PODAR Izhaja vsako sredo. Cenej Letno Din 32—, polletno Din 16 —, četrtletno Din "0"—, Inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvol Maribor, Koroška 5. Telefon 8118. Cene lnseratom: Cela straa Din 2000-—. pol strani Din 1000 —» četrt strani Din BOO —, 'It strani Din »BO—j «h$ strani Din 128—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—« Ne ubtfaf! ff Početnik življenja je Stvarnik. Bog je kot stvarnik tudi gospodar življenja. Nihče si ga ne more dati, nihče ga ne sme vzeti ne sebi ne drugemu. V obrambo te največje človekove dobrine je Bog dal posebno zapoved: »Ne ubijaj!« Še preden je ta zapoved bila po Mozesu razglašena, je bila v srce posameznika zapisana. Zato je mogla že prvega morilca (Kajna) zadeti kazen, ki velja za vsakega morilca: »Preklet bodi na zemlji, ki je odprla svoja usta in pila kri tvojega brata iz tvoje roke.« Prokletstvo božje! Ako bi ne mogla nobena kazen osvestiti ljudi, ta vsaj bi jih morala. Prokletstvo staršev leži na otro-kih kakor mora ter jih kot strašno breme spremlja skozi življenje. Prokletstvo božje pa, če se ga ne znebiš pred smrtjo, te spremlja vso večnost. Pa tudi v tem življenju se čuti vsa njegova peza. Človek, ki ga je zadelo božje prokletstvo, je podoben gobavcu. Gobavec boluje na neozdravljivi bolezni ter ogroža bližnjilce, da jih bo okužil s svojo nesrečo. Človek, trpeč pod božjim prokletstvom, tava s svojo bolno dušo po svetu ter ogroža s svojo pregreho in strastjo tudi druge. Iz strasti se rodi umor. Nikdar ne bi noben človek dvignil svoje roke zoper brata-človeka, ako ne bi te roke vodila strast. To je tista strastno-hudobna po-željivost, ki jo apostol označuje kot korenino vsega zlega na svetu ter jo razčlenjuje v poželjivost mesa, poželjivost oči in napuh življenja. In res se pri razčlembi nagibov za umore in uboje, ki so se dogodili ter se dogajajo na svetu, more v vsakem slučaju dejstveno ugotoviti, da je ena izmed navedenih poželjivosti in strasti zanetila sklep umora ter vodila njegovo izvršitev. Mor jen je in pobijanje ljudi se danes vrši kar en masse (mnoštveno) v Rusiji in Španiji. To sta državi, kjer je brezbo-štvo sprostilo žival v človeku. Težko je najti v zgodovini takšnega primera mno-štvenega pobijanja ljudi, kakor ga nudi boljševiška Rusija in po njenem vzoru usmerjena komunistična Španija. Močnejša žival kolje slabšo: takšne so danes družabne razmere v navedenih državah. Nikdar ni bilo človeško življenje tako brez vrednosti, nikdar ni trojna poželjivost tako poniževala in uničevala ljudi, kot se to dogaja pod žezlom brezbožnega boljševizma. Zanimivo je dejstvo, da simpatizerji (naklonjenci) ljudske fronte, ki jo priganja nagajka ruskega boljševizma, ne govorijo radi o pobijanju ljudi v državah, kjer je komunizem vlastodržec ali pa pri-ganjač vlastodržcev. Ta pojav opažamo tudi med slovenskim liberalnim in marksi- stično-socialističnim časopisjem, ki se pa kaj rado na široko razpiše o ubojih in pobojih, ki se dogajajo med našim narodom, kateremu pridajejo s klicajem pridevek »Marijinega naroda«. Našim liberalcem, naprednjakom, nacionalistom in marksistom mirno odgovorimo: Če bi bil vsak Slovenec in vsaka Slovenka v resnici Marijin otrok ter kristjan po mišljenju, hotenju in življenju, bi ne bilo med našim narodom nobenega uboja in umora. Ker pa se taki slučaji dogajajo in njih število žalibog celo raste, je to dokaz ne toliko da peša vera, marveč da pri posameznikih vedno bolj peša in slabi volja, ki ji je poželjivost in strast nadela suženjske spone. To prevlado poželjivosti in strasti je povzročila vzgoja. Kakšna vzgoja se prak-ticira med našim narodom po nekrščan-skih časnikih in organizacijah, je dokaz umor katoliškega slovenskega akademika Rudolfa Dolinarja, ki se je zgodil 8. junija. Uradno je ugotovljeno, da so tega dne zvečer ob državni cesti, ki pelje skozi prihovsko župnijo, napadli z revolverji, noži in palicami člani JNS katoliške akademike, ki so po svojem političnem mišljenju pristaši JRZ. Izpričano in z dejanskimi dokazi je posvedočeno, da je ta JNSarski napad vodil vodja bivše »Orju-ne«, po svojem poklicu upravnik »Večer-nika« in »Jutra« v Mariboru. V to svrho je zbral okoli sebe »nacionalne borce«, člane strelskih družin, sokolskih edinic, četnikov Narodne obrane in svoje tovariše iz bivše »Orjune«. Kot žrtev tega napada, porojenega iz sovraštva, od politične stra-stri razpaljenega, je obležal neoboroženi katoliški dijak Rudolf Dolinar, zahrbtno zaboden od noža, ki ga je zarila v njegovo telo politična zagrizenost in hudob« nost srca. Ali mislite, da so svobodomiselni, na-prednjaški, naclonal stični listi ta umor obsodili? Za vsak uboj in umor imajo besede obsodbe, katere spremljajo krokodii-ske solze nad surovostjo in podivjanostjo, ki vlada med ljudstvom, osohito med mladino. Za ta umor niso našli niti besedice obsodbe, še kamenje so metali na ubogo mlado žrtev politično-podivjanih morilcev. Podivjanost kmečkih fantov, ki iz nje nastajajo medsebojni preoiri, tepeži in uboji, ima v njih najstrožjega sodnika. Toda divjost in surovost, s katero je bil izvršen oborožen napad na neoborožene politične nasprotnike, od katerih je eden obležal mrtev, drugi pa so dobili rane, nI deležna nobene obsodbe, marveč tihe pohvale kot hrabro udejstvovanje »nacionalističnih! omladincev«. Takšna je vzgoja, ki jo dajejo slabe knjige,, nekrščanski časniki in svobodomi-selno-nacionalistične organizacije. Greh je zoper peto božjo zapoved, ki prepoveduje vsako škodo, storjeno zdravju in življenju bližnjega na telesu in na duši. Vsako izpodkopavanje vere pomenja v duši rušenje zdravja. Vera je temelj nadnaravnega, čednostnega življenja. Čim bolj se ta temelj rahla, tem bolj usiha krepost-nost. Če pa ta temelj povse razpade, potegne v notranje brezdno, ki se odpira v duši, tudi voljo, ki postane sužnja strasti in grehote. Svobodomiselno-naprednjaška vzgoja in nekrščanska prosveta sta morilki mladih duš. Njuno delo je od Boga samega prepovedano v peti zapovedi: »Ne ubijaj!« DRŽAV V NAŠI DRŽAVI Knez-namestnik Pavle se je nastanil na svojem gradu na Brdu pri Kranju, kjer bo prebil običajne poletne počitnice. Dveletnica Stojadinovič-Koroščeve vlade. Ta teden slavi Stojadinovič-Korošec-Spa-hova vlada dveletnico svojega plodonosne-ga delovanja. V teh dveh letih je storila vlada zelo veliko za pomirjenje v državi sami, za gospodarsko zboljšanje in za prijateljske zveze s sosednimi državami, ki so povzdignile ugled Jugoslavije v mednarodnem političnem položaju tako visoko, kakor ga ni vživala doslej pod nobeno drugo vlado. Davidovičevi demokrati rešujejo hrvaško vprašanje. Glavni odbor Davldovičeve stranke je imel pred kratkim sestanek v Belgradu. Od 90 leta 1928 izvoljenih članov odbora se je udeležilo belgrajske seje 50 članov. Glavno poročilo sta podala ob tej priliki Ljuba Davidovič in dr. Milan Grol. Na zboru so obširno razpravljali o hrvaškem vprašanju in predvsem seve o popolnem sporazumu s Hrvati. Več govornikov se je izrazilo nepovoljno o dr. Mačku, ki nikomur ne zaupa, kaj bi prav za prav rad in se nič prav ne zmeni za ostalo opozicijo. Davidovičevi demokrati so sprejeli tudi načrt nove ustave, v katerem se zavzemajo za federacijo. JNS se je osmešila za Slovenijo tudi v Bosni. Našim čitateljem je itak znano, kako je slovenski narod odločno odklonil in obsodil JNS-politiko s tem, da je predsedniku te stranke Petru Živkoviču in njegovim političnim generalom brez armade priredil demonstracije, kjerkoli so se pokazali ter skušali imeti zborovanja. — Dr. JANKO PIHLAR apecijaliat za notranje bolexnl — Röntgen Maribor, Prešernova ul. 2, IL nadstr., teL 83-43, ordinira samo ob delavnikih od 8—12 in od 2—4. Ob nedeljah in praznikih ne ordinira. Slično kakor v Sloveniji je poskusila JNS Bvojo agitacijsko srečo po Bosni. Povsem ponesrečenega političnega krošnjarenja po bosanskih krajih se ni udeležil Živkovič, pač pa član glavnega JNS vodstva Vaso Glušac v spremstvu več JNSarslcih prvakov, ki so igrali na tej žalostni poti Isto vlogo kot pri nas senatorja dr. Kramer in Pucelj. Ponekod Glušac s svojim sprem-itvom ni dobil niti prostora za zborovanje In je radi tega predčasno zaključil brezplodno politično rajžo in se je vrnil nazaj v Belgrad, kjer lahko skupaj s predsednikom Živkovičem žalujeta na razvalinah nekoč tolikanj bahavo mogočne JNS. Avstrijski kancler pride v Belgrad. Avstrijski službeni krogi potrjujejo vest, da bo avstrijski kancler dr. Schuschnigg v kratkem uradno obiskal Belgrad. Ta obisk bi naj dovedel do tesnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo. V DRUGIH DRŽAVAH Sestanek predsednikov vlad Male zveze. Cehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža te nenadoma obiskal Bukarešto, kjer je bil sprejet od kralja Karola in se te nagovarjal z romunskimi državniki. Dr, Hodža in romunski šef vlade Tatare-scu sta odpotovala 16. junija v spremstvu romunskega zunanjega ministra Antone-gca na parniku »Kralj Karol« v Kladovo. Tam je bil 17. junija sestanek predsednikov vlad Male zveze. Tega sestanka se je udeležil tudi naš ministrski predsednik dr. Btojadinovič. Iz Kladova so ministrski predsedniki nadaljevali vožnjo v Bazirat, odkoder so se