenske kraje skoraj do Ljubljane. Lepe besede in lepe oči so imeli takrat in pomaranče so delili. Slovensko in hrvatsko ljudstvo se takrat ni dvignilo, ker nova država SHS še ni bila organizirana, nikdo ni vedel, kje bodo meje, vojaki razpadle avstro-ogrske armade so se'vračali na svoje domove v edini želji: samo grozot vojne nič več.
Pustimo ob strani dogodke pred rapalsko pogodbo in krivdo ali nekrivdo jugoslovanskih politikov na krivičnih mejah med Jugoslavijo in Italijo po tej pogodbi. Dejstvo je: 650.000 Slovencev in Hrvatov je prišlo pod Italijo. Razen v Trstu in istrskih obrežjih ni bilo v ozemlju, ki jc prišlo pod »mater Italijo”, niti 2% Italijanov. Tudi takrat so zatrjevali, da je Trst najbolj italijansko mesto (citta italianissima”). Na ljudskem štetju 1910, torej komaj deset let pred rapalsko pogodbo, je bilo v Trstu uradno naštetih 60.000 Slovencev in 118 tisoč Italijanov. Trst je imel torej precejšnjo italijansko večino. In radi teh 118.000 Italijanov v Trstu je Italiji uspelo priključiti gospodarsko zaledje s 650.000 prebivalci izključno slovenske in hrvatske narodnosti. Ista igra jim je uspela z Južno Tirolsko, kjer je nemške prebivalce te pokrajine doletela sicer ne tako kruta, toda j slična usoda.
20C0-letna kultura
In potem se je zlil blagoslov „2000 letne” kulture nad slovensko in hrvaško prebivalstvo. Iz te dobe, ki jo je mogoče imenovati najsramotnejšo za takratne vlastodrž-ce v Rimu, naštejmo nekaj dejstev:
Požig Narodnega doma v Trstu, ko so varnostni organi preprečili gasilcem izvršiti njih dolžnost; postopno ukinjenje slovenskega in hrvatskega tiska; prepoved pouka v materinščini v do takrat izključno slovenskih, oz. hrvatskih šolah; preganjanje in zapiranje slovenskih intelektualcev, pisateljev, časnikarjev, učiteljev in duhov-
nikov. žrtev protislovenskega terorja je bil tudi veliki nadškof-mučenik goriški, Frančišek Sedej. Slovenščino so pregnali tudi iz Cerkve. Učiteljem so dajali ricinusovega olja. Vse državno uradništvo, katero so prevzeli po monarhiji, so tekom let premestili v notranjo Italijo, prav do Kalabrije. Tam so železničarji, občinski in drugi uradniki umirali za malarijo. Srečen je bil, kogar so prestavili zgolj v severno Italijo.
Slovenska Primorska pa je videla nove goste. S tisoči in tisoči železničarjev in upravnih uradnikov italijanske narodnosti so preplavili Primorsko. Prebivalstvo Tista je naraslo na 270.000 — samo novi italijanski priseljenci. — Sovraštvo proti vsemu, kar je bilo slovenskega je šlo tako daleč, da so celo grobove skrunili. Se leta 1943
—	ko je fašistična Italija stala že pred propadom — je minister Pavolini izjavil, da bi bilo treba vse Slovence preseliti v Afriko (iz memoarjev grofa Ciana, tedanjega zunanjega ministra in Mussolinijevega zeta).
Medtem sta tudi Ljubljana in Dolenjska občutili »dvatisočletno” kulturo, ki je obstojala v požiganju, ščuvanju k medseboj-. nim bojem, streljanju talcev, preseljevanju v koncetracijska taborišča itd. Poraz osnih sil je prinesel konec temu.
In zdaj slišimo spet stare melodije. Z apetitom po Trstu se jim oglaša apetit po tujih ozemljih. Iz Trsta bi hoteli spet tja, od koder so bili pognani, ker jih nikdo ni bil klical in ne želel. Pozabljajo, da d’Anunzijeve pustolovščine na Reki iz pretekle vojne ne bo več mogoče ponoviti, pa četudi groze s »prostovoljskimi bataljoni”...
Trst - k zaledju!
Nevarna je igra, ki jo hočejo igrati Italijani okrog Trsta in jim najbrž ne bo prinesla slave. Pač pa utegne zelo škodili mirnemu razvoju v tem delu Evrope. Za vse zaledje pa more biti predvsem samostojna , in neodvisna tržaška država v največjo ko-irist. Tržaško,pristanišče je za srednjo Ev-iropo okno v svet. Zavezniška izjava od leta 1948, da bodo Trst prepustili Italiji, je povod za sunke italijanske diplomacije v tem smislu. Vsak pa ve, da je to bila zgolj pro-pagandno-politična izjava, ki je olajšala De Gaspcriju zmago na volitvah, kajti takrat je levi blok še koketiral s priključitvijo Trsta takrat še kominformistični Jugoslaviji. Tržaško vprašanje pa ne more biti re-* Seno na podlagi političnih kupčij na stro-.ške prizadetega.
j j _Z Začudenjem moramo zato ugotoviti, da f idef avstrijskega časopisja zagovarja pi i-i j krito priključitev Trsta Italiji, nc pa ideje svobodnega tržaškega ozemlja, saj je na dlani, da prav zagovorniki te ideje v Trstu
—	del tržaškega prebivalstva, ki se šc spominja časov procvita tržaškega pristanišča v monarhiji — njihovih nekdanjih sodržavljanov'V'sedan ji Avstriji ne morejo razumeti.
Sicer je prav verjetno, da se bo južnjaški temperament, ko bo slišal odmev svojih »spontanosti”, malo ohladil in bo postal dovzetnejši za logiko možganov kot pa za gon srca. »Italianissimo” pa je Trst danes v toliko, da imajo Italijani tam res že od prevzema nadzorstva po zaveznikih po zadnji vojni že zdavnaj ne samo vse pravice, temveč tudi prednosti z oblastjo vred. Ita lijanski ministri morejo vsak čas priti v Trst in govoriti svojim italijanskim poslu šalcem, pljujejo v lirah in morejo z zadovoljstvom ugotoviti, da v glavnem vladajo isti zakoni kot v Rimu. Posebno pa tudi
nefašističnim politikom prijajo tisti zakoni, katere je vpeljal fašistični režim in so še vedno v veljavi. Kajti v Trstu je kljub »italianissimo” očividno še preveč Slovencev, kateri so proti fašističnim zakonskim določbam.
Tudi v Rimu vedo, da Italijanom v Trstu nihče ne namerava in ne skrivi niti lasu. Toda priključitev Itali ji pomeni lahko samo začetek paradnih maškerad italijanske vojske in, če drugega ne, vsaj pogled na »sveta italijanska tla” proti Ljubljani in Dalmaciji.
Italijanska vlada pa stoji pred volitvami. Ali naj bo gonja za Trst zgolj volilno geslo? Jako verjetno ... Verjetno pa je tudi, da bodo volitve mimo in s tem tudi korajža ...
Mednarodne tekme v Planici
Prejšnjo nedeljo so bile v Planici v Sloveniji mednarodne tekme v smuških skokih. Te tekme, so postale kot vsakoletna prireditev že dobro poznane v vsem mednarodnem športnem svetu.
Letošnjih tekem se je udeležilo 25 športnikov, Jugoslovanov, Amerikancev in Avstrijcev, ob izredno številni udeležbi gledalcev z vseh strani Jugoslavije, pa tudi iz Avstrije in Italije.
Ko je bilo znano, da se udeleži teh tekem tudi znani avstrijski skakalec in bivši svetovni prvak v Bischofshofnu, Bradi, je bilo tudi splošno prepričanje, da bo Bradi dosegel prvo mesto. Zato je bilo za vse gledalce presenečenje, toda prijetno presenečenje, ameriški 22 letni študent iz Holly-wooda, Keith Wegeman, ki je dosegel največjo dolžino skoka — 81 metrov — v lepem slogu. Po vrsti pa so bili: 1. Wegeman (Amerika) 81 in 70.5 m; 2. Bradi (Avstrija) 73 in 72 m; 3. Leodolter (Avstrija) 73 in 67;
4.	Klančnik (Slovenija) 66 in 68 m; 5. Polda (Slovenja) 70.5 in 72.5 m.
Tarifna konferenca v Trstu
Pri trgovski zbornici v Trstu je bilo posvetovanje zastopnikov železniških uprav Avstrije, Italije, Trsta, Jugoslavije, Zapadne Nemčije, in Benelux-držav. Posvetovali so se o teni, kakšne prevozne postavke naj veljajo za prevoz blaga iz Avstrije v sever-no-morska pristanišča in za prevoz blaga iz Avstrije v tržaško pristanišče.
Tržaški zastopniki so predlagali, naj veljajo kot prevozne postavke za prevoz blaga med Avstrijo in vsemi v poštev prihajajočimi pristanišči v bodoče ne več tarife posameznih tranzitnih dežel, ampak tarifne postavke avstrijskih državnih železnic. Italijanski in jugoslovanski zastopniki so ta tržaški predlog odobrili, niso se pa še dokončno izjavili zastopniki Zapadne Nemčije in Bcnelux-držav.
Peter Graf - novi celoviki župan
V petek, dne 28. marca, se je sestal v Celovcu občinski svet, da izvoli novega župana, ko je prejšnji, Friedrich Schatzmayr, tako nenadoma umrl.
Sejo je vodil podžupan Oton Katzian, udeležili pa so sc je še: V imenu deželnega glavarja podglavarja Hans Fcrlitsch in, Mat. Krassnig, zastopnik krškega knezo-škofa gen. vikar Kadras, zastopnik zasedbene oblasti Mr. Goschen in drugi.
Pri volitvi je dobil od oddanih 36 glasov 22 glasov mestni svetnik Peter Graf, 8 glasov mestni svetnik dr. Holzer, 6 glasovnic pa jc bilo praznih. Za socialističnega kandidata, Petra Graf-a so glasovali zastopniki socialistične stranke in zastopniki OVP, za dr. Holzer-ja pa zastopniki VdU.
Novi župan, Peter Graf, je rojen leta 1886 v Kindbergu na Zg. Štajerskem. S 14. leti je že postal delavec v železarnah svojega rojstnega kraja, istočasno pa je vstopil v socialistično stranko. — Po prvi svetovni vojni je bil v avstrijski vojski, leta 1928 je bil upokojen. Od leta 1914 živi stalno v Celovcu, kjer je postal leta 1932 občinski svetnik. Največ je- pri tem delal in imel tudi velike uspehe v stanovanjskem vprašanju.
Čestitamo
Občni zbor DF, dne 25. marca t. 1., je ugotovil, da je pisanje »Našega tednika” proti komunizmu delo Steinacherja kot podpredsednika OeVP. To dognanje je zelo razveseljivo, potem je verjetno tudi Stcinacher dal nalog za napad na škofa Vovka v Novem mestu in vse, kar je temu sledilo. Trditve, kakor so bile na občnem zboru DF, morejo izreči res že samo močno skisani možgani.
Spošfujmo in ljubimo
materinsko govorico
Nekateri so nasproti materinski govorici brezbrižni, za materinsko besedo ne občutijo nobene ljubezni. Njihovo načelo (princip) je: „Deutsch oder slotvcnisch — ganz gleich!” (nemško ali slovensko — vse enako). Nemec ne bo nikdar rekel, da mu je nemško ali slovensko — vse eno, vse enako. Vsak Nemec ljubi in spoštuje svoj narod in svojo materinščino. Tudi nemški redovnik, ki se je odpovedal svetu, družini, premoženju — sc ni odpovedal svojemu narodu. On ljubi svoj nemški narod bolj kot vsak drug narod. In svojo nemško govorico bolj nego vsako drugo govorico.
Meseca novembra 1. 1913 je imel zdravnik dr. Aigncr, po rodu Bavarec, v Celovcu in v Beljaku protilurška zborovanja. Nasproti so mu stopili trije bogoslovni pro-iesorji iz Celovca. Med temi tudi jezuit dr. Michael Gatterer. In ta učeni profesor in redovnik je izjavil med svojim govorom v Beljaku 11. novembra 1913: „Auch ich bin cin Deutscher und liebe meine Nation (tudi jaz sem Nemec in ljubim svoj narod).”
Za Slovenca pa naj bi bilo: „deutsch oder slotvenisch — ganz gleich (nemško ali slovensko — vse enako)? —
Nekateri pa gredo celo tako galeč, da prezirajo in zaničujejo svojo slovensko materinsko govorico in svoj slovenski narod.
O njih moramo reči, da ne vejo, kaj delajo. Mar naša materinska govorica ni lepa?
Na Golovici pod Svinjo planino je mnogo let pastiroval Švicar g. Mynder. Mnogo zaslug si je pridobil za Golovico in ga je občina pri njegovem odhodu izvolila za častnega občana. On pozna germanske, romanske in slovanske jezike (vsaj slovenščino). Govori nemško in francosko, laško in angleško. In kaj ta gospod pravi o slovenščini? On pravi, da je slovenščina (pa bodisi pismena slovenščina ali pa slovenska narečja) zelo lep jezik. To pravi Švicar, ki se razume na to, kateri jezik je lep in kateri ne. On pravi, da je slovenščina tako mehka, tako sladka, tako zvočna, tako bogata na samoglasnikih („so sii/J, so sveich, so vokal-rcich, so klangvoll”). To so dobesedno njegovi izrazi.
In mi naj bi bili do tega lepega jezika, ki ga nam je Bog dal, brezbrižni; mi naj bi ta lepi jezik celo prezirali in zaničevali? Ali se ne pravi to prezirati in zaničevati darove božje? Ali nima prav Slomšek, ki takega človeka primerja zmedenemu pijancu, ki zlato in biser v blato potepta?
Lepota naše materinščine je že en razlog, da ji ohranimo zvestobo in da jo spoštujemo in ljubimo. Imamo pa še druge razloge in to so etični ali nravstveni razlogi.
