Povest o življenju.
Pred hišo na griču naš dedek sedeva,       a večkrat presneto
otrple si ude na solncu ogreva,                  nam šlo je trdo! otrokom smehlja se, zgovarja se z njimi   Otroci bi jeli, o lepi mladosti, pomladi in zimi ...        pa kje naj bi vzeli;
Otroci krog niega pode se kričeč               otroci bosi, ter s petjem in igrami čas si krateč;        za šolo godni,
le malema Jošku za igre nič ni,                 denarja nič ni!
najrajši na klopi pri dedku sedi                 Odrasli vseeno
in vedno posluša povestl lepe,                    po svetu so šli,
ki dedek obllo na pamet jih ve.                 in delo pošteno
,0J, dedek, povejte še ono o sebi,"            zdaj vse preživi!
poprosi zdaj Joško, in dedek začne:          Med trudom, trpljenjem ,Trpin sem bil, bolje godi naj se tebi!     in vednitn borenjem
Ko majhen še bil sem,                       postaral sem se;
metuljčke lovil sem;                           na mesto pa moje
ko večji sem zrasel,                            tvoj oče je svoje
že kravo sem pasel;                          zastavil roke.
ko fant sem postal,                            Ko strohnel jaz že
sem kopal, oral,                                  v prah drobni bom v Jami,
kosil, a domd                                     a ti Bog ve kje
sem cepil drvd.                                   boš tam za gorami
Opešali oče,                                         kruh služil si svoj:
svoj dom mi dado;                            takrat pa tu tvoj
pa kaj se s tem hoče,                         bo oče posedal,
če tneni nikdo                                     in kakor zdaj jaz
tu nič ne pomaga !                             rad vnukom povedal
Najetev je draga,                               v pouk, kratek čas
kaj sam bl začel?                              povest o življenju
Sesedovo Mino                                   in njega trpljenju."
za ženo sem vzel,                               _     ...       ...
,       ....                                        Zamish se Josko
da mi zivino                                    .       ,. .   ,        ,,
.              ...                              in potlei de moško:
in dom opravljala,                              ,/.        .             ..
....         ,                                     .Kaj res je na sveti
sivala in prala,                                       ,J    , :       ,
,   .      ...                                        naš rod le zato,
otroke zibala ...                                .
.          ,               ,                               da večno trpeti
Jaz spet sem oral                                            ,   \
,        .       ,       . .                              bo moral tako?! ter v brazde sejal ...                                               . ,
t,       .....                                   Po svetu bom sel
Kar nuva rodua,                                 .                       . .
.        , ,.,                               in sreco tam v/el,
sva z njo omlatila                                 .      ,            J.  '
...           .,                               pngnal 10 s sebo
in v kasco znosila                               .  6     .
za zimo dolgo.                                    in * nJe Pomoč}°
Takomiprešlo                                   na ta-le bom gnč        ¦
za letom je leto,                                 Postavd ~ Zradlč! p   D .
J                                                                                            Fr. Rojec