odpeljali v Vršac. Od tam so se vrnili dr. Hodža, Tatarescu in Antone-scu preko Vršca in Temešvara v Bukarešto, dr. Stojadinovič pa se je odpeljal z vlakom v Belgrad. Napadalni oddelki v Avstriji. Avstrijska vlada bo v okvirju domovinske fronte organizirala napadalne oddelke, kateri bodo imeli nalogo, da bodo vzdrževali red. Nova organizacija bo podrejena glavnemu tajništvu domovinske fronte. Vrhovni poveljnik napadalnih oddelkov bo zvezni kancler. Člani napadalnih oddelkov bodo nosili temnoplave uniforme, jahalne hlače, škornje in bodo oboroženi z gumijevkami in samokresi. Zidje ne bodo mogli postati člani te nove organizacije. Na Dunaju bodo organizirali 4000 mož in jih izvežbali za novo organizacijo. Politični cilj napadalcev je utrditev osebne veljave kanclerja dr. Schuschnigga in brezobzirna borba za neodvisnost avstrijske države. Napadalci bodo nastopali predvsem proti hitlerjevcem. Bolgarskemu kraljevemu paru se je rodil prestolonaslednik. V Sofiji so tri dni (davili rojstvo prestolonaslednika, ki bo krščen na ime Simeon. Veseli dogodek v kraljevi hiši bo imel razveseljive notranjepolitične spremembe. Potrjuje se vest, da bo kralj zopet vrnil svojčas ukinjeno ustavo In bo ustvarjena nova vlada, v kateri bodo zastopane vse večje politične skupine. Na vidiku je že pomiloščenje ali amne- stija, katere bo postalo deležnih 4000 političnih obsojencev. Nenadni nemški obiski. Načelnik nemškega generalnega štaba general Beck je nepričakovano odpotoval 16. junija na svetovno razstavo v Pariz, kjer je obiskal načelnika francoskega generalnega štaba generala Gamelina. Sprejet je bil tudi od vojnega ministra. Istočasno kakor je odpotoval general Beck v Pariz, se je raznesla vest, da bo nemški zunanji minister Neurath 23. junija obiskal London. Novi angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain hoče namreč na korist Anglije in evropskega miru ugodno razčistiti angleško-nemško razmerje. — Nemški vojni minister general Blomberg se je odzval vabilu madjarskega vojnega ministra in se je odpravil zadnjo nedeljo na obisk v Budimpešto, kjer bo ostal tri dni in bo obiskal vse važnejše vojaške ustanove. Bivši predsednik francoske republike podlegel kapi. V Parizu je na sprehodu zadela srčna kap Gastona Doumergue, bivšega predsednika francoske republike, večkratnega ministra in predsednika vlade, v starosti 74 let. Francoski ministrski predsednik se je še komaj rešil s svojo vlado ljudske fronte. Levičarska vlada Leona Bluma bi bila skoraj doživela za obletnico obstoja razočaranje odstopa. Vlada je predložila parlamentu načrt za finančno popravo in ozdravljenje francoskega od levičarjev zavoženega gospodarstva. V ta načrt so se hudo zaleteli opozicionalci, katerim so se pridružili komunisti, ki so prvotno izjavljali, da se bodo vzdržali glasovanja. Komaj in komaj se je Blumu posrečilo, da je po 24 ur trajajoči parlamentarni seji pregovoril komuniste, da so glasovali za njegov načrt in so na ta način podaljšali življenje vladi ljudske fronte. Za zakon je glasovalo 346, proti 247 poslancev. Nekaj komunistov se je glasovanja le vzdržalo, desno krilo radikalne stranke je glasovalo proti vladi z opozicijo. Če bo imel Blum srečo tudi v senatu, bo francoski narod prejel nov blagoslov vlade ljudske fronte: občutno povišanje davkov. Huda stiska Blumove vlade. Zgoraj poročamo, kako je prodrl predsednik francoske vlade Blum z novim zakonskim načrtom za ozdravljenje finančnega stanja v parlamentu. Od parlamenta sprejeta finančna pooblastila vladi pa je senat dne 19. junija z 210 proti 73 glasovom odklonil in je spravil Blumovo vlado v največjo stisko. Italija in Nemčija se vrnili v londonski odbor za nevmešavanje v španske zadeve. Kakor smo že parkrat poročali, sta Italija in Nemčija izstopili iz londonskega odbora za nevmešavanje. Ker je pa bil med velesilami zopet dosežen sporazum glede pomorske kontrole v španskih vodah, sta se omenjeni velesili zopet vrnili v londonski odbor. Dne 15. junija sta obiskala zunanjega ministra Edena nemški poslanik Ribbentrop in italijanski poslanik Gran- di ter mu izročila enako se glaseči obvestili, v katerih izjavljata nemška in italijanska vlada, da se glede na doseženi sporazum med velesilami v zadevi kontrole v španskih vodah zopet vračata v londonski odbor. Nemški delegati so že dobili naročilo, naj se zopet udeležujejo dela tega odbora, prav tako pa so dobile nemške in italijanske vojne ladje nalog, naj zopet sodelujejo pri pomorski kontroli v španskih vodah. Novi naslov za generala Franca. V oči-gled zmagi, katero so si priborile nacionalistične španske čete na severu z zavzetjem baskiške prestolice Bilbao, je sklenila španska narodna zveza, da uvrsti svojega voditelja in vojaškega poveljnika generala Franca v vrsto evropskih fašističnih diktatorjev. Kakor se ponaša nemški kancler Hitler z naslovom »Fiihrer« in Mussolini z »Duce«, se bo imenoval tudi general Franco »E1 Caudillo«, kar se pravi: vodja španskega naroda. Francove čete vkorakale v Bilbao — napad na nemško kontrolno ladjo. Francove čete so slovesno vkorakale v zavzeto prestolico Baskov Bilbao 19. junija in jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. — Rdeča vojna ladja je izstrelila 15. junija na nemško kontrolno križarko »Leipzig« tri torpede, ki niso zadeli. Ta napad je bil ponovljen 18. junija, ko je šel izstreljeni torpedo tik mimo nemške križarke. Ponovni streli na nemško nadzorno ladjo so izzvali silno ogorčenje v Nemčiji in pri vseh velesilah, ko jih ladje nadzirajo španske vode. Razno iz sovjetske Rusije. Aretacije v sovjetski Rusiji se nadaljujejo. Iz raznih delov države prihajajo poročila o vstajah v armadi in v mornarici. Kozakom gre na roko Stalin in jim je že vrnil vse pravice in prednosti, katerih so bili deležni pod carji. Kljub temu pa nadaljujejo donski kozaki z oboroženimi nastopi proti tajni policiji ali čekistom, katere so že na več mestih porazili in več oddelkov popolnoma uničili. — Poljsko časopisje je poročalo dne 16. junija, da je bil v minuli noči nenadoma in prvič po 20 letih popolnoma prekinjen poštni promet s sovjetsko Rusijo. Prevladuje mnenje, da je prekinitev poštnega prometa v zvezi s ponovno poostritvijo notranje politične krize v Sovjetski uniji. Iz poljske prestolice, iz Varšave, se je razširila vest, da se je tamkaj ustavil na povratu iz Moskve znameniti dunajski zdravnik dr. Oettinger. Izjavil je časnikarjem, da je Stalin zelo bolan. Poleg sladkorne bolezni ima še raka na mehurju, katerega bi bilo mogoče začasno odstraniti samo z operacijo. V to svrho so pozvali v Moskvo slovitega berlinskega kirurga dr. Finstererja, ki pa je odklonil operacijo, ker se je na podlagi ugotovitev moskovskih zdravnikov prepričal, da bi bila taka operacija, ki je zelo nevarna, pri sedanjem zdravstvenem stanju Stalina tudi že prepozna in bi mu ne mogla več vrniti zdravja. Zato sploh ni odpotoval v Moskvo. Kakor v prvih časih krščanstva. Za časa krvavega preganjanja kristjanov v prvi dobi krščanstva je bilo kristjanom nedovoljeno in tudi nemogoče javno prisostvovati službi božji ter javno prejemati svete zakramente. V to svrho so kristjani morali v katakombe. Tamkaj se je vršila služba božja, od tamkaj se je ponesel zakrament sv. Rešnjega Telesa bolnikom in v zaporih se nahajajočim kristjanom. Najsvetejše so nosili ne samo duhovniki in diakoni, marveč tudi laiki. Znano je ime sv. Tarzicija, dečka, ki je za časa preganjanja pod cesarjem Valerianom 1. 257 bil od druhali ubit, ker ni hotel izdati Najsvetejšega, ki ga je nesel krščanski i mu-čenikom v ječe. Slični prizori so se ponavljali nedavno v Mehiki in sedaj v Španiji. Angleški list »Tabernacle and the Hom« poroča o majhni deklici v Madridu naslednje: »V hiši njenih staršev se skriva neki duhovnik, ki vsako noč opravi sveto mašo. Po sv. maši gre ta deklica po mestu, nesoč s seboj posvečene hostije, ter obišče vsa skrivališča, kjer se skrivajo bivše redovnice, da jim podeli av. obhajilo. To dekletce nas spominja na prva krščanska stoletja, ko so dečki, kakor fev. Tarzicij, nosili po ječah sv. obhajilo.« Komunist obsoja komuniste. Kdor še ima v sebi količkaj vesti, ne more odobravati komunističnih zločinov, marveč se mora s studom obrniti od teh zločincev. To je storil španski zdravnik dr. Gregor Maranon. Dolgo let je bil pristaš komunistov, organiziran v njihovi stranki, vnet in požrtvovalen za dosego skupnega cilja. Med državljansko vojno je zapustil Španijo ter sedaj živi v Parizu. Odkrito govori o zverinskem postopanju komunistov v Španiji. Sam spričuje to, kar je videl na lastne oči, da so namreč komunisti v Madridu postrelili 36.000 ljudi. »To je bilo klanje,« izpoveduje ta zdravnik, »ki se ne da popisati.