Profesor Spirago govori v svojem Ljud-
---1.	____..U..!	'—L.. ............
KAREL MAUSER:
iAMšisit/
Težko je najti bolj skrito vasico kakor je Jamnik. Nič mogočnega, kmečkega ni na njej. Vse je preprosto, bajtarsko. Pravih gruntarjev ni. Saj jih ne more biti. Tiste njive, kar jih ima Jamnik, vise na strmini in kadar Jamničani kopljejo krompir, morajo njivo skoraj ograditi, da jim krompir ne uide pod breg. Seno vlačijo do hiš v rjuhah, na nekatere njive je treba celo gnoj znositi v koših.
Trpljenja je na Jamniku nič koliko. Se pozna ljudem. V hrbet so nekam sklonjeni, v noge nerodni. Stopala so jim široka, kakor medvedja. Nič čudnega. Kolikokrat Jamničani oblezejo svoje stnnine! Navajeni so jih in se ne pritožujejo. V krvi jim je njih težavno življenje. Nekam zaprti ljudje so, počasni, čeprav veselja tudi na Jamniku ne manjka.
Prave zveze z dolino Jamničani nimajo. 2ive tam sredi Jelovec, cerkvica sv. Primoža — še ta je precej iz vasi — jih nekajkrat zbere. Vendar je to le podružniška cerkev. Farpa cerkev je v Selcih. Toda Jamničani hodijo v cerkev raje v Kropo. Je dosti bliže in boljša pot je tudi.
Kakor so torej Jamničani na samem, Kroparjem njihovega kotla ne zavidajo. Kam pa Kropar vidi? Nikamor drugam kakor v zrak. Z Jamnika je pa pogled tak. da jc človeku kar toplo pri srcu. Do Kranja
skem katekizmu, da je naša etična (nravstvena) dolžnost, da ljubimo svoj narod in svojo materinščino. Etika (nravoslovje), to jc zadeva vere. Spirago pravi, da stori etično napako, kdor je nasproti svojemu narodu in svoji materinski govorici brezbrižen, ali kdor celo zataji svojo pripadnost k svojemu narodu.
In podobno je rekel genialni dr. Janez Ev. Krek, ko je 1. 1908 govoril na slavnostni akademiji slovenskih bogoslovcev v Celovcu. Rekel je:
.Jezik (materinski), pravijo, je samo občevalno sredstvo. In vendar vedo, da je zvezan z mojim srcem, zvezan z vsakim dihlja-jem mojim, z najlepšimi spomini mojega življenja. V tem jeziku sem prvič pozdravil svojo mater, zvezan je s trenutki veselimi in žalostnimi mojega življenja. Ni mrtvo sredstvo kot denar v kupčiji. — Svojemu narodu smo dolžni kot svojim staršem: ljubezen in hvaležnost, spoštovanje in pomoč.
—	Kakor je moja dolžnost spolnjevati zapoved: Ne ubijaj! Spoštuj očeta in materi
—	ravno tako je moja dolžnost, da ljubim svoj narod. To je etično.”
Tako dr. Ev. Krek. Besede, vredne, da bi sc jih na pamet naučil vsak pripadnik našega naroda!
Kaj pa sledi iz tega?
Najprej sledi iz tega, da se naše mile materinščine ne smemo sramovati. Božji dar je in božjih darov se ne smemo sramovati, še manj smemo ta božji dar prezirati ali zaničevati.
Nadalje: dolžni smo našo materinščino ohraniti in gojiti. Nekateri so za to čisto mrzli in brezbrižni, da bi gojili našo drago materinsko govorico. To ni prav. Naj se vsakdo potrudi — če se v šoli ni tega naučil — da bo znal slovensko brati. Kako žalostno je, če je toliko mladih ljudi, ki so hodili po osem let v šolo, pa pravijo: „Ne znam slovensko brati!” Tako jih je ogoljufala šola, da jih še slovensko brati ni naučila!
Nadalje je etična ali nravstvena dolžnost staršev, da naučijo otroke slovensko. Res je rekel Hitler, oz. njegov režim: „Sprich deutsch mit den Kindern — Govori z otroki nemško!” A, hvala Bogu, Hitlerjev režim je izginil. Starši, naučite otroke slovensko! To je vaša etična dolžnost!
Gojimo našo materinščino! Ne sramujmo se je! Naročajmo in berimo krščanske slovenske liste in časppise. Berimo slovenske knjige. Vse to smo dolžni naši dragi materinščini.
Ohranimo stare šege in navade! In k tem spada tudi, da ohranimo svojo staro, lepo slovensko materinsko govorico!
vidiš, do Brezji in do Begunj in na kaznilnici bi skoraj lahko okna štel. šent Peter ujameš z očesom in gore za njim.
Več si Jamničani ne želijo. Navajeni so dela in molčanja. In ta molk v samoti oblikuje Jamničane, da so svet zase.
Romanje na Brezje jim je že praznik, na Bled malokdo zaide, čeprav ni daleč. Ne hodijo radi po dolini. Zdi se jim nerodno, ker so navajeni le svoje samote, garanja in drvarjenja. Jelovca je njihov svet. V njej oživijo, med smrekami se počutijo doma. Sami so videti kakor prepojeni s smolo, še obleka jim diši po gmajni. In nič čudnega ni, saj je Jamnik obdan od same gmajne.
Velikih hiš na Jamniku ni. Vse je bolj bajtarsko. Najvišja bajta je Kočarjeva, ki leži prav ob gmajni. Okna so majhna, komaj za glavo velika. Tako so pač nekoč zidali. Zime na Jamniku so mrzle, še tako je dobro pozimi okna obsuti z žaganjem.
Skoraj na drugem koncu vasice žive Rakarji. Beračija! Saj kakšna zaplata zemlje je pri vsaki bajti, pa kaj bi s tistim. Sreča, da je v gmajnah dela dovolj.
V Kočarjevi bajti je puščoba. Kar je umrla stara Kočarka je že dobro leto in Barbara je ostala sama. Tiho je okrog bajte in Barbari se zdi, da večje samote ni na svetu. Saj mati niso več dosti postorili, žari nja leta jih jc davila skrnina, toda nekaj več življenja jc vendarle bilo. Stari človek brnja in brnja in tako ostane vsaj iskrica Življenja. Kar pa so mater odnesli, je v bnj ti vse zaspalo. Barbara ne more dvigniti več življenja.. So še rože na oknih, pa so kar kujave. Nagelj ni več tak kot jc bil, fuksije so tudi kilave. Rožmarin je Barbara že risa-
Pismo učitelj iščnikom
Dragi mladi prijatelji! Pišem vam takoj po vaši radijski oddaji, ki je mene, kakor mnoge druge poslušalce, zelo razveselila. Prinesla je res „vigred” v mojo notranjost in novega upanja — upanja tudi v mladino.
Ugajalo mi je ubrano petje, vmesna povezava pa tudi prednašanje Župančičeve pesmi. Bilo mi je res toplo pri srcu, občutil sem ob vašem prepevanju veselje in ponos. Kako razločno in gotovo je pel solist v pesmi „Vsi so prihajali”. Upam, da nas bo še razveseljeval s svojim glasom. Bog mu je dal velik talent, ki naj ga dobro porabi. Zelo všeč mi je bilo petje dekliškega zbora in seveda tudi mešanega. Vem,
da ste se za to mnogo trudili in žrtvovali čas, da sc je z vami trudil pevovodja in ste tudi sami vse storili, da bi bila oddaja čim lepša. Pesnika Župančiča sicer irc poznam dosti, a z njim sem občutil vso ljubezen do rodne zemlje. Iz' tega sem razvidel, da se slovenščine na zavodu pridno učite in da vam je naklonjen gospod ravnatelj učiteljišča in tudi sami resno vzamete pouk materinščine.
Upam, da nas boste kmalu spet razveselili s kako oddajo. Za vašo lepo željo ob koncu oddaje se lepo zahvalim; mnogo uspeha pri študiju vam želi vaš prijatelj z dežele	A. L.
MLADI ROD
Izšla je številka 2-3 »Mladega roda”. Vsebinsko je tudi ta številka jako pestra. Koroška, Zlato iz Jepe, Pravljica iz Roža in Gluhonemi otroci, so berila, ki prinašajo koroško snov. Zastopani pa so v drugi številki Cankar, Cvetko Golar, Milčinski in dragi.
Kakor je prva številka na vseh šolah, ki so list naročile, našla dober odmev, tako
smo prepričani, da sc bodo učitelji in učenci tega novega zvezka na 24 straneh razveselili. Zvezek stane 1.50 šilingov, ker obsega 24 strani.
Od sedaj bo list tudi redno izhajal, ker je zadeva pregleda vsebine pri deželnem šolskem svetu in pri ministrstvu urejena. Prihodnja številka za april in maj izide za Veliko noč.
Učitelji, naročajte »MLADI ROD"!
List je odobrilo za ljudske in glavne šole ministrstvo za prosveto na Dunaju
Čredo*
Sveto znamenje, ti odveženje si pridobilo dn8i blodeči v zmotah trpeči!
Prvič pri krstu si detetu dušo zjasnilo, v zadnjo tolažbo zemljana na grob boš stopilo — zmage na Golgoti — večne ljudbezni zastava! Cilj hrepenenja, milost življenja, moli te zemljal Krona trpljenja, moč odpuščenja —
V temno to bedo kličeš nam: ČREDO!
• čredo • verujem
Valentin Polanšek
Vrba
Od vseli dreves je glas z nebes naj prva vrba razumela. Kako bi nam to razodela, — ko je prezgodaj, da bi cvela vijolica, spominčica!? — premišljevala je dolgo ... Naj ji pomoči On sam da, drhte prosila je nebo.
In Stvarnik tajno vrbi pravi: »Nobene rož’ce ni še v travi! Rastline vse še blago spe .,.
Dam nekaj ti posebnega;
(navadno ni cvetočega, za predpomlad najlepšega!) Krasijo naj te inačice, ustvarjene samo za te!
Ko Cvetna bo nedelja, oznanjevalka boš veselja!”
Ker prva je spomladi se zbudila, plačilo takšno vrba je dobila.
Valentin Polanšek
Amo*
Ljubezen, him-b si Praduha, vesoljstva Stvarnika!
Milino Tvojo stvarstvo oznanjuje in bitje vs^ko v Tebi se raduje, v svetosti Tvoji sonce zažari in v čaru veličastnem cvet vzbrsti, v presrečni slasti duša mi drhti: On sam je v meni večen in jaz v njem sem srečen!
In vse, kar mi spoznamo — kar smo — in kar imamo, jc čin nebeški — AMO!
* ljubim
Valentin Polanšek
krat presadila v novo prst, pa si kar ne opomore.
Nečesa manjka v bajti. Včasih sc Barbari zazdi, da natančno ve, kaj, pa se mora smejati sama sebi. Otroškega veka! Eh, neumnost! Zdaj, ko ji je skoraj trideset let pa ji hodijo take neumnosti na misel. Ji še včasih niso, ko je bila mlajša. Ji niso mogle. Dokler so oče živeli, jc bil v bajti en križ, ko so umrli, sta bila dva.
Spomin na očeta Barbari ni preveč ljub. Preveč so pili. Vse jc šlo po zlu. Mati so skušali držati, pa kaj bi ženska! Včasih sc je zgodilo, da sta bili obe tepeni. Skozi leta se jc vleklo trpljenje, dokler ni očeta ubilo drevo. Tedaj je bilo Barbari deset let. Kar ne gre ji v glavo, da j c tega že tako dolgo.
No, po očetovi smrti ji življenje ni prizanašalo. (Treba je bilo trdo prijeti za delo. Počasi se je hrbet krivil, stopala so postajala ploščata, roke nerodne in prav nič dekliške. O lepoti ni bilo sledu. S šestnajstimi leti, ko bi moralo njeno deklištvo zacvcsti, je že dobila obraz, ki ga da Jamnik vsakemu. Nerodna hoja, garanje, privezanost na dom in neko čudno notranje vretje, ki napravi človeka težkega. Sam ne veš, kaj bi rad in vendar čutiš, da bi bil povsod dnu god še bolj nesrečen.
Vendar ljubezen tudi mimo Barbare ni šla potihoma. Ko je Jamar dobil novega drvarja, je Barbaro prijelo. Zaželela je, da bi bila lepa, da bi ji roke ne bile tako dolge in nerodne in da bi pri hoji ne bila tako počasno težka. Počasi se ji je zazdelo, da vendar ni taka, da bi je nihče ne mogel imeti rad. Kite ima lepe, pridna je, bajto
bo imela po materi. Nekaj ima vendarle. In ko jo je Jamarjev drvar, Žane mu je bilo ime, prvič nagovoril, ji ni bilo prav nič nerodno. Tisto noč ni nič spala.Po žilah je teklo kakor vrelo olje, prekladala se je in se otepavala misli, pa si jih je na skrivaj vendar želela.
Ljubezen se tudi na Jamniku zgane.
Počasi je ta ljubezen rasla in ko je Barbara romala na Brezje, je romal tudi Žane. Tedaj je Barbara prvič dobila leetovo srce. Veliko srce. Barbari se je zdelo neizrečeno lepo. Nazaj gredo jo je Žane držal za roke in celo pot govoril. Barbara ni mogla. Tako neznansko srečno sc je počutila, da ni našla besede.
Potlej so se tiste sanje nenadoma podrle. V Selcih. Videla je Žaneta, kako je čez pas objemal Klančnikovo Ančko in jo je odpeljal v gostilno k »Štefanu.” Videla je, da je bilo vse zlagano, kar ji je govoril, da so sanje osute in da je ljubezen mimo.
Tedaj je stara Kočarka še živela. Koj je vedela, da je z Barbaro nekaj napak. Žane ni nikoli več prišel mimo in deklič se je kar sušil.
Slutila jc, kaj dekleta tišči. Toda sama ni hotela načeti pogovora. Naj sc punca sama razgovori, da ji bo odleglo.
Pa se ni. Barbara je trmasto grizla vase in se ogibala materinim pogledom.
Tedaj je bilo stari Kočarki dovolj.
»Barbara, golena si videti.”
Samo to, pa je deklič kar nenadoma bruhnil v vek.
Kočarki sami je bilo težko. Saj je nekoč vse sama poskusila. Vse te križe, ki sc po-
(nadaljevanje na 4. strani)
1" Pater Teotim van Veizen

Iz Heerlena na Holandskem je prišla prežalostna vest, da je tam v noči od 25. na 26. marec nenadoma umrl v Sittardenveg-u v Heerlen-u pater Teotim van Veizen.
Ta nenadna smrt med slovenskimi izseljenci na Holandskem tako priljubljenega patra je izredno pretresla vse Slovence. Našim rojakom na Holandskem je pri srcu tako, kakor otrokom, ki izgubijo svojega skrbnega in dobrega očeta.
Sredi dela je prenehalo biti njegovo dobro srce. V nedeljo, dne 23. marca, je bil še ves vesel na slovenski prireditvi v Niew Ende. Ko je ležal na mrtvaškem odru v samostanu v Sittardanvegu, so ga še enkrat obiskali Slovenci, za katere je s tako ljubeznijo skrbel. Poslavljali so se od njega in rdeči nageljni ter vršički slovenskega rožmarina so pričali, kako so žalovali za njim Slovenci v vsem Limburgu. V velikem številu so se udeležili Slovenci njegovega pogreba, ki je bil v soboto, dne 29. 3., ob 10. uri na samostansko pokopališče. Umrli p. Teotim je bil rojen 18. marca
leta 1885 v mestu Delft blizu glavnega holandskega mesta. Po končani srednji šoli je vstopil v frančiškanski red. Kot mladi pater-duhovnik je prišel med slovenske ru darje v Heerlenu in je postal njihov duhovni vodja. Bil jim je vse, svetoval jim je, tolažil jih je, navduševal jih je in povsod jim je pomagal. Postal je Slovenec za Slovence in javno je nekoč rekel: „Po rodu sem sicer Holandec, a po srcu sem Slovenec!” — Slovencem je žrtvoval vse svoje sile, Slovencem je živel in njegova želja je bila, da Slovenci na Holandskem in v Belgiji ostanejo zvesti Bogu in pa narodu svojemu.
Naj bo dobrotljivi Bog neskončno plačilo p. Teotimu za vse, kar je napravil dobrega našim slovenskim rojakom na Holandskem. Slovenci pa ga bodo ohranili v hvaležnosti in ljubezni v trajnem spominu. Pokojni pater naj bo vsem vzgled, kje in kakšen je pravi vir dela za narod; delal je po Slomškovem načelu: Prava vera je luč — materini jezik pa ključ do prave narodne omike!
"pMvolna Utka s pactvsOM
Bilo je zadnjo zimo vojne, leta 1945. Trije težko obloženi vojaški avtomobili so peljali po cesti, ki pelje skozi Sv. Stefan pri Velikovcu na Trušnje k glavni cesti. Sneg je padal in gosta megla je pokrivala okolico. Avtomobili so obtičali na cesti in niso mogli več naprej, če so še tako poskušali.
Vojaki so odšli iskat pomoči v bližnje Trušnje. Ko so prišli do gostilne Rabi, je bil nenadoma prekinjen električni tok. Tega so se vojaki tako prestrašili, da so prihiteli na orožniško postajo in so tam hiteli pripovedovati, da so v vasi partizani, ki so prekinili tok.
Na orožniški postaji so bili zbrani takratni vaški mogočniki. Ti so prišli vsako noč prenočevat na orožniško postajo, da bi bili tako varni pred partizani. Bili so to razni „Ieiter-ji” in „fiihrer-ji”. Vsi ti so bili takrat že precej vinjeni ali pa pijani od žganja. Kvartali so in se navduševali za svojega Fiihrer-ja ter preklinjali partizane.
Ko so prišli vojaki in so pripovedovali, da so v vasi partizani, je vsem „leiterjem” in „fuhrerjem” izginil pogum. Nihče v zmedi ni vedel, kakšno orožje naj vzame v roke, nihče ni vedel, kam je odložil puško in je zato nastala velika zmeda in direndaj. Končno so le sklenili, da morajo napraviti protinapad, drugače bodo vsi ujeti na orožniški postaji in bodo vsi pobiti. Zato so sklenili, da gredo s'si v napad proti gostilni Rabi, da bodo gostilno obkolili, zajeli partizane, ki so gotovo v gostilni, in bodo nato partizane postrelili.
Tudi jaz sem bil takrat prisiljen z nekaterimi domačini ponoči varovati orož. postajo. Rečem zato, da bodo mogoče partizani napadli našo postajo in moramo zato nekateri ostati na postaji. Zato je zapovedal poveljnik, naj trije zavarujemo postajo in zvezo do gostilne Rabi. Tako smo torej šli v boj na življenje in smrt. Jaz sem dobil v roke staro italijansko puško in poln žep .nabojev; pa kaj mi je to pomagalo, ko pa nisem znal ravnati s to puško. Sem si mislil, če so se v starih časih mogli bojevati s puškinim kopitom, zakaj bi se sedaj ne. Tovariša sta bila malo boljše oborožena, prvi je imel lovsko puško, drugi pa ročno bombo. Najbolj me je pri tem skrbel moj nahrbtnik, ker sem imel v njem še precejšen kos pečenke od »črnega prašiča”, pol hleba kruha in pa pol litra žganja. Tega premoženja seveda nisem hotel izgubiti in sem zato vse skupaj s seboj vzel.
Ko smo prišli malo od postaje, se skrijemo za neko hišo in jaz pravim: „No, sedaj pa se malo pokrepčajmo, razdelimo si lepo po bratovsko zaloge, ki jih imam jaz v nahrbtniku. Mi smo miroljubni, zato pa tudi druge na miru pustimo, ako oni nas pustijo. Mi bodimo kar tiho, naj se le ona druga skupina bojuje s partizani.”
In res ni dolgo trajalo, ko zaslišimo močno streljanje in pokanje ročnih granat. Vse to streljanje je trajalo kake pol ure, ko pride prva skupina nazaj proti postaji. Silno so bili navdušeni in so pripovedovali, kako so partizane odbili in kako so ti zbežali
Na Kalvariji umira žrtev greha, božji Sin.
V tiho žalost se pogreza pred razpelom moj spomin.
Klanja se Mu in radujc danes ves krščanski rod: križ obhaja zmagoslavje, veličastne zmage god.
Dan, ko je na zemljo lila s križa sveta rešnja kri! zdaj kipijo izpod njega vrelci božje milosti.
Moj edini spremljevalec, luč na poti v paradiž. —
Preden zjutraj grem na delo, vzdihnem: »Bog in sveti križ!”
V njem je čudežno zdravilo, kadar se solzi oko, naše zadnje tolažilo, potna palica v nebo.
Prapor večnega življenja, kjer ne zbada src gorje; upanje bo tam končano, le ljubezen ne umre.
Vera Vanj nam dviga čelo, duša pije blagoslov; naš zaklad si ti, razpelo, sreča naših si domov.
Limbarski
			
proti Štriholčam. Poveljnik sam nas je prišel iskat in nam rekel, naj gremo spet nazaj na postajo, ker je nevarnost minila in je vsa okolica varna. Na komandi je bilo nato veliko navdušenje, na mizo je prišlo žganje in na okrajno glavarstvo v Velikovec so telefonirali, kakšen napad so odbili. Seveda so bili takoj telefonsko tudi pohvaljeni za tako hrabrost. Skoraj smo mislili, da bomo vsak dobili po eno hrabrostno medaljo. Toda mogoče so jo oni dobili, nam trem je pač niso dali, ker nismo bili zadosti »heimattreu”.
Ko je bilo zjutraj službe konec, grem s tovarišema proti domu. Pri tem smo si ogledali položaj, kjer je bila ponoči bitka. In kaj smo videli. Kmet je pustil ostrvi v jeseni na njivi in te ostrvi so ponoči hrabri junaki imeli za partizane in so jih obstreljevali, da so imele polno lukenj. Od partizanov pa nikjer nobenega sledu, četudi bi se te sledi morale poznati, ker je prejšnji večer zapadel nov sneg. Tako se je končala torej partizanska vojna.
Naše prireditve
VABILO
Farna mladina v Šmarjeti v Rožu ponovi na Velikonočni ponedeljek, dne 14. aprila, ob 3. uri popoldne v farnem domu igro »Stari in mladi”.
Vabljeni vsi prav iskreno ob blizu in daleč. — Vstopnina je namenjena potrebam farnega doma.
VABILO
Farna mladina v Železni Kapli priredi na Cvetno nedeljo, dne 6. aprila t. 1. opoldne, to je ob 12. uri, v farni dvorani igro-misterij: Spovedna molčečnost. — Igro ponovijo na velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila, ob 12. uri v farni dvorani.
Kje bo letos birmovanje?
20.	aprila v Žrelcu;
21.	aprila v Timenici;
27. aprila v St. Pavlu v Labudski dolini; 29, aprila v Gorenčah;
4. maja pri Sv. Križu v Beljaku;
4.	maja pri Sv. Jakobu v Beljaku;
5.	maja v St. Lenartu pri sedmih
studencih;
6.	maja v Borljah;
7.	maja na Brdu;
11.	maja v Železni Kapli;
12.	maja v Vobrah;
13.	maja v St. Juriju na Vinogradih;
1.	junija v stolnici v Celovcu;
2.	junija v stolnici v Celovcu;
25. junija v Blačah;
5. oktobra na Dvoru.
Poleg tega so birme še v mnogih farah v nemškem delu škofije.
Črnogledcu
Ko v zlati zori hrepeni srce, otročje se raduje, zlovoljnost ti polni oči in vse v tebi omahuje —
Cuj, ptička poje — lačna še,
ne tarna in ne obupuje!
Uboga le živalca je — slabotnež tebe imenuje!...
Vsaj bodi enkrat že pravičen sam sebi, siromak sebičen!
Ravnaš z vsem kakor levičen, s seboj si sam najbolj krivičen!
Posnemaj sončno uro ti ter štej si same sončne dni!
Pomisli, z lepo boš besedo	'
lajšal sebi — in drugim — bedo ...!
Valentin Polanšek
zneje zazde majhni. Marsikaj hujšega še pride v življenju.
»Zavoljo Žaneta, kajne?” je govoričila Kočarka kakor sama zase. Ni čakala na Barbarin odgovor. Sedla je k peči in gledala v hčer, ki je strmela skoz okence.
»V tvojih letih sem bila prav taka,” je razpletala misel naprej. »Nisem bila lepa kakor dekleta iz doline. Koši so mi stisnili ramena. Jamnik je Jamnik. Nobeni ne prizanese. Osemnajst let mi je bilo, ko sem začela gledati za fanti. Bobkov Matija iz Lajš me je rad videl, ti ga nisi poznala. Pet let sva se imela rada, vse je bilo pripravljeno. Štirinajst dni pred okiici so ga strli hlodi.”
Barbara se je zasukala. Materine oči so bile suhe in mirne.
»No, potlej sem mislila, da se je svet zame podrl. Po cele ure sem včasih prekle-čala pri skrinji, kjer sem imela pripravljene rjuhe za balo. Mislila sem, da bom prišla ob pamet. Pa je vse prešlo in nazadnje sem vzela očeta. Videla si, kakšen je bil. Bog -mu daj v miru počivati. Nič mu ne očitam, prestala pa sem veliko.”.
Spet se je Barbara obrnila, Materine oči so bile zaprte.
»Lepo je, te se dva razumeta. Pa je kakor loterija. Boljše je, ne poskušati. Človeku šele ohcet obriše oči. Nenadoma vidiš, kar prej nisi videl in te je groza, da ne moreš več nazaj. Težko je živeti na Jamniku že brez nesreče.”
Utihnila je stara Kočarka, kakor da jo spomini bolijo. Tudi Barbara je molčala.
»Ko bi bila tvojih let, bi ostala kakor si zdaj. 7a bajto te bo na starost vsak do smrti redil.”
Oči stare KoČarke so živo gorele v hčer. Barbara je bila zmedna.
»Lepa nisem bila in tudi ti nisi. In mladi radi gledajo le lepoto. Dolinske so lepše, ker so manj zgarane.”
Glas stare Kočarke je bil tih in vdan. Ko je obmolčala, je samo še glas stare ure tiktakal v tišino.
Tedaj je Barbara z vekom odšla v vežo. Kočarka je vedela, da se je bolečina v hčeri razgnojila in da ji bo kmalu boljše.
In ji je bilo res. Bilo je ravno na pomlad, ko se je delo razmahnilo. Začele so se dnine. Barbara se je noro zagnala, toda Kočarka je molčala. Naj se deklič izdivja, da se bolečina razkadi. Tako ne more živeti. Preveč je samotno na Jamniku. Noči so tako tihe, da moraš slišati vsako misel, ki vstane v srcu. Nobene ne zgrešiš, če nisi do smrti truden. Nad bajto šumi gmajna, cerkev sv. Primoža molči in po vsej vasici je taka tišina, da slišiš celo plazenje lisjaka, če prihaja k hišam.
Žane se je potlej drugi predpust oženil. Bolečina v Barbari je že docela utihnila. Zdaj je konec. Žane je Ančin. Lectovo srce je zlomila in ga vrgla na smetišče. Zakaj bi ga hranila, ko bi ji bil samo v bridkost?
. Tako je dokončno umrla prva Barbarina ljubezen. Vzdignila se je iz zaprte dekliške narave in padla nazaj vase. Barbara je ču tila, da nima veliko upati, da so prve sanje najlepše in da se ne vrnejo več.