« »Komunizem je smrt ljudstva«: s tem prepričanjem je dr. Maranon zapustil nesrečno Španijo ter šel v tujino. Katoličani v Angliji. Na sestanku londonskega pomorskega apostolata, kateremu je prisostvoval vestminskerski nadškof Hinsley in podadmiral Hornell, je bilo objavljeno zanimivo dejstvo, da je med 1,200.000 mornarji angleške trgovske mornarice 800.000 — torej dve tretjini — katoličanov. O priliki kronanja angleškega kralja so objavili časniki število katoličanov v vsem britanskem imperiju. Angleški kralj Jurij VI. ima skupno 18 Novomašnikom — lepo darilo! Slovenski obrednik, brevir, mah misale, križ, kip, škropilnik, pridigarske knjige — V3e to so trajni in najprikladnejši spominki. Največja izbira v Cirilovi Maribor-Ptuj. milijonov 578.768 katoliških podanikov, in I v Afriki 1,951.939, v Ameriki 5,118.7$! b sicer v Evropi 6,389.012, v Aziji 3,664.955,1 v Avstraliji 1,459.179. Kdo |e morilec Rudolfa Dolinarlal Banska uprava objavlja sledeče: Po končani predpreiskavi zaradi napada, izvršenega iz zasede v Prelogah, občina Prihova, okraj Konjice, na pristaše JRZ, ki so se dne 8. junija okrog 19 v dveh avtobusih peljali skozi Preloge proti Konjicam, pri kateri priliki je bil od napadalcev z nožem smrtno zaboden akademik Rudolf Dolinar, je uprava policije v Ljubljani v dneh 18. in 19. junija izročila sodišču sledeče osumljence: 1. Reja Stanko, upravnik »Mariborskega večernika Jutra« v Mariboru; 2. Silič Ivan, sluga pri upravi »Jutra« v Mariboru; 3. Kodrič Franc, zasebni uradnik, sedaj brez službe, v Radvanju pri Mariboru; 4. Bunc Josip, krojač brez posla, Maribor; 5. Dr. Gorišek Milan ml., odvetniški pripravnik v Sv. Lenartu v Slov. goricah; 6. Korošec Mirko, odvetniški uradnik v Sv. Lenartu v Slov. goricah; 7. Neuwirt Feliks, šofer v Sv. Lenartu v Slov. goricah; 8. Markež Vinko, mehaničar in šofer v Sv. Lenartu v Slov. goricah; 9. Beigott Ivan, trgovec v Sv. Lenartu v Slov. goricah; 10. Primec Mirko, posestniški g&t f Ho-čah pri Mariboru) 11. Orožen Milan, absolviran pravnik ▼ Celju; 12. Primec Filip, ključavničar ▼ Bodal) pri Mariboru; 13. Mlinar Ivan, trgovski sluga I Mariboru; 14. Dugina Viktor, pomožni delavec dri. železnice v Mariboru; 15. Parovan Anton, pekovski pomočnik v Mariboru; 16. Urbančič Ludvik, ključavničar v Mariboru; 17. Štancer Drago, krojaški pomočnik v Mariboru. Osumljenca Klug Hana ln Kranjc Ivan sta takoj po Izvršenem napadu pobegla v Avstrijo. V zaporih celjskega okrožnega sodišča se že nahaja osumljenec Brajkovič, pekovski pomočnik v Mariboru. Izdan je nalog za aretacijo že treh osumljencev. Osumljenec Dugina Viktor, ki je član ln odbornik mladinske organizacije JNS v Mariboru, je priznal, da je pokojnega Rudolfa Dolinarja zabodel z nožem v hrbet. Iz pisarne kr. banske uprave. V Ljubljani, dne 19. junija 1937. Osebne vesti. Spremembe v vodstvu slovenske frančiškanske provincije. Za provincijala slovenske frančiškanske provincije je izvoljen o. dr. Gracijan Heric iz Maribora, za kustosa o. Valerijan Landergott iz Maribora, za definitorje: o. Bonaventura Res-man z Brezij, o. Teodor Tavčar z Viča, o. Krizostom Sekovanič iz Ljubljane in o. Karel Dijak iz Kamnika. Nesreče. Eksplozija bencina zahtevala eno smrtno žrtev in šest ranjenih. V hiši barvarja Ferdinanda Strosa v Ptuju so imeli ben cinsko posodo, iz katere je uhajala tekočina. Na večer, ko se je razkazoval nr Tyrševem trgu akrobat Aleksifi v svoj spretnosti in je bilo zbrano več sto ljudi, je preplašila vse huda eksplozija v Stro-sovi hiši. Krog devetih zvečer je šla pri Strosovih v klet z gorečo svečo 50 letna postrežnica Ivana Pfeifer. Kakor hitro se je približala sodu za bencin, so se vneli plini od plamena sveče in povzročili eksplozijo. Zračni pritisk je iztrgal iz zida Strosove hiše vsa okna ter vrata in je znatno poškodoval sosedovo novo zgradbo, ki je last trgovca Rudolfa Havelke. Siloviti pok je hudo prestrašil vse številne gledalce na Tyrševem trgu. Ko so si ljudje nekoliko opomogli, so začeli reševati Strosove, ki so klicali iz prvega nadstropja na pomoč. V hišo samo niso mo- ker so švigali iz nje plameni. Nekateri Bo bili toliko duhaprisotni, da so razprostrli pod oknom ogrožene hiše mrežo akrobata Aleksiča in so v to srečno skočili Strosova žena, njena sina in mariborski tekstilni industrialec Bren. Na pomoč so pribrzeli gasilci, ki so ogenj omejili ter pogasili. Reševalci so vdrli v hišo in so našli v kleti Pfeiferjevo, ki je gorela liki živa bakla. Skozi okno kleti so Jo porinili na prosto, jo koj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je podlegla prehudim opeklinam. Eksplozija je pognala med pred hišo zbrane kose šip, opeke in desk in ti so težje in lažje ranili šest oseb. Škodo, katero je povzročila eksplozija, cenijo na 200.000 dinarjev. Od tovornega avtomobila smrtno povožena kolesarka. Zadnjo soboto dopoldne je tovorni avto iz Varaždina v Mariboru na Tržaški cesti pri Zoharjevi gostilni smrt- Sejmarji! Vzemite s seboj tudi Slomšeko-ve svetinjice, ki jih ljudje tako želijo imeti! Lahko jih boste odprodali. Svetinjice se dobijo v Cirilo vi Maribor-Ptuj. no povozil 14 letno posestniško hči Rozo Veras iz Požege pri Framu, ki je hotela obiskati v Mariboru teto. Strela ubila dve ženski. Neurje, ki je divjalo nad Vitanjem in okolico, je tirjalo življenje dveh žensk, ki sta bili smrtno zadeti od strele. Hišna gospodinja Veronika Korže iz Skomarij je hotela z dvema deklama uteči s polja pred popoldanskim nalivom. Ženske so pribežale z njive pod smreko, da bi ne bile od plohe povsem premočene. Nesreča je hotela, da je ure-zala strela ravno v smreko, pod katero so vedrile. Obe dekli, Barbaro Tepej in Antonijo Mirnik, je ubila strela na mestu. Gospodinjo Korže je samo opahnilo in so jo našli v nezavestnem stanju. Iz Vitanja na pomoč poklicani okrajni zdravnik je pri obeh deklah ugotovil smrt. Koržetovo je počasi spravil do zavesti in bo ostala pri življenju. Konj ubit od strele. Na Vasi v Dravski dolini je udarila strela v hlev posestnika Potrebščine za vkuhavanje sadja v Čiri-lovi MariborrPtuj. Portugalska je počastila ministrskega predsednika Salazarja s tem, da je njegov kip razstavila na svetovni razstavi v Parizu. Zdravila lz zraka. V Budimpešti so se vršili Uspešni poskusi s spuščanjem zdravil v zaprtih posodah s pomočjo padal. Na ta način iz letal na Kemijo poslana zdravila se prav nič ne poškodujejo. Najnovejšo iznajdbo bodo uporabili za pokrajine, katere so zadele resne vremenske nesreče in jim Je mogoče poslati prvo pomoč samo iz letal. Na mostu Aleksandra HI. v Parizu so otvorili te dni na svetovni razstavi krasno vrsto steklenih stebrov, katere zvečer bajno lepo razsvetijo. Pohod nacionalnih čet na Bilbao v čisto severnem delu španske fronte« Wn R> I ldsko plinsko masko vpeljavajo v Nemčiji. 8 preizkušeno masko bo 7avarovan vsak nemški državljan. Renata in mu je ubila konja. Slučajno je ostala nepoškodovana dekla, ki je med udarom molzla kravo. Konj prebil hlapcu lobanjo. Vinka Strm-šeka, 28 letnega hlapca pri Sv. Miklavžu pri Mariboru, je brcnil konj v glavo in mu je prebil lobanjo. Hudo poškodovanega so oddali v mariborsko bolnišnico. Župan rešitelj. Od Velike Nedelje poročajo: Pod Irgoličevim mlinom v Sodincih se v tolmunu kopljejo in tudi vozijo v čolnu. Med kopalci sta bila učitelj Kna-feljc in sin šolskega upravitelja Danilo Belšak. Podala sta se v Čoln, ki se je pa v vrtincu pod mlinskim kolesom prevrnil in sta oba padla v globoki tolmun. Na vpitje gledalcev je prihitel g. župan ter lastnik mlina Fric Irgolič, ki se je pognal oblečen v vodo in je rešil najprej potap-ljajočega se dečka in nato še g. učitelja, katerega je prinesel na breg v nezavestnem stanju in so ga obudili z umetnim dihanjem. V gozdu ga zadela smrtna nesreča. Na Vranskem so štirje podirali v gozdu bukve. Matevž Lesar in Franc Karo sta iz-podsekala bukev, ki pa v zadnjem trenutku ni padla na stran, kamor ji je bilo namenjeno s sekiro, ampak v nasprotno stran, kjer je obsekaval podrta drevesa 71 letni Janez Salamon. Staremu možu so sicer zaklicali, naj se umakne nevarnosti, a ga je bukev le toliko poškodovala pri padcu na glavi, da je vsled starosti kmalu podlegel poškodbi. Smtrno ponesrečeni je bil vrl krščanski mož, povsod priljubljen in stric g. Antona Karo, spirituala v mariborskem bogoslovju. Dva hudo poškodovana prepeljana v ljubljansko bolnišnico. V Bodalah na Stari Loki je bil na žagi zaposlen kurjač Janez Hafner. Pri natikanju jermena na parni stroj ga je zagrabilo jermenje in kolesje mu je odtrgalo levo nogo pod kolenom. — V Bonačevi tovarni na Količe-vem pri Domžalah je stri stroj desno roko 22 letnemu delavcu Ferdinandu Umer. Oba hudo poškodovana so oddali v ljubljansko bolnišnico. Otrok smrtno ponesrečil pri nabiranju jagod. V požiralnik Jačko pri Logatcu je padla pri nabiranju jagod in utonila osemletna Bernardka Žust. Skrivajte vžigalice pred otroci I Iz male vasice Jarše pri St. Lambertu nad Litijo so bili Borišekovi zaposleni s spravljanjem sena in doma sta ostala šestletni Ivan in triletna Dragica. Otroka sta začela stikati po kuhinji, kjer sta našla na omari škatljico z vžigalicami. Z najdenimi vžigalicami sta se podala na Skedenj ln pričela prižigati. Goreča vžigalica je padla v kup sena, v katerem sta sedela. Krma se je vnela, otroka sta se prestrašila in stekla na drugi konec skednja. Ogenj je z bliskavico zajel vsa sosedna Borišekova poslopja. Kljub vnetemu gašenju domačih vaščanov in gasilcev iz Št. Lamberta je Borišekova domačija pogorela in so v po- Vsi na labor fantov in mol v Celju od 27. do 29. iuniia 1937! slednjem trenutku rešili preplašenega fantka in deklico, ki sta povzročila