Ostala je v njej samo še neka zagrenjenost, razočaranje. Ne more si pomagati, da ni tako lepa kakor dolinke. Toda moža bi ljubila bolj kakor one.
Včasih se je na skrivaj ogledovala v ogledalu. Res ni lepa, čeprav ima močne, <k-
h£fe kostanjeve kite. Obraz ji je preširok in pretrd. In roke! Prsti so kar razpokani in čudno hrapavi. Takih rok moški nimajo radi.
Dolinke imajo lepše roke.
Tako so se vlekla leta. Takrat, ko sc jc začelo tisto z Žanetom, se je Barbari zdelo, da se odmika od matere. Potlej, ko so se sanje razletele, je našla pot nazaj. Vdanost do matere se je poglobila. Barbara je začutila, da je to edino bitje, ki je nikoli ni razočaralo. Kolikokrat je bila mati tepena zaradi nje. Samo zato, ker jo je branila pred pijanim očetom.
Kočarka je molčala. Ko je nekoč prišel v vas Skobčev Andrej iz Krope, ga je pozdravila samo mimogrede. Tudi Barbara je komaj kaj govorila z njim. Potlej je fant nehal hoditi.
Tedaj je bilo Barbari skoraj že petindvajset let.
Ničesar si ni želela. Dovolj ji je bila mati. Včasih se je le nekaj za hip vzdignilo v njej. Posebno takrat, ko so na Jamniku pričele cveteti češnje. Pa je misel koj omahnila. Razočaranje je bilo pregloboko, preveč je še peklo.
Ko je bilo Barbari sedemindvajset let, je mati legla. Sprva je kazalo, da ne bo hudega, toda starost je bila prešibka. Bolezen se je sicer vlekla, toda bolnica je hirala. Nazadnje si je Barbara morala priznati, da materi ni več pomoči.
Tedaj se je prvič v njej zganila misel, ki jo je vedno odrivala. Kaj naj počne sama? V celi bajti sama. Kadar bo na Anini, bo bajta zaprta, kakor obsojena v umiranje.
Skoraj celo leto se je stara Kočarka bo-
rila za življenje. Zaman. V jeseni je umrla tako nenadoma, da je Barbara komaj še utegnila poklicati gospoda iz Selc.
Ostala jc sama. Morda bi samota ne pritisnila s toliko silo nanjo, da je mati umrla na pomlad. V jeseni pa se je delo že una- • šalo in dnevi na Jamniku so sc vlekli v neznano. Kmalu potlej se je pričelo deževje, po gmajnah jc klokotala voda in obupna puščoba se je razvesila nad vasico. Po cel dan je včasih Barbara presedela v bajti in z očmi lovila skoz okence v cunje raztrgane megle.
Puščoba je bila strašna. Pogrešala je mater. Nekajkrat je odšla v vas k Gornikovim.
Pa ni dolgo vzdržala. Jok mladega Gornika v zibeli jo je razburjal, pačil njene misli in ji budil hrepenenje, ki ga je že zdavnaj pokopala. Včasih je sredi pogovora vstala in odšla nazaj v bajto. Vrgla se je na posteljo in z zgaranimi rokami tiščala na senca, kjer je kar naprej butalo.
Zima jc samoto še poglobila. Gmajne so utihnile, pota so bila slaba, mraz je grizel še skoz drobna okna. čeprav jih je obsula z žaganjem. Kam boš v takem? V bajto si privezan in pobijaš se z mislimi, ki se kar naprej prebujajo.
Včasih se ji še kuhati ni ljubilo. Kakšno jajce jc ubila v ponev in si skuhala lipovca.
In pri tem je bila cel dan.
Sedela je v kotu pri peči s svojimi nerodnimi rokami v naročju. Branila se je misli, jih skušala speljati na bridkost, toda misli so se kar naprej vračale na isto mesto.
K otroku.
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob štirih popoldne.
RUTE NAD LOČAMI Cier je še sneg in mraz
Nam Rutarjanom so včasih dejali, da smo ..zaspanci” in da bomo celo sodni dan zaspali ali pa bomo zadremali tik pred durmi v nebesa, na zadnji stopnji v nebo segajoče lestve. To so nam očitali zato, ker baje nič ne napredujemo in se držimo kar „starih, dobrih ca j tov”.
Res je, da so naša pota še vedno izredno slaba in še vedno velja ona stara „hortej po kalienah, doutej . . .”. Toda tudi pot bo prišel enkrat na vrsto, mi smo le bolj ..počasni, toda gvišni”. Za enkrat pa smo se spravili nad naše „kajže in šiše". Tam, kjer je stala še nedavno »strgana kalupa”,' in je sonce notri sijalo, stoji danes moderna kaj-ža. Korajžo nam je menda dala naša daleč na okoli znana Marjana. Svoji neometani kajži je »oblekla” nov »hvant”. Nato je sledila »Majrofarjeva” domačija, kjer so dali hiši nov požarni zid, namestili so nov strešni stol in so jo pokrili s cementno strešno opeko. Domačija je dobila tudi nov »hvant”, to se pravi, da je bila na novo preslikana.
Pudi Pecnar, naš znani »vseznalec”, je podrl leseno bajto, kjer so »pstvale” že miši in podgane ter napravil zelo lepo in prijazno sobo, kjer zdaj kraljuje. Letos pa bo podrl še zadnjo leseno izbo, kjer »havžva” sedaj dedej. Potem bo tudi on zadovoljen, ko mu ne bo več na stara leta »vleklo pod noge.”
Istotako je tudi Ulbing zmoderniziral svojo veliko hišo s požarnima zidovoma. Včasih so zidali tudi na kmetih velike izbe, danes to ni več sodobno in ne gospodarsko. Tudi Vuhrar je postavil popolnoma novo in moderno gospodarsko poslopje. Pa tudi drugod sc pojavlja želja po modernizaciji, toda denarja ni.
Zdaj smo tudi na tem, da popravimo in uredimo našo cerkvico in danes že lahko javimo, da so naši cerkveni očetje pogodili pravo. Stroške bomo skušali kriti s prispevki, ki jih bomo plačevali po višini katastral-nega donosa, kar je bilo povsod zelo ugodno sprejeto. Topot so bolj veseli tisti, ki so »kmetje brez grunta”. Toda vsak bo poizkušal doprinesti po svoji moči, tudi oni, ki se jih drugače malo ali premalo upošteva. Kmet je res lahko ponosen na svojo zemljo, ki mu daje kruha in besedo. Tako torej vidite, da tudi mi napredujemo in korakamo z duhom časa in torej ne drži očitek, da smo sami lenuhi.
Tudi na zvonove žinjamo, vsaj ponekod, člasi imamo z njimi slabe skušnje. Naš dedej so se spravili celo na loterijo in gojijo skrito upanje, da bodo le zadeli in bodo s tem kupili zvon, ki bo spremljal nato nje in vse farane, ki se bodo poslavljali iz sončnih Rut in senčne Ovčne, tja na domače po-
ZA POMLAD priporoča dobra oblačila
WALCHER
Celovec—Klagcntilrt, lO.-Oktober- Strasse Z Lastna izdelovalnica.
kopališče. Nekoč je imela naša cerkvica lepe zvonove, toda te nesrečne vojske so nam vse ugrabile in marsikaj novega — pa tujega — prinesle. Le en sam zvonček nam poje opoldne, zvečer in na zadnji poti dol proti Ločam, pa še ta je »ubit”. Zlobni jeziki pravijo: »Ponoča poje”, in pa še to, da je baje naš mežnar Slavko včasih »nmav cveč močno za vrv potegnit in edovgp zvonil." To pa dro na bo neseni
Letošnja zima je bila nekam zelo huda. Hvala Bogu, da je šlo drugače vse po sreči. Pregovor pravi: »V sili spoznaš svojega prijatelja”, včasih pa velja tudi: »V sili spoznaš svojega sovražnika.” Vsi bomo enkrat prišli na vrsto, eni preje, drugi pozneje, eni manj, drugi več, nekako točno po velikosti pregrešnih jezikov. Bog nam naj zato odpusti naše grieše za včasih dro nmav cdolge jezike.
Drugače pa živimo kar tako nekam .naprej, niti nc umiramo niti se noče nihče ženiti. Da ni mrličev, smo veseli, da si pa nihče ne zrajta, da bi se oženil in stopil v
sladki zakonski raj, se nam pa zdi vendar malo čudno in naše dečle, še rajši pa naši pubi, bi radi po dolgem času malo »zaplieč-valt” in rajali, drugače bodo še skrnino dobili v podplate, naš pridni čevljar Luki pa bo cmav zaslužil.
Skoraj smo pozabili poslati Joškotu in njegovi sestrici k njuni poroki naše čestitke. Ker pa medeni tedni tudi še trajajo, upamo, da bodo naše zakasnele čestitke iskreno sprejete in da bodo še prodrle v Vajina nova domova. Tebi, dragi Joško, ki si bil in nam še boš ljub in simpatičen sosed, iskreno želimo, da bi bila vajina življenjska pot posuta z najlepšim cvetjem trajne ljubezni, zdravja in zadovoljnosti.
Z zimo in snegom se poslavlja tudi naš praznik kolin. Vsepovsod se spominjajo naše dobre gospodinje onih, »kjer nič ne cvili”, z več ali manj izdatnimi kolinami. Našim vrlim gospodinjam vsa čast in hvala z željo, da bi bližnje praznike Velike noči obhajali vsi v zdravju in v veselju!
DjEKSE
Sneg se taja, zima odhaja. Kakor povsod, je bilo tudi tukaj veliko snega. Dješka posebnost so veliki snežni zameti ali zaspi. To pa vsled močnih vetrov ali viharjev. S Svinje planine vlečejo mrzli, severni vetrovi, in če je ravno nov, suh sneg, ga nanosijo silne množine.
Sredi februarja, 16. 2., se je vračal iz Velikovca domov k Bobeku na Togdnjah učenec glavne šole, Anton Unterberger. To-ganje so večjidel že v šent štefanski fari. Bobek spada še v dješko župnijo. Ravno te-
Rizling in Burgundec liter IS šil. Pregrinjala šil. 16.70, 18.90, 19.90. Kuhinjske brisače šil. 0.50.
Celovec-Klagenlurt
daj je padel nov sneg. Tonej je nekaj časa gazil po visokem snegu, nazadnje pa je obnemogel. Obtičal je v snegu. Ni več mogel naprej. Prenočil je v snegu. Čudo, da ni zmrznil. Spal je celo noč. A malo je manjkalo, da se ni prebudil v večnosti. Zbudil se je v nedeljo dopoldne ob devetih, ko je ■sonce sijalo. Tisto jutro je bilo na gorah 7°C mraza. Velika sreča, da je ostalo to prenočevanje v snegu za Toneja brez hudih posledic. Ko se je prebudil, je čutil veliko žejo in lakoto. Nadaljeval je svojo pot proti domu. Tedaj je zapazil svojega mlajšega brata Pepeja. Naročil mu je, naj mu prinese velik kos kruha. Domači so najprej mislili, da je prenočil spodaj pri teti. A ko g« drugo jutro doli niso našli, so bili prepričani, da je zmrznil v snegu. Kakšno je bilo veselje, ko se je Tonej živ in zdrav vrnil domov!
BRNCA
Prejšnjo nedeljo, dne 9. marca, so nam preč. gospod župnik sporočili s prižnice imena novega »Cerkvenega sveta” (Kir-chenrat). Res, fejst možje so to in smo kar zadovoljni z njimi. Prosimo jih samo še to, da bi malo poslušali, kako lepo zvonijo zvonovi po naših sosednjih župnijah, tako na vzhodu kakor tudi na zapadu. Tudi g. župnik so gotovo že slišali te zvonove, mi pa imamo komaj en sam »klinkrli”. — Ali ne bi bilo mogoče dobro in potrebno povprašati, kako so si mogli drugod take zvonove nabaviti? Ali so morda zadeli kakšen TOTO-121 Za nas bi bil gotovo najbolj primeren način nabiranja prispevkov za zvonove, oni, kakor se je obnesel v štebenski fari.
Pa še v št. lenartski fari naj bi vprašali, kako je mogoče, da tam plačujejo kar dva organista, medtem ko mora pri nas še enega samega plačevati uboga »Finanz-kammer” (finančna zbornica). O cerkvenem davku pa kar vsako nedeljo slišimo.
Gotovo ste že tudi slišali ali pa čitali o igralski družini pri nas na Brnci. Kakšno društvo naj bi le bilo to? Kje pa je „Do-brač” ostal? Povedati vam hočemo, da sp
tudi naši otroci tam zraven, pa vendar ... In tako hudo jez nami »razdirači”.
RINKOLE
»Nesrečna zima mrazi me in dolgo proč ne spravi se,” tako jadikujemo. Res, malo je delavnih ljudi na kmetih, sedaj pa še ta vražja zima. Ne moremo napravljati drv, ki jih povsod primanjkuje, četudi smo obdani od samih gozdov. Celo bakel j nc moremo nacepiti. — Sicer pa ta tradicionalna navada na veliko žalost umira tudi v tako ponosnih Rinkolah. Se pred par leti smo mogli — kot še nikdar preje — našteti na veliko sobto 48 bakelj. Bog daj, da bi ta veličastna navada ne izginila. Kdo daje Veliki noči ves ta sijaj in to veličastvo?
Se je čas. Rinkoljani naj tudi letos in še naprej prižigajo baklje, zraven pa naj pokajo topiči. Toda tudi to zadnje, najveličastnejše, umira. Pri tem pa je več vzrokov. Ko pridejo namreč »ta vesievi petlarji”, kakor pravimo zbiralcem denarja za smodnik — in to so navadno vaški fantje — se marsikdo pred njimi umakne, se skrije. Ako pa se ne skrije, pa jim stisne komaj kak šiling, toliko, da se znebi teh petlarjev. In kakšen je končni uspeh tega? Denarja je nabranega malo, smodnik pa je drag in fantje so nevoljni in pravijo: »Se ne izplača zbirati.”
Želeti bi bilo zato, da vsak gospodar daruje vsaj za I kg smodnika. Gospodinje pa naj kurje in putrove darove privlečejo na dan. Pa se ja letos ne boste pustili »strucati” od Večanov, kjer poka, kakor bi se Peca podirala. Kaj pa bodo dobrodušni šmihcl-ski kaplan rekli, če ne bo na Veliko soboto: pum bum bum činlin, ko bodo prišli blagoslavljat velikonočna jedila. Celo zimo se gospod trudijo, da hodijo k nam maševat, zato jim bomo pa za blagoslov letos prinesli nekaj klobas. Priti pa morajo g. kaplan!
Se druga težkoča je pri streljanju. Marsikdo se rad umakne temu delu. Res ni prijetno, težko je to delo. Ce pa vsi fantje dobro poprimejo, in še kdo drug pomaga, če ga veseli, bo pa šlo. Tudi nekaj več mošta za trud fantom ne bo odveč; saj se zaradi tega nobena kmetija ne bo podrla. Kaj pravite k temu: Rižnarjev, Zgonc, Hribernik, Kajžar, Kronjnik, Plesi in še Rob-jani? Torej vse v božjo čast, saj za to so bili Rinkoljani vedno pripravljeni kaj žrtvovati in prepričani smo, da bodo letos odstranjene vse napake. Tako bo več dobre volje in bo pokalo kot še nikdar. Strucat se pa že ne damo, salamensko, da nel
KLANCE
Zopet smo imeli pri nas v nedeljo, dne 30. marca, igro. Naša igralska skupina je nadaljevala z delom in se je spet dobro postavila. Skrbi nas, kako bomo spravili skupaj denar, ki ga rabimo za popravilo in elektrifikacijo naše cerkve. Zato je bil tudi dohodek na tej prireditvi namenjen za cerkvene potrebe.
Kljub slabemu vremenu je bila dvorana polna in nihče se ni kesal, da se je potrudil na igro. Vsak je daroval po svojih možnostih za dobro stvar. Vrhu tega pa je vsak odšel z zadoščenjem, da je doživel lep popoldan. — »Genovefa” je igra, ki so jo starejši že svoj čas videli na sosednih odrih. Z mlajšimi vred, ki so jo prvič videli, pa so jo doživeli na novo tudi starejši, saj so jo gledali sedaj z zrelejšimi očmi.
Do uspeha so posebej pripomogli igralci, ki so igro res dobro podali. Naj omenimo le Kavhovo Reziko in Rahornovega Han-žeja, ki sta v glavnih vlogah za naše razmere res mojstrsko oblikovala grofa in grofico. Najbolj pri srcu nam je pa bil še ne petletni Hanzej Urank, ki je tako živo, pristno in korajžno podal vlogo otroka, da so stopale mamicam res solze v oči.
Želimo prirediteljem tudi v naprej uspeha pri njihovem delu za dobro stvar in upamo, da nas bodo kaj kmalu spet razveselili z novo prireditvijo.
DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD
Med drugimi je darovala za tiskovni sklad »Našega tednika” znesek 20 šil. Helena Karničar iz Kort. Prav iskrena hvala z željo, da bi našla čim več posnemalcev.
Premoženje za naše bralce
Današnji številki »Našega tednika” je priloženo vabilo, ki more biti za Vas izredno važno. Zato Vam priporočamo, da si to prilogo dobro ogledate in jo preberete. V njej boste našli možnost, da dobite pri malo sreče zneske: 1 milijon, 300.000, 150.000, 140.000, 130.000, 120.000, 100 tisoč itd. itd., skupno preko 34 milijonov, katera vsota bo izžrebana v 54. avstrijski razredni loteriji. Današnja priloga (z naročilnico, na katero ni treba prilepiti znamke) splošno znane bančne hiše Schelhammer &: Schattera vsebuje vse, kar je za Vas važno in potrebno, da veste pri naročilu. Priložnost za srečo je samo enkratna. Mislite pa na to: BREZ SREČKE NI DOBITKA.
ZDRAVILIŠČE NEVDHARTING
Kneippovo kopališče Aspach na Zg. Avstrijskem uporablja že več let za zdravljenje neydhartinško barsko zemljo (Moor-schwebsto£f). Zaradi velikih uspehov v tem zdravilišču je začelo sedaj tudi znano salzburško Kneippovo zdravilišče Bad Goss Gmain uporabljati neydhartinško barsko zemljo. Ker ta zemlja nima nikakih primesi, ampak je popolnoma naravna, odgovarja njena uporaba popolnoma zamisli Kneippa.
SELE
Če iz Obirske prekoračiš šajdo in te vodi pot navzdol, te že od daleč vabi Trklova' gostilna, da se v njej okrepčaš, če pa prihajaš iz šmarjete ali Apač skozi Homeliše v Sele, moraš pri Trklu zaviti proti zapadu in morda pri tem tudi zaviješ v Trklovo gostilno. Tudi za izletnike, ki se hočejo povzpeti na Obir in*raz njega uživati krasen razgled še daleč preko Podjune, je Trklova Itiša prenočišče in izhodišče.
V tej hiši je nad 40 let gospodinjila Marija Rakušek roj. Ogris. Po vojni je izročila kuhalnico mladi snahi, sama pa je še tudi pomagala, kjer je mogla. — Pred dvema letoma si je zlomila nogo in po vrnitvi iz sanatorija je le bolj težko hodila. Jeseni ji je umrl mož Štefan, koncem decembra pa jo je zadel mrtvoud in priklenil na bolniško posteljo, dokler je dne 23. marca ni rešila smrt. Dopolnila je 72 let, na praznik Marijinega oznanjenja smo jo položili v grob ob stran njenega moža.
Veliko ljudi jo je spremilo na zadnji poti, dokaz, kako je bila pokojnica splošno priljubljena. Bila je močna v veri, junaška v trpljenju in blaga dobrotnica revežem. Kar milo nam je bilo pri srcu ob nagrobnici: »Vigred se povrne” — pri besedah, »da pri-jateljce sem nazaj nikdar več ne bo.” Preostalim naše sožalje, rajni blag spomin!
Kupujem vsake vrste starega Železa, kovi ne, kosti, cunje in papir, vse po najboljši ceni. Pridem prevzemat na dom. Vsak naj ima pripravljeno, kar hoče oddati. Ako hoče kdo kaj oddati, na sporoči na moj naslov:
Piuk Valentin
VELIKOVLC-Volkermarkt Z.Maigasse 23.
ST. JAKOB V ROŽU (»Počeni prstan”.)
Naša mladina je pod vodstvom prečastitega gospoda Zaletela Vinka kar v dveh garniturah na odru. Mlajši prikazujejo prelepo pravljično igrico »Sneguljčica”, starejši pa nastopajo v resni igri »Počeni prstan". Igro je po katoliškem pisatelju Reiramichlu priredil v slovenskem prevodu preč. g. Vavti, selski župnik, in presadil njeno dejanje na koroška tla.
V šestih presledkih se igrsko dejanje za-pleta in razpleta med nežno-lepo ljubeznijo Jerce in Toneta na eni in zlobno maščevalnostjo stare Dernoljke na drugi strani; okvir mu je najprej naša Koroška, nato sv. Višarje in še Tirolska.
Igralci so se lepo vživeli v svoje vloge. Naj jih imenujemo kar po parih: Jerca in Tone, Barba in Jok, Lenart in Dernoljka pa še ostali z malim, prisrčnim Frančkom
(Nadaljevanje na 7. strani)
Kupujte	fid	ki oglašajo v našem listu l '■"Hi
Našim gospodinjam
Velikonočne potice
Testo za potice: Na vsak kilogram moke vzamemo 1 do 1 rumenjake, 3 dkg kvasa, 8 do 20 dkg maščobe (surovo maslo, kuhano maslo ali margarina, kar pač imamo), 5 do 10 dkg sladkorja, nastrganih lupin limone, 2 /lici ruma ali žganja, žlico soli in potrebno količino mleka. — Testo moramo dobro stepati, da se loči od kuhalnice in sklede. Testo napravimo bolj mehko, ne pretrdo. Lepo pokrito testo denemo vzhajat na topel kraj. Ko testo vzide, ga še enkrat stepemo, pokrijemo in ko spet vzide, ga denemo gotovo količino na z moko potresen prt in razvaljamo za pol prsta debelo, namažemo z nadevom, trdno zvijemo in denemo v model. Ko zopet vzide, denemb v peč in spečemo. Na pol pečeno potico namažemo zgoraj s surovim maslom in nato do kraja spečemo. Jajčnih beljakov v kvašeno testo ne damo, te porabimo pri napravi rezancev.
Orehov nadev: 1 liter zmletih orehov poparimo v tri osminke litra zavretega mleka ali sladke smetane. Primešamo 20 do 25 dkg sladkorja, 1 zavitek vanilijevega sladkorja in 4 žlice z rumom napojenih drobtin.
Orehov nadev s strdjo: Zavrnemo % kg strdi, 20 dkg sladkorja, 5 dkg surovega masla. Pustimo vreti par minut, potem odstavimo in primešamo 1 liter zmletih orehov, >4 1 mleka, 4 žlice z rumomo ali žga-
njem napojenih drobtin, nastrganih lupin ]A Imione in kavine žličke cimeta.
Vzhajano testo razvaljamo, namažemo z nadevom in potresemo še s litra zmletih orehov. Trdno zvijemo, denemo v model in ko spet vzide, spečemo. Ta potica je šele prav dobra, ko je 14 dni stara.
Makov nadev: V Yz Utr!1 * * 4 5 vrelega mleka zakuhamo malo več kakor Yi litra zmletega maka. Pustimo vreti Yi ure, potem odstavimo in primešamo 10 dkg surovega masla, 20 dkg sladkorja, par žlic drobtin, 2 rumenjaka in zavitek vanilijevega sladkorja.
Nadev iz rozin. Umešamo Yi kg surovega masla, 3 rumenjake, 20 dkg sladkorja in 1 zavitek vanilijevega sladkorja. S tem namažemo razvaljano testo in potresemo 1 kg prebranih in opranih rozin.
Cimetov nadev: Umešamo 1 kg surovega masla, 4 rumenjake in 25 dkg sladkorja. S tem namažemo razvaljano testo in potresemo z zmletim cimetom.
Nadev iz bučnih jedrc: Bučna jedrca zlu-ščimo in v pečici posušimo. Potem jih zmeljemo kot orehe. Zakuhamo jih v vrelo mleko in pustimo vreti ure. Odstavimo in ko se maslo shladi, primešamo par žlic surovega masla, par žlic z rumom ali žganjem napojenih drobtin in sladkorja po okusu. Pridenemo tudi nastrganih limonovih lupin.
Pred velikonočnimi prazniki
(šolska naloga v gospodinjski šoli v št. Rupertu.)
Topli, božajoči sončni žarki so polagoma odlizali sneg. Mlada yesna-pomlad je razgrnila svoje peruti in je priplavala s svojim sladkim vonjem cvetlic in z milim petjem ptičic v naše doline.,
In v ta najlepši čar božje narave bodo spet zadoneli veseli velikonočni zvonovi in naznanili velikonočno vstajenje Zmagovalca nad peklom.
Skrbna gospodinja bo že zgodaj mislila na ta praznik. Uredila si bo dnevni red tako, da bo že kmalu uvrstila med svoje delo pospravljanje in čiščenje doma. Z dobro voljo in ljubeznijo bo tudi vse domače zaposlila pri delu. Z veseljem ji bodo prihiteli na pomoč. — Vse delo naj uredi gospodinja tako, da ji bo ostalo za veliki teden samo pripravljanje na praznik sam.
V0LKER M0BEL
Kuhinje, jedilnice, spalnice in oblazinjeno pohšitvo v bogati izbiri na obroke in kreditne pole (Hausratkreditschcin).
Celovec-Klagenfurt, Villacherring 47
Gotovo je največja skrb vsake gospodinje peka. Vso skrb in ves trud posveti šarteljnu, ki ga bo nesla na veliko soboto k žegnu. Samo da je lep in visok, pa ji ni nobena težava pretežka, saj je potem napolnjeni jerbas njen ponos in veselje.
Čas beži in nikoli ne obstoji, tako se tudi dnevi velikega tedna hitro stekajo k koncu. Gospodinja naj ima tedaj že vse pripravljeno za praznike, samo najnujnejša opravila jo še čakajo. Njene misli pa se že odtegujejo posvetnim stvarem in se potapljajo v bridko trpljenje Križanega in Njegove žalostne Matere. Kako lepo je in ima tudi velik vzgojni pomen, če gre mati s svojimi otroki molit k božjemu grobu, jim tam razlaga trpljenje Kristusovo in spoštljivo poljubi Njegove svete rane. Otroci jo bodo v vsem posnemali in kako neizbrisni spomini jim bodo ostali na ta obisk v cerkvi. Tako se bo gospodinja telesno in duševno pripravila na veliki praznik. Poskrbi pa naj gospodinja tudi, da vsi člani družine opravijo svojo velikonočno dolžnost, da bodo tudi njih duše vstale z božjim Zveličarjem.
Približala se je že velika sobota. S kakim veseljem bo prinesel tvoj malček blagoslovljeni ogen j. Ves rdeč je v obraz, ko prisopiha v sobo. Na tem ogn ju boš skuhala meso in jajca za žegen. Pri skladanju v jerbas razloži otrokom, da pomeni šartclj trnjevo krono Zveličarjevo, pirhi krvave kaplje in hren žeblje. Tudi črnega kruha ne pozabi dati v jerbas, da ga dobi živina.