ogenj iz otroške neprevidnosti. Borišek ima škode 10.000 Din, zavarovalnina znaša samo polovico. Ko je bilo pri Borišeku že davno vse pogašeno in je za nesrečo minula noč, je drugi dan vetrovno vreme razpihalo na pogorišču tlečo žerjavico, iskro je odnesel veter v slamnato streho Groboljškove domačije, ki je tudi pogorela, dasiravno 30 jo reševali domačim in šentlamberški gasilci. Ta požarni slučaj nam zopet kaže, kako bi morali kmečki starši skrbno zaklepati vžigalice pred malo deco. Razne požarne nesreče. V Logatcu je uničil ogenj leseno barako lesnemu trgovcu Bertu Vouku. V baraki je stanovala uboga vdova, kateri je uničeno vse. Vzrok požara je slab dimnik. — V Gabrovniku CROATIA BATERIJE so najcenejše in najboljše! pri Slov. Konjicah je zgorela v noči gospodarju Grenkušu niša. Sumijo, da gre v tem slučaju za nepojasnjen požig. — No6-ni požar je vpepelil na levem bregu Dra-vinje onkraj trga Konjice domačijo sestre poslanca Karla Gajšeka, Zavarovalnina ne znaša niti polovico. — Razne novice. Svinjarija, Bralce prosimo oproščenja radi izraza, ki smo ga zapisali. Ne najdemo pa pravilnejšega, da bi izrazili stvar, ki za njo gre. Mariborski »Večernik« namreč objavlja podlistek (»Sodoma in Gomora«), ki zasluži v polnem obsegu takšno oceno. Pisan je namreč v tako ordi-narno-klafarskem slogu, da najde doma-činsko pravico jedva v beznicah najnižjo vrste. Za klafanje in svinjarjenje ni potrebna duhovitost. JNSarski inteligenti morajo biti zelo ubogi v duhu, ako se pri ustvarjanju svojih »umotvorov« ne morejo dvigniti nad kulturno raven gotovih živali, ki rijejo s svojim rilcem po blatu ter se tem boljše počutijo, čim bolj smrdi. Takšen rilec ne more tudi pri redovniku in redovnici najti drugega kot to, kar smrdi. Čudimo se, da se med čitateljstvom ne vzbudi odpor proti takšnemu »kulturnemu« svinjarjenju. Žal nam je mladine, ki mora ob takšnem čtivu moralno propasti. Zmagovita pot. »Kmetski list«, glasilo podeželskih gosposkih JNSarjev, označuje pot Pere Živkoviča skozi Slovenijo kot »zmagovito«. O kakovosti te »zmagovito-sti« spričuje dejstvo, da je gospod Pero Olimpijske igre brez žensk ? Kakor poročajo iz Berlina, se je v krogih mednarodnega olimpijskega odbora pojavilo gibanje, ki gre za tem, da bi se ženske izločile iz programa olimpijskih tekem. Za to se navaja več vzrokov, med drugim tudi zadržanje raznih tekmovalk pri olimpijskih tekmah tn pa dejstvo, da tudi k antičnim igram niso bile pripuščene ženske. ¿reb odločil o dediščini Lansko leto je umrl na Madjarskem baron Rudolf Schossberger, ki je zapustil med drugim 7000 oralov veliko posestvo po polovici svoji hčerki, po polovici pa svojima mladoletnima vnukoma. Dedičem je Grofov jagar. Povest iz domačih hribov. — 24 »Da. To zimo me je zadela huda nesreča. Blizu sto gamsov mi je zasul sneg. Grozen je pogled, ko prihajajo zdajle po vrsti na dan.« »Uboge živali! To je res grozno!... Kaj pa zdaj počneš ?« »Sem prav zaradi tega bil pri grofu, da ga vprašam. Pravi, da ni kaj pomoči. Če bo mogel, bo kupil vso planino, potem bi mogli na zimo odgnati gamse na spodnjo stran; tam ni plazov.« »Ali je škoda velika?« »To si lahko misliš — taka, da je strah! Pa žal mi je za lepimi živalmi. Človek izgubi vse veselje, ko skrbiš in skrbiš pa ti hudir vse na hudo obrne.« Dekle je malo pomislilo, potem je reklo resno: »Anza, sam človek lahko skrbi in skrbi, pa ni vse skup nič. Treba je božjega blagoslova — in tega pri tvojem delu ni.« »Božjega blagoslova? Kaj pa je to?« »Kaj? Da tega še veš ne? Bog nas vendar varuje, da se nam nesreča ne pripeti, in Bog nam pomaga, da z delom tudi opravimo kaj. Božjega varstva in božje pomoči si ne smemo odgnati.« »Ali sem si ju jaz odgnal? S čim neki?' »Z vsem svojim življenjem.« »Kaj ti na mojem življenju ni prav?« se je razburil. Žila na čelu mu je močno nabreknila. »Anza, ne jezi se, če ti kaj bridkega povem. To je le zato, ker menim, da je dobro zate.« »Povej!« »To je pohujšanje in greh, kar se na Fužinah godi. S tem si preganjaš božji blagoslov.« »Mene Fužina ne briga nič.« »Tako! Pa si prvi med ponočnjaki in brez tebe biti ne morejo... Mladino zapeljujete in, kar so misijonarji zazidali, to vi zopet podirate.« »Od misijona sem sem bil en sam krat na Fužini.« »Nikar se ne izgovarjaj!« »Hudirja, ali mi ne verjameš ? %Če jaz kaj zares rečem, tedaj je to resnica. En sam krat sem bil tam.« Hotel je še pristaviti: »In nikdar več ne pojdem tja«, pa je bil preveč ponosen, da bi ji kaj takega obljubil, kakor da bi se hotel pred tem dekletom poniževati. Veronika je za trenutek zastala, potem pa je nadaljevala: »S takim divjim nehanjem si zapravljaš božjo milost, pa tudi pred ljudmi prideš ob dobro ime.« »Imam dobrega imena dovolj.« »Seveda, malopridneži te imajo v časti, dobri ljudje pa, tisti, ki kaj na poštenje dajo, ti pa ne.« »Kdo pa so ti dobri ljudje? S temi misliš menda sebe, he? Kaj pa bi radi ti dobri ljudje od mene, ha?« je spraševal zaničljivo. Stoletnica Slomšekovega molitvenika za fante: »Življenja srečen pot«! Fantje slovenski, ne pozabite na ta redek jubilej in v vsaki župniji naj se osnuje odbor, ki bo pripravil proslavo tega jubileja za september na tak način, da bodo vsi fantje do tedaj prebrali te lepe Slom-šekove nauke. Molitvenik sam dobite v Cirilovi Maribor-Ptuj. imel s svojo JNS v Sloveniji samo zborovanja v skrbno zaključenih prostorih, kamor so imeli dostop le povabljenci. In še ti »zborčki« so se mogli vršiti v senci orož-niških bajonetov ob glasnem protestu ljudstva, zbranega na ulicah. Ko se je po takih »zmagovitih« zborovanjih »zmaga-lec« Pera vrnil v Beograd, ga je spremljal takšen glavobol, da je popolnoma zmagal nad njegovim razpoloženjem. Kar piše »Kmetski list« po svojem JNSarskem dru-gu »Jutru«, je samo želja, ki bi se naj bila izpolnila, pa se ni. Gospoda Kramer in Pu-celj sta poklicala g. Pero v Slovenijo, da bi jima zopet pomagal na konja. Pa kaj, ko je ubogi Pera že davno sam zletel s konja! Kaj ne da, čudna zmagovltost! Resnicoljubni »Kmetski list« piše o umoru katoliškega akademika Rudolfa Dolinarj? tako-le: »Eden od demonstrantov, študent Rudolf Dolinar iz Lučin nad Škofjo Loko, je obležal v jarku in se zadušil. Imel je lažjo rano na hrbtu, ki pa ni bila smrtno nevarna.« Tako poročanje, ki meče med vrstami blato na ubogo žrtev zločinskih morilcev, na siromašnega sina ubogih slovenskih kmetskih staršev, z bengalično lučjo razsvetljuje dušo tega laži-kmetskega glasila do dna. Na dnu te duše ne počiva nič kmetskega, marveč samo liberalno, protikmetsko JNSarstvo z vso svojo hudobno zagrizenostjo. Lep kulturen jubilej. Mariborsko gledališče bo slavilo te dni 150 letnico obstoja bi kulturnega delovanja. Orožnika rešitelja. V Sp. Boču nad Selnico ob Dravi sta ob priliki službenega obhoda orožnika rešila iz močno naraslega potoka že nezavestno Stiriinpolletno Ivanko, hčerko kočarjeve žene Jožefe Jarc, In sta ^o spravila z umetnim dihanjem k življenju. Obžalovanja vreuiii slučaji. Rešena iz valov Drave. V Mariboru je skočila z dravske brvi v Dravo zvečer 17 letna Ana Novak, doma iz Maclja pri Ptuju. Nesrečnega dekleta so videli v borbi z valovjem iz krčme Dabringer ob Pristanu. Sin gostilničarke je hitro skočil v čoln, zaveslal na sredino reke in rešil deklino, katero so oddali v bolnišnico. Obupala je radi tega, ker ne dobi službe. V hotelu se zastrupila. V nekem mariborskem hotelu se je zastrupila 25 letna artistinja Helena Komareto iz Weidlinga pri Klosterneuburgu v Avstriji. V nezavestnem stanju so jo prepeljali v bolnišnico, kjer je preminula, ne da bi se bila zavedla. Omenjena se je vrnila pred kratkim iz Egipta, kjer je nastopala kot plesalka. Kmečki strah pod ključem. Orožnikom pri Sv. Trojici v Slov. goricah je padel v roke 28 letni brezposelni delavec Ivan Ribič. Omenjeni je bil pravi strah za vse kmečke hiše po Slov. goricah, v katere je vlamljal z vso drznostjo in odnašal vse, do česar je prišel. Ukradeno blago je prodajal kmečkim odjemalcem, denar pa zapravljal na debelo. Vlom pri mesarju. V noči na 17. junij je bilo v Ptuju na Minoritskem trgu vlomljeno od neznanca pri mesarju Maksu Weissenstein. Vlomilec mu je odnesel raznih mesnih izdelkov za 500 Din. V celjsko bolnišnico so bili oddani naslednji poškodovanci: 31 letni brezposelni zidar Josip Gluk iz Radmirja, katerega je v noči napadel na povratu neznanec in ga je poškodoval po vsem telesu. — V Sent Ilju pri Velenju je neki posestnik v prepiru napadel 31 letnega posestnikovega sina Miho Miklavžina iz iste vasi in ga zabodel z nožem v levo stran prsi. — Neki prekupčevalec z živino od Sv. Lenarta je hotel udariti 25 letnega posestnikovega sina Ivana Drameta Iz Grobelc pri Šmarju s sekiro po glavi. Drame pa je prestregel udarec z roko, pri čemer ga je napadalec zadel v roko in ga močno poškodoval. Mater pognal čez skalovje, ker je branila sina. Terezija Strnad, 44 letna žena delavca iz celjske cinkarne, je šla s svojim sinom k nekemu kmetu v Pečevje, ki je vse zbrane pogostil z vinom. Fantje so se pri pijači skregali ter se začeli zaganjati v Strnadovega, katerega je branila mati. Slednjič je eden od pretepačev pognal žensko preko skalovja, kjer si je prebila lobanjo in je v