Dan se je že nagnil in vsa družina s hrepenenjem pričakuje velikonočnega jutra. Blesteča jutranja zarja naznanja Gospodov dan — dan vstajenja. Veličastno zvenenje vabi ljudi k vstajenju. Družina stopa zbrano k procesiji. Zvonenje se razliva čez vstalo naravo in boža zelene klice, ki se zlivajo že v stebelce in hiti dalje ter sega globoko v človeška srca in vodi misli k Najsvetejšemu. Bandera vihrajo v vetru in plapolajo z radostnim petjem, ki se dviga iz veselih grl pevcev. Po dokončanem opravilu se vrača družina, napolnjena z najlepšimi občutki Velike noči domov, kjer jo čaka že dolgo zaželjena, blagoslovljena jed.
Posebno zadnje dni pred praznikom ima gospodinja mnogo opravka in dela, a kljub temu naj ohrani vesel in veder obraz, kajti od nje je odvisno razpoloženje vse družine. Blagoslovljeni so spomini na tako preživete praznike.
Mak Micka, Globasnica.
Celovški sejem
Priprave za 1. koroško razstavo zadovoljivo napredujejo, četudi poteče termin za prijave razstavljalcev šele 3.1. maja. Vsi prostori na veseličnem prostoru so že oddani.
Letošnja 1. koroška razstava bo v znamenju razstave lesnega gospodarstva. Dosedanje priprave kažejo, da‘sc bo ta razstava posrečila v polnem obsegu. Saj je dospelo že veliko število prijav lesnih producentov in lesne predelovalne industrije. Pod predsedstvom komercialnega svetnika Max Hofer-ja je združenje obrtnikov lesne predelovalne obrti sklenilo, da priredi veliko kolektivno razstavo. Razstavljenih bo tudi več lesenih hiš v najmodernejši konstrukciji. Vodja zavoda za pospeševanje obrti, direktor Rascher, pa je izjavil, da prevzema zavod stroške za to kolektivno razstavo. Zavod bo med razstavo priredil tudi predavanje o gozdnem in lesnem gospodarstvu.
Poleg razstave o lesnem gospodarstvu pa bodo na L koroški razstavi še posebne raz stave, med katerimi bo posebno zanimiva vrtnarska .razstava.
AKO SO VAM POTREBNA KAKA POJASNILA, AKO VLAGATE PROŠNJO ZA PRISPEVEK IN PODPORO, OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA ENOTNO OR GANIZACIJO SLOV. KOROŠKEGA KMETA, NA KMEČKO GOSPODARSKO ZVEZO.
Naslov je: Kmečka gospodarska zveza, Celovec, Viktringer Ring 26.
Kmetovalci - val sovražnik ie toča!
Žalostno dejstvo je, da napravi toča vsako leto na Koroškem veliko škodo. — To nam potrjujeta zadnji dve leti, saj se je škoda po toči v letu 1951 v primeri z letom 1950 podvojila.
Posledice te škode, ki je bila v nekaterih okoliših katastrofalna, so kmetom dobro znane. Ako pa so bili kmetje, katerim je toča pobila žitna polja, zavarovani, so dobili v sorazmerju z višino vrednosti zavarovanja, polno povrnitev škode. Oni kmetje, ki niso bili zavarovani, pa so morali izgubo trpeti sami, kar je večkrat povzročilo velike težkoče v gospodarstvu, ker kmetje niso mogli plačevati redno socialnih dajatev, davkov, zaslužkov itd., kar vse je treba kljub škodi plačevati naprej.
Ugotovitve, ki jih je bilo mogoče zbrati na podlagi izkušenj v zadnjih letih, dokazujejo, da nastopa toča vedno bolj pogosto in da je tudi škoda, ki jo toča prizadeva, vedno hujša. Ker je bilo letos nekako nenormalno vreme, moremo sklepati tudi na nenormalno vreme v poletju, kar povečuje nevarnost toče. V zadnjih letih so izredno pogoste tudi spomladanske (april — začetek maja) nevihte s točo, kar povzroča veliko škodo že takoj spomladi.
Koroška je bila minulo leto zlasti hudo prizadeta po toči; saj je bilo prizadetih po toči bolj ali manj od 244 občin kar 51 občin, torej vsaka peta občina. V številnih slučajih je bila žitna letina popolnoma uničena.
Uničujoče nevihte so bile zlasti v okraju Feldkirchen v občinah St. Urban, Sittich in Waiern. Nadalje v okraju Celovec (ob-čnie Kotmara vas, Možberg-Moosburg, Tig-ring itd.) in v okraju Velikovec, kjer so bile zelo hudo prizadete občine Vobre, Grebinj, Djekše itd. Močneje so bile prizadete tudi številne občine v okrajih Krka-Gurk, št. Vid na Glini in Volšperk.
Zlasti uničujoča je bila toča v območju občin Sittich in St. Urban, kjer je padala toča težka do 380 gramov in je razbila strehe, popolnoma pa uničila pridelke, da so morali podorati celo koruzo in krompir.
Ker je bila torej prizadeta po toči vsaka peta občina v deželi, je mogoče presoditi, kakšna, je bila skupna škoda. Vsak pa more tudi presoditi sam, kaj je pomenila za veliko število kmetov ta škoda, ko zlasti niso pridelali nobenega žita.
Onim kmetom, ki so bili zavarovani, pa
je povrnil škodo zavod za zavarovanje proti toči in so tako brez posebnih težkoč preboleli izgubo pridelka. Vsi ti kmetje smatrajo kot nekaj samo po sebi razumljivega, da zavarujejo tudi v bodoče svoje pridelke proti poškodbi po toči.
Že po svojem značaju je kmetijstvo izredno podvrženo nevarnostim in velikemu riziku, proti kateremu se mora vsak kmet pravočasno zavarovati. Le tako more obvarovati pred izgubo svoje pridelke, s tem pa tudi znatni tlel svojih dohodkov. Kaj pa tudi koristijo kmetu vsi povečani izdatki za prvovrstno seme, za odgovarjajoče gnojenje, /a zatiranje škodljivcev in plevela in dr., ako pa nato toča te pridelke v celoti ali pa deloma uniči? Zato pa je danes zavarovanje proti toči in plačevanje odgovarjajoče premije v vsakem kmečkem gospodarstvu ravno tako potrebno, kakor je potreben vsak drugi izdatek, s katerim hočemo povečati svoje pridelke.
Okopalnike in osipainike, kultivatorje, njivske in travniške brane
vedno in v dobri kakovosti dobavlja
KURT MARKTL & CO.
kmetijski stroji in nadomestni deli
Celovec - Klagcnfurt, St. Peter, končna
postaja obusa, Vdlkermarkter Strasse Nr 117.
Vsak kmet l)i se moral zavedati, da ne bo mogel dobiti v slučaju poškodbe po toči nobene podpore in tudi nc znižanja davkov, ker za vse to ni na razpolago javnih sredstev.
Ni stvar samo velikih kmetov, ampak v še večji meri tudi malega in srednjega kmeta, da se zavaruje pravočasno proti poškodbi po toči. Saj prizadene malega kmeta taka škoda še vse bolj kakor velikega kmeta.
Zavod za zavarovanje proti toči (Hagel-versicherungsanstalt) je kmečka ustanova, ki dela sporazumno s kmetijsko zbornico. Vsakemu kmetu pa je omogočeno zavarovanje, ker so premije po možnosti nizke. Ako je kmet zavarovan pet let proti toči in v tem času ni bil prizadet po toči, dobi pri 'nadaljnem zavarovanju 10 odst. popusta pri plačevanju premij.
Zato kmetijska zbornica in vse kmečke ustanove priporočajo nujno vsem kmetom, da zavarujejo svoje pridelke pravočasno proti poškodbam po toči.
Kmetje, mislite na nevarnost po toči!
■j Zastopniki vseh zavarovalnih družb spre-• H jemajo zavarovalna naročila za avstrijski zavarovalni zavod proti toči (Hagclver-sicherungsanstalt)
Licenciranje bikov
Urad koroške deželne vlade je odredil* za licenciranje bikov v letu 1952 med drugim sledeče:
1.	K pregledu je privesti vse nad 12 mesecev stare bike brez ozira na njihovo kakovost in rod. Ni pa treba privesti onih mladih bikov, ki naj pridejo na plemenski sejem.
2.	Za one bike, ki so ie bili licencirani, je treba prinesti uradni pripustni list in skočni zapisnik. Ako ni mogoče predložiti pripustnega lista, jc treba plačati celotno pristojbino, kakor pri prvem licenciranju.
Za bike, ki še niso bili licencirani, je treba predložiti rodovniške izvlečke ali pa hlevsko knjigo. K pregledu pa je prignati tudi one bike, za katere ni mogoče predložiti rodovniških podatkov.
3.	Vse živali je prignati osnažene in tako, da niso v nevarnosti ljudje ali pa stvari.
4.	Licencirane bike je dovoljeno pripuščati samo pod pogoji, ki so označeni v pripustnem listu.
5.	Pristojbine za licenciranje in skočno dovoljen je jc plačati pri občinskem uradu. Pristojbino /a pripustno dovoljenje jc treba plačati samo pri prvem pregledu, za skočno dovoljenje pa prvič in pri vsaki obnovitvi. Pristojbina ra pripustno dovoljen je je 10,— šil., za skočno dovoljenje pa 20.— šil.
Naknadno licenciranje je dovoljeno samo v nuj nih slučajih in je treba za to plačati trikratne pristojbine.
6.	Kdor nc privede bikov na pregled, bo kaznovan po določilih koroškega zakona o pospeševanju živinoreje.
SPORED LICENCIRANJ:
OKRAJ CELOVEC
7.	april: ob 8. uri Kotmara vas, ob 9.30 Bilčovs,
ob 11. uri Škofiče, ob 12-30 Hodiše, ob 15. uri Ribnica.
8.	aprila: ob 11. uri Medgorje, ob 14. uri Ra-
diše.
9.	aprila: Celovec-mesto (pri rejcih).
29.	aprila:: ob 8.' uri Mcdborovnicc, ob 9. uri šraarjeta v Rožu, ob 10.30 Borovlje, ob 11.30 Kožentavra, ob 13.30 Svetna vas, ob 15. uri Bistrica v Rožu.
20. maja: ob 8. uri Zapotnica, ob 10. url Selc-Kot, ob 11. uri Selc, ob 12. uri Terki. OKRAJ VELIKOVEC
4.	aprila: ob 8. uri St. Jakob( Diimrvirt), ob 9.
uri Ruda, ob 9.30 Spodnja ves, ob 11. uri Lipa, ob 11.30 Grebinj, ob 12.30 Dolgo Brdo, ob 13. uri Pustrica, ob 15.30 Djekše.
5.	aprila: ob 9. uri Tolsti vrh, ob 11. uri Vobre,
ob 13. uri Lindenhof.
30.	aprila: ob 10. uri Obirsko (Kovač), ob 11. uri Žel. Kapla (živ. trg.), ob 13. uri P>cla
(Golar).
OKRAJ BELJAK
23.	aprila: ob J), uri Beljak, ob 10. uri Rut (Mar.), ob 11. uri Maloščc, ob 12.30 Rikar-ja ves, ob 13.30 Podklošter, ob 14.30 Draš če, ob 15.30 čajna, ob 17. uri Plajbcrk-Rute,
24.	aprila: ob 8. uri Jezcrnica-Bcljak, ob 9. uri Vcrnberk, ob 11.30 Gozdanje, ob 13. uri Vrba, ob 14. uri Rožek, ob 15. uri St. Jakob v K.
OKRAJ ŠMOHOR
30. aprila: ob 8.30 Višprijc, ob 9.30 Vasja vas, ob 10. uri Šmohor, ob 12.30 Brdo, ob 14. uri Borlje, ob 15. uri Sv. Stefan.
K M ETOMULC 19 Imetipke dMic in UtnelUsUt pobedštutt iucdkaU, Id c^icdi^o- v
,kaše+n tedniku"!
a
ILCU. CUL
(Nadaljevanje
vred. Mestoma bi si morda želeli manj čustvenosti in pretiranj v glasu in kretnji, kajti beseda in dejanje sama že vzbujata v občinstvu nenavadno sočustvovanje. In je res nenavadno, če zreš med igro solzne oči postavnih možakarjev in njihovo mično zadrego med odmori.
Igra sama je slavospev zakonski zvestobi in je zapustila obakrat — igrali so jo predzadnjo in zadnjo nedeljo — močan vtis. Na veliki ponedeljek pa jo nameravajo ponoviti na odru v Ločah nad Baškim jezerom. Ne dvomimo, da se ji bodo divili Gornji Rožani in se bodo tako oddolžili požrtvovalnosti naše mladine in njenega vodi-telja.
GLOBASNICA
Naši občinski očetje so dne 9 marca obravnavali letni račun občine. V letu 1951 je imela občina 496.234 šilingov dohodkov in 496.155 šilingov izdatkov. Skoraj polovico izdatkov je občina izdala za popravo in zidavo šole v Globasnici. Med drugim je bilo izdano za šolo še 26.000 šil., za popravo občinskih potov in globaškega hudournika 24 tisoč, za občinske uboge okoli 5 tisoč in za gasilsko društvo 4 tisoč šilingov. Letni račun je bil občinskim odbornikom prebran in razložen. Ker se k debati nihče ni oglasil, oziroma nihče ni vložil kakšne pritožbe, je bil račun soglasno odobren.
Primerna darila za veliko noč kupite po najugodnejših cenah v trgovski hiši
Hans Thomasse?
Beljak-Villach, Vidmanngasse 33 Velika izbira otroških vozičkov s 5 odst. popustom.
Med drugim so se občinski očetje posvetovali glede proračuna za leto 1952. Ker so izdatki za leto 1952 precej visoki, posebno za šolo, ki jo nameravajo še letos izgotoviti, je bilo sklenjeno, da se bodo na prihodnji seji posvetovali o povišanju zemljiškega davka.
Pretekli ponedeljek so se v občinski pisarni zbrali mandatarji občinskega kmečkega odbora, da izvolijo predsednika krajevnega kmečkega odbora. Ob navzočnosti predsednika okrajne kmečke zbornice so imenovani potrdili spet Kukmanovega očeta, Kordeža Stefana iz Mali vasi, za predsednika in kmeta Eržena Roberta iz štebna za njegovega namestnika. Gospod Kordež je bil izvoljen na listi Kmečke gospodarske zveze in gosp. Eržen na listi Bauernbunda.