bolnišnici kljub zdravniški negi podlegla poškodbi. Žalostni pojavi obupa nad življenjem. Samomorilna kronika beleži od zadnjič naslednje žrtve obupa: Viktorijo Golob, 23 letno viničarjevo hčerko iz Trčove v župniji Sv. Peter pri Mariboru; Jožefa Rečnik, ki se je obesil kot 21 letnik v Ho-čah pri Mariboru; v Podkraju so našli obešenega posestnika Ivana Klavž radi tega, ker mu je pobila toča polje. Izdaten vlomilski plen. V Novem predmestju v škof ji Loki je bil te dni izvršen vlom v trgovino Franca Šifrerja. Vlomilci so se spravili predvsem nad usnje ter razne čevljarske potrebščine. Gotovine so vzeli 500 Din. Skupna škoda znaša 50.000 Din. Znaki kažejo, da se je glavni uzmo-vič pustil na večer zapreti v hišo in v noči odprl vrata ostalim pomagačem. Cisto sigurno je, da je pri vlomu sodelovalo več oseb, ker so množine usnja težke in je moralo pri odnašanju pomagati več prav krepkih rok. Vojni invalid obupal nad življenjem. V Dolgem brdu pri Mlinšah nad Litijo se je ustrelil posestnik Franc Kokole, oče devetih otrok. Rajni je bil v svetovni vojni ranjen v glavo in je večkrat tožil o bolečinah. Ptič iz juga prijet v Ljubljani. Ob priliki velesejma v Ljubljani se je nateplo tjakaj več pretkanih žeparjev iz vseh delov države. Policija je aretirala 45 letnega Dekle se za jagrovo porogljivost ni zmenilo, temveč je mirno nadaljevalo: »Najprej bi ti dobri ljudje radi, da napraviš kraj pohujšanju na Fužini in pustiš tisto ničvredno to-varišijo?« »Kaj potem še?« »Opusti svoje divje navade in strasti, da se te Človek ne bo moral bati!« »In kaj še?« »Ne zabi na Boga! Nikoli te ni videti v cerkvi, ob nedeljah nisi nikoli pri maši. Postati moraš dober kristjan. Zato je seveda treba, da greš k spovedi in ee spraviš z Bogom.« »Ali še kaj?» »Ne. Več kaj noben poštenjak ne zahteva od tebe. Kvečjemu to še, da na pravi poti tudi vztrajaš.« »Tako, tako! To se pravi: naj se odrečem svoje prostosti in naj se plazim okoli kakor kaka kisla tercijalka.« »Ne! To ae pravi: bodi mož, kakor je pravi« Stisnil je zobe, da so zaškripali. Na videz je ostal miren, v notranjosti pa je kuhal jezo ... Kaj si misli to prevzetno dekle? Ker se njeni lepoti vse klanja, ker si ji ljudje in Živali dajo slepo voditi, pa misli, da bo tudi z njim lahko brkala, kakor se ji zljubi. Ha, saj vem, kam pes taco moli! Rada bi se pohvalila, da je tudi njega, ponosnega, drznega In divjega jagra, premagala In ukrotila. Pa se bo opekla! On se še nikomur ni podal, se tudi ne bo — najmanj še kaki ženski, najsi je še tako lepa in mikavna ... Le čakaj! Povrnil ji bo njeno predrznost; pokazal ji bo, da on ni nič manj samozavesten, da zna biti tudi on tak ... Ko blisk so mu švignile te misli po glavi, malo je pomolčal, potem pa je dejal na videz neodločno: »Kar zahtevaš, ni malo; zaradi tega bi rad vprašal, kaj mi za to daješ, če ti te želje izpolnim. Za nič ne stori nihče nič.« »Saj sem ti že rekla,« mu je zagotovila, »mir z Bogom dosežeš in mir s samim seboj, tisto notranjo srečo, ki si jo doslej pogrešal.« »S čim mi moreš to potrditi?« »Rečem ti in vem, da je tako res.« »Gola beseda tvoja mi je premalo. Pa tudi tako skromen nisem kakor kak otrok. Kaj več zahtevam, kaj takega, kar lahko vidim.« »Ljudje te bodo čislali in spoštovali. Vsi, ki so poSteni in dobri, te bodo hvalili.« »To mi je vseeno: niti me boli, kar ljudje pravijo, niti mi dobro ne de. Sicer pa mi tudi na to nič gotovega ne moreš dati.« »Kaj hočeš, da ti gotovega dam? Ne razumem te.« »Nekaj hočem za to, če storim po tvojem. Ce naj jaz kaj tako velikega in težkega storim, kakor si prej rekla, moraš tudi ti zame nekaj storiti.« »Rada, če le morem.« razdelitev tega posestva, ki ga cenijo na 4 in pol milijona pengOv, povzročila velike težave, zato so poklicali na pomoč strokovnjaka, ki je po daljšem proučevanju napravil načrt za razdelitev. Sedaj pa se dediči spet niso mogli sporazumeti, kateri del naj pripade hčeri in kateri vnukoma. Končno so se zedinili na žreb, ki Je dokončno odločil to težavno vprašanje. Kralj in pevec Nekega pevca, ki Je bil vsekako sposoben v svoji umetnosti, a tudi strašno domišljav, so predstavili nekega dne francoskemu kralju Lu-doviku XTV. Kralj Je opazil, da Ima precej slabe nogavice. VpraSal ga je, ali je on tisti pe- Vse papirne potrebščine za razne prireditve, kot kreppapir, svileni papir, papir za rože, listje za rože, papirni servijeti, namizni prti, papirni krožniki, torten-papir — na malo in veliko — v Cirilovi Maribor-Ptuj. Ivana Lukiča, doma iz Hrvatske. Imel je pri sebi več tisočakov, 15 dragocenih prstanov, dve zlati ovratnici in še razne druge dragocenosti. O Lukiču sumijo, da je okradel cerkev v Splitu in ima več vlomov in tatvin na vesti, katere je izvršil po južnih krajih naše države. Ukraden kanon. Veleposestnik baron Codelli poseda pri Ljubljani grad, v katerem ima opremljen manjši muzej. Zadnje dni mu je bil ukraden iz muzeja majhen turški top, ki je bil vlit iz brona, je bil redkost in so ga cenili na 50.000 Din. V Ljubljani so izsledili in prijeli moškega, kateri je ta top ukradel in prodal nekemu livarju. Sedaj je policija oba zaprla, tata in kupca. Niti stari turški topovi niso več varni pred tatovi! Streli na podbana dunavske banovine. Na podbana dunavske banovine Svetisla-va Rajiča je v Novem Sadu oddal 18. junija v uradu dva strela bivši občinski tajnik Pavel Pavlovič iz Petrovega sela. Ra-jič je hudo ranjen v gornji del prsnega koša. Atentator si je s strelom sam končal življenje. Pavlovič je zagrešil zločin, ker je bil ob službo. Stanje ranjenega podbana je resno. Izpred sodišča. Obsodba roparskega napadalca. Pred kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 18. junija 29 letni Matevž Kozel iz Velike Varnice. Imenovani je že bil devetkrat predkaznovan. Komaj je zapustil kaznilnico, že je napadel 27. februarja posestnika Martina Ro-gino z revolverjem v roki in je zahteval od njega denar. Napadeni mu je izročil listnico z 90 Din. Kozel je bil obsojen na štiri leta ječe. Slovenska Krajina. Tišina. V našo mirno faro je prišlo v nedeljo 13. Junija veliko razburjenje, ko s« je razneslo, da je na gasilski veselici bil družinski oče Kol-manič z nožem zaboden In je med prevozom v bolnišnico umrl. Zapušča mlado ženo in dva majhna otroka. Popolnoma po nedolžnem Je pokojni prelil svojo kri. Prišlo je na veselici radi plesa do prerekanja, Kolmanič Je pristopil in prosil nemirneže, naj bodo pametni in veseli, a že je počil strel iz revolverja in trenutek zatem je znani razgrajač iz Hrasja na Štajerskem pre-rezal Kolmaniču žilo odvodnico in vsaka pomoč je bOa zaman. Ljudje bi linčali moril», če ne M bilo orožnikov. Tudi ob ti priliki ponovno poudarjanj da naše oblasti premilo kaznujejo take ubijalce in vsakemu navadno potem de pol kazni odpustijo, če se v ječi »lepo« obnaša, da potem lažje doma dalje mesari. Sv. Sebeščan. Tukajšnji Marijin vrtec Je naredil izlet h Kapeli na Štajerskem. Otroci aq bili kljub naporni poti z izletom zelo zadovoljni* — Naša župnija Je razpisana do 8. julija. Prosimo Boga, da bi dobUl za župnika duhovnika, tel bo zadovoljen med našim siromašnim ljudstvom ln bo nam dober pastir in duhovni oče. milBTVENK TaSior slovenskih fantov in mol v celin od 27. do 29. Junija 1937. Legitimacije za tabor so dotiskane. Knjižice so prav lične in imajo tole vsebino: Uvodna beseda slovenskim fantom in možem, nadškof dr. A. B. Jeglič, pokrovitelj tabora slovenskih fantov in mož v Celju. — Program tabora. — Druge prireditve ob času tabora. — Navodila udeležencem: 1. Splošna navodila; 2. podrobna navodila; 3. posebna zdravniška navodila; vozni redi vlakov; redne avtobusne zveze s Celjem; pesmi (ljudsko petje): a) državna himna, b) cerkvene pesmi, c) himna, slovenskih fantov; Vodnik po Celju; Potočka zijalka (1700 m) na Ol-ševi. Opozarjamo, da imajo pravico na polovično voznino na železnici samo imetniki teh legitimacij. Potrdila udeležbe tabora se bodo namreč dajala na rumene železniške legitimacije (obrazec K 13) samo v zvezi s taborno legitimacijo, župnijske pripravljalne odbore prosimo, naj nam nemudoma sporoče, koliko legitimacij želijo. Pripravljalni odbor. Slovenski narodni lafeor v Slovenigraticn dne 4. julija 1937. Vsa Slovenija je 30. majnika veselo praznovala dvajsetletnico naše narodne odločbe, maj-niške deklaracije. Tudi naša meja bo Izprego-vorila. Dne 4. julija priredi slovenjgraška JR3 veliko manifestacijo v proslavo majniške deklaracije. Svojo udeležbo je obljubil tudi voditelj slovenskega naroda, g. dr. Anton Korošeci ki bo na proslavi glavni govornik. Naj ta proslava združi vse obmejne okraje okoli našega voditelja! Vabimo kolesarje in narodne noše, da povzdignejo slavnost! Ob desetih bo na trgu sprejem g. dr. Korošca, nato Izročitev diplome častnega meščanstva slo-venjgraškega, nakar sledi slavnostno zborovanje. Sodeluje velik pevski zbor vseh okoliških pevcev ln več godb. Vsi na tabor v Siovenjgradec dne 4. julija! Negova. Tukajšnje Prosvetno društvo priredi v nedeljo 27. junija ob treh popoldan v graščinskih prostorih v Negovi tombolo z lepimi in številnimi dobitku Bo tudi godba. Točilo se bo znano graščinsko vino. Domačini in sosedi od blizu in daleč, pridite v Negovo! Ne bo vam žal! Na veselo svidenje! vec, o katerem so mu pripovedovali že toliko pohvalnega. »Ne vem, Veličanstvo,« je dejal tenor z veliko gesto, »lahko se pa pohvalim, da imam glas, s katerim napravim lahko vse, kar hočem.