Za zapisnikarja je bil potrjen jKaimund Greincr, kmet v Globasnici (KGZ).
Kmetje globaške občine smo z izvolitvijo zadovoljni ter vsem trem k temu odgovornemu položaju iz srca čestitamo. Pre-
METOD TURNŠEK:
<iiu ta si,
fce m lsjfi domala !
Na veliki petek ponoči je Hanzej moral na pot k svojini znancem, štirim kmetom izven selske župnije, da bi se za praznike spomnili skrivačev z darovi. Ze od vsega pričetka, kar so fantje bivali v bunkerju, so jim ti gospodarji šli na roko. Hanzej je v prejšnjih, mirnih časih imel z njimi ugodne kupčije.
Peter je ob odhodu Hanzeju strogo zabičal, naj bo na moč previden. Nikomur drugemu se ne sme izdati kot le onim štirim gospodarjem in še pri teh naj skrbno potipa, če so še zanesljivi. Drugim domačim naj sc ne kaže! Točno naj sc vrne! Na dogovorjenem mestu blizu Kort ga bosta čakala Foltcj in Lipej, da mu bosta pomagala nesti. Orožja tokrat niti ne kaže nositi s seboj...
Luna je že nizko lezla na zapad in krvavo rdela, ko sta Foltej in Lipej na dogovorjenem mestu že dolgo čakala. Nemirno sta se prestopala, ob slehernem večjem pišu nočnega vetra sta se splašila in umaknila v goščo. Flanzeja pa ni hotelo biti od nikoder. Ali ga je nemara kdo spoznal in izdal? Ali so ga zajeli kje policisti in je padel v njihove kremplje? To bo Velika noč, grenka ko pelin, če ga ne bo! Budno sta se ozirala naokrog, pozorno prisluškovala. če morda le kod že prihaja... In ga ni bilo.
Ves dan, vso veliko soboto, so fantje v
DCocmJkmt
s 5. strani)
pričani smo, da bodo imenovani vse svoje zmožnosti in sile posvetili dobrobiti kmetijstva v občini Globasnici, brez razlike na politično pripadnost.
Čudno se nam zdi, ko za našega župana, gospoda Jožefa Elbe (KBB), pri tem ni odpadlo drobtinice. Sicer pa on itak že predseduje ponemčevalnemu društvu, takozva-ni „Dorfgemeinschaft”. Ta, našemu ljudstvu tuja ustanova, si je zapisala na svojo zastavo „Heimischc" Volks- und Brauch-tumspflege. Gospodje, ako mislite v naših slovenskih krajih iskati in gojiti nemški Volkstum in Brauchtum, potem bi samo lahko rekli, da ste zelo zašli.
Za nas vaše prireditve nikakor niso domače, marveč odtujujejo našo mladino našim lepim domačim običajem in navadam. Samo žalostno je, da so pri tem odtujeval-nem delovanju v naših krajih gonilna sila. učitelji in učiteljice, katerim v vzgojo naj bi bila izročena doraščajoča mladina.
Če že „moralna” zahteva teh ljudi, nuditi soobčanom „izobrazbo* * * * v in blagostanje, ne pozna meja, potem bi priporočali, da bi kar uprizorili n. pr. tečaje za pisanje na stroju in takšne o pravopisu. Kaj ne, dobra misel, gospod župan in gospod občinski tajnik?
Pred nedavnim so se vršile v naši občini volitve v občinski lovski odbor, za katerega je bila vložena samo slovenska lista.
ŽELEZNA KAPLA
Nenadoma je umrl Karl Havdej, nastav-Ijenec v rebrški tovarni in hišni posestnik v Železni Kapli. Bil je mirnega značaja, ljubil je materini jezik, katerega' se nikdar ni sramoval, in bil je veren katoličan.
Pokopan je bil ob obilni udeležbi znancev, prijateljev in sodelavcev pri Mariji v Trnju. — Žalujoči materi m družini naše iskreno sožalje. Pogreb je bil ravno na stanovski dan za fante, tako so fantje fare bili navzoči pri pogrebu sobrata, ki je nepričakovano prestopil prag večnosti.
Farna mladina v Železni Kapli priredi, na Cvetno nedeljo v farni dvorani ob 12. uri (opoldne) igro-misterij: Spovedna molčečnost. Igro ponovijo na Velikonočni ponedeljek ob 12. uri v farni dvorani.
Red božje službe o Veliki noči bo sledeči: Na Krstnico se zbere farna družina ob 10. uri zvečer v farni cerkvi, kjer bodo naj-preje obredi velikonočne vigilije, okoli polnoči bo velikonočna sv. maša s skupnim sv. obhajilom farne družine, po sv. maši velikonočna procesija. Na Veliko noč zjutraj bo ob 6. uri pri D. Mariji v Trnju velikonočna procesija in slovesna sv. maša.
Hvaležni smo sv. očetu za dovoljenje, da se sme velikonočno bogoslužje vršiti po starem redu res o Veliki noči.
bunkerju povešali glave. Od žalosti jim beseda ni mogla iz ust. „Ujet je najbrž Hanzej, da ga ni nazajl Bridka bo njegova Velika noč! Ubogi brat!” Tako in podobno se je skrivačem žalostno trgalo iz prsi.
Po cjolini se na veliko soboto vse popol-
dne iti še pozno v noč brnela in frkala
motorna vozila policistov h Kališniku in
v stran od njega. Tudi psi so se zdaj pa zdaj zapodili okrog Kališnikovega doma, cvilili in lajali, da je begalo še skrivače v bunkerju. Temna slutnja je kljuvala v njih, če niso gestapovci ujetega Hanzeja privlekli morda najprej k sebi h Kališniku, kjer bo ubogi fant v lastnem domu spodaj v kleti prestajal prvo mučeništvo... Morda bo na samo veliko nedeljo celo obešen pod lipo pred svoj im domom... Ob takšnih mislih je fante spreletavala groza. Z grenkobo v srcu so v pozni uri, ko so po dolini in v daljavi že zagoreli velikonočni kresovi, potrti skrivači zaprli svoj bunker.
„Ne bo treba hrena k pičlemu žegnu, zadnji svinjski kosti, Hanzejeva izguba je dovolj pekoč hren!” je zahlipal Foltej, ko je odprl vratca štedilniku, v katerem je jokalo sveže poleno, ki ni maralo zavreti vode, da bi se jim skuhal žegen.
Peter je slonel za mizo. Obraz si je zagrebel med dlani. Zdaj pa zdaj je smrknil v tihem joku za dragim bratom. Molitvenik in rožni venec, ki sta bila pod njegovimi lakti, sta bila vsa rosna od solz.
Lipej je sedel na pogradu in si zdaj pa /daj šel z roko čez oči in čelo. Tudi njemu sc je trgalo srce. Izgubili so Hanzeja, živahnega, zgovornega Hanzeja, ki je z vsemi bil ena sama dobra duša.
Nič niso večerje pripravili. Tudi radia
STRPNA VAS
V soboto, dne 5. aprila t. 1., promovira na graški univerzi g. Francej Krajger doktorjem vsega zdravilstva. Mladi gospod doktor je doma iz Strpne vasi iz znane Krajgerjeve družine. — Doktorantu tudi mi prav iskreno čestitamo ter mu želimo čim več uspeha pri vsem njegovem delu.
RIED V ZG. AVSTRIJI
Od 1. 1949 so stalno zginjali na pošti v Riedu paketi in tudi ameriška pisma s prilogami. Poštni adjunkt Johann Aigner, njegova žena in sin, tukajšnji pismonoša, so v preiskovalnem zaporu tukajšnjega okrožnega sodišča. Stari je nakradel za 40.000 šil. tekstilij in hrane. Štiri tovorne avtomobile, *o rabili, da so tatinsko skladišče prepeljali na varno. Poštni upravitelj je bil od prizadetih večkrat obveščen o ne-rednostih, pa je trpel, da se je to nadaljevalo. Ker je bilo v nekdanjem IRO taborišču mnogo Slovencev, naj se z eventuel-nimi dokazili javijo državnemu tožilstvu (Staatsamvaltschaft) Ried i. I. Ta naslov popolnoma zadostuje. Baje je tudi v Linzu zginilo priporočeno amer. pismo v rokah nekega uradnika, ki je prejemno potrdilo kar sam potvoril, pismo s prilogo pa zadržal. -
O pokvarjenosti nezrelih fantalinov priča drug slučaj iz bližnje okolice. Ko so pri kartah svoje groše zaigrali, je eden, sin železničarskega progovnega delavca, ponoči udrl v železniško blagajno, kjer so ga zalotili. Ni imel sreče; saj je bil v blagajni samo I šil.
RADLHAVR
Beljak-Villach, Postgasse 3 Preproge, pregrinjala, blago za pohištvo, posteljnina in namizni prti.
Pred tatovi niso varne niti rakve, kot to kaže slučaj dveh oskrunjenih graščinskih grobnic v Sp. Avstriji. Tatovi so odnesli kovinaste rakve.
Poleg teh manj razveseljivih novic imamo pa tudi jako spodbudne. Tako n. pr. je tukajšnji simfonični orkester priredil kar dvakrat Mozartov „Requiem”, kar je za to malo mestece (10.000 duš) vse hvale vredno.
Na lanskem ridskem velesejmu je vzbujal splošno pozornost fakir Rayo. Sedaj gostuje v Strasbourgu (Fiancija) z izredno uspelim programom.
V Zg. Avstriji je bilo 1. 1951 pobranih 1,212.884.— šil. kot posebna pristojbina (kulturni groš), ki se pobira od kino vstopnic. S tem denarjem razpolaga deželna vlada. V Zg. Avstriji so podeželska mala gledališča prejela iz tega fonda 29.100 šil. Ali slovenska gledališča niso ničesar dobila od koroške deželne vlade? To bi nas zelo zanimalo!
se niso dotaknili, samo večerno molitev so opravili, ta večer kar kleče ob pogradih. Očenaš za Hanzeja je bil poln vzdihov in solz.
Noč velike sobote se je nagnila že v sveto jutro velike nedelje, ko je nenadoma zunaj bunkerja nekaj trdo udarilo. Fantje na pogradih so se stresli, prebudili, od strahu drveneli. Preplašeni so pridrževali sapo in čakali, kaj bo. Mar so sredi noči tudi nje zasledili že gestapovci...
Se en udar na bunker... Skoz smrekov parobek zunaj in skoz dimnik v bunkerju je zazvenel radosten glas:
»Mrzla voda, fantje! Veselo veliko noč!” Bil je Hanzej.
Kot bi trenil, so vsi trije poskočili s pogradov in hiteli, kateri mu bo prvi dvignil pokrov. Peter je bil najurnejši. Ko je zagledal brata, je napol radosten, napol jezen siknil:
„Da bi te šent! Kaj nam vendar delaš toliko skrbi in žalostil čemu te ni bilo nazaj že drevi? Koliko strahu in trpljenja zaradi tebe!”
»Dragi moji,” se je smehljal Hanzej, »žegen se počasi kuha in peče! Saj sem priganjal, ali dečve so mi na vsak način hotele pobarvati še pirhe. Tu jih glej, Peter!” Hanzej je že segal v žepe, kjer je imel spravljene posebne darove. Vreča velikonočnih darov ob nogah se mu je pri tem zvrnila.
„Ne tu, boš pokazal spodaj! Hitro noter!” je prestregel brata Peter in z eno roko povlekel zvrnjeno vrečo, z drugo pa Han-zcja.
Z žarečim obrazom se je Hanzej spustil spet k svojim v podzemski dom. Foltej in
fotohaus Schmaus
Celovec-Klagenfurt, Heiligengeistplatz 1
Specialna trgovina za fotoamaterje. Fotografski aparati ih filmi v največji izbiri.
Poročali smo že o največjem avstrijskem zvonu (pumerici), ki je bil ulit v Zg. Avstriji in je sedaj prepeljan na Dunaj. Bo še mnogo vode steklo po Donavi, predno bo visel v zvoniku sv. Štefana. Sedaj visi na provizoričnem železnem ogrodju, kar na dvoru poleg cerkve. Pripomnimo naj, da bodo glavna cerkvena vrata za cerkev sv. Stefana (višina 4.5 m) izdelana v Gradcu iz slovenske hrastovine.
Ker smo svoja opaženja raztegnili do Dunaja, naj še malo pogledamo, kaj je posebno novega okoli nas.
V Solnogradu so z izrednim zanimanjem zasledovali špionažni proces proti nemškemu državljanu Silomonu. Vohunil je v korist Češke, kot smo to brali svoj čas o nekem angleškem častniku in podčastniku. Silomon pa ni bil noben Salomon.in ameriško vojno sodišče mu je preskrbelo prosto stanovanje in hrano v »luknji”. Visoki krogi pa so zgubili na ta način enega »svojih” znanih.
Velika sreča se je nasmejala nekomu šolarju v Taxenbachu na Solnograškem. Našel je „šac” — skoro 1 kg zlata v gozdu pod drevesom. Zlato je ležalo gotovo že 100 let tam. Pošen najditelj je bil nagrajen. Dobil je polovico od izkupička 22.647.— šil. Ostalo polovico je dobila uprava nadškofijskih posestev, kot lastnica dotičnega gozda.
Dne 26. februarja t. 1. so na štajerskem našli v neki duplini ustreljenega moškega. Oblasti domnevajo, da je to Jakob Pohl, ki je 1. 1950 poskusil izvršiti atentat na jugoslovanskega atašeja Močnika v vlaku blizu Lipnice (Leibnitz).