« — »če je tako,« je odvrnil kralj, »tedaj bi vam priporočal, da napravite iz njega par nogavic, zelo bi vam bile že potrebne.« Ogromni izdatki za svetovno razstavo v Parizu Zakon od 16. avgusta 1936 je določil za dela na pariški razstavi 200 milijonov frankov, in sicer: 58 milijonov za gradnjo razstavnih poslopij, 38 milijonov za razne nasade, 25 milijonov za gradnjo cest in kanalizacij, 18 milijonov za okrasna in umetnl- »Moreš že, pa ni nič kaj lahkega, kar mislim.« »Če ti vse storiš, tudi meni ne bo nič pretežko.« »Jaz bom storil, kar želiš, naj pride, kar pride, jaz bom, če boš tudi ti. Pa vem: ti ne boš.« »Povej, kaj želiš!« Pogledala ga je bistro v oči. Tedaj je trenutek okleval, potem pa je bruhnil iz sebe: »Jaz hočem, da me vzameš, da postaneš moja žena.« • Zdrznila se je, ko da je kdo zamahnil po njej, zardela je, prebledela, na obrazu si ji bral zdaj strah, zdaj sram, jezo, stud. Nič tega ni ušlo njegovim bistrim očem, vendar se je čudil, da ga ni kar zavrnila. Povesila je oči, trepetaje je stala pred njim in nI dala glasu od sebe. Čez nekaj časa je vzdihnila in zašepetala: »Tako nisem mislila.« »Ali jaz sem tako mislil,« se je odrezal drzno. »Preveč zahtevaš.« »Tudi to, kar ti od mene zahtevaš, je preveč. Torej si nimava kaj obirati.« Zopet je utihnila... Kaj, tega divjaka in nevernika naj bi vzela, ki se je leta in leta potepal po svetu — s cigani, s komedijanti in Bog ve s kom, in še tega nihče ne ve, čigav je in odkod! Na tega strašnega človeka naj bi se navezala za vse življenje? Toda ali ni tudi marsikaj dobrega na njem? Njegova postava, njegove ognjevite oči, njegova drznost, njegova neugnana možatost pričajo, da ni vsakdanji človek. Nekaj je na njem, kar ljudi prime, zagrabi in potegne s seboj — seveda, žal, k hudemu ... Morda bi jih tudi k dobremu tako, če bi on sam prišel na pravo pot. Ali se ni zaobljubila, da ga hoče za vsako ceno spraviti na pravo pot? Ali ne! Cena je previsoka, uspeh pa preveč negotov ... Veronika, ali ni to le prazen izgovor? Mar je lani oni mladi misijonar kaj vedel, ali bo s pridigo kaj opravil? Ali je kaj spraševal, če je vredno žrtvovati zdravje in življenje za spreobrnitev ljudi? Ali ni brez oklevanja in preudarjanja gorel svojemu poklicu, čeprav mu je že bruhala srčna kri iz ust? Da, do zadnjega je storil svojo dolžnost, dokler se ni zgrudil... Take žrtve njej ni treba. Ni ji treba žrtvovati kri in življenje... Toda: mar ne terja ta človek od nje še več? Groza jo je spreletela. Tedaj jo je vzbudila jagrova beseda: »Saj sem vedel, da mi tega ne storiš. Z besedami se pač košatiš, dejanja pa so ti pretežka. Pustiva! Ti od mene ne zahtevaj nič, jaz pa od tebe nič — pa križ čez račun!« Vzdignila je glavo, jo zopet povesila, napol odprla usta pa jih spet zaprla. Šmartno ob Dreti. Dvajsetletnico majsko deklaracije 80. maja amo lepo proslavili. Proslava, katero Jo organiziral nafl prosvetno-Sportni odsek, se je vrSila po večernicah. Slavnostni govor J« poljudno ta nazorno nanizal slike lz zgodovino slovenskega naroda. Domači g. župnik Zagor-•ek Je s poljudno besedo predočll dobo našega političnega hlapčevstva ta našega osvobojenja. Nato Je zadlvil navzoče strumni telovadni «porod fantov ta mladcev. Naši najmlajši člani bodo razvedrili gledalce 27. junija z igro »Pravica •e Je Izkazala«. Tako delujemo v naSl župniji. Bog fclvl! Romanje na Brezje dne 24. in 25. lulija. Romanje priredi »Slomšekova družina«, In sicer v zahvalo za lepo uspele »Slomše-kove praznike« preteklega leta. Preč. kn.-šk. ordinariat je romanje odobril kakor tudi dovolil vsem gg. dušnim pastirjem za nedeljo 25. julija binacijo, kjer bo ista potrebna zaradi tega, če gredo drugi gg. duhovniki na romanje. Potovali bomo takole: V soboto 24. julija z rednim vlakom ob 14.15 iz Maribora, v slučaju, da bo dovolj prijav, pa s posebnim vlakom. V Ljubljani bomo ob 18 in na Otočah ob 20. Po prihodu vseh romarjev na Brezje bo y cerkvi pridiga in nato pete litanije. V nedeljo 25. julija bodo na Brezjah §v. maše od 4 dalje. Slovesna sv. maša pa bo ob 7. Ob 10 redno nedeljsko sv. opravilo. — Ves dan bo prost za izlet na Bled. — Ob 20 bo pridiga in eventuelno tudi procesija s prižganimi svečicami. V ponedeljek 26. julija ob 2 sv. maše. Ob 8.80 odhod z vlakom, tako da bomo vsi pred 12 že na domačih postajah. Kje se je treba prijaviti? Prosimo vse, ki se želijo udeležiti tega «kupnega romanja, da se prijavijo domaČemu župnemu uradu. Preč. gg. duhovnike pa prosimo, da to romanje oznanijo in sprejemajo prijave. Do konca junija moramo imeti približno število prijavljenih, nakar bomo razposlali izkaznice. Voznine nI treba pobirati, samo za izkaznice je treba pri prijavi plačati 3 Din. Prijavijo naj se tudi, če bodo šli na Bled. Vožnja bo izletniška, polovična! Da nam ni treba zbirati denarja za vožnjo naprej in pa, da ni treba posebnih kontrolnih kart, je romanje organizirano tako, da lahko vsak kupi na domači postaji nedeljsko Izletniško karto, in sicer za tja In nazaj za polovično ceno. Karte ne sme nikjer oddati. S to karto se bo vsak lahko peljal tudi posebej v Ljubljano, ako ima v nedeljo tam kak opravek, odnosno bo lahko v soboto tam ostal in prišel v nedeljo za nami. Mora pa dati za tak slučaj v LJubljani na postaji karto žigosati, da je vožnjo prekinil. Na vsak način pa mora 2 nami v ponedeljek zjutraj nazaj domov, sicer bo moral popoldne doplačati celo voznino za nazaj. Izlet na Bled Vožnja z avtobusom z Brezij na Bled in nazaj, vožnja s čolnom po jezeru na otok in nazaj stane skupno 19 Din. Ta vsota se bo plačala na Brezjah in ni treba za to naprej nič poslati. Samo približno prijavo bi Želeli, da moremo pravočasno preskrbeti dovolj vozil. Pripravljalni odbor. ■monasHtt »OPISI FLM Kapla. Krize smo se že privadili, zdaj kaže nekoliko na boljše. Dosti pa se ne more za nas zboljšatl, ker smo zelo oddaljeni od prometa. Imamo les, pa kaj, ko delo ln vožnja toliko stane, kolikor dobimo za les. Sploh pa ga poleti ne moremo voziti, ko ponekod nimamo nobene ceste; kjer pa so, so v tako slabem stanju, da živina več trpi ko pa kaj napravi. Zato je za nas kmete tu ob severni meji v gospodarskem oziru slabo. Lansko leto se je merilo in delal načrt za napravo ceste Sv. Ožbald—Kapla. Načrt je narejen, začelo se je v jeseni delati. Napravili so par metrov; potem se nam je obljubilo, da bodo letos spomladi nadaljevali, toda Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju ln zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne FRANZ-JOSEFOVE VODE grenčice ln zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava FRANZ-JOSEFOVA VODA voda se je vedno Izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogl. reg. S. br. 30474/35. ■ do sedaj se še ni začelo zopet delati. Obljub smo bili deležni že dovolj, toda obljube ne pomagajo, če se ne Izvršijo. Zelja obmejnega prebivalstva je, da bi se cesta čimprej napravila, da bi se nam s tem pomagalo. Zato prosimo merodajna mesta, da bi upoštevali naše želje ln nam ustregli. Sv. Jakob v Slov. goricah. V nedeljo 13. junija se je vršil redni občni zbor krajevne organizacije Kmečke zveze v gostilni g. D. Peklar. Udeležba je pokazala, koliko zanimanje vlada za to potrebno organizacijo. Iz vseh delov župnije so bili zbrani zastopniki in drugi ter z velikim zanimanjem sledili besedam predsednika Kmečke zveze za okraj Sv. Lenart g. špindlerja. Hvaležni smo govorniku lz kmečkih vrst za njegov trud ter ga zopet vabimo na naša kmečka zborovanja. Naj ne bo kmečke hiše v župniji brez te prepotrebne stanovske organizacije. Zavedajmo se, da nas je nad 80 odstotkov kmetov. — Izvolili smo z malenkostnimi spremembami stari odbor, ki hoče vsestransko delovati za zboljšanje položaja kmečkega stanu v našem okolišu. Oklenimo se torej vsi gesla, ki pravi: V edinosti je moč ln v moči Je zmaga! Apače. V tem času dobivajo Apače vedno več obiskovalcev. Iz Savinjske doline in raznih oddaljenih pokrajin prihajajo fantje in gospodarji, da si ogledajo način obdelovanja na tukajšnjem Melnlovem posestvu. Ljudskošolska skupina iz Žižkov si je ogledala naš kraj ln zapela nekaj slovenskih pesmi ter se vzorno vedla, žal pa tega Jagru se je tedajci posvetilo. To, česar ni verjel, česar ni mogel upati, to, kar se mu je zdelo čisto nemogoče, to je moglo postati živa resnica. Prešinilo ga je ko blisk, da bi moglo to čudovito, to lepo dekle biti kdaj njegovo. Glej, saj jo premiče, ne ve, kako bi se odločila! Ali je mogoče? Ali se mu sanja? Z usti in z očmi je zazijal. Vse, kar je bilo div-lega, surovega na njem, se je zdajci raztajalo; lju-Dešren, ki Jo je doslej s silo tlačil in tajil, je zagorela sproščena v njem. Težko je čakal, potem je dejal — toda ne več hladno in prevzetno, ampak toplo in otožno: »Zmotil sem se v tebi. Midva bi bila eden za drugega in bi bila lahko srečna. Ti pa si ne upaš in mi ne verjameš.