Zvedeli smo, da bodo oficirji bivše jugoslovanske kraljevske vojske dobili sedaj zaostale plače, ki so jim bile za časa nemškega vojnega ujetništva zadržane. Vsote so izdatne. Bivši stotniki n. pr. bodo prejeli preko 1300 dolarjev. Izplačila bodo posredovala ameriška vojna sodišča.
Končno naj omenim, da se slinovka in parkljevka še vedno širi. Že 263 občin je okuženih. Tudi na Solnograškem se je že pokazala. Kmetje so premalo disciplinirani. Vse mogoče trgovine, gostilne in sosede obredejo in šele potem javijo oblastem to kugo. Inozemstvo je postalo pozorno na to. Kanada je prepovedala doseljevanje iz okuženih krajev.
D. P. bolnico je obiskala jugoslovanska repatriacijska komisija v spremstvu ameriškega uradnika.
Lipej sta ga od same radosti nekajkrat po hrbtu z roko oplazila. Samo da se je vrnil, vrnil dragi jim drug! Hanzej je moral dolgo in široko poročati o svoji poti, zlasti o dečvah, o vsaki posebej...
Medtem se je zunaj že naredil dan, lep, kot bi bil prvič ifctvarjen. Radostno ptičje žvrgolenje se je skoz parobek in dimnik razlegalo celo v bunker. Fantje so svojo votlino odprli in se praznično oblečeni napotili h kapelici k »maši”, seve, k tako imenovani »suhi maši”. Vsakdo je sam zase tiho izmolil iz molitvenika mašne molitve. Pa tudi za svoje dobrotnike so molili, za »dobro dušo Smrtnika”, za gospodarje na Obirskem in v Kortah. Za dečve, drage dobre dečve, ki so se jih spomnile s posebnimi pirhi, pa je srce še najbolj vzplamtelo v vse dobro jim želeči ljubezni...
Po »maši” so se skrivači zbrali za mizo v svojem bunkerju. Velikonočni »žegen” je bil bogat in okusen. Najdražji so jim bili pirhi, ki so jih darovale ljube dečve. Oči so jim jih s spoštovanjem objemale in božale. Bila jih je prava lepota. Na enem je bilo vrisano.srčece in napis koroške narodne: »En mav čez jizaro”, drugega je krasil križ z venčkom rož in začetek pesmi: »Pojdam v Rute”, na tretjem je kikirikal petelinček. Od kljuna se mu je vil napis: »Slovenski smo fantje, pri Dravci doma”. Na četrtem je bilo zaklano jagnje in zastavica. V zastavici je bilo sveto ime IHS. Pod jagnjetom je stalo vabilo: »Vstani, borni narod moj!”
»Presnete dečve, znajo pa, znajo!” je bil Lipej kar očaran. Tudi drugi so občudovali in hvalili.
(Dalje prihodnjič)
SlovAMke. oddaic v uuliu |mh uradne objave
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji 6. aprila: 7.15 Verski govor — Poje kvartet „Slav-
ček”. — 7. aprila: 14.30 Teden in mi. — 8. aprila: 14.30 Zdravnik — Ustoličenje koroSkih vojvod (IV. del). 18.30 ..Pravljice, ki so in niso pravljice... (glasbena oddaja). — 9. aprila: 14.30 Za podeželje. — 10. aprila: 14.30 ..Bodi človek!” — 11. aprila: 14.30 Ir svetovne literature. — 12. aprila: 8.15 ,Iz slovenske literature. 18.30 Jaka špicar: Zvonovi so se vrnili (oddaja v narečju). — 13. aprila: Verski govor — Velikonočne pesmi (poje mešani cerkveni zbor iz Šmihela pri Pliberku.)
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetij ski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob
19.00	na valu 327.1tn oddaja za inozemstvo.
3. aprila: 14.00 Jezikovni pogovori. 11.10 V pesmi in plesu. 18.15 Skladbe, izvaja pianist Marijan Lipovšek. 20.15 Slavni pevci pojo. 21.20 Slovenske narodne* 4. aprila: 12.00 Slov. orkestralna glasba.
13.00	Iz tehnike in znanosti. 14.00 Melodije po
Cerkveni prispevki
,JAVEN POZIV”
Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za 1. četrtletje 1952 (zaključeno 1. marca 1952) še niso plačali, pozivamo, da v opominjevalnem roku treh tednov, ki se začne 1. aprila 1952, brez nadaljnega poziva plačajo svoj prispevek do 21. aprila 1952 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in da pokažejo ob enem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz. — Cerkveni prispevek jc po zakonu dolg, ki se mora plačali in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico, da zaračunajo pobiralno pristojbino 1 šilinga.
Finančna zbornica krške škofije Celovec, Mariannengasse 2

,Hiš« malega človaka" dobavlja najugodnejša radio*aparate, elektro-marerial
RADIO SCHMIDT
Celovec • Klagenfurt, Bahnholstr. 22
KARL
PDTSCHER
konjski mesar Celovec Piteheldorfefitr. 12 Telefon 15-22 Prevzemamo tudi zavarovane koni«. Če tila, koljemo poonevi in ponoči.
okusu. 18.40 Veseli slovenski napevi. 21.1i0 Slov. komorna glasba. 5. aprila: 12.00 Operna glasba. 14.30 Vaški kvintet. 16.00 Arije. 17.50 Slov. orkestr, glasba. 18.30 Narodne pesmi. 20.15 Vurliskc orgle.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura".
Najboljši in obširni
NEMŠKO-SLOVENSKI
IN
SLOVENSKO - NEMŠKI
S LO VAR
dobite pri upravi ..Našega tednika”, naročite takoj, ker je zaloga majhna.
NEW-YORK
(val (9, 25, 31, 49, 251 in 379 m) OJdajc vsak dan ob 18,—18.15 in od 19,30 do 19.43 (samo val 379),
GLEDALIŠČE
Začetek ob 2v uri
3.	aprila: ..Hoclueitsreise ohne Mann”, veseloigra v treh dejanjih.
4.	aprila: „I>ic leichtcn Herzeus simi”, prvič, tri
dejanja.
5.	aprila:	„l>ie drei Musketiere”, romantična
opereta.
ob 20. uri: „Die drei Musketiere”. janjih (enotne cene po 5 šil.) ob 20. uri: „l)ie drei Muskatiere”.
RADIO TRST O
306,1 m ali 980 ke sek
Dnevne oddaje: 7.15-8.30- 11.30—14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00—24.00. Poročila dnevno:
Elektro-Rauter, Beljak-Villach
Instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki
MOŠKE SRAJCE Gloriett-srajce
Polo-srajce, polo-bluzc v modernih krojih
CfciiMc
Celovcc-Klagcnfu«
HANS DRABNER
Cclovcc-Kanaltalei Sicdlung, Baumbachpl. 1
Parfumerija, papir, toaletna, pralna in čistilna sredstva, vata, obveze, šolske in pisarniške potrebščine.
AVTOMOBILISTI POZORI NOVOST!
Garažiranje, pranje, fiftenje
Šamponizlranle, oljenje 1. dr. pri Automarkt v Celovcu-Klageniurt, Villacher Strafle 141 (Schattenhof) ODVOZ in DOSTAVA! Nima te časa? Pokličite le Klagenfurt 47-34. Odpeljemo Vaš voz v Service in ga v najkrajšem času spet vrnemo.
Dole#
ŠE VEDNO NAJLEPŠE DARILO
Album Korožke ....................15 šilingov
Romar s Kifaro (Si. Janežič) ......	8.—
Rofija (Mauser) . ................4.—
Sin mrtvega (Mauser)..............4,—
Prekleta kri (Mauser).............4.—
Cmokec poskokee (Bazilij) ......	3.—
Cela kolekcija stane ........ 30 šilingov
Za inozemstvo stane cela kolekcija 2.50 USA dolarjev

Schleppe-pivo
poutodi
Oj>. ,
nacJd: man
(ur klrint ftinfier? Hun, Ootnil flin itte z=-■===£ niaacnjaflv 0cflw OurdiOrlngrn fton-' ncn. Otraon f|finoi Ote Mtftte BerOou- \
(id)hrti oh. Aml» jmrc CllHdi Ote (ou(t j in groht fthimprn gerfnm-n ooflzčt,: mu0 hurtfi ftaslfigdicn mn Kailjntkitr |/
In )or» JlothtJtrti lerhteinert mcrOcn/
devnirn. i&hzr&r cjttoM-ul	____
Kathreiner
Kupujem uporabljivo železo — staro železo — razne kovine — cunje — star papir — kosti — ščetine
G.FRICK
Cclovec-KIagenfurt, Salmstrasse 7
miiiiMMuiiiiiiiHmimiiMMimMtiiiiimulumVMMmiMiiiimniiniiiimi
tet
zQMH{e~UocošUetyci' Utwske%a p&d{etia
Georg Gotz
BELJAK-VILLACH
••;vV.ijN ’ hfi ■ *
50 tet eteeftita
krovni material, obioge za stene in pohištvo
SULFONAMIDI PROTI OČESNI BOLEZNI
Zdravljenje s sulfonamidi, ki jili zadnje čase mnogo uporabljajo v zdravilstvu, je zelo uspešno tudi v zdravljenju takozvane egiptovske očesne bolezni ali trahoma. Sulfonamide so uporabljali pri 3.900 bolnikih in pri večini teh z velikim uspehom.
NOVOST V STEKLARSTVU
Neka britanska tvrdka je izpopolnila nov proces za vlivanje zlata v steklo. S tem sistemom je mogoče na primer izdelovati kozarce in čaše iz stekla, katerega zunanja površina je iz zlata in se na njo lahko tudi vrezuje.
Predno raztopijo v steklu zlato, segrejejo po tem postopku, ki ga držijo v največji tajnosti, steklo skoraj do temparature, ki je potrebna za vlivanje.
iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiimtiiiiiniiiimiiiliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
KAJ JE PRAVIČNOST?
Bilo je začetkom šolskega leta, učehci se niso mogli pivaditi temu, da morajo spet mirno sedeti v šoli in učiteljh ni preostalo drugega, kakor da je dva najbolj nemirna učenca kaznoval. Za kazen jimaje naročil, naj stokrat napišeta svoje ime. — Pa se oglasi eden od kaznovanih učencev in pravi:	„To je krivica, gospod učitelj.”
„Kakšna krivica?” vpraša začudeno učitelj. Fant pa odgovori: „Njemu je ime Ivo Žel in bo s pisanjem hitro gotov, jaz pa sem Nikolaj Cimperman in bom moral vsaj Še enkrat tako dolgo pisati, četudi nisem bil nič bolj nemiren.”
MALI OGLASI
Vsaka beseda stanc 1.10 šil. (in 10% davka).
Poudarjene besede in take a več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na šega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka ivc-čer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, št. 43-58).
Priporoča se izdelovalnica in trgo vina z okvirji in zaloga umetniških slik Hans Treffer, Celovec, Burg-gasse.
Blago za pomladanske obleke v bo gati izbiti po globoko znižanih cc nah pri CHIODI Sc KASSIG, Celo vec, Bcnediktinerplatz. t
Nakup in prodaja vseh vrst glasbil in i instrumentov IVilli Gaggl. Beljak-Villach, Bahnhofstrasse.
Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v „Našem tedniku”.
Kozličje in jančje kože itd, ku pujc po najvišjih cenah trgovina z usnjem Hans BON, Celovec, Ostenvitzgasse 4
Slovenke pozor. Trajne, mrzle, kemične, originalne ameriške kodre pri Slovenki Rassinger. Feldkirch-ner Strasse 270. Avtobus: Ncucr Plati — Lendorf.
Obiščite restavracijo „Zur Glockc”, Celovec, Bahnhofstrasse. Vsak četrtek, soboto in nedeljo ples.
Trvrdka MAURER, Celovcc-KIa geniurt, Alter Platz 35, flanele, barhenti, perilo, blago za plašče in obleke, volna.
Cement, apno, hcraklit strešna lepenka, izolacijska, zidna i. strešna opeka, železnina vseh vrst — NAPOTNIK Franz, Celovec, Prič stcrhausgassc 24.
Rlazinasti moški zračni čevlji šil. 209. Strokovna popravila, podpla tcnjc zračnih čevljev. IJEHK, Beljak-Villach, Italicncr Strasse. IVidraanngassc.
Električni hladilniki, 45 litrov: 3600 šil. 60 litrov: 3920. 100 litrov:
5200. MODRITSCH - elektrotrgo-vina, Celovec, IVienergasse.
19.— predelave ljubko, elegantno Hutsalon, Celovec-Klagenfurt, Vol-kennarkter Str. 13
KINO
CELOVECKLAGENFURT Stadttheatci
Začetek oh 15.30, 17.45, ob poue deljkih tudi ob 20. uri.
Od 4. do 7. IV. „Kcinc Fcrten liit den lirbcu Gott”
Od 8. do 10. IV. „Blaubart”
Prcchll
Predstave ob 16.00. 18.15 iti 20.30 Od 4. do 7. IV. „r)ic GOttin vom Aiuazonas”
Od 8. do 9. IV. uMadonna der sicbcn Monde”
BELJAK-VILLACH / IJalinhollichtspicle Predstave oh 12.. 16. uri. ob 18.15 tci ol) 20.30, ob nedeljah tudi oh 10. uri dopoldne Od 4. do 7. IV. „Yarietc Prinzcssin” Od 8. do 10. IV. nMcmčhcn-schmuggcl”
POCENI PRODAJA v trgovski hiši GCOfS UlUSCSlSClGII se je pričelal Varčno kupiti pomeni: kupiti v trgovski hiši GSOfO! UiUKlUICilGU rleAthradrk^^11
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom „NaŠ tednik", Celovec, Viktring« Ring 28. - Cena mesečno 3 lil., za inozemstvo 4 dolarje. - Lastnik in izdajatelj Narodni svet koioških
Slovencev. - Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktring« Ring 26. — Tisk: ..Carinthia", Celovec, Vdlkermarktet Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58, - Poštni
čekovni urad štev. 69.793.