« Veronika je zopet vztrepetala 51, Ko bi res bilo Kogoče, da bi se ji dal voditi In pripeljati k Bogu, i bi bil velikanski uspeh; kajti ako bi grofov jagar pustil razuzdano življenje in bi se spreobrnil, bi to Ha lahkomiselneže bolj vplivalo kakor tucat pridig, da, bolj ko cel misijon.,, Da Bi ne upa kar tako, tega ji ne sme nihče očitati, najmanj Se jagar i», Hudo so je borila v sebi. Tedaj se je zopet oglasil jagar in njegov glas je Ml lalosten: »Lahko bi se bila zanesla name, z vso dušo bi ti bil vdan. Pa ko ne more biti, pač ne more biti. Pustiva to! Nikoli več ti ne bom o tem kaj zinil.« Glava ji je švignila pokonci, uprla je oči vanj in rekla: »Počakaj! Premisliti si še moram. Daj mi časa — do torka, v torek ti povem.« »Veronika!« je prikipelo iz njega. »Tiho-bodi!« je velela. »Nič se še nisem odločila. Zdaj pojdiva k materi! Drži se in ne izdaj z ničimer, kaj se je med nama zgodilo!« Ko sta stopila v sobo, je bolnica kramljala s Sultanom; videti je bilo, da ju ni nič pogrešala, vendar se je zdaj in zdaj vprašujoče ozrla na nju. Nekaj časa so se menili o vsakdanjih rečeh, potem je jagar šel leč. Drugo jutro je odhajal pozneje ko zadnjič. Sultana ni jemal s seboj. Ko se je poslavljal, mu je dejala bolnica: »Anza, saj veš, da te rada vidim. Pa imaš dolgo ot do sem. Nikar se ne trudi tolikokrat; saj mi je bolje.« »Prihodnjič pridem po Sultana,« je odgovoril. »Veste, mi ga morate spet dati, mi je potreben.« Veronika, ki je bila danes nenavadno bleda, ga je tudi tokrat spremila do duri. Tu ji je pošepnil: »Veronika, vse ti bom storil, kar le morem dobrega storiti. Nič ne želim tako, kakor da bi ti bila srečna.« (Dalje sledi) ška dela. Do sedaj se je pa za vsa ta dela porabilo že 891 'milijonov, čezurno delo in zvišanje delavskih plač je požrlo nadaljnjih 175 milijonov. Samo za nasade in druge stalne naprave, kot n. pr. novi Trokadero s številnimi umetniškimi vodnimi napravami in vodometi, za nove muzeje moderne umetnosti, novo železniško progo v Versailles itd. je treba celih 255 milijonov. To so pa samo šele Izdatki francoske države in pariške občine. Kajti tudi druge države, ki so na rrzstavl zastopane, Imajo vsaj 200 milijonov stroškov. Na severnem tečaju Je globoko morje po najnovejši ugotovitvi ruskih učenjakov štiri do pet tisoč metrov. ne moremo reči o obisku Šolarjev Iz neke Izmed sosednjih Sol, ki so se pripeljali ln odpeljali na lojtrskem vozu in divje vriskali, V «redi med njimi je sedel vodja ln se zadovoljno smehljal. Ne odobravamo takšnega načina vzgoje. Tudi na Izletu se mora mladina dostojno vesti. že tako po Izstopu lz šole dovolj podivja. — Napoveduje M tako velik obisk letoviščarjev za prihodnje mesece, kakor ga doslej 8e ni bilo nobeno poletje. Opažamo čudno mišljenje nekaterih tukajšnjih ljudi, ki menijo, da Je samo to, kar je nem-Sko, nekaj vredno. Tako silijo nekateri, ki bi lahko brez vsake življenjske nevarnosti dospeli v slovenske bolnišnice, v bolnišnico v Radkers-burg. Naše zdravje ne zavisi od tega, ali je naš zdravnik Slovenec ali Nemec, temveč od spretnosti in vestnosti zdravnika. Z vso gotovostjo pa lahko trdimo, da so slovenski zdravniki ravno tako vestni ln spretni kakor avstrijski. Zakaj bi potem silili v avstrijsko obmejno bolnišnico, razen v sili, ko je pri nas bolniška vzdrže-valnina mnogo manjša nego v Avstriji. — Pred nedavnim časom je poročal »Slovenski gospodar« o pretepu v vinotoču v Lešanah, danes poroča o sllčnem žalostnem dogodljaju v Pogledu. V vinotoču g. Semlitscha iz Stogovcev je prvo nedeljo junija malo pred polnočjo nastal spor med Jožefom Schmidom iz Žibercev na eni ter dvema Schwingerjema (očetom in sinom) na drugI strani. Pri Izstopu iz vinotoča je prišlo do pretepa med obema nasprotnikoma, pri čemer Je Schmid začutil nož v prsih. Prva pomoč domačega zdravnika in nagel prevoz v bolnišnico sta Schmidu rešila življenje. Ljutomer. V nedeljo 13. Junija, na god našega slovenskega voditelja dr. Antona Korošca, je doživel Ljutomer manifestacijo, kakor že dolgo ne. Množice so se pred našim slovenskim Katoliškim domom zbirale ln malo pred osmo uro v sprevodu odkorakale k farni cerkvi, kjer so vsi bili udeleženi pri sv. maši. Ker radi velike množice ljudstva ni bilo mogoče spraviti vseh ljudi v cerkev, se je zato služila še ena sv. maša zunaj v kapeli sv. Florijana pred farno cerkvijo. Po končanih sv. mašah je šel sprevod v krasnem redu po mestu v Katoliški dom. Sprevod so otvo-rlll konjeniki v narodnih nošah. Za konjeniki Je vozila vrsta kolesarjev na okrašenih kolesih in z narodnimi zastavicami; sledil je mičen prizor malih deklic, belooblečenih, ki so spremljale sliki dr. Jan. Ev. Kreka ln dr. Antona Korošca. Za njimi so šli zastopniki oblasti. Zelo pestra Je bila slika mladenk, ki so v narodnih nošah napravile zelo lep vtis. Sledili so združeni fantovski odseki prosvetnega društva z mladci. Za njimi je korakala garda veržejskih strelcev z godbo. Končno so sledile združene čete gasilskih čet in ostalo občinstvo. Prosvetno društvo Je v «prevodu nosilo tudi naš lep prapor in tudi naš fantovski prapor. Enako so bile tudi gasilske čete s prapori. Meščani so razobesili državne ln narodne zastave. Le pri nekaterih izkorenlnjen-cih ni bilo videti nobenih zastav, pri onih namreč, ki so zadnjič tako dobrohotno in usmiljenega srca sprejeli svojega Pero Zivkovlča v poznih polnočnih urah pod svoje okrilje. Kar pa je obsojanja vredno in kar je povzročilo največ zgražanja pri manifestantih, je to, da Je dovolila mestna občina tisti čas, ko je šel sprevod skozi mesto, mestnemu električnemu podjetju, da Je popravljalo električni vod na obzidju meščana, ki se ima ravno našemu dobremu slovenskemu kmetu zahvaliti za svoje blagostanje. Moški zbor jo v dvorani zapel pesem »Zvezda mila je migljala«. Govorila sta gg. Snoj in Žebot, mariborski podžupan. Nato je zapel mešani zbor pesem p »Slovenski zemlji« in sledila Je deklamaclja »Naš narodni dom«. Med zborovanjem so bile poslane brzojavke Nj. Vel. kralju Petru n., NJ. »Svete gore«, povest o ¿nameniti božji poti, je izšla v ponatisu. Dobi se v Ciri-lovi Maribor-Ptuj. kr. Vis. princu Pavlu, g. dr. Milanu Stojadlnovl-ču, ministrskemu predsedniku, g. dr. Antonu Korošcu in banu g. dr. Marku Natlačenu. Končno se Je Izrekla tudi javna obsodba o zločinskem umoru akademika Rudolfa Dolinarja. Ob koncu manifestacije Je še vsa dvorana zapela »Hej Slovenci!« Po manifestaciji so se množice mirno razšle. — V torek 13. Junija se J« v naši cerkvi darovala sv. maša za pokojnim Rudolfom Doll-narjem. Sv. mašo Je daroval g. mons. Lovrec Andrej ob asistenci domačih dveh gg. kaplanov. Hum pri Ormožu. Odkritju plošče v nedeljo 13. junija pokojnemu nadučitelju A. Porekarju Je prisostvovala ogromna množica njegovih bivših učencev, prijateljev ln znancev, kot veren dokaz, da naše ljudstvo čuti globoko hvaležnost do vzgojiteljev, ki vzgajajo mladino tako, kot je to želja staršev. Z lepim pozdravnim govorom Je predsednik pripravljalnega odbora g. Sadra-vec odkril spominsko ploščo, ki je vzidana v šolsko poslopje. Po pozdravnih govorih In dekla-macijah je povzel besedo slavnostni govornik g. Kosi Anton, nadučitelj v pokoju In bivši tovariš pokojnega. železničarski pevski zbor iz Maribora in cerkveni pevski zbor iz Ormoža sta odpela več lepih in primernih pesmi. Sodelovala je tudi ormoška mestna godba, ki Je žela splošno priznanje s svojimi lepo Izvajanimi koncertnimi komadi. Po odkritju plošče se je vršila na šolskem telovadišču ljudska veselica, med katero je vladala prava prleška veselost in zadovoljnost. Hum pri Ormožu. Za god našega voditelja dr. Antona Korošca smo na našem prijaznem hribu kurili mogočen kres na predvečer, 12. junija. Kljub dežju se je zbralo precej naših pristašev ter smo med petjem in spuščanjem raket ponovno zagotovili neomajno zvestobo našemu narodnemu voditelju. _ Slovenska Bistrica. Te dni je dovršil 40. leto starosti naš g. župnik Ivan Soline. Ves v delu za nov Slomšekov dom se za ta važni datum svojega življenja sploh ni zmenil. Nismo ga pa prezrli ml farani. Največje veselje smo mu izkazali s tem, da smo se v ogromnem številu zbrali pri pripravljalnem delu za novo stavbo. Na koncu je g. župniku predsednik Prosvetnega društva v prelepem govoru častital k uspehom, ki jih je že dosegel in katerih krona bo začeti Slomšekov farni dom. Tem častitkam se pridružujemo vsi farani z željo: Dolgo Vas še Bog živi, gospod župnik, v naši sredini! Zreče. Dopisnik »Kmetskega lista« piše iz Zreč doslovno tako-le: »Pohorc še po ravni poti hoditi ne zna.« To je nesramno žaljenje našega poštenega slovenskega ljudstva, ki prebiva na ln pod Pohorjem! Jenesarskim nesramnežem, ki se zbirajo okoli »Jutra« in »Kmetskega lista«, bomo pri prihodnjih volitvah pokazali, da znamo hoditi po ravni cesti. Savinjska dolina. Na zborovanju v Mariboru Je dejal g. Živkovič med drugim: »Včeraj sem bil v Žalcu, kjer sem videl ono znano industrijo, katere nima cela Jugoslavija razen Slovenije, to je hmeljarstvo.« Mi smo vedno mislili, da spada hmeljarstvo k poljedelstvu, novi strokovnjak g. Pera Živkovič, bivši diktator, minister v pokoju, pa je iznašel, da spadamo k industriji. Bojimo se samo, ker je bilo navzočih nekaj davčnih uradnikov. Spomnili smo se pri tem na tistega gospoda, kateri je med vožnjo skozi Savinjsko dolino vzkliknil: »JoJ, koliko ln kako lep fižol imajo tukaj!« ter vzdihnili: Bog nas varuj takih prijateljev, neprijateljev se bomo že sami obvarovali! Savinjska dolina. Gospodje od JNS s« rftjjj burjajo, ker m j« drznilo tudi nekaj Savinji» nov sodelovati prt pozdravu g. živkoviča, sevedčj na način, ki mu nI bil ravno prijeten, B11q je zfcj čudenja ln jeze, prišlo Je tudi do škripanja H zobmi, katero Je trajalo pri nekem gospodu celi! do postaje v fit Petru. Začudeni smo bili tuPrl sta-rinarju« na Koroški cesti št. 6 v Mariboru T Tam kupite najceneje ostanke svile ln delen od 6 Din, tiskovina za predpasnike ln bluze Oa 4.50 Din, lepa volna od 11 Din, ostanki belega, plavega in rjavega platna, mleta, oksforda, cajga, hlače, predpasniki, srajce, moške ln ženske, oblekce, čevlje, dežnike. Prepričajte s«l Pri vsakem nakupu manjši ostanki brezplačno! 020 Razglas. V nedeljo, dne 4. Julija 1937, od 13. ur« dalje ln po potrebi še naslednje dni, se vrši T Zamarkovl dražba konkurzne mase pok. Bi»" člč Alojza m Bračlč Alojzije. Družba bo M Bračičevem posestvu. Prodajalo «e bo raznfl trgovsko blago, prašiči, krma, pohištvo Itd, Zdražitelj mora kupnino ta takse takoj plačati m kupljene stvari takoj 8 seboj vzetL Advokat dr. štuplca Marijan, konkurzni upravitelj. Ma KOLESA MLINI - INDANTHREN ŠIVALNI STROJI eiB | od 650 Din naprej, raznih svetovnih 6.50, 7 in 8 Din. — Vsemu letnemu od 2000 Din naprej. Za vsak šivalni g znamk. Za vsako kolo se jamči. blagu znižane cene. stroj se jamči. | Šivalne stroje ln kolesa tudi na mesečne obroke Vam nudi po brezkonkurenčnlh cenah MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA PETEK CELJE Platao otroško p, ^ežno saoN> Sff n,ehk» zastori 1z P61® kariran ^eres tkanin. Krep-papir en gros v Cirilovi Maribor-Ptuj Hranilna knjižica mestne hranilnice v Ljutomeru v znesku 4000 Din se proti gotovini ugodno proda. Ponudbe pod šifro »Ugodno 32« na upravo »Slov. gospodarja«. 904 Postelje, omare, knhinjska posoda, obleke, zelo poceni! Maribor, Ob jarku 6, I. vrata 3. 902 Vrvico (špago) kupujte v Cirilovi v Mariboru ln Ptuju! Kose, kovane Iz prima švedskega jekla, vsak komad jamčen, dobite samo v železnini An-drašič, Maribor, Vodnikov trg. 859 Baklje za obhode v Cirilovi v Mariboru in v Ptuju! Moštna esenca, izvrstni Izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z Izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpoši-ljatev. Trg. Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11._810 Proda se gepeldreš-mafilna. Sv. Trojica, Slovenske gorice, Sp. Porčič št. 4. 896 Dobro ldoča slikarsko-pleskarska obrt se ugodno proda. Vpraša se pri upravi. 891 Lampijoni ln vse druge potrebščine za veselice v Cirilovi v Mariboru ln Ptuju. »MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 Din. Drogerija J. Thtlr, Maribor, Gosposka ulica 19. 883 »Svete gore«, povest o veliki božji poti Svete gore pod Sv. gorami, je Izšla v knjigi. Dobi se v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Broš. 18 Din, vez. 28 Din. Imam na prodaj mlatilnico, malo rabljena. Naslov v upravi lista. 873 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 536 Hranilne knjižice vseh hranilnic tn bank kupimo m Izplačamo gotovino takoj. Bančno-kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor za 3 Din znamk._678 Spominki za gg. novomašnike. Kupite mu slovenski obrednik, razne uporabne knjige, križ, kip itd. Velika Izbira v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Spalnice, trde, gladke, politirane, zajamčena izdelava, od 4500 Din naprej samo pri Novaku, Vetrinjska 7, Koroška 8. 852 Poceni prodam veliko prešo, dobro ohranjeno. Izve se v upravi »Slovenskega gospodarja«, Maribor. 864 {ATfŠNE TOPLICE pošta Brežice, železniška postaja Brežice in Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Sezona od 1. maja do 30. septembra, v pred- in posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte! — Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, rev-matizem, vnetje, protin, išias, nevraligčno trganje, kronični katarji, ženske bolezni itd. 638 POSESTVA: Dvodružinska hiša se ugodno proda, tudi za hranilne knjižice mestne hranilnice mariborske. Vpraša se predpoldan na Teznu, Maistrova ulica 25. 895 Vzamem v najem kmečki mlin aH pa samostojno hišico z nekoliko zemlje v ljubljanski okolici. Prosim za natančen opis. Leopold Podgoršek, pošta Laporje. 897 RAZNO: v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! Kupim rabljen transmlsion za mlin. žitečka vas št. 76. Vurberg. 903 SLUŽBE: ISče se starejša gospodinja, ki zna kuhati ln gospodinjstvo voditi na malem posestvu. Naslov v upravi »Slov, gospodarja«, Maribor. 898 Praktičnega tesača za popravilo vinske preše Išče Twickelnovo posestvo, Krčevlna pri Mariboru. 899 Dekle poštenih staršev, 14—16 let staro, se sprejme za pomoč v gospodinjstvu. Dežman Ivan, Maribor, Vrbanova 2. 900 naprej. Budilke Din 39--. Urarska ln zlatarska popravila za 60°/, cenejša. — Steklo Din 2'-, pero Din 12'-Generalna popravila od Din 20'— do 26'— samo pri Kari Ackermann-u Ptuj, Krekova ulica 1. Kupim staro zlato in srebro. N AL A OZNANILA ure: od Din 86,— > registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejema itranilne vloge ln Jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem. ¡»□□□□mnmnnnnnnnnnannmnnnmnnnnonn Hranilnico Dravske banovine Plarihor Centrala: Maribor 27 Podružnica: Cclfc nasproti pošle, prej Južnošfa-tersfca hranilnica. v lastni novi palafi na oglu Gosposhe-SIovenske ulice. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. mnnru-iTTnnnnnnnnnnnn^ 534801000100000102010201000100010201 RAZNO: Poizkusita enkrat kupiti trpežno blago za perilo meter od 5 Din naprej, cvlrnato blago za domaČe obleke, meter od 6 Din naprej, in vse, kar rabite, ker najugodneje dobite le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer ln Stri-gova. Zaloga vsakovrstne moke! 735 Potrebščine za nove sv. maše: papir za okraske, rože, papirne servijete, slovenske trake, črke za napise na slavolokih itd. v Cirllovi v Mariboru in Ptuju. Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, koruzo, banatsko pšenično moko, manufakturno in špecerijsko blago na veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici. 428 »MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19. 462 Apno, posebno fino za šprocanje, Trboveljski portland-cement se dobi zmiraj frišno pri firmi Andrašič, Maribor. 858 Slovenske trake vseh velikosti, navadne in svilene, z napisi in brez napisa, naročajte v Cirllovi v Mariboru in Ptuju! Občni zbor posojilnice v Rogaški Slatini se bo vršil 30. junija ob devetih dopoldne v posojll-ničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo na-čelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1936. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 5. Slučajnosti. — Ako bi ne bilo ob navedeni url navzočih dovolj članov, se vrši pol ure pozneje občni zbor ob vsakem številu navzočih članov. Za birmanke Creppe de chln po 18 Din pri Trpinu, Maribor, Tetriniska 15. l«r OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn: Paket »Serija H« vsebujoč 16—21 m prima oxfordov, cefirjev in touringov za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« vsebujoč 16 do 21 m pralnega blaga za ženske obleke, dečve, kretona, druka, delena, crepa in polsvile za bluze ln obleke v izbrano lepi sestavi. Paket »Serija Zc vsebujoč 3 m dobrega sukna za moško obleko, ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo 136 Din. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, vsakega pol. Neprimerno zamenjam. Pišite takoj: Razpošiljalnici »Kos-mos«, Maribor, Kralja Petra trg. Nogavice in perilo v veliki izbiri priporoča po tovarniških cenah — tovarniška zaloga _____H I F = Maribor, Aleksandrova cesta 24. 593 Krapinsfte toplice 481 Izredni uspehi zdravljenja revmatlzma, protina, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne term» in blato 43°C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Znižane cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni. Pavšalno zdravljenje. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od tam zveza z avtobusom. Brezplačen železniški povratek. Zahtevajte prosvekte! Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni redi W Veljaven od 21. maja 1937. Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. IV I 998/37—7. Meni oblic. Dne 27. avgusta 1937 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Laznica vi. št. 79 cenilna vrednost: 10.021.50 Din vrednost pritiklin: — najmanjši ponudek: 6681 Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 11. junija 1937. 894 vzajeiina zavarovalnica v ljubljani ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS * Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. najbolje in najvarneje pri posolilnid Spoflnjcstaiers _ Gosposka «lica 23 f PftlFiilHF! Ulica 10. ohlofora registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: TIskarna «v, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Janui Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelji TIskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc HrastelJ v Mariboru.